^ jf
v&Aviik
BI. Filip Rinaldi, tretji don Boskov naslednik; ustanovitelj don Boskovih prostovoljk
Je čas počitnic
e	•	V'	• H
in je cas milosti!
Dragi mladi in odrasli, kristjani in ljudje dobre volje, sestre in bratje: salezijanci, sotrudniki, don Boskove prostovoljke in prostovoljci; ljuba salezijanska družina, vsi prisrčno pozdravljeni.
Za nami je še eno šolsko in veroučno leto, v župnijah seje umirilo, vroči dnevi kar kličejo na dopust. Pa saj smo si ga zaslužili, mar ne!? O, kaj vse smo naredili! Če kaj ni bilo dobro, obžalujmo.a bodimo zadovoljni in hvaležni Bogu za mnoge uspehe in dobrote.
»DELO IN ZMERNOST!«
Tako nas uči don Bosko. Delo ni lahko. Saj veste, kakšna sta dandanašaji svet in družba. Življenje je več kot naporno, ker je »plavanje proti toku« vedno bolj pogosto in obširno. »Plavanje proti toku«, kjer je potrebno, je naloga vsakega kristjana. Ali plavate kdaj tako?! Pravzaprav pa je tudi »plavanje s tokom« težko in nevarno.
»POJDITE IN SE ODPOČIJTE!«
Takovpravijezus. Potrebno je torej, da se odpočijemo in si naberemo moči za naprej. Pred nami je čas dopusta. To je čas, ki ti prevzame srce, dušo in telo. Postaneš mehak, bolj dovzeten za novo, bolj odprt, pripravljen, poslušen, čuječ, sprejemljiv. Postaneš voljan, da vtebi nekaj zori, kot zori po njivah, sadovnjakih in vinogradih. Vse zori in se zbira za čas, ko bo zima, ko njive ne bodo rodile. Ko bodo zopet prišle skrbi in delo. Dopustje hkrati priprava na čas, ko bo treba zastaviti vse moči za delo na žetvi, ki jevelika, a delavcevpremalo. Privoščimo si torej počitnice.
»VI STE LUČ SVETA.
Če pa se sol spridi, s čim bodo solili?« Kot kristjani smo
odgovorni za zgledno preživljanje počitnic. Vsak na svoj na-čin.Tuditako, da ob nedeljah in praznikih ne bomo delali in ne bomo hodili po trgovinah in nakupih. Pogosto bomo pri sv. maši, četudi bomo v tujem kraju. Ženske se bomo odpovedale izzivalnim oblačilom in razkazovanju, v cerkev pa bomo kljub vročini hodile spoštljivo oblečene. Raje se bomo odločali tudi za gore, duhovne vaje, versko branje, dobroto, pomoč, prijaznost, za obisk Božjih poti, morda don Boskovih krajev, Rakovnika ipd. Tudi v javnosti se bomo pred jedjo in po jedi po-križali ... Mnogo je načinov, kako lahko kot kristjani pomagamo svetu, v katerem veliko ljudi tava kakor v temi. Bodimo dobro orodje v Božjih rokah. Saj gre vendar za reševanje duš za večno srečo v nebesih.
DON BOSKOVE PROSTOVOLJKE
Tudi me, kot svojevrstna oblika posvečenega življenja sredi sveta, bomo počitnikovale. Življenje čistosti, uboštva in pokorščine sredi sveta ni vedno lahko. Biti neporočena in skrbeti za službo, stanovanje, prehrano, obleko, avto, molitev, za delo v župniji in v politiki, za sa-lezijanskost, zdravje, za lastno duhovno rast in svetost ter za ljudi okrog sebe - vse to zahteva veliko truda in napora. Ni tako lahko, je pa lepo; osrečujoče, z občutkom poklicanosti, poslans-
tva, dolžnosti, pomoči, sodelovanja, pripadnosti, darovanja. To pomeni prinašati Boga svetu in svet Bogu. Biti don Boskova prostovoljka je nekaj prekrasnega:
ODGOVORNO POSLANSTVO KRISTJAN KE
Zato bomo počitnikovale. Vsaka na svoj način. Skupaj bomo šle na duhovne vaje, kjer bomo na samotnem kraju odložile vsakdanje skrbi, pregledale uspehe in neuspehe ter se pripravile na nove izzive. Letos bo še posebno slovesno, saj bodo tri gospodične, »Jezusove neveste«, podarile sebe Kristusu, za večno. Dodaj, dragi bralec in bralka, v molitvi prošnjo tudi za nas.
Molimo drug za drugega. Molimo za svetost in stanovitnost poklicanih ter za nove duhovne poklice. Kdor prosi, prejme. Saj poznate tisti vzklik: Skup držimo, pa bo šlo! Kot salezijanska družina imamo veliko skupnega.
Bodimo veseli kristjani! V teh jubilejnih in počitniških dneh obiščimo nebeško mater na Rakovniku in seji priporočimo. V teh dneh deli obilo milosti.Jezus je z nami vse dni do konca sveta. Tudi na počitnicah!
Predragi! Imejte se lepo. Naj vam gre letos še bolje kot doslej. In kakšno si zapojte! Morda se kje srečamo! Obilo Božjega blagoslova vam želimo. Bog z vami!
Don Boskove prostovoljke
Celje, Don Boskov center
olitev ob sliki: "...in dal bi ti žive vode!"
Štiri sestre - Barbara Kavčnik__
Graditelj dveh cerkva -Janez Mirtek, sdb. Albanija
aš skupni dom -Janez Potočnik, sdb
'bvestila-programi Salezijanske mladinske pastorale in drugi
'i več i človek je Božja slava - mag. Franc Maršič uhovni poklici zorijo ob molitvi - Ivan Turk, sdb Vzgoja za moralne vrednote - prof. Tone Ciglar, sdb
► VSEBINA
Carno jezero, Čarna Mura: Vi ste luč sveta
4/2003, letnik 76 (štev. 524) Glasilo za salezljansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat
v Ljubljani Ureja uredniški odbor Urednik: Janez Potočnik Lektoriranje: Jerneja Kovšca Grafična priprava in založba
Založba Salve, Ljubljana Tisk: Schwarz, d.O.o., Vrhnika
ISSN 0353 0477
SV izhajav56narodnihizdajah,v24jezikihinv151 državah, kjer delujejo salezijanci (letna naklada je nad 10 milijonov izvodov) in sicer: Antili (Santo Domingo) - Argentina Avstralija-Avstrija - Belgija (Flamska) - Bojivija- Brazilija Centralna Amerika (Salvador) - Češka -Čile - Ekvador Filipini - Francija - Haiti - Hrvaška - Indija 5x (angleško malayalam,tamil,telugu,hindi)-Irska-Italija - JužnaKoreji Kanada- Kenija- Kitajska (Hong Kong) - Kolumbija- Kongc Litva - Madžarska - Malta - Mehika - Mozambik - Nemčiji Nizozemska Paragvaj - Peru - Poljska - Portugalska Rusija - Slovaška - Slovenija - Španija - Šri Lanka - Tajska Urugvaj-Velika Britanija - Venezuela-Zambija-ZDA New Rochelle 2x (angleško, špansko) - ZDA San Francisco (krepko tiskane izdaje prihajajo tudi na naše uredništvo).
Salezijanski vestnik, Rakovniška 6, p.p. 2404,1001 Ljubljana tel. : 01/427.3028, e-mail:vestnik@salve.si, www.sdb.salve.si
DAROVE za vzdrževanje Salez. vestnika in druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila oz. prosite poštne uslužbence, naj tudi sami jasno vpišejo namen: Salezijanci, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana. Račun: 24200 - 9004141717 sklic 00 06.
JULIJ - AVGUST • 2003
In p o- svet m, I
PRENOVA MARIJANIŠČA
Salezijanski zavod v Veržeju dobiva prenovljeno podobo zunaj in znotraj. Nujno je bilo zamenjati vse lesene strope, do-trajanla okna in vrata, delno ostrešje, vso kritino in še marsikaj... Obnovljeni del zavoda je dobil tudi novo fasado. Dvoriščni del zavoda krasi zelo lepa velika freska (4x5 m), ki predstav-
lja načrtovano poslanstvo zavoda z don Boskom v sredini, ki rešuje mladino iz valovtega sveta. Freska je delo in darilo slikarja Jožeta Osterca iz Veržeja.
Če pa hočemo dobiti uporabno dovoljenje za prenovljene prostore, moramo obnoviti še kuhinjo in kletne prostore ...
Hvala Bogu, Mariji Pomočnici, salezijanski inšpektoriji in vsem, ki nam kakorkoli stojite ob strani in dajete poguma, da pri načrtovanem delu vztrajamo... Bodite z nami še naprej!
Ob prenovitvenih delih pa si prizadevamo, da nemoteno potekajo tudi versko-vzgojni programi.
SREČANJE DRUŽIN
Papež Janez Pavel 11. je v svojem Pismu družinam zapisal: "Vsaka družina ima pravico do ljubeče pomoči Cerkve ... Za vse naj ima Cerkev besedo resnice, dobrote, razumevanja, upanja in žive soudeleženosti v njihovih, včasih dramatičnih težavah; vsem nudi svojo nesebično pomoč, da
tik- -
POHORJE
SALEZIJANCI NA DUHOVNIH VAJAH
Vsako leto se sobratje sale-zijanci zberemo za en teden na letnih duhovnih vajah. To je predvsem čas duhovnega poglabljanja, osebnega razmišljanja in bolj zavzete molitve. Seveda ni brez pomena medsebojno druženje in srečevanje, ko oddaljenost in različnost poslanstva čez leto to vedno ne dovoljuje. Duhovne vaje letos potekajo v Celju, na Pohorju in v Želimljem in to ob različnih terminih, tako da si lahko vsak izbere primeren čas. Vo-
ditelj Tone Ciglar jim je dal naslov: Obnovitev zaveze z Bogom in z brati. Na njemu lasten način nas je spodbujal k še bolj salezijan-skemu delu in molitvi. Ni pridigal, ni predaval, ni teoretiziral, ampak na sproščen način podajal svoja razmišljanja. Vse seje stekalo v eno misel: Kljub vsemu ostajam salezijanec. Sadovi navdušenja sobrata Toneta se bodo slej ko prej pokazali v življenju in delu sobratov salezijancev, teh pa bodo deležni tudi mladi in
bi se mogli približati vzoru družine, kakršno je hotel Stvarnik."
Ker želi biti Salezijanski zavod v Veržeju na voljo še posebej družinam, smo salezijanci in sestre hčere Marije Pomočnice iz Murske Sobote 11. maja 2003 že tretjič organizirali celodnevno srečanje družin. Tema srečanja je bila: Demokratičnost družbe in njen odraz v družini. Zelo primerna in potrebna tema za današnji čas. Predavatelj je bil dr. Janez Vodičar, salezijanec. Predavanje je bilo zelo pozitivno sprejeto in obogateno s pogovori v skupinah. Za otroke pa je bil tudi pripravljen program.
Lepo vreme nam je omogočilo kosilo na prostem. Po kosilu smo šli v Dom kulture in si ogledali igro Pepelka, ki sojo pripravili starši, ki imajo otroke v vrtcu Lavra. Le-tega vodijo sestre hčere Marije Pomočnice. Za zaključek smo se zbrali v župnijski cerkvi in se s sv. mašo zahvalili Bogu in drug drugemu za čudovita doživetja. Razšli smo se v želji, da se ob priliki ponovno srečamo, če ne prej, pa drugo nedeljo v mesecu maju 2004.
vsi, ki nas spremljate. Tudi zato naj velja zahvala Bogu in Mariji za milostne trenutke, sobratu Tonetu pa za njegova pričevanja, ki jih še kako potrjuje s svojim življenjem in delom.
sos
JULIJ - AVGUST • 2003
ČRNA GORA
Pred nekaj tedni so se začela zahtevna obnovitvena dela sale-zijanskega centra. Prenovljeni bodo prostori mladinskega centra Don Bosko in urejeni prostori za izvajanje raznih tečajev, seminarjev in študijsko/poklicnega izobraževanja. Tukaj zavzeto delujeta slovenska salezijanca Andrej Baligač in Rudi Tisel.
ANIMATORSKI KRIZ
V Sevnici tudi uradno prvi animatorji. 8. junija 2003 smo bili v Sevnici imenovani prvi »izšolani« animatorji. Med slovesno sveto mašo ob zaključku veroučnega leta smo prejeli animatorske križe in tako pred Bogom, otroki in celotnim občestvom potrdili naše prizadevanje pri tem delu. Skozi triletno šolanje se nas je prebilo kar lepo število, svoje znanje pa smo vseskozi izpopolnjevali tudi pri delu z otroki v našem mladinskem centru. Imenovali so nas za animatorje skupine.
Poleg nas pa so animatorski križ prejeli tudi mlajši animatorji. Imenovani so bili za animatorja - pomočnika. Tisti, ki niso šli skozi to šolanje, a imajo za sabo veliko življenjskih izkušenj, pa so bili imenovani za častne animatorje.
Sprejeli smo odgovornost, ki seje zavedamo, animatorji smo tudi izven dejavnosti župnije, sedaj nas ljudje poznajo in nam prepuščajo otroke, mi pa smo sprejeli to odgovornost, ta dar, ki nam je v veselje in nas duhovno bogati.	Andrej Hafner
H1
m-
FESTIVAL LUMEN - PANE S TEBOUM
Pane s teboum! Gospod s teboj! Kjerkoli si, karkoli delaš, četudi plešeš v diskoteki, skačeš v telovadnici, se potepaš s prijatelji. Vedno pa delaj vse v imenu Boga in za Boga, zavedaj se, da je On ob tebi, da si Njegov.
Tako je bilo skupno sporočilo vseh ansamblov in pričevalcev na že 11. največjem festivalu duhovne glasbe za srednjo Evropo, na Lumnu.Tridesets/o-vinskih glav se nas je že zgodaj 2. maja odpeljalo proti slovaški Trnavi. Pripeli so nam oranžne trakce in prav luštno je bilo srečevati valove mladih s takimi zapestnicami. Festival seje uradno začel s sv. mašo in se nadaljeval v športni dvorani s koncertom štirih skupin. Skupine in povezovalci so s katehezami vzpodbujali zbrane, vrhunec pa je bil nastop skupine Yfriday in Američanke Alli Rogers. V soboto smo se lahko udeležili priče-
vanj, ki so bila večinoma v slo-vaščini, z izjemo pričevanja an-gleško-slovaške skupine Heaven's Shore, kije zelo priljubljena, pesmi pa so res sadovi izkustev srca. Sledili so nastopi desetih skupin s Slovaške, Češke, Poljske in Amerike.
Na festivalu ni bilo nobenih prepovedanih vonjav in na stotine mladih seje odlično zabavalo. Zvedeli smo, da na Lumnu ni problemov z alkoholom ali drogami, saj mladi pridejo na Festival zaradi glasbe, srečanj, pa tudi zato, ker hočejo dokazati, da so motor Cerkve na Slovaškem ... Prihodnje leto nas čaka 12. Lumen, ki ni nek mega žur, ampak srečanje z Bogom ob mladih, v ritmih divje, pa tudi mirne glasbe, ob poskakovanju, ploskanju in prepevanju v imenu Boga. Haleluja!
Kristina
JULIJ - AVGUST • 2003
C RN JEZ RO
v
Ze dvanajsto leto se je te prireditve udeležila množica otrok (blizu 1000 in še kakih 200 animatorjev). Rdeča nit letošnjega srečanja seje napletala okrog svetopisemskega stavka Vi ste luč sveta. Prek dejavnosti, poimenovanih otoki (igre, lutkovno-gledališke predstave, tekmovanja, izdelovanje različnih predmetov ...), so udeleženci pod raznimi vidiki skušali odkrivati in razumeti, na kakšen način so lahko v svojem življenju dobrotna luč svojim bližnjim. 25 otokov je bilo razdeljenih na pet enot -celin, da bi luč prežarila vse celine sveta. Če so udeleženci obiskali vsaj enkrat vsako celino in iz nalepk sestavili napis Bodi tudi ti luč sveta, so na koncu prejeli svečko z domiselnim simbolom letošnjega Carnega jezera. Eden od otokov je bil letos namenjen spoznavanju sa-lezij. misijonarjajožka Kramarja, o katerem je Tone Ciglar v obnovljenem rakovniškem gradu pripravil razstavo.
Med sv. mašo ob sklepu prireditve je voditelj bogoslužja Hanzej M. Rosenzopf z Jezusovimi besedami navzoče povabil, da bi luč veselja in navdušenja ved-
no svetila v srcih vseh, ki so se srečali na Čarnem jezeru. Po pesmi v čast don Bosku, svetniku veselja, ki salezijansko družino v pripravi takšnih prireditev vedno znova navdihuje s svojim duhom mladostne svetosti, je počasi začela odtekati reka navdušenih otrok. Čarno jezero kljub svoji tradiciji - ali pa prav zaradi nje -ostaja čarno, z vedno novo svežino. Zato je prireditev Čarno jezero kot žareča, navdušujoča luč, ki v srca vliva nov polet in daje novo moč.	kn
VI ST
C SVETA!
V Ljubljani na Rakovniku je poznana prireditev, festival za otroke, pod naslovom Čarno jezero, na Primorskem v Ankaranu Čarno morje (kije navadno jeseni), v Veržeju pa Čarna Mura. V Veržeju je bil ta festival za otroke 14. junija, ob izteku šolskega leta, na Rakovniku pa nedeljo prej, 7. junija. Geslo letošnjega festivala je bilo: Vi ste luč sveta!
CA NA
a festivalu otrok Čarna Mura (letos drugič!) seje zbralo več kot 500 otrok in okrog 100 animatorjev. Organizacijski odbor (Janez Krnc, sa-lezijanec,Jože Rogač, kaplan iz Beltinec in s. Marta Zadravec) si je več mesecev zelo prizadeval za dobro izvedbo tega festivala. Posebna zahvala gre mladim animatorjem, ki so se kar nekajkrat zbrali v pripravi na ta festival, in donatorjem, ki so prispevali svoj dar za srečolov.
Otroci so šli ob prihodu skozi tunel in na izhodu dobili rutice v treh barvah. Tako so bili razdeljeni v tri velike skupine (brodo-ve, ki so jih vodili brodarji). Potem so se razdelili na manjše skupine (21), ki so jih vodili anima-torji v polurnem programu. Vsaka skupina je lahko sodelovala v
O
2 I JULIJ - AVGUST • 2003
m
KRATKE NOVICE

8 skupinah-rokavih. Program je bil zelo pester. Ves čas programa je bil med nami rokohitrc Toni Mežan z Bleda, ki je zelo popestril celotno dogajanje. Za glasbo in petje je poskrbel ansambel iz župnije Murska Sobota. V prostem času je bil tudi srečolov. Vsaka srečka je zadela. Srečo smo imeli tudi z vremenom, saj je ponoči pred festivalom Bog poslal nekoliko dežja, kije ohladil razgreto prekmursko ozračje.
Vrhunec dogajanja je bila sv. maša, kijojevodil g. Martin Vo-roš, dekan in voditelj Pomurskega pastoralnega področja. Pri maši je bilo odlično sodelovanje in petje vseh navzočih ob spremljavi ansambla. Vsak otrok je na koncu dobil še svečo z napisom Vi ste luč sveta - z željo, da bi bil vsak majhna lučka v svoji družini in svojem okolju tudi med počitnicami.
■	KONGO. V tej afriški državi, kjer zadnja leta na severovzhodu delujeta tudi slovenska salezijanska misijonarja Lisjak Danilo in Po-Ijanšek Vilko, so divjale številne državljanske vojne, ki še kar trajajo. Nekateri govorijo kar o treh milijonih mrtvih odi. 1998!
■	TAOIKISTAN. V mnogih državah Bližnjega in srednjega vzhoda divjajo razne vojne. Kot luč v temi in znamenje upanja pa je pobuda misijonarjev v glavnem mestu Du-šanbeju: k skupni mizi so sprejeli nad 60 prepotrebnih in lačnih muslimanskih in katoliških otrok.
■	UKRAJINA. V tej bivši sovjetski državi so državne oblasti konec maja letos uradno priznale salezi-jansko poklicno šolo v Lvivu. To je prva državno priznana salez. poklicna šola na območju nekdanje SZ.
■	ITALIJA, Portici. Ob stoletnici navzočnosti salezijancevje vto italijansko mestece prišel tudi vrh. predstojnik salezijancev Pascual V.Chavez in pomenljivo dejal: »Vrnimo se na dvorišča, da bomo blizu otrokom in mladini!«
■	KOSOVO. Vrh. delegat salezi-janske družbe za misijone Fr. A!encherry je maja obiskal salezi-janske postojanke na jugu Balkana: v Albaniji, Črni gori in na Kosovu. Ob tem se je srečal tudi z našimi misijonarji (Borštnik, Mirtek, Baligač, Tisel, Nosh). Vzhičen je izjavil: »Prevzet sem nad opravljenim delom salezijancev v teh zadnjih letih! Salezijanci so opravili veliko delo in poslanstvo se lepo razvija.«
■	IRAK, Mosul. Po uničujoči vojni se bodo salezijanci (iz inšpekto-rije srednjega vzhoda) spet vrnili med mlade v Irak v Mosul. Tam bodo, tako kot že lani, organizirali tritedenski poletni oratorij: za približno 400 otrok (dopoldne) in 300 mladih (v poznih popoldnevih).
IgapiMiSP"®*
Prišli bodo iz sedmih kaldejskih in slrokatoliških župnij.
■	ITALIJA, Rim. Zdravniška komisija pri kongre-gaciji za zadeve svetnikov je 27. maja letos potrdila čudež na pri-prošnjo portugalske so-trudnice in velike misti-
kinje Božje služabnice Aleksandre da Gosta (1904-1955). Celih 14 let se nI dotaknila hrane, živela je samo od vsakdanje evharistije. Čudež: neka še živeča Portugalka je 1.1995 na priprošnjo omenjene A. Costa čudežno ozdravela od parkinsove bolezni.
■	ITALIJA, Casarsa. Otroška katoliška akcija (ACR) je začela s pobudo »Tisoč hiš za tiste brez strehe«. Akcijo je spodbudil salezijan-ski misijonar v Indiji don Dino Co-lussi. Omenjena pobuda predvideva, da bi samo s 1300 evri zgradili eno majhno hišico za tiste, ki živijo na cesti. Omenjenemu misijonarju je predsednik Italije C. A. Ciampi že podelil odlikovanje, in sicer t.i. Zvezdo italijanske solidarnosti.
m SIRIJA, Aleppo in EGIPT. 10 maja je bila v tem mestecu velika slovesnost. V salezijanski cerkvi je bil v duhovnika posvečen domačin iz Sirije Chadi Ibrahlm, posvetil pa ga je škof salezijanec mons. Armando Bortolasso. To je 14. duhovni poklic iz tega področja (od tega je šest salezijancev). V Minia v Egiptu pa je bil 6. junija letos v koptskem obredu posvečen v duhovnika salezijanec Abdo Fat-hiMilad. Posvetil ga je škof mons. Ibrahlm lshaq,
JULIJ - AVGUST • 2003
/ t- CéHO* S^CT' lJlf\/
VSAKDRUGI MESEC DONBOSKO PRI TEBI DOMA!
Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo.
Leta 1877 gaje ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904.
Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov.
Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem.
Takoj nam sporočite spremembo naslova.
Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška 6 1000 LJUBLJANA tel.: 01/427-3028 faks: 01/427-3040 e-mail: vestnik@salve.si
Živeči človek
Božja slava
Bog je ustvaril človeka po svoji podobi. Samo takemu človeku lahko razodeva svojo slavo, lepoto in dobroto. Človekovo življenje pa more postati podobno Božjemu življenju.
USTVARJEN PO BOŽJI PODOBI
Tio, kar je dobro in ljubezni vredno v vsem stvarstvu, se na poseben način kaže v vsakem človeku. Božja narava je dala človeku veliko bolj dostojanstveno bivanje, kakor mu to nudi sama narava, pravi Frančišek.
Temelj krščanskega humanizmaje Božja ljubezen. »Bog te ni vrgel v ta svet, ker bi te potreboval. Ustvaril te je, da bivtebi-in po tebi-deloval s svojo dobroto«, je Fran-čiškova spodbuda za vsakogar.
Posebno dostojanstvo človeka je vtem, daje bitje, obdarovano z razumom, in celo po Božji podobi in sličnosti, še več: človek naj ne bi bil le podoben Bogu, marveč naj bi bil deležen iste, božanske narave (2 Pt 1,4)
»Bogovi ste!« beremo v Svetem pismu.
»POPRAVILO« BOŽJEGA DELA STVARJENJA
Ker je človek s svojo gre-šnostjo, poimenovano izvirni
greh načel Božje delo stvarjenja, gaje Bog popravil, dopolnil s še veliko večjim in lepšim načinom: razodel nam je še večjo polnost svoje ljubezni. Po načrtu odrešenja je del Boga, sam Božji Sin, postal nam enak v vsem, razen v grehu. »Odrešenje našega Gospoda napravlja našo naravo, kije bila deležna tega odrešenja, še bolj dragoceno in polno sladkosti, kakor če bi ostala zavedno brezgre-šna po originalni zamisli«, občuduje veličino Božje ljubezni Frančišek Šaleški.
Vse naše slabosti in grešno-sti, vse naše stiske in dvomi, vsi naši notranji boji so že zaznamovani z milostjo odrešenega človeka. V naši človeški naravi je že vgrajena tista temeljna potreba po Božji dobroti, ki nam jo more samo On zapolniti, da se čutimo »polne, resnične ljudi«.
Sv. Avguštin je to izrazil z znanimi besedami: »Nemirno je naše srce, o Bog, dokler se ne spočije v tebi!« To praznino v nas more zapolniti samo Bog. Ni dovolj noben uspeh ali kariera, niti še tako ljubljena oseba,
JULIJ - AVGUST • 2003
ali še tako bogata materialna sredstva. Bog v svoji neskončni ljubeznivosti in vsemogočni dobrotljivosti more edini prehitevati in presegati naše želje in potrebe.
ce
SAMO Z BOGOM SMO KOMPLETNI LJUDJE
Frančišek v nekaki mistični vzhičenosti vzklika:
POTREBEN SI BOGA, IN SPOSOBEN SI GA (sprejeti)! GORJE, ČE SE ZADOVOLJIŠ S KAKO STVARJO, KI JE MANJ KOT BOG.
Brez Boga ne boš mogel postati nikoli kompleten človek. In kdo naj pomaga današnjemu človeku, zaznamovanemu s temeljnim nezadovoljstvom in zafrustriranostjo, ki tava skozi življenje brez smisla in cilja? Prazne množice v matematiki so smešne, prazne osebnosti, in to take, ki so celo odgovorne za prihodnost našega naroda, pa kaj hitro lahko postanejo tragedija.
V Bogu je nadčloveška polnost našega dostojanstva, v njem je moč in luč, ki nam pomaga odkrivati v sebi številne Božje darove, ki naj postanejo zaklad za druge, če jih izkoplje-mo in oplemenitimo z vsakodnevnim prizadevanjem. Tako bomo okusili življenje, resnično vredno človeka, kije Bogu v čast in narodu v korist, bližnjemu pa v pomoč in tolažbo.
mag. Franc Maršič
Z nogami na tleh
I Don Bosko je bil spreten človek, zakoreninjen v zemlji... Vseeno pa ni nikoli zapustil neba! Tako je za svoje sinove odkril nov in izviren način, kako postati svetnik
■	»Don Bosko je bil Božji človek moderne dobe, tako kot Elija v svojem času. Ta njegova lastnost mu prija!« (W. Nigg). Čeprav se to mnenje svetnikovega protestantskega biografa zdi morda pretirano, sovpada s podobo, ki jo o don Bosku ohranja salezijanska tradicija: »Globoko Božji človek; poln darov Svetega Duha; živel je, kakor bi gledal Nevidnega« (Konstitucije, 21 čl.)
■	To ostaja velika don Boskova skrivnost, korenina njegovega čudodelnega delovanja in najboljša definicija njegove presenetljive svetosti: »Za razliko od drugih svetnikov v don Bosku ni izginilo tisto človeško!« (C. Colli). Obdarjen s priljudnim značajem in prirojenimi krepostmi podeželskih ljudi je bil nagnjen k delav- ~<-mmmr-nosti. »Zares bi težko našli drugega svetnika, ki bi znal
tako kot don Bosko spregati in uporabiti glagol delati« (E. Ceria). Neutrudno delati je bilo zanj način sodelovanja z Bogom za reše-nje mladine, njegova življenjska naloga.
■	Živel je pod tistim Božjim pritiskom, ki je značilen za življenje vsakega povabljenca, vsakega preroka; ki gaje prisilil v službo mladim, »dokler bo v njem le trohica življenja« (MB 18,457). »Skrivnost vsega njegovega dela in nedoumljivega uspeha tiči prav v nenehni povezanosti z Bogom, nikoli prekinjeni, kije njegovo življenje spremenila v nenehno molitev« (Pij XI). Don Bosko je znal stati pred Bogom, ko je bil med mladimi, in je znal srečati Boga med mladimi, katerim je bil namenjen: »Dejaven mistik, ki sprejema in preizkuša Boga ne samo v določenih trenutkih molitve, ampak tudi v samem apostolskem delu; ki se ga dotika in ga čuti, medtem ko sodeluje pri uresničevanju njegovega rešenjskega načrta« (P. Brocardo).
■	Don Bosko je odkril Boga v vsakdanjosti, govoril z njim takrat, ko je govoril z mladimi, in tako stalno živel globoko vez z Očetom. Na osnovi svoje lastne izkušnje je papež Pij XI, ki gaje posvetil za blaženega, dejal: »K njemu so hodili judje iz celega sveta, iz Evrope, Kitajske, Indije. On pa je bil tam, kot da ne bi bilo nič posebnega, poslušal je vse, razumel vse, odgovarjal vsem, ob tem pa je bil vedno globoko zbran, kot da se ni menil za tisto, kar seje dogajalo; zdelo seje, da so njegove misli drugje, bilje z Bogom«.
■	Don Bosko je izkusil Boga, v življenju, prepolnem skrbi, ker je živel, »kakor bi gledal Nevidnega«. Težko bi našli bolj posrečeno obliko, s katero bi opisali izvirnost njegove svetosti; tu je brez dvoma zakoreninjena njegova presenetljiva modernost.
2 I JULIJ - AVGUST • 2003

In KČltd
dr. Pascual Chavez, vrh. predst.
TISOČ DON BOSKOVIH OBRAZOV
nAc^nl ttokCtcl
DBP
don Boskove prostovoljke
Don Boskove prostovoljke,spodbujene od Kristusove ljubezni,želijo biti sol zemlje in luč sveta ter »se udeležujejo pri evangelizacijskem delovanju Cerkve«, kijih pošilja.
•	POSVEČENE - Prostovoljke se popolnoma darujejo Bogu
v zaobljubah evangeljskih svetov, da bi v polnosti živele krstno zavezo.
•	SVETNE - Prostovoljke
so laikinje, ki zaradi poklicne odločitve živijo v svetu in
ga posvečujejo od znotraj »kakor kvas«.
•	SALEZIJANKE - Prostovoljke živijo svoj poklic po salezijanski karizmi, kijih zaznamuje v Cerkvi in v svetu.
»Zato, glej, jo privabim, popeljem jo v puščavo in ji spregovorim na srce! (Oz 2, 16).
Bi rada vedela kaj več o njih? Bi rada stopila z njimi v stik?
Ljubljana, tel. 01/4202-550, faks 01/427-3040
OB DUHOVNIŠKEM POSVEČENJU SALEZIJANCA ZOLTANA VARGA
Gospod Bog vsakega od nas kliče na svojo pot. In vsak od nas mora odgovoriti na Njegov klic. Nekatere kliče, da si ustvarijo družino, druge pa kliče, da se v samskem življenju popolnoma posvetijo Njemu, kije Stvarnik vsega. Tako je bilo v Stari in Novi zavezi. Ko je Bog poklical Izaija, seje ta čutil nevrednega. Koje poklicaljeremijo, je ta rekel: Deček sem še. Bog pa ju opogumi in ju blagoslovi: Češem te poklical jaz, Gospod, se nikoli ne imej za nevrednega!
Ko je Jezus povabil skupino ribičev in cestninarja za svoje apostole, ljudi, ki bodo oznanjali celemu svetu njegovo veselo oznanilo, je vsakemu rekel le: Hodi za menoj! In takoj so pustili vse in šli za njim. Poklical je celo Savla, kije preganjal kristjane. Ta je po prvem srečanju z Gospodom videl samo eno možno pot v svojem življenju. Služiti Kristusu. Vsi se sprašujemo: Zakaj je poklical ravno te in te?Zakaj ni poklical znanstvenike, modrijane tega sveta? To je velika skrivnost. Božji klic v posvečeno življenje je pravica Boga Stvarnika. On je kot lončar, ki določa, kakšno posodo bo naredil, bolj preprosto ali z okraski. To je pač Njegova izbira, to ni odvisnp od posode. Božji klic za duhovnika je velika Božja mi-
lost. To je izlivanje Božje dobrote na ves narod. To je Njegov blagoslov.
Bog je videl trstiko, ki seje majala v vetru, jo varoval, daje ne bi veter ali kdorkoli drugi poškodoval. To trstiko je 31. maja 2003 presadil v rodovitno zemljo. Bog je to trstiko objel in sedaj pričakuje zvestobo za vse darove, ki jih je izročil. To je naš Zoltan in mnogi drugi, ki so v mesecu juniju obljubili zvestobo v služenju svojemu stvarniku. Vsem novomašnikom želim veliko Božjega blagoslova in zvestobe Bogu.
Sandor Zoltan, diakon Mužlja
DUHOVNI POKLICI ZORIJO OB MOLITVI
MOLITVENI NAMENI
♦ JULIJ
"Glej, to je moj služabnik, ki sem ga izvolil, moj ljubljeni, nad katerim imam veselje" (Mt12,18)
V mesecu novih maš molimo za letošnje novomašnike, redovnike in redovnice, ki bodo izpovedali zaobljube, za njihovo svetost in vztrajnost.
♦ AVGUST
"Odrini nagloboko!" (Janez Pavel II.)
Med počitnicami se bodo mnogi mladi in manj mladi udeležili duhovnih vaj. Naj jim Marija Vnebovzeta pokaže cilj njihovega življenja.
♦ SEPTEMBER
"Hočete narediti kaj dobrega, svetega, Božjega? Vzgajajte mladino!" (sv. JanezBosko)
Molimo za vse učitelje in katehete, da bi v novem šolskem letu mladim pomagali postati pošteni državljani in dobri kristjani!
N
Dragi molivci in molivke za duhovne poklice!
I a god sv. Alojzija sem bil na pogrebu Pavla Tisla, očeta enajstih otrok od katerih je hčerka Majda redovnica, sin Rudi pa duhovnik, salezijanec. V ozadju teh dveh redovniških poklicev je bila močna in globoka vera pokojnega očeta, ki je vsak dan sklepal roke za Božji blagoslov v svoji družini.
Ko sem se s pogreba vračal v Veržej, sem prisluhnil valovom radia Ognjišče, kjer so se predstavili nekateri letošnji novomašniki. Ko sem poslušal njihova pričevanja, sem čutil, kako čudovita so Božja pota, na kako različne načine je Sejalec sejal seme duhovnega poklica in koliko ljudi je potem sodelovalo, da je seme duhovnega poklica vzklilo, raslo in dozorelo. Večina novomašnikov je posebej poudarila, daje njihov duhovni poklic Božji dar, ki gaje nekdo izprosil. Novomašniki so omenjali molitev staršev, sorodnikov, raznih molitvenih skupin, molitvena srečanja za duhovne poklice. Eden od novomašnikov je povedal, da se je njegov poklic začel rojevati ob smrti njegove matere. Tedaj je začel moliti in potem ga je Bog vse bolj nagovarjal...
Novomašniki se iskreno zahvaljujejo vsem, zlasti vam, dragi molivci in molivke za duhovne poklice. "Letošnja salezijanska novomašnika, Drago Šenčur in Zoltan Varga, se zahvaljujeva vsem molivcem za duhovne poklice, da ste naju spremljali in podpirali s svojo molitvijo na najini dosedanji redovniški poti in pripravi na duhovništvo. Ob zahvali se priporočava tudi za naprej, da naju Bog ohrani v svoji ljubezni, da ostaneva zvesta služabnika Bogu in ljudem."
Zahvali novomašnikov se s svojo zahvalo pridružuje tudi salezijanski zlatomašnik Ignac Kustec, ki pravi: "Verjetno se je moja pokojna mama, potem ko je slišala Jezusove besede: Žetev je velika, delavcev pa malo... Prosite, karkoli hočete, in zgodilo se vam bo, odločila, da bo preizkusila moč teh besed. Začela je goreče moliti, da bi Jezus izvolil katerega njenih sinov, po možnosti Načeta. To je bila njena vsakdanja prošnja Jezusu in Mariji, vse do konca njenega življenja. Jezus ji je pokazal, da je resno mislil, ko je rekel: Prosite, karkoli hočete, in zgodilo se vam bo. To skrivnost mi je mama zaupala šele, ko sem bil že več kot dvajset let duhovnik. Ttako je Nace postal duhovnik in v času novih maš bo tudi on pel svojo zlato mašo. Prepričan pa sem, da moj redovniški in duhovniški poklic ni sad molitev in žrtev le moje mame, ampak da je za ta dar molilo mnogo dobrih in zvestih molivce v in molivk. Zato dragi molivci, naj vam dobri in usmiljeni Jezus tisočero povrne vašo ljubezen in molitev za duhovne poklice. Jaz pa vam s svoje strani obljubljam hvaležen molitveni spomin pri daritvi svete maše."
Dragi prijatelji, veselimo se daru letošnjih novomašnikov, zlatomašni-kov in drugih jubilantov. Vztrajajmo v molitvi za zvestobo poklicanih in izbranih, obenem pa prosimo, naj se Bog s svojo milostjo dotakne še mnogih fantov in deklet, ki jih današnji človek tako potrebuje...
Lep pozdrav z obljubo molitvenega spomina.
Ivan Turk, voditelj molivcev
I. T., Ul. br. in enoto. 1, Marijanišče, 9241 Veržej tel. 02/588,9060, gsm 031/358.01
JULIJ-AVGUST- 2003
G
v
Jr
aj tub kfrt Aon
Vzgoja
& %: %	S1	v JI
V ZAČETKU JE BILA MATI
Ko pride otrok na svet, ne ve, kaj naj stori, pa tudi ne, kako in še najmanj, zakaj naj to stori. To mu morajo povedati - pokazati odrasli, najprej starši, potem vsi drugi odrasli - vzgojitelji. To je temeljna skrivnost uvajanja otrok v odraslo in odgovorno življenje. Tokrat nekaj misli o tem, zakaj eni stvari rečemo da, celo brezpogojno, in zakaj drugi stvari ne, enako odločno. Delček tega, čemur pravimo moralna vzgoja.
MORALNA VZGOJA OTROK
Zakaj otrok hoče spregovo riti? Seveda zaradi neke notranje nuje. Kaj bo spregovoril, pa je odvisno od tega, kaj govorijo odrasli. Pri nas otroci kot materin jezik govorijo slovenščino, ker odrasle slišijo govoriti slovenščino; na Kitajskem pa se prav na enak način otroci naučijo kitajščine.
Zakaj otrok spregovori besedo, ki jo neradi slišimo? Ker je nekoga slišal. Ko je spregovoril prvo besedo, npr. mama, je bil nagrajen s pohvalami in številnimi poljubi, prav tako za naslednje. Otrok je žarel od veselja. Neza-držnoje ponavljal stare besede in se učil novih. Potem pa kar naenkrat za neko besedo dobi čez usta, da se mu zamajejo mlečni zobki. Pa je samo ponovil to, kar je npr. oče že tisočkrat spregovoril, pa ni dobil prav niččez usta. Otrok si hitro ustvari izkušnjo: ko bom velik, bom pa tudi jaz lahko tako govoril.
In tu so še številne druge stvari. Pri nas govorimo vsi slovensko. V ravnanju pa še zdaleč nismo vsi enaki. Ravnanjeje skrajno raz-
lično, prav tako zagovarjanje dejanj. Nepregledna množica tega. Kako naj sedaj ravna otrok? Po kom naj se ravna? Kje in kaj naj bo merilo? Kdo o tem odloča?
Odrasli so torej kriterij in merilo ravnanja za otroka. Odrasli pazijo, da ga naučijo pravilne drže pri hoji, da ga ne bi pohabili. Naj si drznemo otroka pohabiti pri učenju!? Ga naučiti slabega? Moralno dvomljivega in problematičnega?
SAMO ZA SALO?
Za zelo dramatičen in poučen zgled navedimo, kako je ravnala mati Marjeta s svojimi otroki. Neke nedelje so na poti k maši srečali starega moža, ki ga je obkrožalo nekaj fantov.
Možje govoril nespodobno in fantje so se temu smejali. Mati Marjeta je prijela svoje otroke za roke; ko so šli mimo njega, gaje oštela: "Bi vam bilo mar, če bi te besede slišali vaši otroci?" "Oh, pojdite no," je zamomljal možak, "saj je le tako za šalo." "Toda, kar govorite, je grdo. Čemu govorite tako?" "Kakšno dla-kocepstvo. Nemogoči ste, Marjeta. Saj tudi drugi govorijo tako." "Želite morda tudi vi v pekel zato, ker gredo tudi drugi?" Možakar seje zakrohotal, fantje pa so ga še spodbujali. Marjeta se je postavila: "Sram vas bodi," ga je ozmerjala, "pri vaših letih, ko imate že sive lase, pohujšujete mladino. Sram vas bodi!"
Naglo je odšla proti cerkvi. Na prvem ovinku seje ustavila. Drugemu za drugim seje zazrla svojim otrokom v oči in jim rekla: "Dobro veste, kako rada vas imam. Toda, če bi vedela, da boste postali slabi kot ta starec, bi raje videla, da vas Gospod v tem trenutku pokliče k sebi." Po kratkem molku je odločno dodala: "Zdi se mi celo, da bi vas raje ubila z lastnimi rokami!"
Otroci so prav dobro čutili, da živijo od materine ljubezni. Sedaj pa so tu stvari, ki so večje od tega, take, ki se jim je treba brezpogojno podrejati. In matije živela popolnoma v skladu s svojim prepričanjem. To je z odločno vzgojo vcepila tudi svojim otrokom.
JU L! J - AVGUST • 2003
1 VPRAŠLJIVA MERILA
Danes mislimo, da z demokratično izglasovano večino (polovica + en glas) postanejo stvari ne samo zakonite, ampak tudi (moralno) dobre. Iz parlamentarnih dvoran, torej iz politike, prenašamo v življenje, v moralo in celo v versko prepričanje merila, kaj bi naj bilo prav in kaj ne, namesto, da bi bilo prav obratno. S svojim verskim prepričanjem, s pokorščino Bogu in njegovemu razodetju, bi morali vnesti v družbeno, politično in vse življenje moralna načela in to, da bi se jim znali in zmogli podrejati. Kakor da bi mi s preglasovanjem odločali o moralnem dobrem.
Pri vzgoji sem se naučila pred vsem to, da otroka ne moreš v nobeno stvar siliti. Če boš nastopil kot tiran, s prisilo, z nekimi velikimi načrti, kaj boš iz svojih otrok storil, bo_š dosegel ravno nasproten učinek. Če pa vzgajaš z ljubeznijo, teh težav ne bo. Iskrenost mi je pomembna moralna vrednota, zato jo želim privzgojiti tudi svojima otrokoma. Ko vidim, da mi iskreno priznata nekaj, česar ne bi smela storiti, nisem ogorčena, ampak skušam reagirati mirno, tudi če gre za kak hud prekršek. Pomembno mi je le, da se ne zlažeta in da sta poštena do sebe in drugih.
Jasna, mama dveh otrok
Vzgajamo pa za to, za kar tudi moramo živeti: za dobro! To pa ni odvisno ne od enega in ne od vseh, ampak je naša življenjska naloga, ki jo moramo vsi izpolniti, da bi se uresničili kot ljudje Božjih zamisli. Bogje edini tisti, ki ima pravico reči, kaj je dobro in kaj je slabo.
I DOBRA VERSKA VZGOJA
Dobra verska vzgoja je najbolj v službi pravega počlovečenja, saj ga ne odtujuje ničemur resnično zemeljskemu in ga tudi ne prikrajša na račun zemlje ne-besom.
Iskreno moramo živeti to, kar kot kristjani spoznavamo in to prenašati na mladi rod kot
pomnim se, da sem enkrat v šo Oli žalil sošolca, ki je bil Rom. Moji mami je to prišlo na uho in bilo ji je zelo hudo. Rekla mi je: »A ti nisem nikoli povedala, daje Bog vse ustvaril? Črne in bele? Takšne in drugačne?« Mama me je tako naučila spoštovanja do vseh ljudi. Ni mi moralizirala, ni mi naredila dolge pridige, ampak je ubrala drugačno pot. To, kar me je zadelo, ni bila materina jeza, ampak njena nenarejena žalost. Na tak način mi je približala temeljne moralne vrednote, za kar sem ji hvaležen, saj ne vem, kako bi se brez njih v življenju znašel.
Tadej, študent
temeljno življenjsko prvino. Otroci potrebujejo oporo odraslih, drugače ne bo nič iz njihove moralne pokončnosti. Moralna vzgoja je eno najbolj odgovornih življenjskih poslanstev staršev, odraslih in sploh vzgojiteljev. Nekaj, kar moramo opravi nadvse skrbno.
Janez Bosko je prav zaradi vzgojne izkušnje ob svoji materi pozneje govorii: "Bolje je ne živeti, kakor grešiti!" Ali kakor je zapisal njegov gojenec, Dominik Savio, pri prvem obhajilu: "Rajši umreti, kakor grešiti!" Mati Marjeta je bila v stalnem "bojnem stanju" proti grehu. Tega seje nalezel don Bosko. Zato je neštetokrat in v raznih oblikah govoril svojim fantom, da lahko skačejo, kričijo, norijo, delajo, kar hočejo, samo naj ne grešijo. Slabemu je vedno in povsod v vsaki obliki rekel odločno ne! In njegova vzgoja je dajala in še daje čudovite vzgojne sadove, ne samo svetnike, kot je Dominik Savio, ampak tudi Mihec Magone, Franček Be-succo in številni drugi, nepregledne množice fantov in mladih, ki so postali pošteni državljani in dobri kristjani.
vzgojo za moralne vrednote je po
trebno začeti zgodaj; otroci zelo hitro doumevajo, kaj jim želimo starši povedati. Pri svojih otrocih vidim, kako prevzemajo, ponotranjajo tisto, kar jih učim že ves čas. Povem jim, da jih imam rad, in vesel sem, ker mi otroci to sami od sebe povedo nazaj. S tem jih želim naučiti izkazovanja ljubezni kot temeljne moralne vrednote. Pomembno se mi zdi, da jim ne privzgojim nobenega predsodka do nobene stvari. Verjamem, da mi bo uspelo, kajti v moralno vzgojo svojih otrok vložim največ svojega časa in truda.
Luka, oče štirih otrok ►
JULIJ - AVGUST • 2003
Z mamo živiva sami, brez očeta. Vidim, kako je bila in je še vedno vsa umetnost vzgoje na njenih ramenih. Ker me dobro pozna, moj temperament, moje dobre in slabe strani, se v določenih situacijah tudi dobro znajde in zna uporabiti pravi pristop. Lahko bi mi še tako govorila, da mora biti človek pošten, iskren, pravičen, ustrežljiv ... Ne verjamem, da bi pri meni na tak način uspela. Ampak moja mama veliko ne govori, vse to v vsakdanjem življenju tudi počne. Tako imam nekoga, od katerega se lahko učim.
Ana, dijakinja
Danes se mi zdi, da starši otroke samo nekam silijo, ne dajo pa jim zgleda. Z otroki bi molila, jih podpirala v molitvi, jim razlagala, katere stvari so dobre za njih, katere ne, in jim povedala, da tiste, ki so slabe, ne bodo dale življenja. Pomembno poslanstvo starševstva je predati otrokom vero, da bi otroci videli, da to, kar govorim, tudi živim. Če otrokom predaš vero, jih vzgajaš tudi v moralnih vrednotah, saj iz vere vse izhaja.
Špela, študentka
Moralna vzgoja otrok je težek preskusni kamen vsega našega življenja in ravnanja. Popravnih izpitov si tukaj ne bi smeli privoščiti, kajti posledice na mladih so usodne.
Tone Ciglar
OB MURI
V Veržeju so blagoslovili obnovljeni kip Marije Pomočnice in ga vrnili nazaj v Marijanišče.
S praznovanjem smo začeli že tretjo majsko soboto zvečer s sv. mašo na dvorišču Marijanišča. Po maši smo v procesiji odnesli prenovljeni kip Marije Pomočnice v cerkev, kjer smo nadaljevali z večerno molitvijo za mladino, družine in za nove duhovne poklice. Pred polnočjo so se pridružili romarji, ki so prišli s prižganimi baklami. Nočno molitev smo sklenili s polnočno sveto mašo.
Glavna romarska slovesnost je bila v nedeljo popoldne. Ob 14.00 smo začeli v cerkvi z molitvijo za duhovne poklice, ki smo jo končali s petimi litani-jami. Potem smo se zvrstili v slovesno procesijo po Veržeju. Kip Marije Pomočnice so nosili gasilci, med procesijo je Marijine pesmi igrala godba iz Ba-kovec. Sklep procesije je bil na dvorišču Marijanišča, kjerje sledila slovesna sv. maša, ki jo je vodil škofjože Smej s somaše-valci. Med mašo so navdušeno
prepevali združeni otroški pevski zbori iz Pomurja ob spremljavi priložnostnega orkestra pod vodstvom prof. Felicite He-ric. Za dobro razpoloženje in pobožno sodelovanje je poskrbela Marija, da nam je naklonila zelo lepo vreme.
2 I JULIJ - AVGUST • 2003
POD ZELENIM GOLOVCEM
I Od zadnje nedelje v aprilu do zadnje v maju so se vsako nedeljo vrstile romarske slovesnosti ob 100-letnici blagoslovitve kipa Marije Pomočnice.
Prva nedelja je bila zaznamo vana s predavanji na t.i. ma-rijanskem študijskem dnevu. Prvo nedeljo v maju so k Mariji poromale družine, še posebej tiste, ki so bile dopoldne zbrane na srečanju družin v Zelimljem. Zapeli pa so Kamniški koledniki.
Drugo nedeljo v maju sora-kovniški Mariji v čast in polni cerkvi ljudi v veselje prepevali otroci in mladi skupine Sončni žarek. Zapeli so vse pesmi z nove zgoščenke Tebi, prijatelj (lahko jo dobite v založbi Salve na Rakovniku).
Tretjo nedeljo v maju smo se s sestrami salezijankami (HMP) spomnili njihove soustanoviteljice Marije D. Mazzarello in prisluhnili gorečim besedam frančiškana dr. Leopolda Grčarja, ki nas je vabil k molitvi rožnega venca.
V sklopu osrednjega romarskega shoda zadnjo soboto in nedeljo v maju pa smo molili za nove duhovne poklice in bili priča, kako sta bogoslovcajure in Klemen prejela službo mašnega pomočnika; v soboto zvečer
smo pri maši v lurški votlini prisluhnili besedam jezuitskega provinciala p. Poljanska, potem pa z lučkami poromali v cerkev in tam nekateri vso noč bedeli v molitvi; v nedeljo popoldne smo s kipom Marije Pomočn' ce iz cerkve poromali v procesiji k lurški votlini, tam je sv. mašo vodil beograjski nadškof in metropolit mons. Stanislav Hočevar in nas vabil k bolj zavzetemu delu za edinost. Slovesnosti je dalo posebno težo in lepoto tudi združeno petje treh pevskih zborov iz salezijanskih župnij (Rakovnik, Kodeljevo, Maribor) ob spremljavi simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik.
Mariji Pomočnici zares iskrena hvala za vse milosti, kijih deli na Rakovniku že polnih sto let, obenem pa se iz src vseh vernih dviga goreča prošnja, da bi svoje poslanstvo srednice in pomočnice še naprej tako velikodušno vršila tukaj s pobočja zelenega Golovca.
SELENČA v Vojvodini
Prva devetdnevnica. Letos so praznik Marije Pomočnice prvič obhajali na tako slovesen način, da so se nanj pripravljali z de-vetdnevnico. Prihajalo je lepo število otrok. Otroci in odrasli so bili tega zelo veseli, pa tudi nagrad in spodbud ob sklepu de-vetdnevnice, tudi razglednice ra-kovniške Marije Pomočnice.
SALVADOR
Procesija po mestnih ulicah. Ob stoletni navzočnosti sester salezijank v glavnem mestu te ameriške države in ob začetku marijanskega meseca so imeli veličastno procesijo s kipom Marije Pomočnice po mestnih ulicah.
JULIJ - AVGUST • 2003
Qalezijanci so prišli na slovenska tla leta 1901 O (Ljubljana Rakovnik). Tik pred drugo svetovno vojno so začeli vzgojno delo tudi v Salezijan-skem mladinskem domu v Celju (Gaberje, spodaj). Otroke in mlade iz delavskih družin so zbirali h koristnemu in veselemu preživljanju prostega časa. Vojna in povojna vihra je to poslanstvo prekinila.
Nova župnija bo obsegala Hudinjo, Trnovlje, Smarjeto in Prekorje.
DON BOSKOV CENTER bo namenjen vsem ljudem dobre volje: otrokom, mladim, družinam, staršem, ostarelim. Posebej bodo dobrodošli mladi, ki so prihodnost in najbolj dragocen del družbe in Cerkve.
DON BOSKOV CENTER bo zrasel ob več kot 250 let starem Plevčakovem hrastu. »Najstarejšemu in častitljivemu meščanu« bo namenjeno častno mesto. Zavedamo se, daje trdno prihodnost mogoče graditi samo na klenih koreninah preteklosti.
DON BOSKOVEM CENTRU bodo mladi dobili prostor za druženje, koristno uporabo prostega časa, primerno razvedrilo,
Skupaj zvami gradimo novo
MLADINSKO
m PASTORALNO SREDIŠČE NA HUDINJI
pomoč pri izobraževanju, celostno duhovno in človeško rast. Varno vzgojno okolje in navzočnost vzgoji-teljevjim bosta v spodbudo pri njihovi rasti v »po- qG štene državljane in dobre kristjane« (don Bosko). |§ '
Salezijansko delo za mlade želimo v Celju ponovno oživiti. Pred leti se je tu začel program PUM (projektno učenje za mlade) za mlade, ki niso dokončali šolanja.
Na Hudinji.vnovem hitro se razvijajočem predelu Celja, načrtujemo salezijanci nov DON BOSKOV CENTER in župnijsko cerkev blaženega A. M. SLOMŠKA.
Slomškovo življenje je bilo zaznamovano z veliko ljubeznijo do Boga, do Cerkve in do slovenskega naroda. Tudi v DON BOSKOVEM CENTRU bomo razvijali te vrednote.
JULIJ - AVGUST • 2003
\ VSAK OA! OC PLAČAJ
JULIJ - AVGUST • 2003
iiLITE POMAHATI";
Svoj dar lahko nakažete na račun, odprt pri Banki Celje d.d., Celje: za tolarska sredstva: transakcijski račun številka 06000-0929837158 za devizna sredstva: devizni račun številka 370-7160-929837/1 za nakazila iz tujine: Banka Celje d.d., Swift koda:SBCESI2X, v dobro računa 370-7160 929837/1
Svoj namen vplačila nam lahko sporočite po pošti ali tudi prek spletne strani
www.safve.si/dbc-celje
In poslali vam bomo izpolnjen plačilni nalog.
Na plačilni nalog pod »namen plačila« vpišete DBC, svoje Ime, priimek in naslov. Vaš prispevek ali donacija se šteje v davčno olajšavo.
Za dobrotnike Don Boskovega centra bomo molili. Vsakega zadnjega v mesecu, na spominski dan sv. Janeza Boska, bomo ob 7.00 zanje darovali sveto mašo.
Salezijanski dom v Gaberju
Pajk, sdb ulica 3, 3000 CELJE
DON BOSKOV CENTER bomo zgradili s skupnimi močmi!
Jbsegal bo:
1.	oratorij - mladinski center
2.	večnamensko dvorano
3.	župn. cerkev bi. A. M.Slomška
4.	župnlšče
5.	salezijanski dom
6.	športno dvorano
7.	otroški vrtec
tel. 03 428 2955, faks 03 428 2953 gsm 041 777 911, e-pošta:
slavko.pajk@salve.si www.salve.sl/dbc-celje
■m
Ustavi se ob sliki, premišljuj, kaj ti govori! In potem ob sliki zapiši molitev ali pesem ali razmišljanje in jo do 15. avgusta pošlji na naslov Salezijanskega vestnika (glej na str. 3).
JULIJ - AVGUST • 2003
Gospod, so moje roke dovolj čiste, da lahko sprejmejo Tvojo luč?
Luč, to si Ti, Ti, ki izgorevaš za nas vse. So torej, Gospod, moje roke dovolj čiste, dovolj močne, da lahko nosijo Tvojo luč, v kateri izgoreva vse hudo in dobro sveta?
Gospod, so moje oči dovolj jasne in polne upanja, da lahko gledajo Tebe, v plamen Tvoje Luči? So dovolj ponižne, ko zrejo Tvojo Luč in skozi njo vsa Tvoja dela?
Gospod, so moje noge dovolj hitre, da lahko hodijo v Tvoji Luči, ki razsvetljuje moje steze v bežečih trenutkih dneva?
Gospod, ne vem. Kar stojim pred Tvojo Lučjo, vidim Tvoj obraz v plamenu, iztegujem svoje roke in se počutim majhna, umazana, šibka, počasna, medla, brez upanja^
Tvoja Luč pa sveti, me ožarja... Čutim, da me greješ v njej, čutim, da si mi več kot jaz, več kot prijatelj, mi gledaš v srce in me ne pustiš oditi...
... reci le besedo ... In Tvoja Luč bo v mojem srcu, ki Te kar sprejme, ker Ti tako želiš, ker se ne oziraš na tisto, česar nimam. In ne da bi vedela, sem s Teboj že na poti, med mojimi mladimi, med ljudmi na ulici, Ti učiš v meni, Ti igraš v meni, Ti se ob otrocih smeješ v meni, Ti se v meni veseliš, da sva.....V svojih malih
rokah držim majceno lučko.......
Kristina
Mnogojih je že šlo proti otlarju. V rokah so nosili lučke, majhne, drobne svečke. Nekaj mi pravi, naj vstanem, vzamem svojo lučko in se jim pridružim. Toda zakaj? Saj lahko le sedim in gledam druge.
Vračajo se ... v rokah nimajo več lučk, toda sedaj žarijo njihovi obrazi; zdi se, kot bi se okužili z neznano svetlobo.
Ne morem več sedeti, nekaj me vleče iz klopi. Kakor veščo me vleče, ki ve samo to, da mora iz teme proti svetlobi. Grem, počasi stopam v vrsti, tisoč misli mi roji po glavi, toda samo eno je pomembno: videti čudo, ki spreminja ljudi okrog mene.
Pred seboj zagledam preprogo lučk, dodam še svojo. Hotel sem nekaj reči, toda ostal sem brez besed. Doživel sem enega tistih trentukov, ko imaš glavo polno radosti, sreče in hvale Bogu, ampak ne rečeš ničesar. Vse, kar sem hotel povedati, je bilo že povedano. Nekje znotraj sebe pa sem začutil, kako me počasi napolnjuje »svetloba«, ki ne bo ugasnsila kljub pozni večerni uri.
Primož
II ll..f% XI
Prižgala sem lučko. Zate sveti.
Da boš vedela, da nisi sama. S tabo je vedno še nekdo ... In to je On,
On, ki te tako zelo ljubi.
Ob drži lučke mi razkrij: blaženost srca, veselja polno! Očisti mrak v duši in umij, kar je v meni ranjeno in bolno ...In nameni žar mi popolno novega srca, preustvari me v milosti posodo Samo
Sveča,
tvoj veličastni plamen raztaplja težke duri naših src
in nas nežno vabi,
naj bomo košček kruha
drug drugemu
zdaj in ob poslednji uri.
V temi zemeljskega dneva
tvoja lepota
vztrajno za vse duše
dogoreva ...
Katarina F.
2 I JULIJ - AVGUST • 2003


Barbara Kavčnik
O naši družini.. .Je sploh kaj povedati? Ne bi želela napisati neka,j kar bi zvenelo neresnično ali preveč idealno, kajti že sama ne prenesem preveč popolnih zgodbic. Po razmisleku in hitrem razvrščanju zadnjih dogodkov sem se odločila, da bi vseeno želela prispevati mladim, ki se šele odločajo ali pa so že sredi družinskega vrveža, kak dodaten plus argument za tretjega ali četrtega otroka.
Naša zgodba seje začela, ko je mladi Viljem kar na svojem delovnem mestu v Kranju zagledal brhko dekle, katere naglas jo je izdajal, da ni iz gorenjskega okoliša, ampak bolj iz štajerskih koncev. Minili sta dve leti in že sta drug drugemu izrekla pomembne besede: ...v dobrem in slabem, v bolezni in zdravju... Prepričana sem, da se jima takrat še sanjalo ni, v kakšen vrtiljak se spuščata. Po dobrem letu in pol sem se jima na njuni poti pridružila jaz, Barbara, baje najbolj pričakovan otrok. Moje življenje edinke seje zaključilo po dveh letih in pol, ko seje rodilaJudita. In postali smo družina po takratnih standardih. Ko smo praznovali Juditin drugi rojstni dan, je bila zasedba naše družine povečana še za eno tretjino. In namesto ene sta se rodili kar dve: najprej Pavlina in nekaj minut kasneje še Martina. Same punce!
♦ OBDOBJE PLENIC
Prvo obdobje naše družine bi gotovo lahko označila kot Obdobje plenic, ki so se sušile, prale, likale, zavezovale ... Plenice smo preraščale, se učile tudi to, da tla na Štajerskem niso tako ravna kot
v Šenčurju in da so kozolci pri nas enojni, tam pa toplarjiterda imajo besede štajerske mame drugačen zven ... Ti izleti na Štajersko so nas kar zaznamovali. Prvič: med vožnjo smo prepeli veliko ljudskih pesmi; velikokrat tudi molili, če nismo poprej že zaspale. In drugič: ta potovanja so nam omogočila poznavanje drugega dela Slovenije, drugih jedi, običajev, narave ... Predšolsko obdobje in tudi kasneje nas je imela v varstvu šenčurska mama, s katero smo raziskovali gozdove, nabirali zvončke in po sprehodu jedli sadno kremco z najboljšim prelivom. Pravi dogodekje bil, če smo smele spati pri mami v dnevni sobi, kjer smo zvečer zmolili angelčka in potem še odpele vsaj štiri cerkvene ljudske pesmi, ker je vsaka imela svojo.
Bile pa smo štiri in to je kar lepa številka za skočiti si v lase ali razbiti kakšno steklo ali kaj podobnega. Seveda ni bila potem nobena kriva. Ob neki takšni situaciji, morale smo se kar pošteno skregati, smo dobile pravo lekcijo. Vse skregane nas je ati zbral v kuhinji in vzel v roke en zobotrebec ter ga prelomil z lahkoto, vzel je dva, ju prelomil, vzel tri, storil je enako, vzel je štiri in moral seje že bolj potruditi. Tudi nam je dal poskusiti, kako lahko je prelomiti en zobotrebec in koliko težje štiri. Potem je rekel: »Enako bo z vami; če boste druga proti drugi, vas bo svet zlomil, če boste držale skupaj, bo to precej težje.«
♦ OSNOVNOŠOLSKO OBDOBJE
Prva sem stopila v šolo in začela domov nosit znanje ter kaj kmalu sem posedla sestrice, pogosto še bratranca, na stole in igrali smo se šole. Hja, to so bili zame še lepi časi, bila sem večja, več sem vedela ..., ampak ti časi so kmalu minili. Ko sem prišla v 6. ali 7. razred, seje pogosto zgodilo, da sem rekla: »Mami, zakaj se nista tarnali dve šele rodili?!« Zrasli sta in postali pravi nadlogi: skozi okno sta kukali, ko je sošolec prinesel zvezke in se hihitali. In jaz sem potem norela. Nastopila sem obdobje pubertete, ko mi nič ni bilo všeč, še maša mi je bila dolgočasna in verni-

JULIJ - AVGUST • 2003
ki ... Edino, kar mi je bilo všeč, je bilo petje v otroškem zboru pri maši. To se mi je zdel tisti najbolj živ del maše. Tudi Judita, Pavlina in Martina so stopale najprej v šolski zbor in nato še cerkveni ter počasi še v glasbeno šolo. Tako je glasba vedno bolj postajala del nas. Seveda pa smo še vedno našle čas za igro ...
♦ OBDOBJE ODRAŠČANJA
Čas je bežal in že seje bližal konec 8. razreda, ko sem se morala odločiti, kam naprej. Neko nedeljsko popoldne, ko je bil na obisku stric, salezijanski bog-oslovec, je rekel: »Kaj pa Gimnazija Želimlje?« »Ali ni tam samo za fante?« je bil moj odgovor... In čez nekaj mesecev sem polna pričakovanj že pakirala v internat novim dogodivščinam naproti. Tako sem se srečala s salezijan-skim načinom dela, mladinskimi mašami, adoracijo ob taizejskih spevih ... Sledile so še duhovne vaje na Pohorju, najbolj pa meje navdušila izkušnja Uskovniških tednov, katerih vsebine in način, kako živeti svojo vero, so zelo ustrezale mojim predstavam mladega kristjana.
Naša animatorska pot pa seje na nek način začela, ko nas je stric 94. leta povabil s seboj v Italijo v Turin. Julija smo prišle na oratorij. Komunikacija nam je delala nekaj težav, a po14-ih dnevih je prav malo manjkalo in stric bi se sam vrnil domov. Prišlo je leto 1996, kije bilo za našo družino kar prelomno. Začelo seje s smrtjo v družini, sledil je dan, ko je ta veliki stričko oblekel no-vomašni plašč. Komaj seje umirilo ozračje po novi maši, je ati imel hudo prometno nesrečo. To so bili močni dogodki in čas, ki nas je kot družino, tudi nas sestre, v molitvi močno povezal.
Konec poletja je sledil še moj prepis na kranjsko gimnazijo, kar je pomenilo, da bom več časa v Šenčurju. Oblikovala seje skupina, ki jo je družilo petje pri mladinskem zboru, obiski mladinskega verouka, skupna praznovanja rojstnih dni, kjer smo tudi me preizkušale starševsko zaupanje ... To se mi zdi kar naporno obdobje tudi za starša, včasih še posebej za ati-ja, ker gaje skrbelo za njegove štiri odraščajoče hčerke, ko so k naši hiši začeli zahajati fantje. Tudi vobdobju odraščanja se nam je zdelo samoumevno, da pridejo prijatelji k nam, ker je veliko večja verjetnost, da je katera doma ali da ima vsaj ena od štirih čas za klepet. Hitro seje našla kakšna ideja, kam v nedeljo popoldan...
♦ SEDMA SVEČKA NA TORTI!
V letu po novi maši smo se začeli pripravljati na prvi šenčurski oratorij. Morda sem na tem ora-toriju prvič jasno izkusila, koliko težj e j e zlomiti štiri zobotrebce. Začutila sem, kaj pomeni, če daš neko pobudo in veš, da ti bodo sledili ali te zagovarjali vsaj trije. Dejstvo, da smo štiri in se podpiramo, nam je zelo koristilo tako pri animiranju za kakšen skupni bans ali na kakšni zabavi ali obisku pri sorodnikih. Izpeljali smo prvi oratorij, polni zanosa in še bolj polni ustvarjalne energije. Idejo, kam usmeriti svojo
ustvarjalnost, smo skovale punce, ki smo v omarah že imele maturantske obleke. Spraševale smo se, kam naj gremo, da jih bomo uporabile vsaj še enkrat. Domislile smo se, da bi organizirali kar svoj Gala ples, ki ga bomo naredili takšnega, kot si želimo. Zraven smo povabile še fante in oganizacija je stekla. Nastal je prvi Gala ples in rodile so se tri prepovedi: kajenje, alkoholne pijače in kavbojke. Ker sta se obnesla tako Oratorij kot Gala ples, bosta letos oba praznovala že sedmo svečko na tortici.
♦ SKORAJŠNJE
PONAJSTNIŠKO OBDOBJE To so že kar lepa leta in zdi se mi, da počasi nastopa čas, ko opuščam-o nekatere svoje dejavnosti in prevzemam-o druge, nove. Zaradi študijskih in interesnih dejavnosti smo postopamo sprejele Ljubljano kot svoj drugi dom, a še vedno je moja (naša) župnija, kjer se ču-tim(o) odgovorno(e) in poklica-no(e) Šenčur.
Nadaljevanje na strani 29 ^
JULIJ - AVGUST • 2003
Graditelj
dveh cerkv
Janez MIRTEK, sdb Albanija
| Albanija. Pred leti je na stežaj odprla vrata. V ta najrevnejši predel Evrope, med najbolj preizkušam narod, sta se podala tudi dva slovenska salezijanca, prava misijonarja: g. Rudi Borštnik, kmalu potem, ko je končal svojo službo predstojnika slovenskih salezijancev, in mladi Janez Mirtek, ki nam je po e-pošti poslal nekaj novic o svojem delu, kije v zadnjem času zaznamovano z gradnjo dveh cerkva.
Rodil seje 18.12.1960 v No vem mestu. V osnovno šolo je hodil na Otočec, v srednjo pa eno leto v Ljubljano in nato vŽelimlje, kjer je postal salezijanec. Po srednji šoli seje vpisal na teološko fakulteto, obenem pa je bil dve leti tudi asistent v Želimljem. V duhovnika je bil posvečen na stoletnico don Boskove smrti, 1.1988. Njegova prva duhovniška služba je bila na župniji Rakovnik, kjer je bil dve leti kaplan.
• Na Rakovniku si prejel misijonski križ -za delo na Balkanu.
Že od nekdaj, ko sem bil kot gojenecvZelimljem, sem si želel iti v misijone. Ta želja ni popustila niti pozneje, ko sem postal duhovnik. Želel sem iti na Papuo ali pa v Afriko. Pa so mi rekli, da so naši misijoni na Balkanu. In tako sem odšel v Prištino, kjer sem na univerzi vpisal »albanski jezik in književnost« na univerzi. Sprva je šlo seveda bolj težko, ker je albanski jezik kar težak, a pozneje je le steklo. Po dveh letih kaplanovanja v Prištini sem odšel za eno leto v Podgorico v Črno goro, nato v Albanijo za eno leto, pa zopet v
JULIJ - AVGUST • 2003
Podgorico, za štiri leta, sedaj pa sem spet na severu Albanije v Skadru (pet let).
• In kakšna je
»tvoja« Albanija?
Albanija je zelo revna dežela. Infrastruktura je zelo slaba. Elektriko imamo sedaj pol dneva, pozimi pa je veliko slabše. Tudi ceste so zelo slabe. V času komunizma je bilo poljedelstvo zelo razvito. Povsod so imeli namakalni sistem. Tudi po petdeset ki-lometrovdalečso bili speljani kanali. Ko pa seje komunizem sesul, je vladalo takšno sovraštvo do vsega, kar je nanj spominjalo, da so ljudje vse uničili (hleve, tovarne, šole, celo sadno drevje in vinsko trto), čeprav so s tem naredili sebi največ škode.
V Albaniji je katoličanov približno štiristo tisoč, pravoslavnih okrog šeststo tisoč, okrog dva milijona pa je muslimanov. Katoličani so se v glavnem ohranili na severu, ker so morali bežati v hribe in se boriti za vero v času turške zasedbe. Veliko versko zatiranje pa je bilo tudi v času komunizma. Toda ljudje so kljub temu kršče-vali otroke in molili rožni venec (čeprav seveda skrivaj). V Ska-
dru je okrog 60.000 katoličanov, prav toliko pa tudi muslimanov. Vasi okrog Skadra so v glavnem katoliške.
V Albaniji imamo salezijan-ci dve postojanki, v Tirani in v Skadru. VTirani je velika poklicna šola, oratorij, mladinski center, v Skadru pa imamo poleg teh dejavnosti tudi tri župnije in vzgojno hišo za aspirante.
• Pred kratkim si začel
graditi kar dve cerkvi
Sem župnik v župniji Berdi-ca, poleg tega pa tudi ravnatelj katehetske šole v Skadru. Župnija je od Skadra oddaljena kakih osem km. Ima okrog 3.500 vernikov, ki se preživljajo v glavnem s poljedelstvom. Stara župnijska cerkev je bila zelo majhna, pa tudi nevarna, ker so jo poskušali v času komunizma zrušiti z dinamitom. Mašo imamo že vsa ta leta v skladišču koruze. Ljudje kar pridno hodijo k maši. Ob nedeljah jih pride okrog tisoč. Eden mora ostati doma, da čuva hišo in majhne otroke, eden pa gre na pašo s kravami ali ovcami. Poleg tega pa je velik problem tudi trg (ob nedeljah je trg živali in avtomobilov), ker gre veliko moških tja. Tudi verouka imamo precej: letos je bilo pri prvem obhajilu (4. razred) 80 otrok, pri birmi pa 74. Tako nekako je vsako leto.
K mladinskemu verouku jih prihaja okrog 150.
Lani smo staro cerkev porušili in na istem mestu začeli graditi novo. Prav tako pa gradim cerkev tudi na podružnici, kije od župnijske cerkve oddaljena kakih pet km. Projekt za to cerkev je napravil slovenski arhitekt France Kva-ternik. Nekaj podpore sem dobil iz Italije in Nemčije ter od faranov, ki so odšli v tujino. Toda to ne pokrije niti ene tretjine stroškov.
® Tudi pri vas se dogaja
veliko zanimivega
Ob posvetitvi nove cerkve sv.Janeza Boska februarja letos je bil pri nas v Skadru vrhovni predstojnik Pascual Chavez. Ob tej priložnosti so bile tudi zaobljube štirih novih sotrudnikov. Zanimiv kulturni program pa so pripravili tudi otroci in mladi.
V maju nas je obiskal tudi vrhovni svetovalec za misijone Francis Alencherry. Seznanil se je z delom na vseh naših postojankah, tudi na podružnicah. Bil je tudi v Podgorici. Letos pa je pri nas vAlbaniji jubilejno leto. Pred tristo leti je namreč papež Klement XI, po rodu Albanec, sklical škofovsko sinodo na albanskem ozemlju (v zvezi z odtujevanjem od vere pod vplivom turškega nasilja).
Pri gradnji cerkva ljudje ne morejo veliko prispevati, ker so precej revni, zato se obračam tudi na vas. Pomoč lahko nakažete na račun Salezijanskega vestnika s pripisom: Skadar (naslov in številko glej desno »Ke-rečev sklad«!)
V »KEREČEV SKLAD« za salezijanske misijon(aij)e ste od 1. maja do 30. junija 2003 darovali: Brezavšček R., Čemažar N., Hrastnik]., Hribar M., Kapus A., Kranjc B., Macerl L, Marinkovi, MerljakJ., PajničM., PlahutnikP., Pucko I., RutarK.,SaboličG., Šircelj F.,ZaleteljA.,Zeličevi. in drugi neimenovani dobrotniki. Darujete lahko za posamezne misijonarje ali splošno za misijone, in siceroddate dar osebno na Rakovniku, po poštni nakaznici oziroma na transakcijski račun Salezijanskega vestnika (gl. str. 3) s pripisom "MIS" (oz. SKADAR, zaMirteka). Vsem iskren »Bogplačaj!«

JULIJ - AVGUST • 2003
mmm^iifdtte
Bralci SVf hvala!
Posebej se zahvaljujem vsem, ki ste se me zadnje mesece spominjali v molitvah. Zvedeli ste, da sem v Afriki doživel prometno nesrečo. i< sreči nisem staknil nobene druge poškodbe kot to, da mi je po celi dolžini počila gole-nična kost. Zdravniki v Burundiju so mi svetovali, da naj grem na operacijo v Evropo. Tako sem z letalom prve dni marca prispel v Belgijo, kjer so me takoj operirali. Po mavcu, vozičku in berglah sem sedaj samo še pri palici. Zato sem za nekaj časa na okrevanju v domovini.
Tako mi je Bog po Marijini priprošnji pomagal, da sem na dobri poti, da se poškodba povsem pozdravi. Dobro zdravilo so bile tudi vaše molitve. Nekaj časa bom doma, potem pa nazaj v Burundi, kjer je ostal g. Mlinaric sam s še enim sobratom pomočnikom domačinom. Vem, da je pred veliko nočjo imel veliko dela, posebno s spovedovanjem. Podpiral sem ga z molitvijo in s trpljenjem. Sem v stikih z njim in drugimi; posebej mladi komaj čakajo, da se vrnem.
Veste, tam je mladih veliko. Pokrajina je zelo gosto naseljena. Smo na višini 1700 m, zato ni posebne vročine, čeprav smo skoraj na ekvatorju. Z mladimi sem imel pogoste sestanke, da smo se kaj naučili. Tako z ministranti delamo ob življenjepisu sv. Janeza Boska. Lani smo se srečevali zjezusom ob evange-
2 I JULIJ - AVGUST • 2003
lijih, še prej s sv. Dominikom Saviem. S skup ino deklet smo šli skozi življenje bi. Lavre Vicu-ne. S temi ministranti in dekleti imamo vsak teden sestanek. Občasno tudi s pevci, saj imamo šest zborov, potem z raznimi skupinami katehistov, zlasti pa z mladinskimi skupinami. Vse to jim zdaj manjka. Marsikaj jim tudi posredujem iz Družine in Salezijanskega vestnika. To jih še bolj zanima, kako delajo drugi, zato imajo vedno veliko vprašanj. Tam ni elektronike, nimajo radia, ne TV, ne revij, računalnika še videli niso. G. Jože pa ima druge skupine, kot je npr. župnijski pastoralni svet.
Zdaj je tam zelo nemirno, saj vsake toliko časa kaj eksplodira, saj do streliva ni težko priti. Nekaj časa sem vsak večer kazal TV-program, imamo samo en kanal, zvečer od 18.00, ko se zmrači, pa do 20.00; ob 19.30 je dnevnik v jeziku kirundi. Dvorana normalno sprejme do 300 ljudi, včasih pa se jih natlači tudi do tisoč. Tudi starejši iz okolice pridejo, da bi zvedeli kaj novic. Proti koncu šolskega leta pa so zvečer prihajali študentje in se učili do 21.00. Potem, koje postalo bolj vroče, smo vse to ukinili, ker smo se bali, da bi kdo lahko vrgel med nas kakšno bombo. To so mi svetovali tudi nekateri ljudje, ki veljajo za pomembne.
Ko se bo enkrat umirilo, bomo spet kako pomagali študentom pri študiju. Mi niti ne vemo, kako težko seje učiti pri sveči, kar zanje ni poceni.
Kaj bi vam našteval vse, s čimer se moramo spoprijemati tu, o čemer pri vas niti ne sanjate. Zato lahko razumete, če včasih kaj potrkamo na vašo velikodušnost, da želimo lajšati življenje tem ubogim ljudem. Predvsem
pa smo potrebni miru. Ljudje so veseli že zaradi tega, da smo mi med njimi, tako se počutijo bolj varne. Radi pa molijo in zelo častijo Marijo. Ob sobotah jih tako pride zjutraj zelo veliko k maši, ko z g. Jožetom spovedujemo tudi več kot uro.
Nekaj pa je razveseljivo, kar bi položil na srce zlasti mladim v Sloveniji: tam samomorov ne poznamo. Prevečljubijo življenje, čeprav ga od vseh strani stiska pomanjkanje in druge nevšečnosti. Oni hočejo živeti. In prav imajo.
Lep pozdrav vsem. Hvala vam za vse, kar ste storili ali še boste za naš misijon v Burundiju.
Misijonar Gusti Horvat
Misijonski prijatelji, pozdravljeni!
Pred nekaj dnevi sem spet prispel v domovino iz Gome v Kongu, kjer se z g. Danilom Lisjakom trudiva, vsak na svoj način: jaz v mizarski delavnici, g. Danilo pa kot vzgojitelj in velik graditelj. Zdaj mi je bilo najlažje zapustiti misijon, kajti tudi tam so se začele počitnice.
Vdelavnici miza-rimo iz hrastovega lesa vsakršno pohištvo. To namje omogočila slovenska Karitas in vsi tisti, ki so nam pomagali nabaviti mizarsko opremo.
Pred dobrim tednom smo predali namenu nov dijaški dom, ki gaje gradil g. Danilo. Sredstva so prispela iz Belgije, zato so se tudi od tam udeležili
USB
Hi
te slovesnosti. Bili so izredno zadovoljni, pa tudi midva, ki sva prispevala največji delež, daje bilo vse narejeno.
Med počitnicami bo nekaj zatišja. Septembra (ne morem reči, da jeseni, ker jeseni tu ni, je le bolj ali manj pomlad) pa bo spet živahno. Učenci 3. razreda mizarske šole so uspešno končali študij; seveda ni šlo brez težav. Vložiti je bilo treba veliko dobre volje in potrpežljivosti. Kar naprej jih je treba spodbujati in jim vse pokazati. Zanje je odžagano in malo pooblano že kot končano. Velika težava je tudi v tem, ker si med sabo ne znajo pomagati, vedno pa je navzoče tudi kaj sebičnosti in zavisti. Dostikratjih moram kar prisiliti, da končajo delo. Tudi za najbolj preproste stvari jih je treba kar naprej spodbujati.
Kljub vsem težavam smo s 3. letnikom, v katerem je bilo 15 učencev, naredili kar lične izdelke. Najraje delajo stvari, ko je treba kaj izrezovati. Predalnike smo delali iz slovenskega hrasta, kije prispel v zabojniku v Gomo: tako za kuhinjo kot za jedilnico za dekleta.
V mesto Goma, ki ga je pred letom in pol preplavila lava, se počasi vrača življenje. Ljudje se vračajo in iščejo svoje parcele na strjeni lavi. Lesene hišice si postavljajo kar na lavo, brez temeljev. Če bo prišlo močno neurje, jim bo vse to spet odnesla voda.
Kakorkoli že, življenje v mi-sijonih je zanimivo, saj je na vsakem koraku treba narediti sto in sto potrebnih reči. Vi si tega tu v Sloveniji niti predstavljati ne morete. Hvala pa vsem, ki nam pomagate, daje naše delo učinkovito v prid najbolj potrebnih bratov in sester v Afriki.
Misijonar Vili Poljanšek
ALOJZIJ ZVER -DEVETDESETLETNIK
8. aprila letos je obhajal 90-let-nico življenja salezijanski duhovnik in misijonar g.Alojzij Zver iz Dokležovja. 0 tem so poročali tudi lokalni časopisi v Braziliji. Bil je ustanovitelj APAE, ustanove za prizadete, in je še sedaj njen časti ravnatelj. To je pravo majhno mestece z vsemi potrebnimi vzgojnimijn zdravstvenimi ustanovami. Še pred tem pa je delal v več salezijan-skih zavodih in bil 20 let profesor filozofije in vzgojitelj salezijanskih aspirantov. Mesto Juan del Rey gaje imenovalo za častnega občana, saj tam deluje že odi. 1945.
OBISK RAVNATELJA DEŠKEGA MESTA
Ravnatelj g. Osvaldo Scotti, Argentinec, nas je 19. junija obiskal na Rakvoniku. Prinesel nam je pozdrave g. Ernesta Saksida, ustanovitelja Deškega mesta v Co-rumba v Braziliji. Prinesel nam je tudi TV-kaseto o delu našega misijonarja. Gospod Saksida se bo mudil v domovini letos jeseni, ko bo ob sebi zbral okrog 300 »botric«, ki podpirajo njegove sirote. Pridružili se jim bodo tudi novi. G.Scotti je obiskal tudi družini laiških misijonarjev v Corumba, g. Antona Grma in gdč. Alenke Oblak. Tone
JULIJ - AVGUST • 2003
Minilo je skoraj polnih 12 let od tistega trenutka, ko smo Slovenci dobili svojo državo in smo tudi tukaj na Rakovniku živeli v velikem upanju, da se bodo vrnili lepši časi za naše salezijansko poslanstvo v prid mladim. In v teh dneh so odšle zadnje stranke oz. zadnje podjetje, kije tukaj na Rakovniku še zasedalo salezijanske prostore. Bogu hvala za to novo podarjeno milost, pa tudi Mariji Pomočnici, kije bila vseskozi znamenje upanja in pomočnica v vseh preizkušnjah povojnih let.
Če smo vam v zadnji številki Vestnika sporočili veselo novico, daje bila ob 100-letnici blagoslovitve kipa Marije Pomočnice podpisana pogodba z arhitektom za obnovo stavbe A, nekdanje tovarne pletenin oz. salezijanske poklicne šole, potem vam lahko danes rečemo, da intenzivno pripravljamo projektno dokumentacijo, da smo že natančno pregledali načrte obnove in ob tem sprožili še kopico drugih korakov za celostno ureditev Rakovnika.
V mesecu juniju smo na Rakovniku doživeli že 12. prireditev za otroke Čarno jezero. Nad tisoč mladih seje ves dan brezskrbno kot v čebelnjaku srečevalo v veselju, igrah, petju ... Sredi meseca je bil tudi zaključni koncert Glasbene šole, ki deluje že pet let in v katero je vključenih nad 120 učencev. V župniji so zaključili z veroukom, junija pa se pripravljali na počitniške programe. Kako razveseljivo: večina birmancev (sedmošolcev) je izrazila pripravljenost, da bi pomagali pri vodenju tritedenskega ora-torija v župniji. In zelo resno so vzeli priprave. Že dobro desetletje je na Rakovniku oratorij kar tri tedne: letos bo vanj vključenih blizu 200 otrok in okrog 100 animatorjev. V teh dneh pa so razne skupine iz župnije na počitnicah: ministranti so šli na morje, družine na Pohorje, otroci z animatorji v Veržej ...
Pa tudi v zavodu je živahno: na obisk sta prišla misijonarja Vili Poljanšek in Gusti Horvat - in prav na Rakovniku je njuno »izhodišče«. Poleg njiju pa je bilo na obisku še veliko drugih gostov in tudi salezijancev iz tujine. Kandidata za noviciat odhajata za dva meseca na priprave za noviciat v don Boskove rojstne kraje. Vsi pa se veselimo novomašnikov Draga Šenčurja iz Gor. Logatca in Zoltana Varga, ki sta bila zadnje leto sicer v Želimljem, prej pa kar nekaj let na Rakovniku.
Tudi vam želimo lepe počitniške dni: naj bo to tudi čas, da duhovno napolnimo svoja življenja. Hvala vam za vse - in bodite še naprej z nami!
Janez POTOČNIK, ravnatelj salezijanskega zavoda Rakovnik
so odšli zadnji »tujci«
2 I JULIJ - AVGUST • 2003
is kronike
SKLAD RAKOVNIK
Za obnovo Rakovnika ste od
1. maja do 30. junija darovali:
AlbrechtM., Ambrožič M., AndolšekM., Antončič J., Bartol A., Belaj Z., Berginc 0., Božič A.. Boršič M., Brezavšček R., ČemažarN., Černič A., Dimic A., Dobnik A., Dobrave R. Dolenec A., Dolinšek A., FerjančičF., Ferkolj M., Fišter C., Gerič I., Gomboc M., GoršeM., Hočevar A., Ho-čevarF., Hodnik M., HribarV., lic J., Irsag J., Jager M., Jagodič A., JavornikM., Jel-nikar D., Jereb F., Juvan C., Kastelic A., KlakočerM., Kordan A., Košir A., Košir J., KotarM., Kovačič J.. Krajnc J., Kraj-nikM., KramerM., Kranjčan H., Krebs M., KunstekJ., KuraltT., LetičT., Logar I., Lov-šeM., LukanM., Macerl I., MarovtS., Mi-kličM., Milavec L., MlakarM., MlakarR., Mohar A., Mrzel S., Murko E., MušičZ., Novaki, Omerzo B., Oven M., Parovel A., Pečkaj K. M., Peterca A., Petrlč F., Pin-tarič M., Pinter F., Plahutnik R, Podržaj A., Pojetovi, Polajnarjevi, PotokarR.. Po-valej M., Pucelj J., Remec F., Saje A., Sa-jovic I., SorčanT., Sotrudnice izSodraži-ce, Stržinar V., Šemerl Šmld L., Šircelj F ŠkorjaL., Štalec K., Tudjina J., Udirjevi, Urbanija S., Vrhovec M., Vučko T., Vukši-nič J., Zagorc M., Zaje A., Zaje I., Zaletelj A., ZalokarT., Zaman I., Završnik A., Žemljic A., Zupančič M. in nekateri neimenovani dobrotniki. Vsem darovalcem iskre-nahvala.	^^
Svoje prispevke lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijanci, Rakovniška6 1000 Ljubljana, ffifi 24200-9004141717, sklic 00 06
Pri nakazilih na račun navedite oznako 'RAK' ter nas tudi obvestite o namenu nakazila ali pa prosite poštne in bančne uslužbence, da pri sebi res vpišejo namen plačila.
Salezijanskega zavoda na RAKOVNIKU Zvezek 1942-1971
JANUAR 1948 - DECEMBER 1949
5.	januar. Prejeli smo odločbo komisije za agrarno reformo, po kateri smo izgubili športno igrišče, ves gozd in travnik od prvotne skakalnice do smrekovega gozdiča. Vložili smo pritožbo, a brez uspeha. Po isti odločbi smo izgubili vse postojanke v Sloveniji, ki so last Salezijanske družbe, razen v Murski Soboti.
28. marec. Velikonočne procesije ni bilo, ker je Dolenjska cesta zaradi razširitve prekopana.
I.	april. Od 1. aprila dalje se tudi v naši cerkvi vrši pouk za prvoobhajance in birmance. Prve uči g. Turšič, druge g. Kuhar.
Sestre (HMP, salezijanke, op. ur.) se selijo iz svoje hiše na Kar-lovški cesti. Stanovanjski urad jim je nakazal nekaj sob v karme-ličanskem samostanu na Selu. Naši sobratje so več dni pomagali pri selitvi.
28.	april. Prišli sta dve sestri (salezijanki), ki sta prevzeli našo kuhinjo. Za stanovanje smo jima uredili eno sobo nad peri-šnico.
20. junij. Slovesnost prvega sv. obhajila. 45 otrok iz naše okolice je prvič prejelo sv.obhajilo.
6.	september. V naše svinjake smo sprejeli nad 30 državnih prašičev. Pri šiviljah smo odstopili eno sobo za stranke.
17. september. Stanovanjska komisija je pregledala vse prostore, kijih še uporablja salezijansko osebje.
27. oktober. Zaradi pomanjkanja drv smo začeli podirati topole v parku.
27. november. Sobrat Strahovnik Vinko odpeljan v pripor, osumljen tatvine koles.
30. december. Nemški ujetniki so odšli na domove.
22. april 1949. Strahovnik Vinko seje vrnil iz pripora po petih mesecih, ker seje dokazalo, da ni kradel. Odpuščen je bil nekaznovan in brez razprave.
\0. maj. Iz državnega pitališča svinj so odpeljali vse svinje in tako je prenehalo državno svinjsko pitališče na Rakovniku.
29.	maj. Ravnatelj je bil kaznovan z globo 10.000 din, ker je v marcu dvakrat brez dovoljenja dal pobirati v cerkvi v puščico.
30.	junij. Iz rajona smo dobili odločbo, da moramo v letu 1949 oddati 2.300 litrov mleka. Naredili smo pritožbo.
II.	julij. Rajon nam je predpisal, da moramo rediti 10 glav goveje živine, in sicer 5 krav, 4 telice in 1 junca. Oddati bi morali tudi 2 svinji. Naredili smo pritožbo.
11. september. 25-Ietnica posvetitve cerkve Marije Pomočnice ... Pri kosilu je g. Meze v govoru poudaril težave, ki so bile takoj v začetku, ko so začeli misliti na zidavo cerkve Marije Pomočnice. Nazdravil nam je s polnim kozarcem, misleč, daje ruj-no vince, a bil je sladek mošt (jabolčnik), ker drugega vina nismo mogli dobiti.

JULIJ - AVGUST • 2003
n
ii
K Bogu
so odšli po plačilo
naročniki Salezijanskegavestnika,
člani Mašne zveze
in moliva za duhovne poklice
Arh Fanika, Krško Cepuš Marija, Vrh nad Laškim Drofenik Ivan, Celje Horvat Rozalija, Ivanjci Karo Fanika, Vranksko Kepic Lojze, Križe, duhovnik Leskovec Marija, Podkraj Mandeljc Konstancija, Metlika Mehle Marija, Ljubljana Mesaric Marija, Lipovci Močnik Frančiška, Cerklje na Gor. MoharOlga, Loški potok Nabergoj lvanka,Goče Novak Olga, Štore Obrezajustina, Logatec Ovtarjuiijana, Vojnik PintaričCiril, Bratonci Požar Marija, Goče PrimeJožefa, Škofljica RojsBerta, Voličina Škrabanja Aljaž, Šmartno pri Litiji Tisel Pavel, Planina, oče salez. duh. Tratnik lože, Šentrupert pri Celju Tratnik Karolina, Šentrupert pri Celju Vogrinec Ana, Bogojina Zaje Pepca, Kopanj
Marija Leskovec
Po nekajdnevni bolezni je umrla 30. aprila letos. Rojena je i bila avgusta 1910. Izučila se je za šiviljo. 27-: letna se je poročila in imela štiri otroke. Z j možem Vinkom sta bila štirideset let mež- • narja v Podkraju. Opravljala sta vsa dela za župnišče in cerkev. Micka je napravila ničkoliko cerkvenih prtov, alb, strežniških oblek in kuhala za več duhovnikov. Čistila in krasila je cerkev ter bila duša župnijskega življenja. Bila je trdna v svojih načelih in močno pokončna žena, obenem pa dobra kot kruh. H Gospodu je prinesla ogromno dobrih del in verjamemo, da ji bo bogat plačnik. Rada je darovala za Sa-lezijanski vestnik in zelo je cenila misijonarje in duhovnike. Podkrajski župljani se je bomo spominjali s hvaležnostjo in ljubeznijo.
Aljaž Škrabanja
* 7. 9. 1989 t 21. 5. 2003
Aljaž je bil učenec j 7. razreda OŠ Šmartno pri Litiji, ko ga je Gospod poklical k i sebi, starega dobrih 13 let. »Tretjino svojega kratkega, a vendar bogatega življenja je preživel v bolj ali manj intenzivnem boju z boleznijo.« Tako so zapisali njegovi najbližji za svojega Aljaža, ki se je štiri leta boril z levkemijo. Na Božjo njivo v Šmartnem ga je pospremila množica vernikov, v slovo pa so mu spregovorili župnik Marjan Lampret, ravnatelj OŠ Albert Pavli in njegovi sošolci, ki so ga na zadnjo pot pospremili z belimi nageljni; eden izmed njih se je takole poslovil od njega:
»Aljaž, hvala za vzor! V zadnjih letih je bolezen oteževala pogostejša srečanja med nami, otroci za edinost, vendar to le na videz. Dana ti je bila drugačna naloga - težka bolezen. In to nalogo si sprejel z odgovornostjo odraslega človeka, čeprav smo si vrstniki. Vse, kar je bilo v tej nalogi bolečega, si dostojanstveno vzel nase, ne da bi s tem kogarkoli bremenil. Vsem nam, tvojim prijateljem, pa si dajal vedno samo svetlo plat.
Nenavadno hitro si notranje dozorel in nas daleč prehitel. Samo nekaj tvojih stavkov, kito potrdijo: 'Kako dober je moj zdravnik, oba sva v to padla.' Domačim je pogosto rekel: 'Ne jokati!' Tudi mami je pretekli petek dejal: 'Mami, ne jokati, kje imaš vero!' O bolezni ni nikoli rad govoril, razen v zadnjih dneh, ko je vprašal mamo, če je že bil kdaj tako hudo bolan in dodal: 'Morda pa je Jezus čisto za konec kaj prišparal?'
Herojsko je sprejemal bolezen, jo nosil in daroval za druge. Kolikor so mu moči dopuščale, je skušal biti čimbolj normalen in ni hotel vzbujati posebne pozornosti. Križ - bolečino je zavestno nosil sam, zato je tudi tako pogosto ponavljal: 'Jezus je skozi z mano!' V torek, večer pred odhodom, ko je čakal na sv. birmo (ki mu jo je g. župnik podelil v bolnici, op. ur.), je med na pol razumljivimi stavki povedal: 'V nebesa me bodo vzeli!' V sredo, ko je v zvoniku cerkve sv. Petra v Ljubljani bila ura tri popoldne, je prišla Marija pote. Tako so ta trenutek močno doživeli vsi, ki so bili ob tebi. 'Aljaž, lepo se imej!' ti je rekla mami.
Tako ti želimo tudi mi, dokler se ponovno ne snidemo, hkrati pa te prosimo: misli na nas, da bomo tudi mi uspešno prehodili svojo pot in se na cilju ponovno srečali v vedno novih igrah in rajskem veselju! Prepričani smo, da bo tako!«
Frančiška Močnik
Doma je bila iz Ambroža pod Krvavcem. Bila je zvesta sa-lezijanska sotrudnica | in članica mašne zveze že od svoje mladosti. Vsemogočni ji je na | prvi petek v maju dejal: »Dopolnjeno je!« Umrla je v 97. letu življenja. Kljub svojim majhnim dohodkom je skrbela za vse obveznosti in delila svoje prihranke vbogajme, za maše rajnih staršev ter za mašno zvezo na Rakovniku. Molila je za vse potrebe Cerkve v Sloveniji, predvsem pa za duhovne poklice. Od doma do župnijske cerkve je imela dve uri in pol hoda, pa ni nikoli zamudila maše; pa čeprav je bila leta v njenih mladih letih že ob 6. uri zjutraj. Pri pogrebni maši nam je g. župnik Stanislav Gradišek razgrnil knjigo življenja te uboge in v zemeljskem življenju zapostavljene žene, pa tako bogate v Bogu.
Marija Mesaric
7. junija 2003 je v f 69. letu v Gospodu zaspala Marija Mesaric, roj. Sraka, iz Lipovec (župnija Beltinci). Življenje rajne mame ! je bilo tiho in ponižno, i prežeto z globoko vdanostjo v Božjo voljo. Poleg zveste skrbi za družino in dom si je rajna Marija kot vneta Marijina častilka veliko prizadevala za duhovno rast. Bila je voditeljica rož rožnega venca, molivka za duhovne poklice in članica župnijske misijonske skupine. Z molitvijo in gmotnimi dobrinami je bila zvesta podpornica sa-lezijanskih dejavnosti, ki jih je rada spremljala s prebiranjem Salezijanske-ga vestnika in skozi osebni stik s skupnostjo v Veržeju. Kot veliko romarsko in molivko jo bo skupnost, v kateri je živela, ohranila v hvaležnem spominu za vso iskreno dobroto in krotkost, ki jo je tiho delila. Za vse to naj ji bo Vsemogočni bogat plačnik.
R. J.
2 I JULIJ - AVGUST • 2003

JEZUS, HVALA TI!
Rekli so, da iz mene ne bo nikoli nič. Da domov nihče ne pride (nobeden fant, so mislili). Sem otrok ločenih staršev in zaprta sama vase. Živela sem v svojem svetu in ljudem okoli sebe sem pričela verjeti: »Gospod, če je tvoja volja, pa naj bo - teta bom celo življenje!«
Nekega popoldneva pa so se mi odprle oči, saj si na mojo pot poslal človeka, ki ga imam sedaj, po skoraj letu dni skupne hoje, zelo rada.Ja, Gospod, poslal si mi fanta, kije sedel pred faksom in me opazoval že dobra tri leta.Ja, Gospod, ljubezen je potrpežljiva. Hvala Ti zanj! Za človeka, ki je tako velik blagoslov mojega življenja.Toje čudež, milost. Hvala ti, Gospod. Prosim Te, daj nama moči in poguma, da na najini skupni poti nikoli ne obupava.	tvoja hčerka
ZAUPANJEVANDREJAMAJCNA
Posebno zaupanje imam do misijonarja Andreja Majcna. Sleherni dan ga pozdravim in prosim, naj pomaga svojim naslednikom. Spominjam se tudijane-zajaneža, kije bil prijatelj moje prijateljice. Ona ga ima v najlepšem spominu.	Nada
ZAHVALA ROMARJEV
Z veseljem jemljem v roke glasilo veselega oznanila, vaš
SI V SVOJEM MLADOSTNEM ISKANJU ZASLUTIL/A POSEBEN KLIC?
Informacije o raznih oblikah odgovora na Gospodov klic dobiš osebno, po pošti ali po telefonu.
Janez Potočnik
Rakovniška 6,1000 Ljubljana tel.: 01/427-30-28 e-mail: ¡anez.potocnik@salve.si
Vestnik. Toliko lepote in notranje topline doživiš ob bližini Marije Pomočnice in vestnih duh. voditeljih. Zelo lepo smo se imeli ob prazniku Marije Pomočnice, zato iskren Bog povrni za vse, kar ste storili za nas romarje, ter Mariji za številne milosti. Cilka
SPOMINI NA RAKOVNIK
V mislih sem bila z vami, v cerkvi in pri procesiji k lurški votlini. Spomini se mi vračajo nazaj v leta, ko sem vse to doživljala, ko sem bila še jaz v tej družbi, kako je bilo lepo petje ... A ostali so spomini in sprejeti moramo to, kar nam je določeno, naj se zgodi Božja volja. Marija

15. avgust (petek) MARIJINO VNEBOVZETJE
Svete maše bodo ob: 7.00.8.00, 9.15.10 30.15.00,18.30. Osrednja romarska slovesnost bo popoldne ob 15.00, ki jo bosta vodila salezijancazlatomašnika Ciril Zajec (župnik v Beogradu, nekdaj župnik na Rakovniku) in Ignacij Kustec (danes duhovni pomočnikvRadencih, nekdaj misijonarv Indiji). Po maši bodo pete litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim. Priložnostzaspoved.
6. september (sobota) VEČNE ZAOBLJUBE
ob 10.00 bo sveta maša. ki jo bo vodil višji predstojnik slovenskih salezijancev g. Lojze Dobravec. Med mašo bosta salezijanska bogoslovca Jure Babnikin Klemen Balažič izpovedala večne zaobljube v salezijanski družbi.
14. september (nedelja) MARIJINO ROJSTVO IN OBLETNICA POSVETITVE RAK0VNIŠKE CERKVE
Svete maše bodo ob: 7.00,8.00. 9.15,10.30,15.00,18.30 Osrednja romarska slovesnost bo popoldne ob 15.00. ki jo bo vodil nuncij v Belorusiji nadškof dr. Ivan Jurkovič. Po maši bodo pete litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim.
Vsako ZADNJO NEDELJO v mesecu
ob 15.00 maša in molitve za častilce Marije Pomočnice.člane salezijanske družine in romarje. Vabljeni.
(nadaljevanje s strani 21)
Študijsko leto, ki prihaja, bo malce drugačno, a pomembno. Zame osebno, ker se bom po letu pavze zopetvrnila k študiju, s sestricami bomo živele skupaj v istem stanovanju tudi čez teden . Poleg tega bodo letos prvič javno nastopile zjuditino pesmijo Rileni Duha na festivalu mladinske ritmičnoduhovne glasbe v Mariboru. Obeta se veliko novega in zato tudi veliko vprašanj. Tudi vprašanj, kako in kdaj in s kom se spustiti v skupen vrtiljak življenja. Tj vprašanja se katere od nas dotikajo bolj, katere manj. A zdi se mi: če zaupaš, roka dobrega Očka vedno ve, kaj je najbolje zate. In če te obdajajo ljudje, s katerimi imaš pristne odnose, potem je veliko lažje najti oz. počakati na odgovor.	Barbara
JULIJ - AVGUST • 2003

mmmmnmuMmmiMMiMmm
20.-26. julij Teden duhovnosti za mlade od 18. leta naprej Informacije in prijave: Miran Sajovic
^^mmmmmmsmm
3.-9. avgust Tretji teden, za srednješolce in študente
Informacije in prijave: Jože Vidic in Marko Košnik
ORATORIJ 03, SREČANJE ANIMATORJEV
RAKOVNIK 6. september (sobota), začetekob 9.00, sklep ob 15.00. Program: zbiranje In ureditev »tržnice« (z izdelki vdelavnlcah oratorija), ob 10.00 mašazzaobljubami dveh salezijancev, praznovanje s presenečenjem. Informacija in prijave: Janez Potočnik VERŽEJ 7. september (nedelja), začetekob 14.00, sklep ob 18.00. Program: zbiranje in ureditev »tržnice« (z izdelki v delavnicah oratorija), ob 15.00 zahvalna maša v župnijski cerkvi, praznovanje. Informacija in prijave: Janez Krnc, Janez Potočnik
ZELIMLJE - ROMANJE MLADIH
Tradicionalno romanje mladih na Kureščekob sklepu počitnic in začetku novega šolskega leta bo v petek29. avgusta. Zbiranje v ŽeUmljem do 20.00, program v Želimljem (natemo: Glej, tvoja mati), potem peš romanje mimo Golega (postanek za molitev In čaj) na Kurešček, kjer bo sv. maša predvidoma med 24.00 In 1.00. Informacija in prijave: Peter Pučnik
m^mmMMMmmimmmM
•	Janez KRNC, Marijanišče, 9241 Veržej; tel.02/588.9060, gsm 041/357.640, e-mail: zjs.oe-mavrica@guest.arnes.si
•	Janez POTOČNIK, Rakovniška 6,1000 Ljubljana;tel. 01/427.3028, gsm 041/215.711, e-mail: janez.potocnik@salve. si
•	Peter PUČNIK, Želimlje 46,1291 Škofljica;tel. 01/470.2123, gsm 040/360.729 e-mail: peterpucnik@guest.arnes.si
•	Miran SAJOVIC, Rakovnikša6,1000 Ljubljana, tel. 01/427.3028, gsm 041/855.351, e-mail: miran.sajovic@salve.si
•	Jože VIDIC, Marko KOŠNIK, Tabor 29,1380 Cerknica; tel. 01/709.6880, gsm 040/352.102 (Košnik), e-mail: marko.kosnik@siol.net
SKAVTSKI POTEP
SKAVTSKA ODDAJA NA VALOVIH RADIA OGNJIŠČE
Skupina skavtov in skavtinj, prihajamo iz raznih mest in krajev Slovenije, že drugo leto ustvarja oddajo.
Vsak 2. in 4. četrtek v mesecu ob 18.15 nam tako lahko prisluhnete na radiu Ognjišče In se s skupaj z nami odpravite na potep; skavtski potep, kakor se imenuje tudi naša oddaja, katere ime smo izbrali s pomočjo poslušalcev.
Z oddajo želimo poslušalcem predstaviti skavte. V studio povabimo goste, ki nam zaupajo svoja doživetja z raznih prireditev, taborov, zimo-vanj ... Približno vsako tretjo oddajo pa lahko preizkusite svoje znanje v kvizu In si tako pridobite nagrade.
Na straneh
http://radio.skavt.net
si poleg slik sodelujočih lahko preberete tudi o samem nastanku oddaje in njenih začetkih.	BI-PI
-
f
¡HI
JULIJ ■ AVGUST • 2003
»Vreiet sem Rdeče morje in puščavo«
Mihael Rua je 22. septembra 1852 dokončno postal notranji gojenec oratorija. Naslednjega dne je z don Boskom, mamo Marjeto in šestindvajsetimi prijatelji šel peš v Becchije. Don Bo-sko bo pridigal v Castelnuovu de-vetdnevnico za Rožnovensko Mater Božjo, fantje bodo gostje pri njegovem bratu Jožetu.
Pred odhodom je don Bosko poklical Miha in mu rekel: »Pri-
hodnje leto bom potreboval tvojo pomoč, da bova vlekla stvar naprej. 3. oktobra bo praznik Rožnovenske Matere Božje. V Becchije bo prišel castelnuovski župnik, v kapelici ti bo izročil črno kleriško suknjo. Ko se boš vrnil v oratorij, boš astistent in učitelj svojih prijateljev. Boš?«
»Bom.«
Na praznik večera, se spominja don Rua, je don Bosko na vozu, ki ju je peljal v Turin, pretrgal molk in dejal: »Dragi moj Rua, zdaj začenjaš novo življenje. Vedi pa, da boš moral, preden prispeš v obljubljeno deželo, prebresti Rdeče morje in iti skozi puščavo. Če mi boš poma-
gal, bova mirno prešla eno in drugo in prišla v obljubljeno deželo.«
Miha je nekoliko pomislil, ni kdove kaj razumel, potem paje vprašal: »Se spominjate najinega prvega srečanja? Vi ste delili svetinjice, zame je ni bilo več. Tedaj ste napravili čuden gib, kakor da bi mi hoteli dati polovico svoje roke. Kaj ste hoteli povedati s tem?«
»Nisi še razumel tega? Hotel sem povedati, da si bova vse delila na pol. Vse, kar bo moje, bo tudi tvoje, skupaj z dolgovi, odgovornostmi, skrbmi.«
Don Bosko seje nasmehnil. »Vendar bo tudi toliko lepih stvari, boš videl. Na koncu poti bo pa najlepše: nebesa.«
POROŠTVO ZA PETDESET LET
Velikonočni torek 1853. Turinsko nebo je prepreženo s črnimi oblaki. Janez France-sia in Mihael Rua, sošolca in neločljiva prijatelja, skupaj ponavljata lekcijo italijanščine. Miha je raztresen, dalečod stvari. Zdi se, da ga tlači velika žalost. Ko ga je Francesia dvakratvprašal isto reč.jejez-no zaprl knjigo in se zadri: »Kaj ti je vendar danes?«
Miha si je grizel ustnice, da ne bi zajokal in je zamrmral: »Umrl je moj brat Janez ... Potem pridem na vrsto jaz ...«
Bilje zadnji brat, kije živel doma. V stanovanju pri orožarni bi mama ostala sama. Don Bosko je zvedel za novico in da bi Miha razvedril, ga je vzel s seboj, da sta šla po mestu. Moral je urediti neko zadevo blizu cerkve Velike matere na bregu Pada. Hodila sta hitro, govorila sta o oratoriju. Tiste dni je Turin obhajal osmo petdesetletnico znamenitega čudeža Rešnjega telesa. O njem je don Bosko napisal knjižico, ki so jo razgrabili.
Nenadoma se don Bosko ustavi in počasi reče: »Čez petdeset let se bo obhajala deveta petdesetletnica čudeža, mene ne bo več, ti pa boš. Ne pozabi tedaj ponatisniti mojo knjižico.«
Miha je pomislil na tisto bajno leto 1903. Zmajeval je z glavo: »Don Bosko, nekam hitro ste rekli, da bom tedaj še. Vendar se bojim, da se bo smrt kmalu grdo pošalila z mano.«
»Nobene šale ni tu, ne dobre ne grde,« gaje ustavil don Bosko. »Zagotavljam ti, da boš čez petdeset let še vedno živ. Ponatisnil boš mojo knjižico, razumeš?«
Leta 1903 je bil don Rua živ, kot don Boskov naslednik na čelu salezijanske družbe. Star je bil 66 let. Knjižico je dal ponatisniti.
T. Bosco, Za vas živim,
Ljubljana (Salve) 200 i, str.: 159s.
JULIJ - AVGUST • 2003
v



BRftM6
BOG JE DOBER
Svetopisemska pobarvanka
Barvaj in ustvarjaj svojo galerijo. Počitnice so primeren čas, da se srečaš s svetopisemskimi junaki in jih spoznaš. 600 SIT.
MARIJA MAZZARELLO
Zapoved veselja
Življenje soustanoviteljice sester hčera Marije Pomočnice je bilo včasih kot boj: za zmage proti slabostim, hibam, proti duhu popuščanja, povprečnim ciljem, pa vendno z veseljem. Pogum, ki ga je potrebovala, pa je v globoki veri in zaupanju. 1.200 SIT.
www.salve.si
[Janez 03asAo
moj prijatelj	y
*
•P
JANEZ BOSKO, MOJ PRIJATELJ
Moj prijatelj je lahko nekdo, ki ga poznam. Lepe ilustracije, napeta besedila, polno dogodivščin. To je knjiga s katero bodo počitnice lepše. 1.050 SIT.
kralj čjFpoatne llepote
ZA VAS ŽIVIM!
Življenje sv. Janeza Boska
Kako neprijeten občutek za mladostnika, če se počuti samega. Janez Bosko hoče biti vedno blizu: z nami razmišlja in sanja. Njegova misel in odnos do mladih sta aktualna tudi danes. Knjiga bo vnesla v počitnice svežino prihodnosti, ki je vredna sanj. 1.800 SIT.
KRALJ CEDNOSTNE LEPOTE
Jožef Geder - misijonar na Kitajskem
Geder- beseda, ki v madžarščini pomeni globel. Priimek, ki pomeni globino in bogastvo nekega življenja, ki ga deli z vsemi, ne glede na jezik, vero ali barvo kože. »Wan Te-čun« - »Kralj čednostne lepote« so Jožefa Gederja imenovali na Kitajskem. 1.500 SIT.
info@salve.si
DR. JANEZ JANEZ -UTRINEK BOŽJE DOBROTE
Dr. Janez Janež je laik, ki se je ves predal v službo bolnim v misijonski deželi: z veliko mero darovanja, strokovnostjo, v popolni nesebičnosti, izogibajoč se vsaki javnosti. Je pričevalec za naše dni, ki potrebujejo človeško solidarnost in krščansko toplino. 400 SIT.
salve
priprava za tisk • založba • video • trgovina
trgovina je odprta: • vsak delovni dan
•	ob sobotah
•	ob romarskih shodih I
6.00 2.30 7.30
tel.: 01 427 73 10 • Rakovniška 6 • 1000 Ljubljana