:i>.. Ptuj, torek, 8. januarja 2008
letnik LXI • št. 02 ^ odgovorni urednik:
Jože Šmigoc ^ cena: 0,63 EUR
g Natisnjenih: r- 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Kultura
Ptuj • Boljši časi za kulturno alternativo?
O Stran 3
Po naših občinah
Ormož • Razgreto
politično
dogajanje
O Stran 6
Črna kronika Grajena • Ob prometni nesreči utonil 20-letni voznik
O Stran 22
ŠtajerskiTEJ
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Šport
Ana Mihaela Ciora • »Motivov mi ne manjka«
Stran 11
Nogomet • All Star turnir v Mariboru
Drava med najboljše štiri
Strelstvo • Superfinale navdušil
Stran 13
V soboto in nedeljo so se slovenski nogometni prvoliga-ši in povabljeni ekipi Olimpije in Mure 05 merili na malono-gometnem turnirju, ki so ga organizatorji poimenovali All Star. Finalno tekmo je prenašala tudi TV Slovenija. Največji del nagradnega sklada, ki je znašal 10 tisoč evrov, je pripadel ekipi Kopra, ki je v finalu premagala Domžale. Slednji so v polfinalu šele po streljanju najstrožjih kazni strli odpor Ptujčanov, ki so sicer na turnirju prikazali atraktiven nogomet in se zasluženo uvrstili med najboljše štiri ekipe.
Dvodnevno tekmovanje je na parket mariborske dvorane Lukna privabilo številne zvezdnike, ki so nekdaj navduševali na zelenih površinah (Zlatko Zahovič, Aleš Čeh, Amir Karič ...). Med njimi je bil tudi Franci Fridl (na sliki v dvoboju z Lukom Žinkom), ki je ptujski Dravi pomagal do dobrega rezultata.
O Stran 11
Foto: Črtomir Goznik
Šport mladih • Ines Švarc, državna prvakinja v karateju
Stran 15
Ptuj • Pred 48. kurentovanjemM Ormož • Skupni muzej potrebuje predvsem Ptuj
Kurentov ni v Z muzejem na referendum knjigi rekordov
Slabe štiri tedne pred letošnjim 48. kurentovanjem je dogajanje vsaj v organizacijskem delu podobna lanskemu, po vsebini pa bo močno okrnjeno, ker bo trajalo le tri dni, torej 72 ur.
Na silvestrovo točno opoldne je občinski svetnik Slavko Kosi (LDS) v imenu svetniških skupin Desus, Zares, samostojnega svetnika Bogomirja Lucija in svetnikov LDS predstavil zahtevo za razpis referenduma za razveljavitev Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ki ga je sprejel ormoški občinski svet 21. decembra lani.
„Opozicijski svetniki smo na zadnji seji 21. decembra
pri sprejemanju odloka o ukinitvi samostojnega Mu-
Lansko kurentovanje si bomo zapomnili tudi po plesu kurentov za Guinnesso-vo knjigo rekordov. Dobrih
enajst mesecev po množičnem plesu kurentov pa je zadeva takšna kot na sam dan plesa: kljub številnim naporom se ni nič premaknilo z mrtve točke: kurentov v knjigi rekordov ni! Morda pa bi se v London moralo podati kar vseh 408 kurentov in tam tako dolgo zvoniti, da bi pri Guin-nessu prisluhnili glasu argumentov. Sicer pa bodo Ptujčani z Gričem dobrega lahko svetu dokazali, kdo so in od kod vse prihajajo kosmate maske, če bodo projekt, za katerega so se kar nekaj časa navduševali, tudi udejanili.
O Stran 3
zeja Ormož protestirali in argumentirano poskušali dokazati, da je to slaba poteza, ki pomeni korak nazaj. Žal smo bili preglasovani. V teh dneh smo pripravili pobudo, s katero predlagamo razpis referenduma na območju občine Ormož, s katerim želimo pridobiti mnenje volivcev," je povedal Slavko Kosi in pojasnil, da bodo za referendum predlagali naslednje referendumsko vprašanje: Ali se strinjate z razveljavitvijo Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in ohranitvijo samostojnega zavoda Muzej Ormož?
O Stran 4
Slovenija • Napovedane podražitve hrane so tu
Kdaj, kje in koliko se je in se se bo dražilo
Hrana je dražja. Podražilo se je in se Se bo olje, dražje bodo testenine, mlečni izdelki, moka, meso in mesni izdelki. PotroSniki se s podražitvami srečajo predvsem v trgovinah, a trgovci pojasnjujejo, da so te posledica viSjih cen dobaviteljev. Ti zvišanje cen opravičujejo z viSjimi cenami surovin. Da se podražitvam glede na razmere na svetovnih trgih ni moč izogniti, je konec minulega tedna ocenil tudi predsednik vlade Janez Janša. "Je pa treba ugotoviti, katere podražitve so upravičene in katere ne," je dodal.
V največji trgovski družbi Mercator pojasnjujejo, da lahko o vzrokih za podražitve govorijo le dobavitelji, proizvajalci, ki so podražitve napovedali. "Dobavitelji dražijo svoje izdelke, trgovci pa lahko le z mehanizmi, ki so nam na voljo, z nižanjem marž in prodajno-pospeševalnimi akcijami blažimo učinke teh podražitev," pojasnjujejo v Mercatorju.
S ponedeljkom se bodo, kot so povedali v Mercator-ju, za od 13 do 20 odstotkov podražili mleko in mlečni izdelki dobaviteljev Kaeserei Hoffmeister, Pomurskih mlekarn, Ljubljanskih mlekarn, Ceppare, Mlekarne Celeia, Agroinda Vipava, Benytrade, Mlekarne Planika, kmetijsko gozdarske zbornice Škofja Loka.
Pri ključnih blagovnih sku-
Uvodnik
pinah mlečnih izdelkov, kot so sveže mleko, trajno mleko, mleko z okusi, jogurti, kisla mleka, kefir, mlečni napitki in maslo, ki se dražijo, so porast cen blažili z nižanjem marže, pojasnjujejo v Mercatorju. "Cene izdelkov teh skupin se v Mercatorju ne bodo povišale za tolikšen odstotek, kot so jih napovedali dobavitelji," je povedala direktorica svežega market progama Manja Stržinar in dodala, da bodo v januarju in februarju okrepili tudi trgovske akcije in tako cene posameznih izdelkov predvsem na račun trgovske marže dodatno znižali.
V Ljubljanskih mlekarnah, kjer so cene izdelkov že maja lani zaradi uvedbe evra zvišali za od šest do sedem odstotkov, nato oktobra še za 11 odstotkov, bodo januarja letos cene zvišali za od 12 do 16
V začaranem krogu
Za to, da bo letošnje leto, razglašeno za evropsko leto medkulturnega dialoga, polno (ne)predvidenih presenečenj, mešanih občutkov in negotovosti, so takoj po prazničnih dneh poskrbeli vlada, politiki in trgovci. Včerajšnji pričetek ponovoletne razprodaje, od katere so si največ obetali tisti, ki so zaradi nizkih prejemkov dejansko že ogroženi, je zagrenil nov, občuten val podražitev živil. Naključje je hotelo, da so se včeraj nadaljevala tudi pogajanja med sindikati in delodajalci. Medtem ko so zahteve sindikatov jasne, ponavljajo namreč zahtevo za 8,5-odstotno povišanje minimalnih plač ter vezanost plač na produktivnost, pa so manj jasni odgovori delodajalcev. Po izjavah posameznikov sodeč, ti sicer zahteve odločnih sindikalistov in njihove grožnje s splošno stavko že „jemljejo bolj resno", a še vedno nimajo jasnih odgovorov nanje.
Da bi olajšali preživetje okoli 20 tisoč delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, bi potrebovali okoli 833.000 evrov. A kaj bi pomagalo, če bi delodajalci posamezniku zagotovili za okoli 45 evrov višjo bruto plačo, če mu polovico od tega takoj pobere država z davščinami. Po drugi strani pa bi povišanje minimalnih plač, poleg občutnih podražitev seveda, spet vplivalo na povečanje že tako najvišje inflacije v Evropi. Pa smo v začaranem krogu, v spirali, ki je ne bo možno zategovati v nedogled.
Vlada je sicer napovedala vrsto ukrepov proti razslo-jevanju, upokojencem z najnižjo pokojnino je obljubila varstveni dodatek, davčnim zavezancem z najnižjim dohodkom manjšo davčno obremenitev, družinam brezplačen vrtec za drugega in vsakega naslednjega otroka. A kaj, ko tudi za te ugodnosti velja zakon ekonomike: če nekje denar dodaš, ga moraš pač nekje odvzeti - in obratno; kajti finančna pogača ostaja enako velika. In zgodba o povečevanju inflacije se v začaranem krogu ponavlja kot kakšna osladna španska nadaljevanka.
Če pa k temu dodamo še razburkano in vse bolj nepredvidljivo slovensko politično prizorišče, ki se v pripravah na jesensko volitve skoraj iz dneva v dan spreminja - konec prvega tedna letošnjega leta seje zgodil še en razpad stranke, neusklajena in mlačna pogajanja z odločnimi Hrvati pa se zdijo kot boj z mlini na veter - potem so imeli gospodarski in politični analitiki ter navsezadnje tudi astrologi zelo prav, ko so napovedali, da bo letošnje leto eno najtežjih v zadnjem obdobju. Najhuje pa je, da bodo to najbolj grenko čutili prav tisti, ki za to niso čisto nič krivi.
Martin Ozmec
odstotkov, je za STA pojasnil izvršni direktor za trženje v Ljubljanskih mlekarnah Grega Ermenc.
Zvišanja cen so posledica predvsem podražitve vhodnih surovin, je povedal Er-menc in pojasnil, da so se lani odkupne cene mleka zvišale za 21 odstotkov, cena za liter mleka s 4,2-odstotno mlečno maščobo se je zvišala za šest centov z 29 na 35 centov. Če se bodo vhodne surovine, kot so mleko, embalaža, energija, še podražile, bodo Ljubljanske mlekarne cene izdelkov zvišale, je dodal.
Znatneje se bo podražilo tudi olje. Olje Oljarne Fram se bo po podatkih Merca-torja, ta je spremembe cen dobaviteljev za januar in februar objavil na svojih spletnih straneh, podražilo za 35 odstotkov, olje dobavitelja Vigros za od 18 do 23 odstotkov, olje Zvijezda za od 11 do 26 odstotkov. V Mercatorju pravijo, da so podražitve večine olj uspeli zadržati ves december, naslednji teden pa se bodo podražila.
Cene testenin in moke, katerih dražitev so prav tako napovedali dobavitelji, bodo v Mercatorju predvidoma spremenili v drugi polovici januarja. Barilla bo nekatere svoje testenine podražila
Foto: Martin Ozmec
tudi za več kot 31 odstotkov, Mlinotest za od pet do 20 odstotkov, Pekarna Pečjak za 20 odstotkov, Remi za od 18 do 20 odstotkov. Testenine družbe Žito se bodo po Mercator-jevih navedbah podražile od 20 odstotkov, posebne testenine naj bi se podražile za 30 odstotkov.
V Žitu pojasnjujejo, da se je poleg več kot 70-odstotnega zvišanja odkupnih cen pšenice močno podražila tudi elektrika, ki predstavlja v dejavnosti peke kruha velik del stroškov, podražila se je tudi nafta, ki vpliva posledično na rast vseh transportnih stroškov.
"Če bi upoštevali zvišanje vseh omenjenih stroškov, to je stroškov surovin, prevoza, in električne energije, bi mo-
rali cene naših izdelkov podražiti že prej. Te smo do zdaj obvladovali z internimi ukrepi in racionalizacijami. Glede na skokovito rast vseh navedenih stroškov le v okviru internih ukrepov nimamo več rezerv, zato smo primorani povišati cene naših izdelkov," so za STA pojasnili v Žitu.
V Žitu so v začetku januarja napovedali podražitve čokolad, v povprečju za 10 odstotkov, testenin za od 18 do 20 odstotkov, v februarju pa se bo v povprečju za od osem do 10 odstotkov podražila zamrznjena hrana. Kot pojasnjujejo, je na primer cena zdroba kot osnovne sestavine testenin letos višja za 250 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, zvišala se je tudi cena strateških surovin
čokolade, in sicer kakava za 30 odstotkov in lešnikov za 55 odstotkov. Ob tem rastejo tudi cene mleka in mlečnih izdelkov ter maščob, ki jih potrebujejo pri proizvodnji zamrznjene hrane.
Umiritev cen hrane tako zaenkrat ni pričakovati. Te so poleg rasti cen nafte glavni vzrok za inflacijo, saj bi bila brez teh dveh zunanjih ponudbenih šokov inflacija po besedah finančnega ministra Andreja Bajuka letos na ravni lanske. Cene hrane sicer v Sloveniji rastejo več kot še enkrat hitreje kot v območju evra, kar po Bajukovih besedah pomeni, da se moramo soočiti s problemom konkurence pri ponudbi hrane in "glasovati z nogami".
S konkurenco na področju trgovine pa se trenutno ukvarja tudi varuh konkurence, ki je zaradi domnevno usklajenega delovanja na trgu uvedel postopek zoper družbe Mercator, Spar Slovenija in Engrotuš. Še pred tem je proti največji trgovski družbi Mercator sprožil postopek zaradi verjetnosti kršitve zlorabe prevladujočega položaja, v okviru katerega ugotavlja nabavno politiko trgovske družbe v odnosu do dobaviteljev.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Najvišja pokojnina 1534,46 evra
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIS) je ob najvišji možni pokojnini tudi odločil, da del vdovske pokojnine znaša od 1. januarja 2008 največ 77 evrov. Cenzus dohodka za pridobitev pravice do varstvenega dodatka v letu 2008 ostaja na ravni lanskega, vrednost premoženja, ki določa cenzus za izplačilo varstvenega dodatka, pa se uskladi za 3,6 odstotka. Po statističnih podatkih je bila v letu 2007 povprečno izplačana slovenska pokojnina 513,33 evra Tako lahko vdova oziroma vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do lastne starostne ali invalidske pokojnine, uživa pokojnino, ki si jo sam izbere, so pojasnili. Kot so še zapisali, se lahko vdovi ali vdovcu ne glede na pravico do izbire, poleg starostne ali invalidske pokojnine izplačuje tudi 15 odstotkov vdovske
pokojnine. Le to prejema po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic, vendar največ do zneska v višini do 15 odstotkov povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu. (24ur.com)
Slovenija prevzela polletno predsedovanje EU
Slovenija je 1. 1. prevzela polletno predsedovanje Svetu EU. Slovensko predsedstvo si je kot prednostne naloge zadalo spremljanje procesa ratifikacije Lizbonske pogodbe, Zahodni Balkan - pri tem bo verjetno največ pozornosti namenjene Kosovu, ki naj bi kmalu razglasilo neodvisnost -, lizbonsko strategijo za večjo konkurenčnost EU, energetsko-podnebni sveženj in medkulturni dialog. Predsedujoči EU, premier Janez Janša, je v poslanci ob začetku predsedovanja to nalogo označil za veliko priložnost in veliko odgovornost. Kot je zapisal, je Slovenija prva nova članica, ki bo vodila EU, in zelo verjetno tudi edina, saj bo 1. januarja 2009 začela veljati nova evropska pogodba. Poudaril je, da bo vlada vse moči namenila prizadevanjem za večjo blaginjo državljank in državljanov Slovenije ter
za odgovorno vodenje EU. Premier je še napovedal, da "vlada in največja vladna stranka naslednjih šest mesecev ne bosta izvajali predvolilne kampanje, saj bi bilo to neodgovorno", temveč bosta Število vse moči namenili prizadevanjem za odgovorno vodenje EU. (sta)
Golobiča, predsednika politične stranke Zares," so zapisali v predmetni tožbi, vloženi na ljubljansko okrožno sodišče. (sta)
Ninamedia toži Janšo
Družba za raziskovanje javnega mnenja Ninamedia je 3. 1. sporočila, da je preko odvetniške družbe Zdolšek vložila zasebno in predmetno tožbo proti predsedniku vlade Janezu Janši zaradi obrekovanja. In sicer zaradi Janševe izjave v intervjuju za časopis Večer, da je Ninamedia "hišna služba Gregorja Golobiča". S to izjavo je premier po navedbah v tožbi okrnil in posegel v ugled in dobro ime družbe. Iz premierovega kabineta so sporočili, da predsednik vlade tožbe še ni prejel, poleg tega pa se na tožbo ne bodo odzivali v pre-mierovem kabinetu, saj so za to zadolženi odvetniki. Janša naj bi ravnal protipravno, ko je Ninamedio v intervjuju za časopis Večer, objavljenem 1. decembra 2007, "namerno neresnično in brez kakršne koli podlage v resničnih dejstvih označil za privesek Gregorja
novorojenčkov v Sloveniji spet raste
V Sloveniji se je otroški jok prvič v letošnjem letu slišal le 20 sekund čez polnoč v Trbovljah; prvi Slovenec, rojen v letu 2008, je bil 3600 gramov težak Matic. Zadnji otrok v poslavljajočem letu pa je bil deklica, ki se je v Kranju rodila ob 23.50 V letu 2006 se je sicer rodilo 18.932 otrok, 9762 dečkov in 9170 deklic. V primerjavi s predhodnim letom se je število živorojenih otrok povečalo za 775 oz. za 4,3 odstotka. Po letu 2003, ko smo v Sloveniji zabeležili najmanj živorojenih otrok doslej, tako število otrok narašča. Na 1000 prebivalcev se je tako v letu 2006 v povprečju rodilo 9,4 otroka (leta 2005 pa 9,1). (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Simbol slovenskega predsedovanja EU
Evropark poln evropske simbolike
V ptujskem Turističnem društvu so vedno korak pred drugimi, saj znajo pravočasno reagirati na dogajanja v širšem okolju. V Evroparku so v petek izobesili simbol slovenskega predsednikovanja svetu EU.
Ptuj • Sanacija prostorov stare steklarske delavnice
Boljši časi za kulturno alternativo?
Obnova prostorov stare steklarske delavnice in Aškerčeve 2, ki so sicer v lasti mestne občine, z njimi pa upravlja ZKD Ptuj, ni projekt enega leta, ampak poteka že nekaj časa. Ob začetku novega leta je objekt pridobil težko in dolgo pričakovan sanitarni del - sanitarije za nastopajoče in obiskovalce.
Kot prvo društvo v državi so ob vstopu Slovenije v EU 1. maja 2004 ob podvozu v neposredni bližini mino-ritskega samostana na Ptuju uredili Evropark kot del Mestnega parka, v katerem so zaplopale zastave takrat še 25 članic držav EU; danes jih je že 27. Pozno jesen zastave članic vsako leto snamejo in jih nadomestijo z zastavami oziroma simboli nekaterih ptujskih podjetij, ki jim pomagajo vzdrževati Evropark. 4. januarja letos pa so kot prvo turistično društvo v državi izobesili simbol slovenskega predsedovanja svetu EU. Ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu je pri tem asi-stiral predsednik TD Ptuj in častni občan Albin Pišek.
Petkovo dejanje je še en dokaz, da Ptujčani znamo vedno biti prvi, ko je treba, je poudaril župan, ki tako kot predsednik TD Ptuj Albin Pi-šek pričakuje, da bo evropski parlament sprejel resolucijo o kulturnem evru, s čimer bi v najstarejših mestih članic
EU prišli do pomembnega vira za obnovo in vzdrževanja tega nadvse pomembenega zgodovinskega in kulturnega bogastva. Kot je znano, je Ptuj ob obisku predsednika vlada Janeza Janše z ministrsko ekipo novembra lani predlagal, da bi se v času predsedni-kovanja Slovenije EU sestali predstavniki 27 najstarejših evropskih mest. To srečanje naj bi bilo ena uvodnih aktivnosti Ptuja in Slovenije v okviru projekta Evropske kul-
turne prestolnice 2012. Sicer pa je predsednikovanje Slovenije EU nadvse pomembno promocijsko dejanje, ki bo v veliki meri prispevalo k večji prepoznavnosti naše države v svetu, s tem pa tudi najstarejšega slovenskega mesta.
Zgledu TD Ptuj, ki je kot prvo v državi in takoj za Brdom izobesilo simbol slovenskega predsednikovanja svetu EU, bodo v kratkem sledili tudi v drugih mestih.
MG
Tako imenovani projekt kulturne alternative je eden od projektov, ki ga želi na investicijskem področju MO Ptuj udejaniti v okviru projekta evropske kulturne prestolnice 2012. V ta sklop sodijo še projekt kulturne dvorane oziroma kulturnega centra ob Potrčevi cesti na območju nekdanjih vojaških skladišč, ureditev mladinskega centra na lokaciji sedanjega Mestnega kina, prav tako pa tudi celovita prenova grajskega kompleksa, ki bi po prepričanju ptujskega župana dr. Štefana Čelana moral k muzejski ponudbi dodati še kakšno drugo.
Novo pridobitev stare steklarske delavnice smo si ogledali v spremstvu predsednika četrtne skupnosti Center Borisa Miočinoviča, tudi aktivnega kulturnega delavca, ki je povedal, da je s tem ta prostor lahko javni prostor, ker omogoča nemoteno organizacijo in izvedbo kulturnih in tudi drugih pri-
reditev. Ureditev sanitarij je stala več kot 30 tisoč evrov; ČS Center je v tej investiciji sodelovala z dobrimi štiri tisoč evri, preostanek pa je prispevek mestnega proračuna. Boris Miočinovič pravi, da je želja kulturnikov in vseh, ki uporabljajo prostore stare steklarske delavnice, da bi še letos uredili obokano dvorano, ki jo močno najeda
vlaga. Sicer pa bo MO Ptuj za celotno območje projekta t. i. kulturne alternative že v kratkem sprejeli investicijski projekt, s katerim želi občina kandidirati na razpisih za državna in evropska sredstva. Izhodišča so že pripravljena, prav tako tudi sredstva za pripravo projektne dokumentacije.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V stari steklarski delavnici, prostorih ZKD Ptuj, so končno uredili sanitarije.
Ptuj • Zakaj kurenti (še) niso v Guinnessovi knjigi?
Bodo kurenti morali zazvoniti v Londonu?
Lanskoletno 47. kurentovanje se je sicer uspešno končalo, čeprav je konzorcij Kurent, ki ga je vodil, začel delati tik pred zdajci. Čeprav lansko dogajanje še ni imelo pravih komercialnih učinkov, so v konzorciju Kurent prepričani, da bodo vsi na Ptuju pripravili vse možne produkte, v katerih bodo videli svoj ekonomski interes.
Slabe štiri tedne pred letošnjim 48. kurentovanjem, ki ga želijo narediti kot srednjeevropsko prepoznaven projekt, pomemben ne samo zaradi zabave, ampak je njegovo osnovno poslanstvo skrb za ohranjanje tradicije oziroma dediščine, je zgodba vsaj v organizacijskem delu podobna lanski. Po vsebini pa bo kurentovanje močno okrnjeno, ker bo trajalo le tri dni, torej 72 ur. Kako natančno bo potekalo, v tem trenutku še ni dokončno znano.
Lansko kurentovanje si bomo zapomnili tudi po plesu kurentov za Guinnessovo knjigo rekordov. V okviru 9. tradicionalnega srečanja pustnih mask in likov Slovenije 10. februarja 2007 je 408 kurentov izpolnilo prijavnico za knjigo rekordov. Njihov nastop je spremljalo kar 12 kamer, ob tem pa številni fotografi, da bi bila kandidatura kar najbolje podprta. Ob tej priložnosti je bilo povedano, da podrobnosti vpisa še niso bile znane. Dobrih enajst mesecev po množičnem plesu kurentov je zadeva takšna kot na sam dan ple-
sa: kljub številnim naporom, drugih trudili Tanja Ostrman z mrtve točke. Ptujski župan dokumentom, najbolj sta se Renault in Benka Pulko, se do je povedal, »da smo ostali na za realizacijo vpisa ob vseh danes zadeva ni premaknila problemu, ki se mu reče kon-
Foto: Črtomir Goznik
10. februarja 2007 je 408 kurentov izpolnilo prijavnico za Guinnessovo knjigo rekordov.
kurenca. Guinnessov rekord naj bi bil postavljen tako, da ga konkurenca lahko preseže. Ker imamo kurente samo mi, se pojavlja problem, ki ga do danes nismo znali razvozlati. Komisiji smo predlagali, da so naši konkurenti lahko vsi kurentu podobni liki. Žal do danes takšnih argumentov niso sprejeli, vztrajajo pri svojih izhodiščih. Upam, da bo Benka Pulko s svojo avtoriteto lahko kaj prispevala k reševanju tega problema. Sicer pa kurentovanje ni bilo in upam, da tudi nikoli ne bo, odvisno od Guinnessovih rekordov.«
Podobno zgodbo smo slišali tudi od Benke Pulko: kurentov ples je ples preozke skupine, čeprav obstaja vrsta skupin kosmatih mask, ki se zlahka integrirajo v to skupino. Tako ozkega pogleda ne premaknejo niti številne dodatne podkrepitve, ki so prišle iz Ptuja na londonski naslov; ta pa je v zadnjem času onemel, saj kot pravi Pulkova, nihče več ne dviguje telefona, zato nimajo sogovornika. Če bi to bilo objek-
tivno dejstvo, potem v knjigi rekordov ne bi smelo biti vpisa o največji skupini klovnov. Vpis bi v prvi vrsti koristil promociji mesta, kurenta in tradicije tega okolja, da bi o tem pisalo tudi v najbolj prodajani knjigi sveta. "Kljub vsemu še nismo obupali, ob prvem obisku v Londonu se bom oglasila v njihovi pisarni, saj smo rekord naredili," je odločna Benka Pulko.
Morda pa bi se v London moralo podati kar vseh 408 kurentov, vsi tisti, ki so izpolnili prijavnico za rekord, in tam tako dolgo zvoniti, da bi pri Guinnessu prisluhnili glasu argumentov druge strani, ne pa da trmasto vztrajajo pri tem, da kurent nima »konkurence«. Kurentu podobnih likov je v svetu nič koliko. Sicer pa bodo Ptujčani z Gričem dobrega lahko svetu dokazali, kdo so in od kod vse prihajajo kosmate maske, če bodo projekt, za katerega so se kar nekaj časa navduševali, tudi udejanili, pri čemer pa lokacija (grič Panorama) ni več tako bistvena, kot je bila na samem začetku.
MG
Ormož • Skupni muzej potrebuje predvsem Ptuj
Odločijo naj volivci
Na silvestrovo točno opoldne je občinski svetnik Slavko Kosi (LDS) v imenu svetniških skupin Desus, Zares, samostojnega svetnika Bogomirja Lucija in svetnikov LDS predstavil zahtevo za razpis referenduma za razveljavitev Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ki ga je sprejel ormoški občinski svet 21. decembra lani, oziroma zahtevo po ohranitvi samostojnega zavoda Muzej Ormož.
„Opozicijski svetniki, člani strank, podpisanih pod iniciativo, smo na zadnji seji 21. decembra pri sprejemanju odloka o ukinitvi samostojnega Muzeja Ormož protestirali in argumentirano poskušali dokazati, da je to slaba poteza, ki pomeni korak nazaj. Žal smo bili preglasovani. Odlok je bil s strani pozicije sprejet, sam pa sem se s svetnikom Stankom Podgorelcem odločil, da glasovanje obstruiram iz protesta, ker smatram, da je to nespametna poteza, ki nam bo dolgoročno škodovala. V teh dneh smo pripravili pobudo, s katero predlagamo razpis referenduma na območju občine Ormož, s katerim želimo pridobiti mnenje volivcev. V petek (28. 12.) smo na občinski upravi vložili pobudo, ki smo jo naslovili na župana in občinski svet," je povedal Slavko Kosi in pojasnil, da bodo za referendum predlagali naslednje referendumsko vprašanje: Ali se strinjate z razveljavitvijo Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in ohranitvijo samostojnega zavoda Muzej Ormož?
Občina Ormož sama financirala svojo enoto muzeja
Na tiskovni konferenci je Slavko Kosi povzel kronologijo dogodkov, v kateri je izpostavil, da je bila občina Ormož leta 2005 prisiljena izstopiti iz soustanoviteljstva Pokrajinskega muzeja Ptuj, ker so dolgotrajni postopki usklajevanja ustanoviteljskega akta z Mestno občino Ptuj z določili zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture zašli v slepo ulico. Po njegovih besedah MO Ptuj kot soustanoviteljica ni pristala na enakopraven odnos občine Ormož zlasti z vidika sofinanciranja muzeja
iz državnega proračuna in definiranja lastnine nad zbirkami in eksponati z območja občine Ormož. Pretežni del sredstev za delovanje muzeja je menda prispevalo ministrstvo za kulturo RS, a so ta sredstva v celoti ostala na Ptuju, Ormožani pa so morali v celoti zagotavljati sredstva za delovanje enote v Ormožu. Prav tako naj na Ptuju ne bi bilo pripravljenosti Ormožu priznati pravice do kulturne dediščine, ki izvorno izhaja iz občine Ormož.
„Da bi zaščitili svoje interese in omogočili razvoj muzejske dejavnosti na Ormoškem, smo 2005. z izločitvijo enote Ormož ustanovili Muzej Ormož. Pri tem sta ostali odprti dve vprašanji: podpis pogodbe med občinama Ormož in Ptuj o razdelitvi premoženja in pridobitev javnega pooblastila o opravljanju javne službe s strani ministrstva za kulturo. Pri pripravi pogodbe je prišlo do nadaljnjega nagajanja s strani takratnega vodstva ptujskega muzeja, saj ni hotelo pripraviti popisa kulturne dediščine z območja Ormoža oziroma je po nepotrebnem zavlačevalo pripravo potrebne dokumentacije. Za pridobitev javnega pooblastila so bili izpolnjeni vsi pogoji - kadrovski, prostorski in organizacijski. Novo vodstvo občine Ormož pa ni nadaljevalo postopkov za njegovo pridobivanje, ampak je samovoljno in neodgovorno začelo postopke za postopno ukinitev Muzeja Ormož. Sprejeti odlok predstavlja le prvi korak."
Nočejo žejni čez vodo
Kar nekaj pripomb je imel Slavko Kosi čez omenjeni odlok. „Ta odlok ni sprejemljiv,
Slavko Kosi, LDS, je predstavil pobudo za razpis referenduma o ukinitvi samostojnega Muzeja Ormož in posledično pripojitvi k muzeju Ptuj, ki naj bi bil po novem Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.
ker ukinja Muzej Ormož in s tem pogoje za uspešen razvoj muzejske dejavnosti v Ormožu. Izkušnje z ptujskim muzejem iz preteklosti so več kot negativne. Kljub temu da je bila občina Ormož od leta 1963 soustanoviteljica, ki je sploh omogočila ptujskemu muzeju pokrajinski status, se vse do leta 1996 v smislu razvoja muzejske dejavnosti v Ormožu ni skoraj nič zgodilo, kljub temu da je ormoška občina vseskozi sofinancirala muzejsko dejavnost na Ptuju. Leta 1986 je bila postavljena etnološka zbirka v gradu v Veliki Nedelji mimo in brez pomoči pokrajinskega muzeja. Želje in prizadevanja za ohranitev etnološke dediščine na Ormoškem je realizirala gospa dr. Štefka Cobelj,
ki izhaja iz našega okolja. Nastanek organizacijske enote Ormož leta 1996 je bil plod težkih pogajanj. Enota pa ni zaživela, dokler občina ni zagotovila domačega predanega strokovnega kadra. Vsi novozaposleni na področju muzejske dejavnosti so izključno iz ormoške občine.
Samostojni muzej predstavlja veliko prednost za kraj in okolico, zlasti v smislu institucionalne družbene nadgradnje. Ponovna vzpostavitev organizacijske enote Ormož bi pomenila korak nazaj, saj se ne bosta ohranila kvaliteta in nivo dela, ki so si ju zastavili v samostojnem muzeju. Ormož je prvič v svoji bogati zgodovini imel samostojno institucijo, ki se je sistematično ukvarjala z zbiranjem
in varovanjem zgodovinske dediščine širšega ormoškega območja. Z ukinitvijo ga ne bo imel nikoli več."
Ptujčani krvavo potrebujejo odlok
Kosi je prepričan tudi, da sprejeti odlok ne rešuje dolgoletnega problema financiranja muzejske dejavnosti v Ormožu, „ki je vseskozi bila breme občine Ormož, državna sredstva pa ostajajo na Ptuju brez ustrezne zakonske podlage. Ne opredeljuje prostorskih in drugih pogojev delovanja enote v Ormožu. Zavestno negira dvoletno uspešno delo Muzeja Ormož in pri tem še postavitev in obstoj etnološke zbirke v Veliki Nedelji oziroma pravno nasledstvo omenjenih dveh institucij, čeprav v uvodnih določbah našteva pravne predhodnike na samem Ptuju. V nasprotju z zakonom ne opredeljuje izvorne pravice občine Ormož do premične kulturne dediščine z njenega območja - v primeru regio-nalizacije bo namreč občina Ormož proti svoji volji razlaščena vse premične kulturne dediščine svojega območja, saj bodoča regionalna zakonodaja predvideva prenos regijskih muzejev na bodoče regije. S tem ne bo ogrožena le muzejska dejavnost, ampak tudi za vedno onemogočena ustanovitev lastnega muzeja, ker ne bo niti potrebnega gradiva niti možnosti za pridobitev pooblastila za izvajanje javne službe. Odlok tudi daje napačno in nezakonito pooblastilo županu, da s soustanoviteljicami podpiše pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih brez soglasja občinskega sveta in brez jasne opredelitve pogojev pravic in obveznosti.
Odlok postavlja občino Ormož v podrejen položaj z novonastalima občinama Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, saj ti lahko preprečita vsak sklep, ki se nanaša na organizacijsko enoto Ormož. Odlok v resnici služi interesom MO Ptuj, ki več kot štiri leta ni znala in ni hotela uskladiti delovanja bivšega muzeja Ptuj z veljavno zakonodajo. S sodelovanjem občine Ormož si Pokrajinski muzej Ptuj omogoča medobčinski status, torej širši pomen, ki mu
omogoča nadaljnje financiranje iz državnega proračuna, organizacijski enoti Ormož pa ne omogoča sorazmernega financiranja iz državnega proračuna.
Odlok postavlja občino Ormož v zelo neugoden položaj, da bo v primeru, če ne bodo ustanovljene pokrajine, financirala okrog 30 % stroškov delovanja muzeja brez potrebnega soglasja. Potrebno pa je tudi poudariti, da nobena izmed novonastalih občin z območja bivše občine Ptuj ni soustanoviteljica muzeja, zato je MOP nujno potrebovala Ormož, da upraviči pokrajinski oziroma medobčinski status in financiranje iz državnega proračuna. Nova ormoška občinska oblast pa tega statusa za Muzej Ormož ni znala oziroma ni hotela uveljaviti v sodelovanju z novoustanovljenima občinama."
Povedal je še, da je na temo pridobitve javnega pooblastila potekalo več razgovorov z ministrom za kulturo, vendar če minister Simoniti vpraša župana Soka, ali si želi imeti urejen status muzeja, pa dobi odgovor, da je njemu vseeno, se postavlja vprašanje, ali je bilo res narejeno vse, da bi do tega pooblastila prišli.
Kosi je še podrobno predstavil delovanje Muzeja Ormož, o čemer smo sproti poročali, pred kratkim pa je natančen pregled dejavnosti pripravila tudi direktorica Zdenka Kresnik.
Zbiranje podpisov, ki morajo spremljati pobudo za referendum, že poteka. Potrebno bi jih bilo 200, v petek pa smo izvedeli, da je bilo zbranih že 440 podpisov, ki podkrepijo zahtevo. Pobudniki pričakujejo, da bo župan to temo uvrstil na prvo redno ali izredno sejo. Pričakujejo, da bo občinsko vodstvo ponovno razmislilo o tem, kaj se dogaja, morda ugotovilo, da se je odločilo napak, in bo nadaljevalo aktivnosti v dogovoru s sosednimi občinami in državo, da se pridobi javno pooblastilo za samostojni Muzej Ormož. V času, ko poteka iniciativa, muzeja ni mogoče ukiniti, kakor tudi ne objaviti odloka za pripojitev Ptuju. Pa tudi direktorica Zdenka Kres-nik, dokler je muzej samostojen, ostaja v svoji funkciji.
Viki Klemenčič Ivanuša
Slovenija • Začetek posezonskih razprodaj
Iz novoletne v po-sezonsko razprodajo
Začetek novega tedna so oznanile nove podražitve nekaterih osnovnih življenjskih in drugih artiklov, začele pa so se tudi tradicionalne zimske razprodaje obleke, obutve in športne opreme.
Zimska sezonska razprodaja bo trajala do 21. januarja. Na vsakem izdelku na razprodaji morata biti zapisani cena pred znižanjem in znižana cena. V primeru, da je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja za-
jemati najmanj četrtino vrednosti vsega blaga, ki ga nek trgovec ponuja na razprodaji. Večina se je odločila, da bodo cene znižali od 30 odstotkov navzgor oziroma v razponu od 30 do 40 odstotkov.
Sicer pa je večina trgovcev
s popustom prodajala že v času decembrskih praznikov, nekateri pa tudi v prvih dneh novega leta do vključno 6. januarja, tako da kakšne posebne gneče na razprodajah ni pričakovati.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: vki
Majšperk • Ponovoletno srečanje z županjo
Nazdravili novim uspehom
Na povabilo županje občine Majšperk dr. Darinke Fakin so se v petek, 4. januarja, na tradicionalnem poslovnem in prijateljskem ponovoletnem srečanju opoldan zbrali gospodarstveniki, župani nekaterih sosednjih občin in poslovni partnerji, popoldne pa predstavniki krajevnih skupnosti ter številnih društev in organizacij v občini.
Po uvodnem kulturnem utripu, ki ga je prispevala citrarka Doroteja Dolšak, študentka visoke šole za glasbo v Munchnu, sicer šti-pendistka občine Majšperk, je goste nagovorila županja dr. Darinka Fakin ter se poslancu Branku Mariniču, nekaterim županom, predstavnikom sosednjih občin in predstavnikom sodelujočih podjetij, javnih ustanov in poslovnim partnerjem zahvalila za uspešno sodelovanje v letu 2007. Ob tem je izrazila trdno prepričanje, da bodo tudi v novem letu 2008 njihovi stiki ostali dovolj tvorni in uspešni ter da bo letošnje leto poslovno še uspešnejše kot lansko.
Sicer pa je bilo minulo leto za občino Majšperk investicij-
sko zelo pestro ter povezano s številnimi dogodki, saj so
Foto: M. Ozmec
Županja občine Majšperk je številne goste in poslovne partnerje pozvala k uspešnemu in tvornemu sodelovanju tudi v letu 2008.
modernizirali kar 26 odsekov cest, med pomembnejšimi investicijami pa velja izpostaviti, da so predali namenu obnovljen vodohran v Podlo-žah, obnovili odsek vodovodne povezave in zgradili črpališče za prebivalce Koritnega, v Majšperku dogradili del kanalizacije, pred koncem leta odprli nov most v Spodnji Sveči, tik pred koncem pa je izgradnja pločnika v Lešju. Tudi leto 2008 je v občini Majšperk naravnano investicijsko, saj načrtujejo gradnjo 17 odsekov cest, osrednja občinska investicija pa bo celostna ureditev turistične infrastrukture na Ptujski Gori.
-OM
Ptuj • Prednovoletni sprejem za veterane vojne
Podelili spominske znake
Pred božično-novoletnimi prazniki je v prostorih bivše vojašnice v prostorih Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj poveljnik 37. teritorialnega poveljstva podpolkovnik Miran Fišer veteranom vojne za Slovenijo podelil spominske znake.
Spominske znake so prejeli pripadniki stalne sestave 77. območnega štaba TO Ptuj v letu 1991 in pripadniki rezervne sestave tega štaba. Spominske znake enote za posebne namene so prejeli pripadniki enote, ki so v letih 1990 in 1991 hranili orožje doma, saj so bili v tistem času zelo izpostavljeni. Najštevilčnejši prejemniki spominskih znakov so bili pripadniki enot 77. štaba TO Ptuj. Prejeli so spominske znake Vojašnica Ptuj 1991.
Zbranim je govoril povelj-
Spominski znak je prejel tudi član stalne sestave območnega štaba TO Ptuj v letu 1991 in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Stanko Žitnik.
nik 37. VTP podpolkovnik Miran Fišer, pozdravili pa so jih še ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj in državni svetnik Rajko Fajt, vodja izpostave za obrambo Ptuj Franc Predikaka in direktor uprave za obrambo Maribor Stanko Meglič. V imenu prejemnikov spominskih znakov se je zahvalil predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Stanko Žitnik.
V kulturnem programu so nastopili učenci OŠJuršinci.
Zmago Šalamun
Ptuj • Božična glasbena skrivnost zbora Osti jarej
Mladost se odraža tudi v pesmih
Pevci mešanega mladinskega pevskega zbora Osti jarej so zadnje dni lanskega leta zaključili delavno, saj so poslušalcem podarili Božično glasbeno skrivnost v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju.
Dejan Rihtarič, zborovodja MeMPZ Osti jarej, je napisal božično zgodbo, ki je obogatila razgiban praznični glasbeni izbor. Glavna igralca Živa (Tja-ša Ozmec) in Matevž (Alen Krajnc), brat in sestra, sta predstavila majhne skrivnosti božične zgodbe, pridružili pa so se jima še glavni igralci, pevci, s pesmimi, brez katerih si božiča ne moremo predstavljati. Nazadnje se jim je pridružil še godalni orkester. Posebnost letošnjega božičnega koncerta mladega zbora je bil namreč godalni orkester, ki se je zbral posebej za to priložnost, v njem pa so se predstavili: Katjuša Majceno-
vič, Tina Čeh, Sausan Hussein, Eva Hojski, Ina Lorbek, Marko Kragelnik in Uroš Lečnik. Skladbe, ki so na koncertu doživele krstno izvedbo, je posebej za mešani pevski zbor in godalni orkester napisal Sašo Vollmaier.
Veselja po zaključku uspešnega koncerta ni skrival niti zborovodja Dejan Rihtarič, ki je dokazal, da so od ustanovitve spomladi 2005 zelo napredovali. Želijo biti še bolj prepoznavni, drugačni - zbor, ki se bo predstavljal skozi svoje
projekte in nastope.
Prva ponovitev Božične skrivnosti sledi 12. januarja ob 18. uri v cerkvi sv. Vida v Vidmu pri Ptuju, ko bo zbor Osti jarej pripravil dobrodelni koncert.
TM
Foto: Boris Voglar
Od tod in tam
Majšperk • Razstavlja Branko Gajšt
Foto. M. Ozmec
V galeriji Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Majšperk je na ogled razstava likovnih del domačina Brank Gajšta, ki živi in ustvarja kot profesionalni slikar v Sestržah, kjer ima galerijo likovnih del. Do sedaj je imel že prek 50 samostojnih razstav, s svojimi likovnimi deli pa je sodeloval tudi na prek 200 skupinskih razstavah. Vse bolj se uveljavlja tudi kot organizator likovnih prireditev in je tudi pobudnik likovne kolonije na gradu Štatenberg. Razstavo njegovih likovnih del je 23. decembra odprla županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, predpraznični božični čas pa je na citrah pričarala Doroteja Dolšak. Gajštova olja na platno z motivi krajine in nekaj domače figuralike bodo na ogled do konca januarja.
-OM
Ljutomer • Komu štipendije za študij
Za minulo študijsko leto je občina Ljutomer objavila javni razpis štirih štipendij za poklic defek-tologa, glasbenega pedagoga, violinista, zobozdravnika in zdravnika splošne medicine. Ustrezni vlogi sta prispeli za defektologa in violinista, zato sta bili podeljeni le dve štipendiji - za študentko defektolo-gije v 1. letniku in dijakinjo zaključnega letnika srednje glasbene in baletne šole, ki bo nadaljevala študij za pridobitev izobrazbe violinistke. Občina pa se je lansko leto vključila v skupni razpis regijske študentske sheme s poklici, za katere v prejšnjem razpisu štipendij ni bilo podeljenih - vključene so bile potrebe po glasbenem pedagogu, violinistu, defektologu (2), zdravniku in zobozdravniku. Vlogi sta podali ljutomerski štipen-distki za defektologijo, za preostale poklice pa prosilcev ni bilo. Komisija za štipendiranje občine Ljutomer je predlagala občinskemu svetu, da se na Razvojno agencijo Mura, ki je nosilec štipendijske politike, posreduje predlog o podelitvi štipendije obema prosilcema za poklic glasbenega pedagoga.
N.Š.
Središče ob Dravi • Že drugo leto blagoslov konj
Foto: Lovro Marinšek
Ker je v Središču ob Dravi in okolici ogromno konj, so se ljubitelji teh živali, združeni v KK Galoper Spodnjega Podravja, lani odločili, da v domači fari priredijo blagoslov konj. Anton Kolarič,
predsednik KK Galoper Spodnjega Podravja, kije sicer znan predvsem po organizaciji vsakoletnih galopskih dirk v Obrežu, je s prijatelji, ljubitelji konj, že pred desetimi leti dal pobudo za blagoslov konj v Miklavžu pri Ormožu. Prireditev seje »prijela« in tako tradicionalno vsako leto na dan sv. Štefana v Miklavž zvabila lepo število ljubiteljev in lastnikov konj, ki so prijezdili in se s konji pripeljali tudi iz Središča ob Dravi. Lansko leto se je Središče odcepilo od ormoške občine in postalo samostojna občina, v kateri pa je kar veliko število konj. Zato so se v KK Galoper lani domislili svojega blagoslova konj. Ob cerkvi Sv. Duha na Grabah pri Središču se je tako letos zbralo okrog 15 konj. Po drugi praznični maši jih je blagoslovil diakon Jani Družovec. Da je prireditev prijetna tudi za obiskovalce, ki pridejo od maše, vsakič poskrbijo pridne gospodinje, ki obiskovalcem ponujajo domače potice in slaščice, ogrejejo pa jih s kuhanim vinom.
Tina Zadravec
Foto: ZS
Ormož • Zares - nova politika
Razgreto politično dogajanje
Ko je svetnik Bogomir Luci pred letom dni sklical tiskovno konferenco, je rekel, da je zaenkrat sam, a da dolgo ne bo več osamljen. Besedo je držal. Kot je sam povedal, se je poboljšal za 100 %, upoštevajoč težo pa še za več, saj je od nedavnega strankarski kolega s Stankom Podgorelcem, ki je bil do združitve strank Zares in As član As.
Veliko je povedal o svojem političnem vsakdanu, pri čemer je veliko pozornosti namenil ormoškemu podžupanu Branku Šumenjaku: „Govorili so, da sem si z izstopom iz SDS izkopal politični grob. Ni lahko, dogajajo se številni pritiski, nisem si predstavljal, da bom ostal brez prijateljev, ki so v meni videli orodje za dosego svojih političnih ciljev, to pa so bili dosega oblasti in podrejanje vsakogar. Grozili so mi tožbami, onemogočili sodelovanje v vseh odborih občinskega sveta, od predsednika SDS Branka Šumenjaka dobivam elektronska sporočila s čudno vsebino, da se bom moral naučiti igrati na Golobičevo in Vilijevo frulico, da sem preko SDS zaposlil ženo in podobno. Ljudem na oblasti ni nič sveto, ne družina, ne zakoni. Menim, da je podžupan imenovan za nadomeščanje župana v njegovi odsotnosti, ne pa da hodi za njim povsod kot kakšen hišni ljubljenček, za to pač podžupani niso. Nesprejemljivo je tudi dejstvo, da je podžupan ustrahoval direktorico javnega zavoda. Žalostno je, ko oblast ustrahuje, treba se je zavedati, da ne bo obstalo le pri teh, če ne bomo poskušali preprečiti te strahovlade."
Luci vzel Trofenika v bran
Kar se je pred leti zdelo kot znanstvena fantastika, je danes realnost: Vili Trofenik in Bogomir Luci sta ustanovna člana iste stranke. K temu je imel Luci povedati, da koalicija družno udarja po Trofeniku in so njegovo tiskovno konferenco označili za predvolilno kampanjo, lokalni politiki pa se menda vsa štiri leta trudijo biti všeč čimveč ljudem. Koalicija svoje napake, po Luci-jevem mnenju, opravičujejo tako, da kaže na napake Vilija Trofenika iz preteklosti. Luci jim svetuje, naj se zagledajo v sedanjost. Toliko napak, kot je naredila vladajoča koalicija v tem letu, jih menda Vili Tro-fenik ni naredil ves čas. „Pogosto me kdo vpraša: 'Kako sodeluješ z njim?' Preprosto, pogosto sva si stala nasproti, vendar se nikoli nisva spuščala na tako nizki nivo, kot to počne danes koalicija. Nikoli mi ni rekel nič v zvezi z mojo družino, vedno sva ostala na politični ravni."
K včlanitvi v isto stranko je Luci pozval tudi župana Soka, saj jo menda Sok omenja na vsaki seji občinskega sveta. Luci se sprašuje, ali mu gre stranka Zares tako zelo v nos ali pa bi se rad priključil stranki, ki na lestvicah pridobiva, medtem ko N.Si izgublja.
Dotaknil se je tudi odhodov uslužbencev z občine, za katere trdi, da so dejstvo in da se bodo dogajali še naprej, ker si uslužbenci iščejo službe. „Razumem jih, ker če ne-
kdo nekaj ve, pa ga pride učit nekdo, ki ne ve, je razumljivo, da se na tak način umikajo."
Tudi mimo religije v povezavi z oblastjo Luci ni mogel. „O nastajanju katoliškega vrtca v Ormožu že čivkajo vrabci, menda si pridobivajo dokumentacijo. Župan Sok je nekoč dejal, da vidimo v katoliški cerkvi pretečo nevarnost. Sem kristjan, nikoli nisem videl v katoliški cerkvi preteče nevarnosti, vidim pa jo v ljudeh, ki se skrivajo za vero, za religijo in želijo z njeno pomočjo priti na oblast in jo obdržati, ker jim ni nič svetega."
Dotaknil je se tudi, po njegovem mnenju, navidezne samostojnost svetnic in svetnikov. Zanimivo se mu zdi tudi, kako je koalicija vzela v bran mag. Bojana Burgarja, češ da dela tako dobro kot v preteklosti. „Mag. Bojan Burgar jim je tako potreben ne zaradi njega samega, ampak zato, da imajo v svetu večino. Bojen Burgar je del dobro namazanega volilnega stroja, zato ga je treba vzeti v bran. Povedali so, da Burgar dela tako dobro kot v preteklosti. Potem pa naj povejo, zakaj so v preteklosti pisali prijave zoper tega istega Bojana Bur-garja, zakaj so ga prijavljali inšpekciji, zakaj je zdravstveni dom plačal kazen. Če dela isto kot prej, dela nezakonito, tako je razbrati iz zagovora."
Ob sprejemanju proračuna se je razveselil, da so amandma skupaj vložili svetniki opozicije in svetnici Olga Ozmec in Valerija Kolenko iz koalicije. To je razumel kot lo-kalpatriotizem, imel občutek, da je v občinskem svetu začel prevladovati razum. Vendar sta svetnici, kljub temu da sta amandma vložili, zanj nista glasovali, baje ju je razsvetlila razprava na seji, je povedal Luci.
Sicer pa je delo v občin-
skem svetu naporno, ker menda župan po svoji presoji odvzema pravico do besede, do replike. Župan je po Lu-cijevem mnenju tudi kriv za vse nezakonitosti, ki se dogajajo na občinskem svetu. Nepravilnosti naj bi se dogajale tudi pri nedavnem sprejemanju proračuna, saj je bil kršen poslovnik, ki ga je sprejela ta ista koalicija. „Sprejeli so, da bodo proračun predstavili na zborih občanov. A to se je zgodilo le prvo leto. Župan trdi, da je poslovnik veljaven, torej naj ga tudi spoštuje."
Ceste ne peljejo po istih trasah
Na minuli seji občinskega sveta je bil govor o zakonitosti gradnje cest na Ormoškem. O tem je govoril direktor skupne medobčinske uprave Boris Novak, ki je povedal, da gredo vse ceste po istih trasah, da se ne dela nič novega, zato naj bi obstoječa dokumentacija zadostovala. Luci mu nasprotuje: „Na Vita-nu to ne drži. Pri gradnji ceste so podrli prešo in zravnali ovinek, bila je narejena kanalizacija, rad bi videl projektno dokumentacijo za to. Projekti so se menda delali na enem od okoliških vikendov ..."
Luci se je obregnil tudi na nesmiselno ureditev v gozdu v KS Kog, kjer so v gozdu nastavljeni pepelniki. Po pojasnilih, ki jih je dobil, naj bi bilo to urejeno v sklopu urejanja evropske poti, domačini pa se menda zabavajo, da so pepelniki postavljeni za policiste, ki jih je ob meji veliko. „Če so pepelniki postavljeni v gozdu, jih bomo imeli kmalu tudi na bencinskih servisih. Zanimivo je, da zakonodaja za to dejanje ne predvideva sankcij, ker si ni nihče mogel predstavljati, da bi lahko bili taki norci ... "
Komisiji za priznanj je pri-
pisal nerazsodnost, saj je mnenja, da bronastega priznanja občine ne more prejeti nekdo, ki v občini živi šele zadnjih osem let in je šele dve leti zatem začel delovati v kulturi. Bronasto priznanje Cvetki Kocjan Luci vidi kot način plačevanja lojalnosti in pripadnosti stranki, saj je prejemnica članica N.Si. Vprašal je tudi, kje je glasilo Ormoški glas, ki je po volitvah izšel le enkrat. „Koaliciji se več ne zdi vredno, da bi svojim članom in simpati-zerjem voščili novo leto in naredili inventuro. Verjetno zato, ker jim nima kdo pisati, pa tudi napisati nimajo kaj, saj nimajo česa pokazati," je oster Bogomir Luci.
Luci je tudi podpisnik pobude za sklic izredne seje in referendum o muzeju. Mnenja je, naj o tem, ali bomo še imeli samostojni muzej, odločijo občanke in občani.
Župan ne odgovarja na vprašanja
Stanislav Podgorelec je
na tiskovni konferenci ponovil vprašanja, ki jih je na nedavni seji občinskega sveta zastavil županu Alojzu Soku, a na njih ni dobil zadovoljivih odgovorov. Zanimalo ga je, kaj je novega v zvezi z aktualnimi dogajanji okrog gradnje ceste Ptuj-Ormož. „Mislim, da smo občani občine Ormož ob tem preveč pasivni, saj je gradnja zelo pomembna za naš razvoj. Preveč pasivno pa je tudi vodstvo občine z županom na čelu. Tema je bila premalo poudarjena ob zadnjem obisku vlade v Ormožu, ker je bil ta ob nepravem času, saj se je vlada takrat najbolj ukvarjala sama s sabo. Alojz Sok mi je na to odgovoril nekaj tretjega, vidi se, da je postal izkušen politik, vendar se mora politik na lokalnem nivoju obnašati
drugače. Kot poslanec in župan premalo izkorišča svojo pozicijo v koaliciji, morda pa gre za kupčkanje. Občani naj se prebudijo in prisilijo odgovorne, da se zganejo."
Stanislav Podgorelec je povedal, da ormoški vrtec obratuje na robu dovoljenega, v proračunu pa ni sredstev za gradnjo, vedno se govori le o selitvi glasbene šole v grajsko pristavo. „Kaj bo storil župan, če pride do zaprtja vrtca? Odgovora na to nisem dobil. Njegov odgovor se je končal pri previsoki ceni stavbe kmetijske zadruge, kamor naj bi se preselila glasbena šola. Bile so že narejene vse strokovne podlage za gradnjo vrtca, dokumentacija za glasbeno šolo glede na potrebno akustiko je narejena za stavbo zadruge. Direktor kmetijske zadruge Anton Šalamon mi je povedal, da je bila razlika v cenitvi 80.000 evrov, da pa do pogajanj nikoli ni prišlo. V marcu so jih z občine menda obvestili, da za zgradbo niso zainteresirani, da bodo gradili v prostoru, ki je v občinski lasti.
Zanima me, kaj se dogaja z razvojnimi projekti. Skrbijo me izjave župana in nekaterih svetnikov, ki govorijo, da je v Ormožu manj nezaposlenih. Naj si pogledajo podatke na spletni strani zavoda za zaposlovanje, ki je vsem dostopna, in videli bodo, da podatki govorijo drugače. Zanima me, kaj počne projektna skupina, podskupina projektne skupine Oreh, ki deluje v Mariboru? Ali še sodelujemo v Prleški razvojni agenciji?
Predlagal sem, naj se pripravi izredna seja občinskega sveta, za katero naj se svetniki odpovejo sejnini, ker se ob mojem predlogu vedno govori o stroških. Tisti, ki nas skrbi prihodnost Ormoža, bomo prišli."
Država naj vrne denar v Ormož
"Doživeli smo že drugi obisk vlade v Ormožu. Ob prvem so vsi obljubljali pomoč ob zaprtju TSO, od tega pa nič. Pri zaprtju TSO bi neko besedo morala imeti tudi država, ki je bila lastnik kvot. Pričakoval bi, da bi država namenila sredstva za delovna mesta vsaj v tisti višini, ki jo je pokasirala na račun odpravnin zaposlenim TSO, po grobi oceni gre za več kot 2 milijona evrov. Naj jih v neki obliki vrne v to okolje kot pomoč pri projektih. Pri tem bi župan moral igrati pomembnejšo vlogo. Skrbi me, ker se pri razgradnji nič ne dogaja, saj se bodo morali porušiti objekti, če ne bo kmalu idej za nova delovna mesta," skrbi Podgorelca, ki dobro pozna situacijo TSO, saj je bil predsednik sindikata TSO.
Ob nedavnem predlogu za umik točk o zavodih z dnevnega reda seje občinskega sveta je župan Alojz Sok menda svetnikom očital, da so nepredvidljivi in da imajo zato župani težave pri delu. „Ne sprejemam takega mnenja! Svetniki menimo, da župani kupčkajo in na sejah svetov izsiljujejo sprejetje nekaterih odločitev, vodilno vlogo ima Alojz Sok, ki vodi oba ostala župana. Ta svoje poglede na občino podkrepi z buldožer politiko podžupana in zgodi, se kar hoče. Ob delitveni bilanci bi bilo potrebno rešiti status vseh zavodov. Bili smo preglasovani. Da smo imeli prav, pričajo dogodki z zadnjih sej. Glasovalni stroj v Ormožu je odloke o zavodih potrdil, v ostalih občinah, ki pametno skrbijo za svoje interese, pa jih niso sprejeli. Vrtimo se v začaranem krogu. Dobro bi bilo, da bi se svetniki iz vseh treh svetov večkrat neformalno srečali, ne le župani, ki kupčkajo in svoje ideje vsiljujejo svetnikom. Čas ljubezni v ormoški poziciji med županom in člani pozicije ter med tremi župani je na veliki preizkušnji ali je v usihanju. To je pokazalo glasovanje o amandmajih poračuna. Sam sem predlagal amandma, ki bi zagotovil minimalna sredstva za izgradnjo športno-rekreativnega centra v Ormožu. Gre za 25 do 30 tisoč evrov, s katerimi bi se odkupil manjkajoči del zemljišča in bi se zagotovil delež pri kandidiranju na razpise. Načrti za izgradnjo nogometnega rekreativnega igrišča z umetno travo in tribune so že stari. Za to so narejeni tudi projekti. To sem predlagal že za proračun za leto 2007, za 2008 sem podal isto pobudo, pa seveda ni bila sprejeta, zato sem iz načelnih razlogov glasoval proti proračunu." Viki Klemenčič Ivanuša
Majšperk • Z zadnje lanske seje
Sprejeli proračun za leto 2008
Svetniki občine Majšperk so se na zadnji seji v letu 2007 sestali v torek, 18. decembra, in sklepali le o petih točkah dnevnega reda; Za občino je najpomembneje, da so v drugi obravnavi sprejeli proračun, v katerem načrtujejo prek 4,7 milijonov evrov prihodkov, soglašali pa so tudi z izvajanjem pomoči družini na domu, za kar bodo letos namenili okoli 12.000 evrov.
12. redna seja sveta občine Majšperk je bila namenjena predvsem dokončni obravnavi in sprejemu občinskega proračuna za leto 2008. Že v uvodnem delu pa so se ustavili pri obravnavi zapisnika prejšnje seje, saj je svetnik Franc Bezjak menil, da njegovih razprav in pripomb niso dojeli dovolj nazorno; a očitno je večina svetnikov menila drugače, saj so zapisnik z veliko večino glasov sprejeli.
Osrednji del razprave so po pričakovanju namenili vsebini občinskega proračuna za leto 2008, ki na prihodkovni strani zajema prek 4,7 milijona evrov, medtem ko načrtujejo na odhodkovni strani prek 5,2 milijona evrov. Kot je pojasnila županja dr. Darinke Fakin, pomeni razlika med prihodki in odhodki v bistvu sredstva, ki jih prenašajo iz proračuna iz leta 2007, tako da v letu 2008 ne predvidevajo nobenih dodatnih
zadolžitev. Svetniki so menili, da je proračun za leto 2008 naravnan predvsem zelo investicijsko, saj predvidevajo
za najrazličnejše investicije kar 3,4 milijona evrov, za investicijsko dejavnost pa je namenjenih prek 80 različnih
postavk. Osrednje in najpomembnejše investicije v letu 2008 so po besedah županje dr. Darinke Fakin namenje-
Foto: M. Ozmec
Eden osrednjih letošnjih projektov v občini Majšperk bo celostna ureditev turistične infrastrukture na Ptujski Gori.
ne izgradnji infrastrukturnih objektov. Tako planirajo modernizacijo kar 17 odsekov cest, na področju urejanja pa je osrednji letošnji projekt turistična infrastruktura na Ptujski Gori, kjer načrtujejo gradnjo večjega parkirišča, dostopne ceste in poti miru. Projekt sovpada s pripravami na proslavitev 600-letnice cerkve na Ptujski Gori, kar bodo obeležili leta 2010.
Sicer pa načrtujejo na področju urejanja okolja več različnih investicij. Tako bodo nadaljevali gradnjo kanalizacijskega sistema, dodatno nameravajo urediti industrijsko cono občine Majšperk, kar precej sredstev pa bodo namenili tudi za dejavnost gasilskih in drugih društev, ki jih bodo opremljali v skladu s posebej izdelanim programom.
Ko so razpravljali o višini sredstev za izvajanje programa pomoči družini na domu, so sprejeli amandma, s kate-
rim namenjajo še dodatna sredstva v višini 1.800 evrov, ki jih bodo pridobili s prodajo enega od občinskih zemljišč. Sicer pa se je v skladu z novo zakonodajo delež občin za sofinanciranje te dejavnosti povečal na 50 odstotkov, kar pomeni, da bodo v občini Majšperk v letu 2008 za to namenili okoli 12.000 evrov.
Med pobudami in vprašanji svetnikov je svetnica Tatjana Vele ponovno opozorila na neurejenost okolja enega od podjetnikov na Ptujski Gori, ki se ukvarja z gradbeno dejavnostjo na področju cestne infrastrukture. Ena od pripomb se je nanašala tudi na višino sredstev, ki jih pobirajo v sklad stavbnih zemljišč, svetniki pa so opozorili še na nujnost čimprejšnje ureditve pločnikov v Majšperku in na Bregu, za kar sicer v letošnjem proračunu predvidevajo nekaj denarja, vendar gre za državno investicijo.
M. Ozmec
Središče ob Dravi • S seje občinskega sveta
Želijo si več otrok
Svetniki občinskega sveta Središče ob Dravi so se na zadnji prednovo-letni seji sestali 27. decembra. Na dnevnem redu so imeli 15 točk, dodali pa so jih še nekaj - sklep o sofinanciranju ostrešja v GD Obrež, sklep o sklep o zaključku zbiranja vlog za subvencijo prevozov dijakov, sklep o sofinanciranju silvestrskega ognjemeta na Strasu in odlok o ustanovitvi glasbene šole.
Kot je bilo pričakovati so brez večjih pripomb podprli odloke o ustanovitvi javnih zavodov Knjižnice, Lekarne, Glasbene šole, tudi s predlogom za pokrajinski muzej Ptuj-Ormož so se svetniki strinjali. Potrdili so tudi odlok o ustanovitvi Vzgojno-izobraže-valnega zavoda osnovna šola Središče ob Dravi. Povsem nepričakovano pa se je zataknilo pri ustanoviteljstvu za Zdrav-
stveni dom. Pripomba svetnikov se je nanašala na določilo, po katerem so vse soustanoviteljice dolžne zagotavljati opremo za opravljanje dejavnosti Zdravstvenega doma, po drugi strani pa po 29. členu soustanoviteljice ne odločajo o prodaji premičnega premoženja. To se svetnikom ni zdelo prav in so predlagali, da se ti dve določili uskladita, saj se jim zdi edino sprejemljivo, če
Svetniki so podprli tudi pravilnike o sofinanciranju dejavnosti na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, športnih programov in drugih športnih aktivnosti ter o dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Središče ob Dravi. Z
manjšimi popravki so sedaj v izdelavi še merila in podrobnejši izračun stroškov.
Občina Središče ob Dravi je sprejela tudi pravilnik o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka. Ta je po razpravi izpadel še bolj radodarno kot načrtovano. Sprva so za prvega otroka nameravali nameni-
ti 120, za drugega 150 in tretjega 210 evrov. V sprejetem sklepu pa so za prvega otroka namenili 300, za drugega 400, za tretjega pa 500 evrov. To pa so vsote, ki presegajo drobno pozornost in jasno kažejo na to, da si občina želi več malih občanov.
Viki Klemenčič Ivanuša
so po eni strani dolžni opremo zagotavljati, da lahko po drugi strani tudi soodločajo o njeni prodaji.
Sprejet je bil tudi dopolnjen predlog proračuna za leto 2008 v katerem so načrtovani prihodki 1.962.922, odhodki 2.506.721 evrov, občina pa se bo zadolžila za 195.000 evrov. K proračunu so bili vloženi štirje amandmaji, vendar kakšnih večjih razhajanj ni bilo.
Odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma Središčani niso podprli.
Foto: vki
Prihodki v proračunu 2008 znašajo nekaj več kot 2,7 milijona evrov, odhodki pa dobra 3,9 milijona evrov. Razlika je predvsem na račun večjih investicij, kot sta nadgradnja in adaptacija OŠ Sveta Trojica in pričetek rekonstrukcije vodovodnega omrežja in gradnje kanalizacijskega
omrežja ter čistilnih naprav. Ob tem bodo nadaljevali tudi program modernizacije občinskih cest. Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrivali s prenosom sredstev iz proračuna 2007 in predvidenim zadolževanjem oziroma najemom kredita za osnovnošolsko stavbo. Najet-
je kredita je bilo predvideno že za letos, vendar ga zaradi zamika investicije ni bilo treba najeti.
Po besedah župana Darka Frasa je tudi proračun za 2009 investicijsko naravnan, saj je več kot polovica sredstev namenjena za investicije. Proračun je nekoliko nižji kot
2008. V letu 2009 načrtujejo slaba 2,5 milijona prihodkov in 2,4 milijona odhodkov. Na investicijskem področju gre za nadaljevanje rekonstrukcije in novogradnje vodovoda in kanalizacijskega omrežja, nadaljevanje programa modernizacije občinskih cest ter številne druge investicije
na raznih področjih.
Po zaključeni seji so se svetniki odpravili v bližnje gostišče na zaključek ob koncu leta, na katerega so povabili
tudi člane in članice odborov in predsednike društev ter podjetnike.
Zmago Šalamun
Sveta Trojica • Seja občinskega sveta
Sprejeli dvoletni proračun
Svetniki občine Sveta Trojica so na zadnji lanski seji sprejeli proračuna za leti 2008 in 2009. Oba sta zelo investicijsko naravnana.
Foto: ZS
Nairobi • Nasilje v Keniji se nadaljuje:
Kibaki za dialog, opozicija dialog zavrača
Kenijo po volitvah in vnovični zmagi dosedanjega predsednika Mwaia Kibakija še vedno pretresa nasilje. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, naj bi Ki-baki novinarjem v četrtek zvečer prvič po volitvah dejal, da je pripravljen na dialog z opozicijo, kar pa je opozicija danes že zavrnila. Medtem je policija za preprečitev množičnih protestov v prestolnici Nairobi uporabila solzivec in vodne topove. Nasilni izgredi po volitvah so tako v tej afriški državi terjali nekaj manj kot 350 življenj.
V prestolnici so danes zaradi napovedanih protestov podpornikov poraženega opozicijskega predsed-
niškega kandidata Raile Odinge namestili več tisoč policistov, da bi tako preprečili proteste. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je predstavnik policije za stike z javnostjo Eric Kiraithe dejal, da nikomur ne bodo dovolili protestov v središču mesta, saj so ti prepovedani. Prav tako so tudi drugi državni predstavniki opozorili, da bi morebitni protesti lahko znova privedli do nasilja, ki je v prejšnjih dneh že zahtevalo nekaj manj kot 350 žrtev.
Poleg tega je policija tudi sporočila, da preiskuje nedeljski požig neke cerkve, ki so jo zažgali protestniki, v njej pa je zgorelo najmanj 35 ljudi. "Trenutno poteka preiskava proti enemu izmed opozicijskih voditeljev, saj sumimo, da je protestnikom priskrbel alkohol in orožje, ter jih spodbujal k napadu na cerkev," je povedal neimenovani policijski poveljnik.
Nasilje je izbruhnilo v nedeljo, ko je volilna komisija razglasila ponovno zmago dosedanjega predsednika Ki-
bakija na predsedniških volitvah. Gre za najhujše nasilje v Keniji v zadnjih 25 letih. (sta)
ZDA • Znana prva zmagovalca strankarskih zborovanj
Barack Obama in Mike Huckabee zmagovalca Iowe
Demokrat Barack Obama in republikanec Mike Huckabee sta zmagovalca četrtkovih strankarskih zborovanj v ameriški zvezni državi Iowi, kjer so volivci začeli z izbiro strankarskih predsedniških kandidatov. Predsedniška tekma se sedaj seli v New Hampshire, kjer bodo strankarske volitve 8. januarja, oba zmagovalca pa bosta dobila višjo podporo v anketah javnega mnenja.
Med republikanci se je na drugo mesto uvrstil nekdanji guverner Mas-sachusettsa Mitt Romney, tretje mesto pa bo pripadlo, ali nekdanjemu senatorju iz Tennesseeja Fredu Thompso-nu ali pa senatorju iz Arizone Johnu McCainu. Sledi jima kongresnik iz Teksasa Ron Paul, pred nekdanjim županom New Yorka Rudyjem Giuli-anijem. Republikanskih strankarskih zborovanj se je udeležilo nekaj več kot 100.000 volivcev, pri čemer je bila za zmago Huckabeeja odločilna podpora krščanskih konservativcev. Med republikanci, ki jim vera ni ključnega pomena za izvolitev predsedniškega kandidata, je slavil Romney.
Za republikance zaskrbljujoča novica je, da se je demokratskih strankarskih zborovanj udeležilo dvakrat več ljudi kot republikanskih. Med njimi veliko mladih, neodvisnih in takšnih, ki so šli prvič na volišča. Ti so s prepričljivo večino podprli Oba-mo, ki je slavil tudi med ženskami. Zmaga Obame je toliko bolj izrazita ob dejstvu, da je v Iowi le okoli štiri odstotke temnopoltega prebivalstva. Na drugo mesto se je uvrstil nekdanji senator iz Severne Karoline John Edwards s tesno prednostjo pred senatorko iz New Yorka Hillary Clinton.
Daleč zadaj so guverner Nove Mehike Bill Richardson, pred senatorjem Josephom Bidenom iz Delawarea in senatorjem iz Connecticuta Chri-stopherjem Doddom, ki so dobili nekaj delegatskih glasov.
Republikanci štejejo glasove udeležencev zborovanj, demokrati pa po zapleteni formuli te glasove objavijo s številom delegatov za državno konvencijo, kjer bodo do konca razdelili glasove za nacionalno konvencijo. To za nadaljevanje kampanje sicer ni toliko pomembno, kot je pomemben vtis vrstnega reda na volivce v drugih državah. Biden in Dodd sta pri demokratih nemudoma naznanila odstop od kampanje, pri republikancih pa tega nemudoma po razglasitvi rezultatov ni storil nihče. (sta)
Zagreb • HDZ ima že 74 glasov v saboru
Sanader dobil podporo še petih poslancev manjšin
Mandatar za sestavo nove hrvaške vlade Ivo Sanader je danes v Zagrebu podpisal pogodbo o sodelovanju z dosedanjimi vladnimi koalicijskimi partnerji iz Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS), ter s poslanko češke manjšine Zdenko Čuhnil in poslancem italijanske manjšine Furiom Radinom. Z novimi podpisi naj bi zmagovalka novembrskih parlamentarnih volitev, Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) zagotovila 74 glasov v saboru. Za potrditev vlade pa potrebujejo najmanj 77 sabor-skih mandatov.
Sanader je dejal, da bo HDZ že danes nadaljevala pogajanja s posameznimi predstavniki manjšin, potem ko so dosegli kompromis glede skupnih manjšinskih zahtev. Največ protislovij je izzvala skupna zahteva manjšin za pravico, da lahko volijo tako po etničnem kot političnem načelu. (sta)
Hrvaška • Ivo Sanader ne odstopa od uvedbe
Kljub opozorilom se ERC izvaja
Rešitev za vprašanje hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu je treba najti takoj po oblikovanju nove hrvaške vlade, sicer se ta država ne bo mogla izogniti negativnim posledicam za pogajanja o članstvu v EU, se glasi sporočilo, ki je dva dni po uveljavitvi ERC tudi za članice EU prišlo iz Bruslja. Hrvaška se za opozorila očitno ne meni, saj je premier in mandatar za sestavo nove vlade Ivo Sanader izjavil, da bo Hrvaška ERC izvajala, da misli resno, pa je že dokazala s zajetjem prve italijanske ribiške ladje. Slovenske stranke so medtem v en glas zahtevale ukrepanje proti Hrvaški.
Ključno pri vprašanju zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu je, da se "rešitev najde takoj po oblikovanju nove vlade na Hrvaškem", je v četrtek v Bruslju poudarila tiskovna predstavnica Evropske komisije Christiane Hohmann. Le tako se lahko namreč Hrvaška izogne negativnim posledicam na pogajanja za članstvo v Evropski uniji, je ponovila stališče Evropske komisije, ki ga je komisar za širitev Olli Rehn nazadnje posredoval v nedeljo.
Pristopna pogajanja Hrvaške bodo v letu 2008 po pričakovanjih stopila v odločilno fazo, "če bo to vprašanje uspešno rešeno" in če bo država še naprej učinkovito izvajala vse reforme, je v nedeljo v sporočilu za javnost pred napovedano uveljavitvijo cone tudi za države članice poudaril Rehn.
Dosedanji hrvaški premier in mandatar za sestavo nove vlade Sanader pa je v sredo zvečer v svojem prvem javnem nastopu letos poudaril, da je ERC s 1. januarjem začel veljati za članice EU in da ga bo Hrvaška tudi izvajala. Obenem je napovedal pogovore z Ljubljano, Rimom in Brusljem.
Torkovo izjavo slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da je Slovenija v zvezi z ERC "pripravljena ali celo dolžna počakati, da se (hrvaški) parlament konstituira", ter dati Hrvaški "še eno možnost, da nekaj ukrene", je Sanader ocenil kot dobro. Kot je dejal, ta izjava "priča o zrelosti Slovenije" kot predsedujoče EU.
Da Hrvaška misli resno z izvajanjem cone, je tretji po uveljavitvi ERC dokazala z zajetjem italijanske ribiške ladje. Hrvaško obrambno ministrstvo je potrdilo, da je patruljna ladja hrvaške vojaške mornarice "Šolta" pri otoku Palagruža nekaj pred šesto uro zjutraj zajela italijansko ribiško ladjo "Antonio Madre". Ladja se je nahajala znotraj hrvaškega teritorialnega morja približno 2,7 navtičnih milj severovzhodno od otoka. Dodali so, da je italijanska ladja poskušala zapustiti hrvaške teritorialne vode, vendar se je ustavila po vnovičnih opozorilih po radijski zvezi.
Obe ladji sta nato zapluli proti Visu, kjer je vojaška ladja italijansko kočari-co predala hrvaški pomorski policiji, so še sporočili s hrvaškega obrambnega ministrstva. Splitska policija je medtem sporočila, da je bila ladja "Antonio Madre" v krivolovu in da bo sodnik za prekrške z Visa določil kazen za posadko.
Hrvaško ministrstvo za morje, turizem, promet in razvoj je medtem sporočilo, da bo nadzor nad ERC nadzorovala koordinacija ministrstev in pristojnih inšpekcij za usklajevanje in opravljanje nadzora in zaščite notranjih voda, teritorialnega morja in ERC, dokler ne bo zaživela obalna straža v okviru hrvaške vojaške mornarice. Ko bo obalna straža vzpostavljena, bo nadzorovala ERC, medtem ko bo koordinacija še naprej nadzirala hrvaške notranje vode in teritorialnega morja, je pojasnila Marina Halužan po srečanju članov koordinacije.
Slovenske stranke so bile v odzivih na hrvaško uveljavitev ERC enotne. V vladajoči SDS menijo, da bo treba proti Hrvaški uvesti postopke, če sabor na svoji prvi seji v novem sklicu ne bo sprejel ukrepov v skladu z zavezami Hrvaške do EU. Predsednik največje opozicijske stranke SD Borut Pahor je kot evropski poslanec na Evropsko komisijo naslovil vprašanje glede uveljavitve ERC. Predsednik Desusa Karl Erjavec pa je dejal, da ne smemo preveč pričakovati od novega sabora in nove hrvaške vlade, zato meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe.
Stranka Zares je v sporočilu za javnost ocenila, da vztrajanje Hrvaške pri uveljavitvi ERC izkazuje nadaljevanje politike izvršenih dejstev. LDS je pozval vlado k odločnejšemu zastopanju slovenskih nacionalnih interesov. SNS je napovedal razpis predhodnega posvetovalnega referenduma o vstopu Hrvaške v EU. NSi je hrvaško enostransko uveljavitev ERC označil za grob poseg v slovensko suverenost. SLS pa je uveljavitev ERC tudi za članice EU v sredo označila za dodaten razlog za sprejetje resolucije o meji s Hrvaško v DZ.
Klubu nekdanjih slovenskih veleposlanikov pa je v sporočilu za javnost zapisal, da mora slovenska vlada kot predsedujoča EU pri Evropski komisiji in drugih organih unije zahtevati oster protest zaradi ravnanja Zagreba in začasno prekinitev pogajalskega procesa s Hrvaško. Obenem so podprli ukinitev dosedanje vsestranske podpore Slovenije čim hitrejši včlanitvi Hrvaške v EU.
V Luki Koper pa po hrvaški razglasitvi ERC tudi za države članice EU doslej niso opazili nikakršnih sprememb in tudi v bodoče zaradi tega ne pričakujejo težav. Odgovorni za stike z javnostjo v luki Sebastijan Šik je za STA dejal, da sicer ne vedo, v kolikšni meri bi Hrvaška pravila cone lahko izvajala, vendar obstajajo tudi alternative, npr. pot po italijanski strani Jadranskega morja, zato v luki ne pričakujejo težav. (sta)
Rim • Visoke kazni za Italijo?
EU zaskrbljena zaradi krize s smetmi v Neaplju
Evropska unija z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Neaplju, kjer se kriza z nagrmadenimi odpadki stopnjuje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. "V naslednjih dneh bomo preverili, če je potrebno sprejeti posebne ukrepe," je dejal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa. Že junija lani je Evropska komisija sprožila postopek proti Italiji zaradi kršitve uredb EU o ravnanju z odpadki.
Italiji tako sedaj grozijo tudi visoke kazni ter prekinitev dostopa do finančnih sredstev EU za te namene, vendar pa takšna ukrepa nista neizogibna.
Italijansko mesto Neapelj z okolico se že nekaj časa sooča s kupi smeti, ki polnijo tamkajšnje ulice. Ker so glavne deponije v deželi Kampanija zaradi stavke smetarjev zaprte, se je na ulicah nagrmadilo že okrog 100.000 ton smeti. Gasilci morajo zaradi vžiga smeti, ki naj bi jih zakurili kar stanovalci mesta sami, na več mestih tudi gasiti manjše požare. Okoljski strokovnjaki opozarjajo, da bi se pri požarih lahko v ozračje sprostile tudi nevarne snovi, kot je npr. dioksin.
Dežela Kampanija, kjer je tudi Neapelj, se že več let sooča s težavo, kam s smetmi. Na območju primanjkuje prostora za deponije, primanjkuje pa tudi sežigalnic odpadkov. Že v preteklih letih je večkrat prišlo do protestov tamkajšnjih prebivalcev, podobno kot v teh dneh pa se je tudi maja na ulicah Neaplja nabralo na tone smeti.
Prebivalci sedaj znova ostro nasprotujejo proti načrtovanemu ponovnemu odprtju deponije v soseski Pianura v predmestju Neaplja, ki je zaprta že več let. Lokalno prebivalstvo je prepričano, da odlagališče smeti ogroža javno zdravje.
Od leta 1994 naj bi italijanske oblasti za reševanje problematike z odpadki na območju Neaplja namenile že milijardo evrov, vanj pa so vključile tudi ugledne politične osebnosti, a se razmere zaenkrat prav nič ne izboljšujejo. Strokovnjaki menijo, da se bo kriza zaradi tesne vpletenosti organiziranega kriminala v odvoz in odlaganje odpadkov samo še stopnjevala.
Italija naj bi bila po navedbah okoljevarstvenikov glede proizvodnje odpadkov z 1,3 kilograma odpadkov na prebivalca na dan nad povprečjem EU. Tudi recikliranje naj bi bilo v Italiji manj razširjeno kot v drugih evropskih državah.(sta)
BRUSELJ - Malta in Ciper hitro in brez večjih težav uvajata skupno evropsko valuto evro, je v Bruslju po prvih treh dneh uporabe evra v omenjenih država ocenila Evropska komisija. Okoli 40 odstotkov državljanov obeh držav ima v denarnici zgolj ali skorajda samo še evre, trgovci pa so v 92 odstotkih primerov na Cipru in 91 odstotkih primerov na Malti vračali drobiž izključno v evrih že drugi dan uporabe evra. Komisija pa je ob tem za STA poudarila, da morajo biti potrošniki posebej pozorni na cene. Kot je za STA poudarila tiskovna predstavnica komisije Amelia Torres, morajo biti potrošniki "budni" in aktivni, če opazijo zlorabe pri preračunavanju cen. Na nepravilnosti morajo opozoriti, če jih opazijo, menijo v Bruslju. Sicer večjih nepravilnosti pri preračunavanju cen iz malteške lire oziroma ciprskega funta v evro ni bilo opaziti, le na Malti je bilo zaznati višjo ceno pri nekaterih parkiriščih, je sporočila komisija. Parkirišča morajo ceno popraviti, v nasprotnem primeru jih čaka kazen.
NEW YORK - Cene nafte so v četrtkovem trgovanju prvič v zgodovini presegle psihološko mejo 100 dolarjev za sod. Cena za 159 litrov zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v februarju se je zvišala za 47 centov na 100,09 dolarja. Dan po tem, ko se je cena za sod nafte dotaknila 100 dolarjev, je ameriško ministrstvo za energetiko objavilo, da so se zaloge energentov zmanjšale za štiri milijone sodov, kar je cene črnega zlata potisnilo dodatno navzgor. Strokovnjaki kljub zgodovinsko dragi nafti in zlatu menijo, da se utegnejo cene še zviševati. Trenutno potiska ceno nafte navzgor predvsem napet politični položaj v Nigerij in Pakistanu, je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal strokovnjak za nafto z nemškega Inštituta za svetovno gospodarstvo (IfW) Klaus-Jurgen Gern. Napovedi nemškega inštituta za gospodarska raziskovanja DIW, da bo cena nafte v petih letih dosegla 150 dolarjev, v desetih letih pa celo 200 dolarjev, se mu "ne zdijo absurdne".
LONDON - Ameriški avtomobilski koncern Ford je indijski koncern Tata Motors izbral za najverjetnejšega kupca svojih britanskih proizvajalcev luksuznih avtomobilov Jaguar in Land Rover. Tako piše v dokumentu, ki so ga v četrtek predstavili delavcem v Veliki Britaniji, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Vendar v Fordu hkrati dodajajo, da je "pred nami še veliko dela in niso sprejete še nobene dokončne odločitve". Ford se bo v naslednjih tednih osredotočil na pogajanja z indijskim podjetjem. Drugih podrobnosti v ameriškem koncernu niso navedli. Družba Tata naj bi za obe prestižni znamki avtomobilov po poročanju medijev ponujala do dve milijardi dolarjev (1,3 milijarde evrov).
NEW YORK - Nafta je v sredo prvič v zgodovini dosegla ceno 100 dolarjev. Toliko je bilo treba danes odšteti v elektronskem trgovanju na newyorški borzi za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte s februarskim dobavnim rokom. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je rekordna vrednost med drugim posledica nasilja v Nigeriji, kjer so nigerijski uporniki v torek izvedli več napadov v središču naftne industrije Port Harcourt, pri čemer je umrlo 13 ljudi. Cene nafte je v minulem letu poganjalo predvsem veliko povpraševanje na rastočih azijskih trgih, trg pa so pretresali tudi nemiri, kot so razprtije med Iranom in zahodom glede iranskega nuklearnega programa, napadi nigerijskih upornikov na naftno infrastrukturo ter spopadi med Turki in kurdskimi prebivalci na severu Iraka. V letu 2007 so se cene nafte podvojile, saj je bilo treba januarja lani za sod odšteti nekaj manj kot 50 dolarjev. S 100 dolarji za sod pa je cena nafte presegla rekord z 21. novembra lani, ko je bilo treba za sod odšteti 99,29 dolarja.
BEOGRAD - Srbija namerava do konca leta 2008 privatizirati še 750 od 1300 podjetij, ki so še v družbeni lasti, je pred dnevi napovedal srbski minister za gospodarstvo in regionalni razvoj Mladan Dinkic. Ob tem je napovedal, da bo srbska vlada v prihodnje bolj temeljito nadzorovala nove lastnike privatiziranih podjetij, predvsem izpolnjevanje sprejetih obvez iz kupoprodajne pogodbe, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Dinkic je ob tem dejal, da so srbski pravosodni organi doslej razveljavili 40 kupoprodajnih pogodb, ki jih je država sklenila z "neodgovornimi lastniki".
BERLIN - Tri nemška mesta so uvedla zakon, ki avtomobilom, ki prekomerno onesnažujejo okolje, prepoveduje vožnjo po delih mesta, ki so označeni kot okoljevarstvene cone, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V Berlinu, Kolnu in Hannovru tako od voznikov zahtevajo, da svoja vozila opremijo s posebnimi nalepkami, ki dokazujejo, da vozila ustrezajo novim standardom o dovoljenih izpušnih emisijah. Vozila, ki teh standardov ne izpolnjujejo, bodo v teh conah prepovedana, prepoved pa velja vse dni v letu. Vozniki, ki zakona ne bodo spoštovali, bodo sprva dobili opozorilo, če pa ne bodo upoštevali niti tega, bodo denarno kaznovani. V Berlinu bodo take globe uvedli v februarju, kršitelji pa bodo za prekršek morali odšteti 40 evrov. V Kolnu bodo z izdajo posebnih nalepk začeli šele aprila. SAO PAULO - Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je napovedal obsežne, več sto milijard dolarjev vredne investicije v izgradnjo avtocest, železnic, pristanišč in stanovanj. S tem želi Brazilija zagotoviti, da bo gospodarstvo nadaljevalo hitro rast, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Brazilija bo postala ogromno gradbišče in ob tem bo ustvarjenih več milijonov delovnih mest, je brazilski predsednik povedal v svojem nagovoru ob konca leta. V letu 2007 naj bi brazilsko gospodarstvo zabeležilo več kot 5-odstotno rast, prihodnje leto pa naj bi bilo prav tako "odlično". Po njegovih besedah naj bi v prihodnjih petih letih v transportne, energetske, stanovanjske in zdravstvene projekte vložili 285 milijard dolarjev. Dodatnih 10 milijard dolarjev naj bi do leta 2010 vložili v projekte za izboljšanje javne varnosti in izobraževanja. Da Silva je še dejal, da so z ukrepi za boj proti revščini, ki se bodo nadaljevali tudi v prihodnje, 20 milijonom Brazilcev pomagali, da so se v zadnjih petih letih povzpeli v srednji dohodkovni razred. (sta)
Ptuj • Tatjana Caf, druga ptujska vinska kraljica
Za večjo kulturo pitja in promocijo vinogradnikov
Ob lanskem martinu je Ptuj dobil novo vinsko kraljico, po Svetlani Širec, ki jo bodo te dni ustoličili za slovensko vinsko kraljico 2008, je ta čast pripadla Tatjani Caf, 22-letni študentki 4. letnika slovenskega jezika s književnostjo in matematiko na Filozofski fakulteti v Mariboru.
Doma je na Grajenščaku, ki je od Ptuja oddaljen sedem km v smeri proti Vurberku. Živi na kmetiji skupaj s starši, starimi starši in mlajšo sestro. Na 14 km veliki kmetiji, od tega je 10 ha obdelovalne zemlje, se v glavnem ukvarjajo s proizvodnjo mleka. Za domačo porabo pridelujejo tudi koruzo, pšenico in ječmen. Na izboru za Kmetijo leta 2003 v MO Ptuj je njihova kmetija zasedla tretje mesto. Kljub temu da kmetija leži na precej hribovitem, a sončnem terenu, ki je idealen za vinogradništvo, so se Cafovi odločili za živinorejo. Pred leti so za lastne potrebe nasadili 200 trsov brajd, trgatev je njeno najljubše opravilo na kmetiji, ki ga kljub velikim obveznostim nikoli ne izpusti, pravi druga ptujska vinska kraljica.
»Ker rada presenečam ljudi, je izbira moje študijske smeri prav tako presenetljiva, slovenski jezik s književnostjo in matematika. Svojo navdušenost nad slovenskim jezikom bi rada čimprej posredovala kot profesorica. Matematika pa je rezerva v primeru, če ne dobim takoj službe ali pa kot dodatni zaslužek, v mislih imam inštrukcije. Ekonomsko šolo, smer ekonomska gimnazija, sem obiskovala na Ptuju, osnovno šolo pa v Grajeni,« je dosedanje izobraževanje opisala Tatjana Caf.
Že nekaj let je tudi članica amaterske dramske skupine v Grajeni, s katero vsako leto pripravijo novo predstavo. Lani so se predstavili z zgodovinskim spektaklom Spomenik pri Hrastovcu na vurber-škem gradu. Gledališka skupina je tudi vzrok, zaradi katerega sem se znašla na modni brvi in se preiskusila tudi na lepotnem tekmovanju Miss Slovenije. »Novinarka, ki si je ogledala našo predstavo, me je povabila na Miss Štajerske 2005, kjer sem kljub neizkušenosti zmagala. Končala sem v superfinalu Miss Slovenije 2005, kar si štejem v veliko čast. Z manekenstvom se danes ne ukvarjam, ker imam premalo ljudi, ki bi me pri tem podpirali. Ker pa je študij danes zelo drag, si moram nekaj denarja sama prislužiti, saj nočem biti odvisna od staršev. Med vikendi delam preko študentskega servisa v Pomaranča baru na Ptuju. Če dobim priložnost, pa delam tudi na sejmih, modnih revijah ali kot hostesa,« pa je o svoji poti na lepotni in manekenski brvi povedala Tatjana Caf, ki je na lanskem tekmovanju za Naj natakarico, ki je potekalo na celotnem območju Slovenije, zasedla odlično tretje mesto.
Tatjana je tudi članica Prostovoljnega gasilskega društva
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Caf: »Upam, da bom kot druga vinska kraljica Ptuja ponesla sloves naših vin ne samo po Sloveniji, ampak tudi izven meja.«
Grajena, lani je postala tudi članica Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice.
V življenju ne prenese dolgčasa. Če ji ostane še kaj prostega časa, rada prebere tudi kakšno neštudijsko literaturo. Rada spoznava nove ljudi in si nabira izkušnje, saj vse to obogati njeno življenje. Ne pusti, da bi življenje teklo mimo nje, izkusiti in doživeti želi čimveč, saj želi svojim vnukom veliko, veliko povedati.
Že kot otrok pa je oboževala trgatve, občudovala, kako iz grozdja priteče sladek sok, ki se nato spremeni v vino. Na pobudo vinogradniškega društva Osrednje Slovenske gorice se je prijavila na izbor za vinsko kraljico Ptuja. Z resnim delom v vinogradih, kle-tarjenju in kulturi pitja vina se je seznanila pri sorodniku Feliksu Cafu, ki ima vinograd z 2400 trsi in letno pridela okoli 3000 l vina, renski in
laški rizling ter šipon. Tudi on je član Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Doslej je za svoja vina prejel že nekaj odličij. Rada prebira tudi literaturo o vinski trti, njeni zgodovini in kulturi pitja vina. Upa, da bo kot druga vinska kraljica Ptuja ponesla sloves naših vin ne samo po Sloveniji, ampak tudi izven meja. Predvsem pa želi povzdigniti in širiti kulturo pitja vina in promovirati ptujske vinogradnike. Pri promociji ji bo pomagala tudi obleka kreatorke Sanje Veličkovič, ki je nekaj posebnega, dosedanje vinske kraljice območij in slovenske vinske kraljice jih niso nosile. S svojim pristopom je kreatorka dala vedeti, da mora tudi obleka promovirati vino in vinogradnike oziroma vinska območja, odkoder prihaja vinska kraljica. V obleko je skušala vključiti vse, kar je lahko povezano z
vinsko kraljico, pomeni, da mora biti razkošna, hkrati pa dišati na vino in Ptuj. Za osnovno barvo je izbrala barvo ptujske modre frankinje, za detajle pa šampanjsko barvo. Srednjegoriškim in haloškim vinogradnikom je v obleki odredila mesto na spodnjem sprednjem delu, na katerih so opazni polni, sladki grozdi, ki čakajo na pozno trgatev. Sredina obleke predstavlja v navpični liniji vinski kozarec, ki je že napolnjen z žlahtno kapljico. V horizontalni liniji pa se v višini bokov razširi v nepogrešljiv ptujski simbol viteškega križa.
MG
Pa brez zamere
Urbi et orbi 2008
Seveda si ne domišljam, da sem papež. Nisem niti prepričan, da bi rad bil. Kaj šele, da bi bil bolj papeški od papeža. Zgornji naslov (prosto po Prešernu "mestu in svetu"), ki ga šef katoliške cerkve uporablja ob praznikih, mi je od nekje padel v glavo, pa se mi je za-zdelprecej dober za moj osebni novoletni nagovor, ki sicer nikakor ne pretendira na status besedila, ki bi mu prisluhnil ves svet, a nič zato.
Torej, kaj mi osebno najbolj pade v oči (kar je zgolj ev-femizem za "kar me najbolj moti") pri novem letu, teoriji, povezani z njim, ter pri ceremonijah (tistih v glavah in onih množičnih)? To je element, ki se ga da zaslediti povsod, kadar gre za premeno leta - iluzorično pričakovanje in evforija, da bo novo leto prineslo več dobrega kot to, ki mineva, da bodo v novem letu popravljene vse krivice, ki so se nam zgodile v tem letu, da bodo stvari "začele iti na bolje". Vidite, v čem je štos? Nikakor ne zanikam, da v novem letu stvari ne bodo boljše, kot so bile letos. A boljše ne bodo same od sebe. Boljše bodo le, če jih boste vi naredili za boljše; če boste vi sami aktivno delovali v to smer in jih naredili za boljše. Stvari same po sebi v veliki večini primerov ne postanejo boljše - še več, če je verjeti murphyjevemu zakonu, postanejo same od sebe še slabše. Vi ste tisti, ki lahko stvari in svojo srečo spremenite na bolje. Pričakovati, da bodo stvari same od sebe šle na bolje, je znamenje "vdanosti v usodo", rezonirajočega jamranja in stokanja, ali če hočete, smi-ljenja samemu sebi. Da, stvari bodo boljše, če jih boste vi naredili za boljše, ne pa doma ždeli v naslonjaču in se basali z biftekom. Samo tako in nič drugače. Kako že gre tisti rek? "Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal."
Preden me obtožite pretirano agresivnega nastopa, naj še enkrat poudarim poanto zgornjega, če ste jo slučajno zgrešili - pričakovati, da se bodo stvari ob/po prehodu starega v novo leto kar same po sebi začele obračati na bolje, je otročje. Najprej zato, ker stvari tega ne počnejo, potem pa tudi zato, ker sprememba na koledarju, ki smo si ga postavili v teh koncih sveta, sama po sebi in na sebi nima nobene magične ali ne vem kake moči. Vi ste tisti, zaradi katerih se bodo stvari spremenile - zato, ker ste se odločili, da boste delovali v to smer, da se bodo spremenile. Seveda, kar se tiče človeške psihe in mentali-tete, so taki in podobni prehodi, kot je novo leto, nadvse primerni za dobre sklepe in odločitve za spremembe, a sprememba letnice sama na sebi nima nobene zdravilne ali magične moči. Da boste nehali kaditi, da boste shujšali, da boste to ali ono delali drugače kot doslej, se lahko odločite kadarkoli. Ni vam treba čakati na dvanajsto uro 31. decembra. Če za odločitev, da boste to in ono spremenili v življenju, zaradi psiholoških razlogov potrebujete kak poseben dan, lahko to storite tudi za vaš rojstni dan (kar se mene tiče, je to precej bolj primeren dan od novega leta, saj gre za vaš oseben praznik), ali na kak drug dan, ki je prav tako pomemben, morda še bolj kot novo leto - lahko bi to naredili recimo minulega 21. decembra, na zimski solsticij oziroma sončev obrat, ko se začne dan spet daljšati. Kaj je lepšega od te metaforike - na dan, od katerega naprej bo svet spet deležen več svetlobe kot teme, se odločite, da bo od zdaj naprej tudi v vašem življenju zasijala nova svetloba.
Pa da me ne bo kdo obtožil, da sem popolnoma pozabil na krščansko tradicijo teh krajev in poudarjam samo poganstvo - morda kdo utemeljuje magičnost prehoda v novo leto s tem, da mu bo v novem letu tisti tam gor bolj stal ob strani, kot pa mu je v starem. Upam, da je odveč navesti, da bi bil tisti tam gori prav čuden tič, da bi se tej osebi odločil pomagati prav od polnoči silvestro-vega dalje. Da bi se torej ravnal po človeških datumih. Tako pričakovanje ali celo prošnja bi bila za katerokoli božanstvo prej žalitev kot pa kaj drugega.
Bodi dovolj. Kaj naj vam torej ob izteku koledarskega leta zaželim? Želim vam, da bi v življenju sprejemali čim več dobrih odločitev, da bi vam vse, kar ste se namenili narediti, uspelo, in da bi si sami naredili svoje življenje dobro. Pa če za pogum za sprejemanje pomembnih odločitev potrebujete kak datum, kako novo leto, tudi prav. Samo da bo.
Gregor Alič
Prehitra vožnja lahko razmaže tudi najlepšo šminko
Zdrava pamet svetuje, da upoštevaš cestno prometne predpise.
Brezplačna objava
10 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 8. januarja 2008
Hajdina • Monokomedija Čistilka Marija presega pričakovanja
Vsestranska Čistilka Marija
Vsakdanja resnična tematika, zanimivo besedilo, domačnost in doživetost so kvalitete, ki odlikujejo monokomedijo Čistilka Marija. Zgodba na duhovit način predstavi tako skrbi kot tudi sanje preproste ženske, matere dveh otrok, ki za preživetje čisti tuje domove, ob tem pa izve kopico sočnih in zanimivih podrobnostih o ljudeh, pri katerih dela in ki naj bi imeli na videz popolno življenje.
Na knjižni polici
Čistilka Marija je komedija Toneta Partljiča, priredbo za domači prostor pa je naredila Ida Markež, ki je predstavo tudi režirala. Markeževa že vrsto let deluje v Kulturno-prosvetnem društvu Staneta Petrovič Hajdina, letos je prevzela tudi funkcijo predsednice. Za seboj ima že vrsto predstav, zadnja, Čistilka Marija v njeni režiji pa je presegla vsa pričakovanja.
Ob Markeževi je Čistilko Marijo ustvarjala ekipa mladih aktivnih članov dramske sekcije: za ton in pomoč za odrom skrbi Sanja Muršec, oblikovanje oglasnih sporočil so prepustili Andreju Kokolu, menedžerske posle pa Sebast-janu Dobniku. Ključ uspeha predstave nedvomno leži v dobrem sodelovanju vseh, največjo vlogo pri kakovostnem in duhovitem predstavljanju zgodbe občinstvu pa ima zagotovo Katja Markež, ki uprizarja čistilko Marijo.
Mlada igralka, ki se kosa s profesionalci
Katja Markež je 19-letna študentka na Fakulteti za gradbeništvo. Na odrih nastopa že od malih nog, saj se je ukvarjala z glasbo - obiskovala je glasbeno šolo, pela v gimnazijskem
zboru in srednješolskem ben-du. »Sočasno sem pomagala tudi mami v dramski skupini, predvsem kot tonski mojster. Lani pa so me pregovorili, naj tudi jaz poizkusim igrati in tako se je pričelo. Najprej sem se udeležila poletnih gledaliških delavnic v Kopru, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti, kjer sem spoznala osnove igre. Nato pa se je lani pričelo s prvo resno vlogo. Od tu naprej je šlo samo od sebe. Vzljubila sem gledališče, veseli me delo, še posebej, ker imam ob sebi ekipo, brez katere ne bi zmogla in na katero se lahko vedno zanesem. Ljubiteljsko gledališče ti pač zleze pod kožo,« pojasnjuje mlada igralka.
Čistilka Marija ni njen debi-tantski projekt, lani je namreč z odraslo dramsko skupino sodelovala v predstavi Minister v škripcih, v kateri je igrala ministrovo ljubico. »Je pa nastopanje v monokome-diji svojevrstno doživetje, saj se vse vrti okoli ene osebe, ki ima težko nalogo pripeljati igro do konca,« dodaja Katja, ki s predstavo Čistilka Marija vse od premierne uprizoritve, ki so jo imeli 17. novembra, polni dvorane. Na domačem odru so doslej imeli sedem ponovitev, odzvali pa so se tudi povabilom na gostovanja ter
Med čiščenjem Marija izve kopico sočnih podrobnosti o družini, pri kateri dela.
se tako predstavili občinstvu na Selih, v Lovrencu na Dravskem Polju in v Cirkovcah.
Predstava za sprostitev
»Iz predstave v predstavo nas je navduševal obisk publike, saj v preteklih letih nismo bili vajeni takšnega obiska. Odzivi, mislim, da so pozitivni, ljudje odhajajo iz dvorane nasmejani, zadovoljni, čestitk je veliko. Danes je življenje tako stresno, da ni veliko trenutkov, ko bi se lahko sprostili. Zato se v našem društvu že nekaj let odločamo za komedije, ki razbremenijo turobne zimske dni in nas malo sprostijo,« pravi Markeževa in do-
daja, da jo igra veseli in da bi z veseljem odigrala tudi kakšno vlogo v predstavi drugačne zvrsti, saj se je doslej preizkusila le v komedijah.
Mlada igralka, ki izredno duhovito in doživeto pooseblja čistilko Marijo, med glavne uspehe predstave šteje njeno dodelanost, izpiljen karakter, doživetost, aktualnost, vsakdanjo resnično tematiko in domačnost.
»Načrti za prihodnje so igrati, igrati in še enkrat igrati. Načrtujemo kar nekaj gostovanj v bližnji in daljni okolici vse tja do konca amaterske sezone, drugače pa iztisniti iz predstave največ, kar je možno, in se ob tem imeti lepo,« je zaključila Markeževa.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Viktorinov večer s sestro Snežno Večko
Sveta družina - moja družina
V Cerkvi na Slovenskem se je s pastoralnim letom 2007/2008 začelo leto družine z geslom »Za življenje in za družino«.
Leto družine je priložnost, da ponovno ozavestimo pomen družine, njeno poslanstvo, dragocenost in svetost. O tej temi nam bo v petek, 11. januarja, ob 19. uri v refekto-riju minoritskega samostana spregovorila s Snežna Večko, uršulinka. Na Viktorinovem večeru smo jo že srečali pred tremi leti, ko je vodila večer predstavitve pesniške zbirke slovenskih uršulink Žubore-nja. V petek nam bo spregovorila o tem, kako se lahko sodobna družina bogati in ohranja ob zgledu življenja v sveti družini.
Kdo je sestra Snežna? S. Snežna, Terezija Večko, je bila rojena v Kotljah na Koroškem, tam je obiskovala osnovno šolo, na Ravnah na Koroškem pa gimnazijo. Po maturi leta 1966 je vstopila v red sv. Uršule. Teologijo je študirala na Teološki fakulteti v Zagrebu in Ljubljani. Diplomirala je pri dr. Antonu Strletu z nalogo »Kaj pomeni biti kristjan?«. Pod mentorstvom dr. Jožeta Krašovca je nadaljevala podiplomski študij v biblični
specializaciji in magistrirala z nalogo »Pomen pojmov 'emet in 'emûnâh v knjigi Psalmov«. Med doktorskim študijem se je izpopolnjevala na Pape-škem bibličnem inštitutu v Rimu in Ameriškem inštitutu za študij Svete dežele v Jeruzalemu. 1985 je na Teološki fakulteti v Ljubljani ubranila doktorsko disertacijo z naslovom »Božja in človeška zvestoba v hebrejski Bibliji«. Del naloge je izšel v Munch-nu v zbirki Biblische Notizen - Beihefte 10 pod naslovom Divine and Human Faithfulness. General Observations and the Place of the Concept in the Psalms.
V letu 1986 je bila sprejeta v skupino prevajalcev novega slovenskega prevoda Svetega pisma, ki je izšel 1996; projekt je vodil akademik prof. dr. Jože Krašovec. Iz hebrej-ščine je prevedla Prvo in Drugo Samuelovo knjigo, Ruto in Estero ter priredila uvode in opombe k tem knjigam. To delo je zahtevalo natančno primerjanje izvirnega besedila s prevodi v grščino, siršči-
no, aramejščino, latinščino in v moderne jezike. Treba je bilo paziti na poenotenje izrazov in besednih zvez skozi vse besedilo in se odločati med zvestobo semitskemu načinu izražanja ter razumljivostjo sporočila sodobnemu bralcu.
Da bi sledila razvoju bibličnih znanosti in ohranjala stike z raziskovalci iz evropskih in ostalih dežel, se udeležuje mednarodnih bibličnih kongresov: leta 1989 v Leuvenu, 1992 v Parizu, 1991 v Rimu,
1995	v Budimpešti, 1998 v Krakovu, 1999 v Helsinkih - Lahti, 2000 v Cape Townu, 2001 v Rimu, 2002 v Berlinu, 2003 v Cambridgeu, 2004 v San Antoniu v Teksasu, 1988, 1990, 1994, 1998 na Dunaju,
1996	in 2007 v Ljubljani.
Svoje znanstveno delo je
izpopolnjevala na École biblique v Jeruzalemu, na Pa-peškem bibličnem inštitutu v Rimu in Bibličnem inštitutu Univerze v Salzburgu ter Heythrop College Univerze v Londonu, kjer je pripravljala študijo o krivdi, kazni in odpuščanju v izbranih sveto-
pisemskih in kumranskih odlomkih. Raziskava je bila del raziskovalnega projekta Nagrada, kazen in odpuščanje, ki ga je pri Inštitutu za svetopisemske vede na Teološki fakulteti v Ljubljani vodil akademik dr. Jože Krašovec.
S. Snežna je predstojnica Inštituta za Sveto pismo, judov-stvo in zgodnje krščanstvo. Od leta 2002 je v uredniškem odboru Znanstvene knjižnice Teološke fakultete. Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani - enota Maribor je predavateljica za Sveto pismo in sorodne vede, vodi številne seminarje, simpozije, je mentorica mladim raziskovalcem, strokovna voditeljica študijskih potovanj v Sveto deželo, vodi biblične skupine, objavlja svetopisemske teme v slovenskih revijah in časnikih ...
V petek, 11. januarja, ob 19. uri bo torej s. Snežna naša gostja. Prisluhnili ji bomo v refektoriju minoritskega smo-stana, za glasbeni utrinek pa bo poskrbela Dekliška vokalna skupina KUD Podlehnik.
D.E.
Srečko Kosovel Iz kaosa v kozmos
Ljubljana. Amalietti & Amalietti, 2007
Eden naših najbolj nadarjenih pesnikov je bil doma iz kraškega Toma-ja. Srečko Kosovel ni izdal svojih pesniških zbirk Zlati čoln in Integrali, izšli sta po njegovi smrti. Velja za nadaljevalca slovenske moderne, predvsem impresionistične lirike Josipa Murna, z njim in Dragotinom Kettejem pa ga veže tudi tragična življenjska usoda. Konec maja 1926 so mu komaj dvaindvajsetletnemu študentu kmečka dekleta s cvetjem posula pot do pokopališča. Josip Vidmar ga je v maju 1926 obiskal na poti iz Pariza, ko ga pravzaprav še ni poznal kot pesnika. Po pogovoru, ki ga je Kosovel spremljal z otožnim zanimanjem, in ko so obiskovalci odšli, se je bridko razjokal. Oče jih je s kočijo peljal na postajo in od bolesti prepeval kot vsa družba, v pomladi pa je zadaj ležal dvaindvajsetletni poet, in čakal na svoj konec. Kakšna brezsrčna igra usode! Kosovela je prežemala naravna krhkost kraške pokrajine, barvitost brinja, molčečnost borov. Njegov pesniški svet se nam je odstiral postopoma, desetletja so morala miniti, daje usoda njegove literarne zapuščine le prišla na plan. Pesnik ni pustil do sebe, pred svetom in svojimi bližnjimi je skrival pretresljive lirske izpovedi. Brat Stano ni zadovoljivo uredil njegove pesniške zbirke, to je storil pesnikov sošolec Alfonz Gspan. Pesmi so izšle leta 1927, pred osemdesetimi leti.
Vtem obdobju so izšle mnoge zbirke Kosovelovih pesmi in spremljajoče študije. Morda je ena takih tudi izbor pesmi Iz kaosa v kozmos s spremno besedo Cirila Kovača, z nekaterimi novimi razmišljanji, spoznanji in pogledi, da sega Kosovelovo delo po vsebini in izrazu v »naddobnost« in ima trajno vrednost. Kovačevo uredniško vodilo je bilo, da Kosovel občutenje svojega časa ni prikazoval samo v konstruktih, temveč je konstruktivistične slogovne figure preoblikoval v poezijo. Pesem je Kosovelu pomenila izkustvo, spoznanje, razmišljanje, saj Kosovel ni bil pripadnik modernističnih tokov, vseskozi je odklanjal umetnost zaradi umetnosti in je videl človeka kot osrednjo idejo sodobne in prihodnje umetnosti. Kosovel je z Integrali 1925. leta prevzel konstruk-tivizem ravno z namenom, da bi njegova pesem ostala sredi življenja. Kovič pokaže na sorodnost med zbirkama Zlati čoln in Integrali, ko je prva vedno veljala za baržunasto liri-ko, Integrali pa naj bi bili ostri ritmi in opozarja, da si pesmi med seboj niso popolnoma tuje, niti v oblikovnem niti v vsebinskem pogledu. V Integralih je resnica:Istra umira, Evropa umira, Slovenci so brezciljni in hlapci. Anton Ocvirk je menil, da stojijo Kosovelovi Integrali na konci njegove pesniške poti, nasprotno pa Alfonz Gspan, Kosovelov osebni znanec in raziskovalec zatrjuje, da bodo Kosovelove impresionistične, simbolistične in ekspresionistične pesmi, ki so enkratne v svoji jasnosti, preprostosti in iskrenosti, imele trajno, anto-logijsko vrednost. Po njegovem je v Integralih 80 konstruk-tivističnih, 60 ekspresionističnih in vsaj 9 impresionističnih pesmi. Kreft sklepa, da je bilo Kosovelovo konstruktivistično obdobje sklenjeno novembra 1925, ko se je zanj začela doba socialne poezije. Vendar je v svojem konstruktivizmu ravnal povsem samostojno in izvirno. »Prihajamo, v znamenju umetnosti prihajamo,« je zaklical pesnik. Bil je poznavalec modernih dogajanj, vendar je od njih jemal pesniško izpo-vedano resnico, namenjeno človeku, narodu in človeštvu. Kosovel je cenil tudi dotedanje vrednote v zakladnici človeškega duha, še zmeraj deluje v dogajanju naše slovenske literature, kot ga je označil Janko Kos; »spodobno mrtev kot mehkoben lirik Krasa, impresionistični krajinar, ne preveč izrazit in udaren, in živ kot modernist in avantgardist, ki je pripravljal tla sodobnemu avantgardizmu.« Kosovel je imel pred očmi človeka, resnico, pravičnost, slovenstvo, vse, kar je pristno in preprosto. V diskurzivnem jeziku je ohranjal elementarno, lirično, intelektualno, emocionalno in ljubil je besede kraških kmetov, kakor da vidi jasno krajino nad zeleno dolino, skale in bore in ostro tišino. In nikakor ni bil predhodnik reistične antropocentrične avantgarde, temveč pesnik človeškega izkustva, ki pa ga v svoji slutnji ni mogel izpolniti.
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.
Ogenj me v prsih bo žgal in me ne bo mogel izžgati, neutrujen jaz bi rad spal takrat in ne bom mogel spati.
Kosovelu je bila pesem posoda, kot Prešernu, ne cilj, temveč lepo orodje, kot Cankarju. Umetnik je sin resnice in temnih borov, ki vršijo.
Vladimir Kajzovar
Foto: DB
Ana Mihaela Ciora
»Motivov mi ne manjka«
Stran 12
Nogomet
Tudi spomladi z maksimalnim pristopom
Stran 12
Strelstvo
Superfinale navdušil strelce in gledalce
Stran 13
Blaž Rola
Prvi turnir v Avstraliji v znamenju prilagajanja Stran 13
Šport mladih
Ines Švarc, državna prvakinja v karateju
Stran 15
Mini rokomet
Odlični nastopi mladih Ormožanov
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije All Star
Najstrozjekazni
pokopale Štajerce
Združenje nogometnih prvoligašev je v mariborski dvorana Lukna ob Ljudskem vrtu pripravilo zanimiv turnir v malem nogometu, ki je nekakšen uvod v priprave nogometašev pred spomladanskim delom sezone 2007/08. Turnir je imel povsem revialni značaj in je privabil številne nekdanje (Zahovič, Pavlin, Čeh, Karič, Fridl, Dabanovič, Mavrič, Vug-dalič, Zulič, Kamberovič ...) in sedanje zvezdnike slovenskega nogometa. Prvi so v ekipah sodelovali kot gostje in so bili velik magnet za gledalce, ki se jih je v dveh dnevih zbralo več kot 2000.
V predtekmovalnih skupinah so največ malonogomet-nega znanja in spretnosti pokazale ekipe Maribora, Domžal in Drave. Ptujčani so v A skupini trikrat zmagali (Koper, Mik CM Celje, Mura 05), po enkrat pa so igrali neodločeno (Interblock) in izgubili (Domžale).
Rezultati turnirja, predtekmovanje:
skupina A:
1. krog: Domžale - Mura 05 4:2 (1:0), Koper - Drava 1:4 (0:1), Interblock : MIK CM Celje 1:2 (1:2); 2. krog: Mura 05 : MIK CM Celje 2:4 (2:1), Drava : Interblock 2:2 (1:1), Domžale : Koper 3:3 (2:2); 3. krog: Koper : Mura 05 3:2 (2:1), Interblock : Domžale 1:4 (0:2), MIK CM Celje : Drava 2:4 (1:1); 4. krog: Mura 05 : Drava 3:4 (2:3), Domžale : MIK CM Celje 5:2 (0:0), Koper : Interblock 4:2 (1:0); 5. krog: Mura : Interblock 5:2 (2:1), MIK CM Celje : Koper 4:1 (2:0), Drava : Domžale 0:2 (0:0).
Tekme Drave:
1. krog: Koper - Drava 1:4 (0:1); Božičič 15.; Drevenšek 5., Kelenc 17., 19., Zilic 18.; 2. krog: Drava : Interblock 2:2 (1:1); Kelenc 8., Zilic 17.; Elsner 6., Kosič 18.; 3. krog: MIK CM Celje : Drava 2:4 (1:1); Halilovič 9., Bezjak 16.; Bakovič 3., 20., Zilic 13., 14. 4. krog: Mura 05 : Drava 3:4 (2:3); Slavic 6., Bozgo 7., Balažic 12.; Bakovič 1., 3., Zilic 7., Sahiti 17. 5. krog: Drava : Domžale 0:2 (0:0); Lo Duca 14., Žinko 20.
Skupina A, končna lestvica: 1. Domžale 13, 2. Drava 10, 3. MIK CM Celje 7, 4. Koper 7, 5. Mura 05 3, 6. Interblock 1 točka.
Skupina B:
1. krog: HiT Gorica : Olimpija Bežigrad 0:2 (0:0), Nafta : Livar 2:3 (0:2), Maribor : Primorje 1:0 (0:0); 2. krog: Olimpija Bežigrad : Primorje 0:3 (0:0), Livar : Maribor 1:3 (0:0), HiT Gorica : Nafta 4:2 (3:0); 3. krog: Nafta : Olimpija Bežigrad 2:4 (1:1), Maribor : HiT Gorica 5:2 (1:1), Primorje : Livar 3:5 (2:2); 4. krog: Olimpija Bežigrad : Livar 1:1 (0:0), HiT Gorica : Primorje 2:6 (1:3), Nafta : Maribor 0:3 (0:2); 5. krog: Maribor : Olimpija Bežigrad 3:2 (2:2), Primorje : Nafta 1:3 (1:2), Livar : HiT Gorica 2:2 (1:0).
Skupina B, končna lestvica: 1. Maribor 15, 2. Livar 8, 3. Olimpija Bežigrad 7, 4. Primorje 6, 5. HiT Gorica 4, 6. Nafta 3.
Zaključni del:
četrtfinale: Domžale : Primorje 4:0 (2:0), MIK CM Celje : Livar Ivančna Gorica 3:4 (0:0, 0:0) - po kazenskih strelih, Koper : Maribor 9:8 (3:3, 2:2) - po kazenskih strelih, Drava : Olimpija Bežigrad 2:1 (1:1) - Zečevič 5., Kelenc 10.; Zilic 14.; R. K.: Karič 20./0limpija.
Polfinale: Domžale : Drava 5:3 (1:1, 0:0) - Lo Duca 14.; Kureš 20. - po kazenskih strelih, Livar : Koper 2:3 (1:1)
Finale: Domžale : Koper 5:6 (3:2); Čavuševič 11., 38., Zalar 13., 18., Zec 33.; Rajčevič 5., 37., Božičič 8., Galun 30., 33., Viler 32.
Postava Drave: Germič, Štrukelj, Zagoršek, Sahiti, Prejac, Fridl, Drevenšek, Bakovič, Dabanovič, Nežmah, Kureš, Kelenc, Zilic. Trener: Milan Buričic.
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Drava, beli dres) je s svojimi preigravanji povzročal nasprotnikom številne težave.
Foto: Črtomir Goznik
Marko Drevenšek (Drava, beli dres) je bil pomemben člen svoje ekipe; v zelenem dresu je Aleksander Zečevič (Olimpija), nekdanji igralec Drave.
V četrtfinalu so se pomerili z ljubljansko Olimpijo, ki je tudi prva povedla. To je bil za Ptujčane znak za večjo mobilizacijo, ki je bila uspešna, saj so uspeli rezultat z goloma Kelen-ca in Ziliča preobrniti. Na tej tekmi se je po trku ob ogradi z Bajraktarevičem nesrečno poškodoval Nenad Bakovič, ki so ga odnesli z igrišča. Njihov nasprotnik v polfinalu je bila spet ekipa Domžal, ki so se ji dobro postavili po robu. Po rednem delu je bil rezultat izenačen (strelec za Dravo je bil Kureš) in o zmagovalcu so odločali kazenski streli. Čeprav je Dravi na začetku dobro kazalo, se je na koncu vratar Domžal Brljak zelo izkazal in svojo ekipo popeljal v finale. Tam so morali aktualni državni prvaki priznati premoč Koprčanov, ki so se v zaključne boje uvrstili šele kot četrti iz skupine, a nato iz tekme v tekmo dvigovali formo. Dramatično je bilo predvsem v četrtfinalu z Mariborom, ko so Primorci zmagali po kazenskih strelih. Navijači so veliko pričakovali od tekme Maribor - Olimpija, ki so jo prvi dobili predvsem po zaslugi nove okrepitve, Zorana Pavloviča.
Kazenski streli so bili na koncu usodni za vse tri štajerske klube: Dravo, Maribor in Mik CM Celje. Za najboljšega igralca turnirja so akreditirani novinarji izbrali virtuoza preig-
ravanj Amera Jukana (Koper), najboljši vratar je bil Darko Brljak (Domžale), pokal za najboljšega strelca pa sta prejela Kliton Bozgo (Mura 05) in Emanuel Galun (Koper), oba sta dosegla 7 zadetkov. Zmagovalci so iz nagradnega sklada prejeli 5 tisoč evrov, poraženci v finalu 3 tisoč, poražena polfi-nalista pa vsak po tisoč evrov.
Izmed igralcev Drave bi lah-
ko izpostavili kapetana ekipe Kelenca in Ziliča, ki sta bila najučinkovitejša v svoji ekipi;
slednji je samo za gol zaostal za najboljšima dvema (6).
Jože Mohorič
Doris Kelenc, kapetan Drave: »S prikazanimi predstavami smo lahko po mojem mnenju zadovoljni. Čeprav sedaj mesec dni nismo skupaj vadili, smo se dobro ujeli. Najboljšo tekmo smo odigrali na začetku, ko smo premagali Koper. V polfinalu smo imeli najprej nekaj sreče, ko smo izenačili tik pred koncem, nato pa žal izpadli po kazenskih strelih. A takšen je mali nogomet pri igranju na odboj, kjer včasih odloča ena sama dobra poteza. Precej nam je pri naših dobrih rezultatih pomagal Franci Fridl, ki se je dobro ujel z nami.«
Nogomet • Sead Zilič, Drava Ptuj
Spomladi bo vsekakor bolje
»
Nogometaši v 1. SNL bodo ponovno stopili na nogometne zelenice 1. marca letos. Odmor je vsak izkoristil po svoje, napadalec Drave Sead Zilič pa nam je o tem uvodoma dejal: »Časa za počitek je bilo dovolj, vendar brez vadbe seveda ni šlo. Trener nam je po koncu jesenskega dela razdelil program dela v tem času in tega smo se morali držati. Da smo igralci izpolnjevali vse zapisano se je videlo že prvi dan na turnirju malega nogometa v Mariboru, ko smo igrali dobro. V Lukni se je videlo, da ne bomo pričakali
prvega treninga nepripravljeni (prvi trening bo danes ob 10. uri na Mestnem stadionu, op. a.).«
Igra Drave jeseni ni bila prepričljiva, predvsem pa so bili rezultati daleč od tistega, kar so v klubu pričakovali. O devetem mestu niso niti razmišljali, saj prinaša dodatne kvalifikacije za ohranitev prvoligaškega statusa. V sivini celotne ekipe se je izgubil tudi Sead Zilič, ki je dosegel samo štiri zadetke, nekajkrat pa je v igro vstopil celo iz klopi. O tem nam je dejal: »Igre niso bile na želenem
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič (modri dres) je na turnirju All Star dosegel 6 zadetkov.
«
nivoju, s tem pa tudi točk ni bilo v pričakovanem številu; svoje so dodale tudi menjave trenerjev. Šele s prihodom Milana Buričiča se je stvar obrnila na bolje. Tudi zase ne morem reči, da sem igral dobro. Da sem bil na klopi ni nič hudega, to je stvar trenerja in njegovih zamisli. Sicer pa so na klopi bili kdaj tudi največji asi svetovnega nogometa. Za pomlad 2008 pa sem prepričan da bo veliko bolje. Dobre priprave in potem start v prvenstvo, kjer se želimo čim prej premakniti iz tega devetega mesta in ga »vljudno« predati nekomu drugemu. Drava bo po mojem mnenju hit v drugem delu prvenstva.«
Ko se omenja ime Seada Zili-ča ne gre brez vprašanja o ponudbah klubov iz tujine. »Bilo je nekaj ponudb iz Belgije in Nemčije, vendar ostajam pri Dravi, tu dileme ni. Sedaj so vse moje misli povezane z njo in boljšimi igrami v nadaljevanju prvenstva,« je zaključil pogovor Sead Zilič, ki je besede potrdil že na All star malonogo-metnem turnirju v Lukni, kjer je bil med najboljšimi strelci.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Ana Mihaela Ciora, Mercator Tenzor Ptuj
»
Motivov mi ne manjka
«
Za slovenski rokomet minulo leto ni bilo ravno uspešno (skrivalnice okrog izbora moškega selektorja in izpad slovenske ženske izbrane vrste proti Avstriji v kvalifikacijah za nastop na SP v Franciji), pa tudi začetek 2008 se ni pričel po pričakovanjih, saj so roko-metašice ljubljanskega Krim Mercatorja dokončno izgubile možnost nadaljevanja tekmovanja v ligi prvakinj.
Ana Mihaela Ciora, nekdanja reprezentantka Romunije in Slovenije in najbolj izkušena igralka ptujskega Mercator Ten-zorja, kljub temu ne obupuje: »Kar se ženske reprezentance tiče, je vse skupaj malo čudno; nič kriva dekleta so izpadla proti Avstriji, ki bi se jo dalo izločiti. Ne razumem selektorja Roberta Beguša, ki je naenkrat drastično pomladil ekipo. Do tega trenutka smo bile malo starejše igralke prepričane, da lahko reprezentančno kariero uspešno zaključimo na OI v Pekingu, kar je donedavno trdil tudi selektor. Udeležba na največji športni prireditvi so pač sanje vsakega športnika, tako tudi mene, ki mi še manjka samo udeležba na tako veliki prireditvi. Prepričana sem, da bi se dalo izpeljati
Foto: Črtomir Goznik
Ana Mihaela Ciora (Marcator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je z 61. doseženimi zadetki trenutno na 6. mestu najboljših strelk 1. A SRL.
dodatne kvalifikacije precej bolje in manj boleče za ženski rokomet. Kar se Krima tiče bi dejala, da vidim razlog izpada
iz lige prvakinj v številnih poškodbah ključnih igralk. Sicer pa Ljubljančanke še nadaljujejo evropske nastope v pokalu po-
kalnih zmagovalcev«, je uvodoma o vseh teh zadevah spregovorila Ana Mihaela Ciora. Ko je prišla na Ptuj so se v
tem rokometnem mestu odločili, da zgradijo močno žensko rokometno ekipo. Njen sestavni del pa je bila ta izkušena igralka. ŽRK Mercator Tenzor Ptuj je dosegel višave slovenskega ženskega rokometa, saj je lani osvojil dve drugi mesti in sicer v prvenstvu, kakor tudi v pokalu. In kako gleda na preostanek prvenstva Ana Ciora: »Mislim, da sta dve drugi mesti, takoj za evropskim Krimom, veliki uspeh. Tudi v letošnji sezoni smo na dobri poti. Sedaj imamo enako točk, kot Celjan-ke, z njimi pa še tekmo doma, na Ptuju. Od kar sem na Ptuju, še nisem bila zraven, da bi jih premagale. Vse je nekaj prvič in prepričana sem, da bom to letos doživela. S tem bi bile druge ter bi tako ponovile lanskoletni uspeh. V pokalu smo prav tako blizu uvrstitve na zaključni turnir, kjer pa je najbolj važno, da se v prvem srečanju izogneš Krimu.«
Kako pa gleda na igralski potencial ekipe in vadbo, pa nam je popularna Miki dejala: »Pod trenerskim tandemom Nikole Bistroviča in Boštjana Kozela zelo dobro delamo in se tudi dobro razumemo. Veseli me predvsem to, da sledimo rokometnim trendom. Vse skupaj pa poteka bolj mirno, manj stresno, kot je to bilo v pretekli sezoni, dosegamo pa prav tako dobre rezultate. Želene uvrstitve so dosegljive, saj imamo dobro pokrita mesta v ekipi, vsaj kar se tiče udarne sedmerice.«
Ob dolgoletnem igranju vča-
sih pride do zasičenja, vendar v letošnji sezoni pri Ani tega nismo opazili. Očitno je, da ji motivov za rokomet ni zmanjkalo. O tem nam je dejala: »Če si dolgo v rokometu, lahko sicer pride do tega, vendar lahko zase rečem, da imam še dovolj motivov za igranje na vrhunskem nivoju. Predvsem se veselim tekem z močnimi ekipami. Precej so mi stvari olajšane tudi s tem, da igram samo v napadu. Želim si tudi igranja v katerem od evropskih pokalov. To nas drži vse pokonci in nam daje dodatno stimulacijo. Zelo dobro bi bilo, da bi še kdo priskočil na pomoč klubu, pri realizaciji projekta igranja v Evropi, kjer lani, kljub temu, da smo si to priborile, nismo nastopile. Vendar razumem vodstvo kluba, da se za to ni odločilo zaradi financ.«
V Sloveniji se težko živi samo od rokometa. Ana Mihaela Cio-ra se je medtem zaposlila pri ptujskem proizvajalcu športne opreme Nes. Poleg tega redno trenira in skrbi za šestletno hčerko, ki bo letos potrkala na vrata ene izmed ptujskih osnovnih šol. »Res je včasih naporno, vendar gre. Vse smo se nekako prilagodile na te razmere in kljub temu dosegamo dobre rezultate, ki jih bomo, upam, potrdile tudi v nadaljevanju prvenstva,« je pogovor zaključila bivša reprezentant-ka, igralka Mercator Tenzor Ptuja Ana Mihaela Ciora.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Turnir v Leobnu Gorišničani četrti v Avstriji
V soboto je v avstrijskem Leobnu potekal kakovostni mednarodni rokometni turnir, na katerem so nastopili tudi rokometaši Moškanjci-Gorišnice. To so bile v letu 2008 tudi prve preizkušnje za varovance trenerja Ivana Hrupiča in sodijo v sklop priprav na nadaljevanje prvenstva v 1. B slovenski moški rokometni ligi. V Avstriji je nastopila pomlajena ekipa, saj niso nastopili Štorman, Grizolt, B. Šoštarič, Vincek, Firbas in mladi S. Žuran. Priložnost so v treh srečanjih dobili vsi. V enem dnevu so rokometaši odigrali tri srečanja 2 x 25 minut, kar je za igralce seveda predstavljalo kar velik napor. Gorišniča-ni so izgubili vsa tri srečanja, vendar kljub temu niso bili preveč razočarani, saj so predvsem mladi dobili priložnost za nabiranje izkušenj.
REZULTATI MOSKANJCI-GORISNICE: Cluy - Mo-škajnci Gorišnica 28:24 (16:10), Leoben - Moškanjci-Gorišnica 30:25 (15:14), Kezgemeth - Moškanjci-Go-rišnica 29:19 (15:11).
Moškanjci-Gorišnica je nastopila v naslednji postavi: T. Valenko, Bratuša, Šterbal, M. Petek, Šincek, Zorli, Cvetko, M. Valenko, Suljič, Prejac, Lozinšek, Golob, Ivančič, D. Petek, Marušič, M. Šoštarič, Špindler. Trener: Ivan Hrupič.
Ivan Hrupič, trener Moškanjci-Gorišnice: »Zadovljen sem s prikazano igro in pristopom mojih rokometašev, predvsem mladih, ki so dobro izkoristili svojo priložnost za nabiranje prepotrebnih izkušenj s kvalitetnimi nasprotniki. To je bil za njih veliki test. Po tem turnirju se vračamo k vsakdanjemu ritmu, saj želimo kar najbolje pripravljeni pričakati začetek drugega dela prvenstva v 1. B SRL, kjer še nismo rekli zadnje besede.«
Danilo Klajnšek
Nogomet • Bojan Špehonja, trener Aluminija
Tudi spomladi z maksimalnim pristopom
Prvi del tekmovanja v 2. SNL je nogometašem Aluminija iz Kidričevega prinesel 2. mesto na prvenstveni razpredelnici, z enakim številom točk kot prvo uvrščena Bonifika. Očitno je, da je tekmovanje v drugo liga-ški konkurenci zelo izenačeno, saj so razlike med klubi majhne. Že dolgo se ni zgodilo, da bi se za najvišja mesta potegovalo šest ekip, saj je od prvega mesta (Bonifika) do šestega (Mura

AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČN0-TEHNIČN0 VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIK0VIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o, Tovarniška cesta 10, Kidričevo
05) samo šest točk razlike.
Z uvrstitvijo so v Kidričevem zadovoljni, čeprav se je med samim tekmovanje, oziroma tudi prej, marsikaj dogajalo. Najprej je iz Aluminija odšel pomemben člen uspešne zgodbe, vratar Matjaž Rozman, nato je prišla poškodba izkušenega Gregorja Dončca (v jesenskem delu ni igral). Po tretjem krogu so Kidričani ostali brez Klem-na Binga in Ivana Purišiča; prvi se je poškodoval, drugi je odšel v tujino, za nameček pa se je poškodoval še mladi Matej Vračko. Trener Aluminija Bojan Špehonja je v jeseni 2007 v igro poslal dvajset igralcev.
O kvaliteti ekip in nogometa v 2. SNL je kidričevski strateg povedal: »Tekmovanje je zelo zanimivo, na trenutke tudi atraktivno. Liga je dokaj kvalitetna, predvsem pa izenačena, ko vsak lahko premaga vsakega. Zadnji primer je bil, ko je Zagorje slavilo v Kranju, proti favoriziranem Triglavu, pa tudi
Krka je znala odščipniti točko in presenetiti - med drugim tudi nas. Tako se na pomlad 2008 obeta zanimivo nadaljevanje prvenstva drugoligašev, kjer nekateri odkrito napovedujejo boj za 1. mesto. Mi smo bolj realni v svojih napovedih, bomo pa naredili vse, da zadr-žimo sedanje pozicije.«
Zadnje besede Bojana Špe-honja pa so bile že uvod v novo temo, priprave na nadaljevanje prvenstva: »S pripravami bomo pričeli 14. januarja. Med nami ne bo več Nenada Dakoviča, ki je prestopil k Dravi; fantu v nadaljevanju kariere želim vse najboljše. K nam se je iz Avstrije vrnil Dejvi Pavlin, drugih sprememb zaenkrat v naši ekipi ni. V vsako tekmo bomo tudi spomladi šli na zmago, z maksimalnim pristopom. Kaj se bo izci-milo iz tega na koncu, pa bomo seveda videli po prvenstvu,« je zaključil pogovor Bojan Špeho-nja, trener Aluminija.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Ormožani pričeli s pripravami
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalem Ormoža bodo drugi del sezone odigrali v enaki igralski zasedbi, kot v prvem delu, ko so si na 16 tekmah priigrali 8 zmag in en neodločen rezultat.
Rokometašem Jeruzalema, ki pred zadnjimi šestimi tekmami rednega dela prvenstva v 1. A ligi zasedajo odlično šesto mesto, so se kratke počitnice iztekle. V ponedeljek, 7. januarja, so se varovanci Saše Prapotni-ka zbrali na Hardeku in opravili prvi trening na drugi del prvenstva: »Igralska zasedba ostaja ista. Priprave bomo opravili na domačih tleh, v uvodni fazi priprav pa bomo trenirali dvakrat na dan. Dogovorili smo se za sedem pripravljalnih tekem, kjer bo zagotovo najzanimivejša tekma proti Borcu iz Banje Luke, z njimi se bomo pomerili 24. januarja v Ormožu,« je uvodoma dejal Prapotnik. Poleg Borca bodo Ormožani med
pripravami odigrali tekme proti Čakovcu (2x), Varteksu (2x), Mariboru, Borcu in Dravi. Prav Ptujčani bodo prvi nasprotnik »jeruzalemčkov« v pripravah in sicer 17. januarja.
O ciljih v nadaljevanju sezone v taboru Jeruzalema ne želijo preveč govoriti, vendar glede na priložnost, ki se je ponudila Ormožanom je jasno, da je to uvrstitev na šesto mesto in v ligo za prvaka: »Po svojih najboljših močeh se bomo potrudili, da se uvrstimo na šesto mesto in si s tem zagotovimo sproščen zaključek sezone. Gostovanja Celja, Gorenja, Ci-mosa, Gold Cluba in Trima v Ormožu bi bila lepa nagrada za naš celoletni trud, obenem
pa tudi nagrada za našo publiko, ki bi zagotovo do zadnjega kotička napolnila dvorano na Hardeku. Je pa jasno, da naloga ne bo nič kaj lahka, saj nam Knauf, Prevent in Slovan že dihajo za ovratnik. Da se nam izpolnijo želje, pa so osnovni cilj čim bolje opravljene priprave,« je povedal kapetan ekipe Marko Bezjak. V nadaljevanju prvenstva Ormožane najprej čaka gostovanje pri Svišu, nato domača tekma proti Rudarju. Vinarji bodo nato odigrali še v gosteh z Gorenjem in Trimom, doma pa s Cimosom in Celjem. Prvenstvo v 1. A ligi se nadaljuje 9. februarja.
Uroš Krstič
Tenis • Blaž Rola v Avstraliji
Prvi turnir v znamenju prilagajanja
17-letni Blaž Rola, ki je konec preteklega leta odpotoval v Avstralijo, je že končal z nastopi na prvem turnirju, ki se ga je udeležil. Po samo treh dneh aklimatizacije in privajanja na poletne razmere (temperature so le malo pod 40 oC), je nastopil v Traralgonu, mestecu 150 km iz Melbourna. To je turnir 1. kategorije ITF.
Med posamezniki je bil v 1. krogu njegov tekmec deveti nosilec, Francoz Axel Michon, ki je na 50. mestu mladinske lestvice ITF (Blaž je 126.). Blaž je z odlično igro dobil 1. set, nato pa naslednja dva izgubil. »Prvi set sem igral fenomenalno in ga tudi dobil. Na začetku drugega sem malenkost popustil, kar je Francoz takoj izkoristil in naredil break. Za re-break sem imel v tem setu 4 priložnosti, vendar jih nisem izkoristil. V tretjem setu sva do 3:3 dobivala svoje servise, nakar mi ga je z odlično igro odvzel. Imel sem priložnost za izenačenje, bilo je 15:40 na njegov servis, vendar je spet nisem izkoristil. Pri
rezultatu 3:5 sem vodil na svoj servis 40:0, a je uspel Francoz osvojiti pet točk zaporedoma in dvoboja je bilo konec (6:3, 3:6, 3:6).
Na žalost sem izgubil, vendar sem s svojo igro zadovoljen in glede poraza nisem razočaran. Tekma je v veliki vročini trajala 2 uri. Mislim, da sem v določenih trenutkih, ki so bili pomembni, odigral premalo napadalno in premalo pozorno, zato je prišlo do napak, ki jih je tekmec znal kaznovati,« je iz Avstralije sporočil Blaž Rola.
Med dvojicami sta s partnerjem, Hrvatom Nikolom Marti-nisom, v 1. krogu premagala avstralsko dvojico (6:2, 7:5), nato pa v 2. krogu izgubila po maratonskem dvoboju, prav tako z domačinoma. Rezultat je bil 6:7(3), 6:3, 8:10.
Blaža v Avstralija čakata še dva nastopa, oba v Melbournu. Po nekajdnevnem prilagajanju bo tudi zanj lažje premagovati visoke temperature in tudi tekmece.
JM
Si

Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola
Tenis • Zimska liga 2007-08
Skorba spet v vodstvu
Prvo druženje tenisačev v letu 2008 je v 5. krogu 1. lige prineslo dvoboj prvo in drugo uvrščene ekipe na lestvici. Igralci TK Skorba so gladko odpravili tekmece iz Malečnika in imajo sedaj pred zasledovalci dve točki prednosti. Neptunovci so po pričakovanjih gladko premagali ekipo TK Šumari, igralci TC Luka pa so slavili v dvoboju z ekipo Trgovine Jager.
1. liga
REZULTATI 5. KROGA: Malečnik Team - TK Skorba 0:3 (Šabeder
-	Plajnšek 4:9, Skrinjar - Glodež 2:9, Škrlnjar/Šabeder - Žitnik/Plajnšek 4:9); TK Neptun - TK Šumari 3:0 (Korošec - Hazabent 9:2, Drobnič - Ster-nad 9:2, Drobnič/Mazera - Sternad/ Premužič 9:2); Trgovine Jager - TC Luka 1:2 (Križe - Pušnik 6:9, Čeh
-	Kocijan 1:9, Križe/Zavernik - Koc-jan/Merc 9:6).
VRSTNI RED: TK Skorba 11, Malečnik Team, TC Luka in TK Neptun 9, Trgovine Jager 5, TK Šumari 2 točki.
Danilo Klajnšek
Košarka • Prijateljska tekma
Strelstvo • Mednarodni turnir v Trzinu
Super-finale navdušilo strelce in gledalce
V nedeljo je v Trzinu potekal izredno zanimiv mednarodni turnir za 12. prehodno skirco Borisa Paternosta, ki se ga je udeležilo veliko število strelcev; tekmovalci so prišli iz Italije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Največ zanimanja strelcev na turnirju je pritegnilo super-finalno streljanje, kjer so najboljši 4 finalisti med člani in članicami na pištoli ter puški streljali še dodatno finalno streljanje, kjer so bili razvrščeni na mesta od 1-8, glede na dosežek iz predhodnega fina-
Rezultatski pregled:
Kvalifikacije in finale člani pištola
1.	Mikec Damir SRB 578 + 102,0
2.	Simonič Boštjan SLO 565 + 97,3
3.	Ciglarič Aleks. SLO 563 + 97,1
4.	Tkalec Peter SLO 567 + 92,0
5.	Špirelja Saša HRV 565 + 93,9
6.	Kozič Igor HRV 564 + 93,3
7.	Ivanc Franci SLO 562 + 94,2
8.	Frelih Jure SLO 563 + 90,3
10.	Ljubič Cvetko KID 560
16. Simonič Simon ml. JUR 554 18. Pšajd Ludvik JUR 553 20. Simonič Simon KID 552
22.	Pučko Rok JUR 550
25.	Moleh Mirko JUR 549
Kvalifikacije in finale članice pištola
1.	Vlatka Pervan HRV 377 + 97,5
2.	Daria Grozdek HRV 369 + 97,5
3.	Raušl Majda SLO 368 + 97,5
4.	Vrbek Kristina HRV 371 + 94,1
5.	Turkovič Ivana HRV 370 + 90,8
6.	Prelec Romana SLO 364 + 96,1
7.	Špirelja Marijana HRV 363 + 90,7
8.	Dimec Alenka SLO 363 + 89,7
23.	Simonič Staša DOR 340
26.	Mele Vesna TSO 332
Kvalifikacije in finale člani puška
1.	Debevec Rajmond SLO 593 + 102,3
2.	Markoja Robi SLO 592 + 101,0
3.	Fazlija Nedžad BIH 590 + 101,9
11.	Horvat Tadej TSO 585 43. Novak Anton TSO 572 50. Hergula Boris TSO 570 58. Mohorko Uroš KID 564 72.Pevec Teodor PTUJ 537
Kvalifikacije invalidi puška:
1.	Tiršek Gorazd 599
2.	Majcenovič Srečko - Ptuj 596
3.	Pavlin Damjan 595
4.	Rupar Dušan 572
Tiskarji premagali svetovne prvake
Med prazničnim premorom lige Parkl ekipa ŠD Cirkovc ni mirovala. Skrbno so pripravili tradicionalno, šesto košarkarsko predstavo med domačo ekipo in veteransko ekipo Pivovarne Laško iz Laškega. Čeprav so gostje prišli le s svojimi standardnimi šestimi igralci, ki so lani osvojili naslov svetovnega veteranskega prvaka v Porto-riku, so številnemu občinstvu pokazali svoj široki repertoar košarkarskega znanja. Pohvaliti velja tudi organizacijo lokalnega športnega društva, ki se je potrudilo, da je bila tekma na ogled v živo preko lokalne kabelske televizije.
Večnamenska dvorana Cir-kovce, 28. 12. 2007, gledalcev: 80; sodnika: Hojak in Podvršek. Tiskarna Ekart Design ŠD Cirkovce - KK Pivovarna Laško Veterani 75:74 (21 :23, 17:20, 23:20, 14:11) TED ŠD Cirkovce: Lesničar 23, Goričan 12, Krček 11, Gor-njak 11, Kolar 6, M. Frangež 5, Lovše 5, Dobrajc 2, Cipot, T. Frangež, Lah, Vidovič. Trener: Vlado Brglez.
KK Pivovarna Laško Veterani: Zdolšek 23, Vrhovec 16, A. Požin 11, M. Požin 7, Pinter 4, Lapornik 4, Blatnik 3, Damiš 3, Sadar 2, Gajšek 1, Pri-stovnik. Trener: Srečko Lesjak.
Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci: »Neverjetno kako izenačeno in napeto je potekalo super-finalno streljanje. Ker sem v obeh finalih s streljanjem začel iz ozadja, sem se počutil kar sproščeno, ter se z majhnim zaostankom strel za strelom počasi prebijal v ospredje, na koncu je bilo prisotno tudi nekaj sreče.«
Majda Raušl SK Ptuj: »V rednem delu se nikakor nisem mogla dovolj dobro skoncentrirati, zato je bil tudi kvalifikacijski rezultat malo slabši, v prvem finalu sem streljala kar sproščeno in z rezultatom sem zadovoljna. Nad super-finalom smo bile strelke navdušene, kajti prvič v zgodovini streljanja se je zgodilo da smo na kakem uradnem tekmovanju streljale skupaj s člani in dokazale, da smo enakovredne nasprotnice.«
Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Tenzor: »V kvalifikacijah sem v danih okoliščinah izvlekel svoj maksimum, tudi v obeh finalih sem streljal kar dobro, vendar se mi je kasneje v super-finalu roka zatresla v nepravem trenutku in od takrat naprej nisem našel več poti iz krize.«
Foto: Simeon Gonc
Majda Raušl, Damir Mikec (SRB), Aleksander Ciglarič in Boštjan Simonič so se med seboj pomerili v neposrednem super-finalu ter bili nad novim modelom finalnega streljanja navdušeni.
3. odprto kontrolno tekmovanje:
V soboto je v Trzinu na 58-mestnem elektronskem strelišču potekalo 3. odprto kontrolno tekmovanje, ki je predstavljalo kvalifikacijsko sito najboljših slovenskih strelcev za nastop na dvodnevnem mednarodnem turnirju, ki bo potekal naslednji vikend v Rušah. Med člani s pištolo je odličen nastop prikazal kidričevski strelec Cvetko Ljubič s 578 krogi, 2. mesto je izven konkurence s 572 krogi zasedel Damir Mikec (SRB), 3. mesto je s 569 krogi osvojil Boštjan Simonič, 4. Simon Simonič ml. 567 krogov, 5. Aleksander Ciglarič 567 krogov, 7. Ludvik Pšajd 564 krogov in 13. Simon Simonič 560 krogov.
Pri članicah s pištolo je Majda Raušl dosegla 373 krogov in osvojila 2. mesto, zmagala je Vesna Kržan s 378 krogi. Med mladinci s pištolo je Rok Puč-ko s 559 krogi dosegel suvereno zmago z veliko prednostjo 28 krogov pred zasledovalci. Pri mladinkah s pištolo je zmagala Mojca Porš s 367 krogi, 5. mesto je zasedla Ptujčanka Mateja Pešakovič s 330 krogi, 6. mesto pa je s 327 krogi osvojila do-rnavska strelka Staša Simonič. Pri članicah s puško je ormoška strelka Vesna Mele dosegla 359 krogov in zasedla 12. mesto, ki-dričevski strelec Uroš Mohor-ko pa je pri mladincih s puško s 557 krogi osvojil 14. mesto.
Simeon Gonc
la, vendar brez vsakršne prednosti, kar pomeni da so imeli vsi enako začetno izhodišče. Kot nesporni prvi favorit turnirja se je v super finale uvrstil odlični srbski strelec Damir Mikec (102,0 krogov!), ki ima že izpolnjeno kvoto za nastop na OI v Pekingu. Med ostalimi člani na pištoli so si dodatno finale pristreljali še trije Slovenci in sicer kot drugouvr-ščeni Boštjan Simonič (97,3 kroge), SD Kidričevo-Tenzor, 3. Aleksander Ciglarič (97,1 krog), ŠSK Coal Petišovci, in Peter Tkalec (92,0 krogov), SD Dušan Poženel Rečica.
Med članicami s pištolo so kar 3 strelke dosegle enak finalni rezultat, 97,5 krogov: Vlatka Pervan in Daria Grozdek (CRO) ter Ptujčanka Majda Raušl, v super-finale pa se je s 94,1 krogom uvrstila še tretja hrvaška strelka Kristina Vrbek. Omenjenih 8 strelcev je v super-finalu obetalo napeto in izenačeno streljanje do za-
dnjega strela, uresničila pa so se tudi številna predvidevanja prisotnih, da bo na koncu slavila strelka. V super-finalu je najbolj mirne živce obdržala Hrvatica Vlatka Pervan, ki je šele z zadnjim strelom in skupnimi 100,8 krogi strla odpor favori-ziranega Damirja Mikeca, ki je s 100,5 krogi osvojil 2. mesto. Drugi napeti dvoboj v super-fi-nalu se je odvijal med Ptujčan-ko Majdo Raušl in ormoškim strelcem Aleksandrom Ciglari-čem. Slednji si je na koncu priboril minimalno prednost 0,3 kroga ter s 97,4 krogi osvojil odlično 3mesto. Ptujska strelka Majda Raušl pa je tokrat potegnila žal krajši konec in kljub temu s 4. najboljšim finalnim rezultatom 97,1 krogom osvojila dobro 4. mesto. Do sredine finalnega streljanja je odlično kazalo tudi kidričevskemu strelcu Boštjanu Simoniču, ki pa je v zadnjih strelih povsem popustil in s 95,2 krogoma zasedel 7. mesto.
Tekma je bila vse do konca izenačena, rahlo pobudo so imeli gostje iz Laškega. V sami končnici tekme, 19 sekund pred koncem tekme je domači trener ob zaostanku dveh košev zahteval minuto odmora, ki se mu je kasneje obrestovala. Vso odgovornost je na svoja ramena prevzel Goričan, ki je 6 sekund pred koncem zadel trojko. Gostje so v šestih sekundah poskušali izvesti še zadnji napad, vendar je bila podaja pod koš netočna in žoga je končala izven igrišča. Slavje ob prvi zmagi je bilo toliko slajše, saj so »padli« svetovni veteranski prvaki, pa čeprav z nepo-
polno ekipo.
Med odmorom je bil na sporedu zabavni program plesne skupine Hip Hop iz Cirkovc, tri naključno izbrane gledalke
so se pomerile v tekmovanju meta na koš. Ob koncu odmora je vse prisotne nagovoril župan občine Kidričevo, g. Murko. Po končani tekmi je predsednik
ŠD Cirkovce izrekel vsem še novoletno voščilnico in športni večer v Cirkovcah se je zaključil.
Radko Hojak
Nogomet • Nani Matjašič, trener NK Slovenja vas
Od igralcev bom zahteval še več ...
»
Nogometaši Slovenje vasi, ki so dolga leta igrali pomembno vlogo v 1. ligi MNZ, so se po letu dni »premora« ponovno vrnili v tekmovalni ustroj MNZ Ptuj, in sicer v 2. ligo. V letošnjem jesenskem delu tekmovanja so osvojili šesto mesto. Uvrstitev je v tem trenutku realna, vendar je v tem trenutku najbolj pomembno to, da so bili vztrajni in so se dokončno vrnili. V nadaljevanju prvenstva jim bo vsekakor veliko lažje.
V klubu so veliko pridobili z novim trenerjem Francem Matjašičem - Nanijem, ki ga poznamo tudi kot nekdanjega igralca številnih klubov v Sloveniji in tujini, ob tem pa tudi kot odličnega organizatorja nekaterih odmevnih športnih prireditev (boksarski spektakel na Ptuju, kjer je nastopil Dejan Zavec). In zakaj se je Franc Mat-jašič odločil, da sede na klop Slovenje vasi? »Ker me igra še vedno močno privlači, na srečo mi to dovoljuje tudi zdravje, pa tudi volje in energije imam še veliko. Čeprav imam nekaj izkušenj z mladimi, pa tudi z uveljavljenimi igralci (pod njegovo taktirko so na raznih turnirjih zaigrali nekateri naši in tuji odlični nogometaši: Čeh, Vugdalič, Karič, Pavlovič, Pro-sinečki, Vučičevič, Bozgo ... , op. p.), sem se trenerskega dela lotil sorazmerno pozno, toda z veliko resnostjo, kolikor je pač
«
Nani Matjašič, trener NK Slovenja vas, je reden udeleženec vseh velikih nogometnih prireditev; na SP v Nemčiji se je srečal tudi s tedanjim nemškim selektorjem Jurgenom Klinsmannom.
to v amaterskem nogometu mogoče. Jeziček na tehtnici, da sem sprejel mesto trenerja v Slovenji vasi, je bil prav izziv, da lahko tudi iz nič nekaj naredimo. Pred prvenstvom so mnogi napovedovali, da bomo drugim le ekipa za izboljšanje gol razlike. Čeprav sem ekipo sprejel le nekaj dni pred prvenstvom, za priprave tako ni bilo časa, pa tudi fantov nisem dobro poznal, se dela nisem ustrašil. Igralci so se dokaj redno udele-
ževali treningov, sam sem vnesel nekaj discipline v igro in z jesenskim delom smo na koncu lahko zadovoljni. Zasluge za dober rezultat gredo igralcem na terenu, veliko truda in borbenosti so vložili, še posebej zato, ker so se nekateri na igrišče vrnili po dolgem premoru,« je povedal Nani Matjašič. O pričakovanjih za spomladanski del tekmovanja pa je nadaljeval: »Mislim, da bo v spomladanskem delu še boljše. Temeljite
bazične priprave, ki jih načrtujem, so še kako potrebne za izboljšanje fizične in tudi psihične pripravljenosti igralcev. Vem, česa so ti fantje sposobni, zato bom od njih zahteval več kot v jesenskem delu. Jasno je, da brez trdega dela ne bo nič, saj se tudi v nižjih ligah kvaliteta vedno bolj dviguje. Odraz tega je tudi odlično vodenje lig na ptujskem področju, kar gre še kako v prid nogometu.«
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • ZLMN Ormož, ONL Videm
ZLMN ORMOŽ: Rekordna zmaga »zidarjev«
Skupina A
Rezultati 6. kroga: Kog - Včerajšnji 3:0, Mladost Prevozništvo Pesrl
-	Aries IT Fiposor 4:3, Pušenci Črni ribič Texas - Kog SK računalništvo 1:5, Avtošola Prednost - KOŠ 1:2, Slikopleskarstvo Kukec Cvetkovci
-	Vikingi 0:3, Blue Team prosti.
1.	KOŠ	6	4	11 21:13	13
2.	ML. PESRL	5	4	0 1 26:6	12
3.	SK RAČUNAL.	5	4	0 1 18:4	12
4.	KOG	5	4	0 1 15:8	12
5.	VIKINGI	5	3	0 2	15:9	9
6.	ARIES IT FIP.	6	3	0 3	18:17	9
7.	PREDNOST	5	3	0 2	13:13	9
8.	PUŠENCI	6	2	1 3	19:19	7
9.	SLIK. KUKEC	6	1	0 5	11:24	3
10.	BLUE TEAM 5 1 0 4 7:25 3
11.	VČERAJŠNJI 6 0 0 6 5:30 0
Skupina B
Rezultati 6. kroga: Belcont - Borec 5:0, Sugar Boys - Inox ograje Majcen 0:1, Središče - Mladost Pleskarstvo Špendija 3:0, Bar pri križu Mihovci - Lordi Dioniz bar 5:2, Zidarstvo Čurin - Stora gora 18:1, Svetinje proste.
1.	SVETINJE
2.	ZID. ČURIN
3.	BELCONT
4.	INOX OGR.
5.	MIHOVCI
6.	BOREC
7.	SREDIŠČE
8.	LORDI DIONIZ 6
9.	ML. ŠPENDIJA 5
10.	SUGAR BOYS 6
11.	STARA GORA 6
29 34 3 22 32
5	G	G
4	1	G
4	1	G
4	G	1
3	G	2
2	1	3
2	G	4
2	G	4
1	1	3
1	G	5
G	G	B B:49
7 7 B 5 17 13 1B:23 9:2B 10:20 8:31
Razpored za 6. krog, sobota
5.1. 2008: Belcont - Borec (11.00), Sugar Boys - Inox ograje Majcen (11.40), Središče - Mladost Pleskarstvo Špendija (12.20), Bar pri križu Mihovci - Lordi Dioniz bar (13.00), Zidarstvo Čurin - Stora gora (13.40), Kog - Včerajšnji (14.20), Mladost Pleskarstvo Špendija - Aries IT Fiposor (15.00), Pušenci Črni ribič Texas
-	Kog SK računalništvo (15.40), Avtošola Prednost - KOŠ (16.20), Slikopleskarstvo Kukec Cvetkovci
-	Vikingi (17.00).
Uroš Krstič
ONL VIDEM
SKUPINA A
Rezultati 6. kroga: Varnica - Lan-cova vas 0:3 b. b., ŠD Majski vrh - ŠD Zg. Pristava 5:6, Leskovec - Lancova vas veterani 5:5, Bar Osmica - ŠD Videm 4:6.
1. BAR OSMICA 6	5	G	1	44:19	15
2. ZG. PRISTAVA 6	5	G	1	41:27	15
3. LANCOVA VAS 6	4	G	2	24:1B	12
4. LANC. VAS VET. 6	3	1	2	31:30	1G
5. ŠD MAJSKI VRH 6	2	1	3	29:21	7
6. ŠD VIDEM 6	2	G	4	22:42	B
7. LESKOVEC (-2) 6	1	2	3	20:20	3
8. VARNICA (-2) 6	G	G	B	7:43	-2
SKUPINA B
Rezultati 6. kroga: AS 1 - Belav-šek 11:1, KMN Majolka - NK Tržec veterani 4:2, ŠD Pobrežje člani - ŠD Pobrežje mladi 7:1; AS 2 prosti.
1.	KMN MAJOLKA	5	5	0	0 36:8	15
2.	AS - 1	5	4	0	1 35:13	12
3.	POBREŽJE ČL.	5	3	0	2	25:21	9
4.	NK TRŽEC VET.	5	2	1	2	28:15	7
5.	POBREŽJE ML.	6	114	17:35	4
6.	AS - 2	5	1 0	4	11:35	3
7.	BELAVŠEK	5	1 0	4	11:36	3
Darko Lah
Športnik leta 2007
Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 24. januarja 2008 razglasili tudi najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in športnega portala www.sportnenovice.si. V lanskoletnem izboru sta največ glasov prejela Lea Murko in Dejan Zavec (na sliki z lanskoletne podelitve).
Tokrat boste vi, bralci Štajerske-
ga tednika in poslušalci Radia Ptuj, izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika in športnico iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8 "98,8-10473
ŠPORTNIK LETA - SPODNJEGA PODRAVJA - 2007
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_ ŠPORTNIK (EKIPA) LETA:
Ime in priimek: _
Naslov:
Poštna številka, kraj: _
Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj
RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S PORTALOM WWW.SPORTNENOVICE.SI
Planinski kotiček
Zdravju naproti - gora Oljka
Največja človekova vrednota je zagotovo zdravje. Njegovega pomena pa se običajno žal zavemo šele, ko je ogroženo ali načeto. Z rednim gibanjem, kjer izstopa zlasti hoja, si nenehno krepimo naše telesno in duševno zdravje. Ta ideja je vodila začetnike tradicionalnega pohoda na goro Oljko, ki imajo vsako leto znova veliko število posnemovalcev. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in storite nekaj za svoje zdravje.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 19. januarja 2008, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka IC Mura ob 6.45), od koder se bomo popeljali do Šmartnega ob Paki. Pot nas bo vodila na vrh gore Oljke, od koder se odpre širok razgled vse do Kamniško-Savinj-skih Alp. V planinskem domu si bomo privoščili daljši počitek z malico. Vsak udeleženec prejme vroč čaj, kartonček pohoda in kuhano jajce, kot simbol pohoda. Sestopili bomo čez Vimperk na Polzelo in se z vlakom ob 16.15 vrnili nazaj v Ptuj.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskem domu. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak in organizacijo ter znaša 9 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 15. januarja 2008 v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Mali nogomet m 7. Toyotin turnir
Zmagala ekipa Linde plin Ptuj
Športno društvo Center iz Ptuja je s pomočjo sponzorjev izpeljalo tradicionalni, že 7. To-yotin turnir v malem nogometu, ki je vsako leto na sporedu v začetku novega leta v športni dvorani Center na Ptuju. Na njem je igralo 19 ekip, ki so v glavnem prišle iz Spodnjega Podravja. Te ekipe so najprej v predtekmovanju odigrale tekmovanje po skupinah, najboljše pa so se uvrstile v četr-finale. Že v tem delu smo videli zanimive tekme, v katerih so odločale malenkosti in morda tudi kakšna sporna sodniška odločitev. Najboljše štiri ekipe: Linde Plin, Toyota, ŠD Rim in Altafin Ljutomer so se uvrstile v polfinale, kjer je ekipa
Linde Plina rutinirano, z 2:0, izločila ŠD Rim, medtem ko so bili igralci Toyote za razred boljši od Altafina in so ga pre-
magali kar s 5:0. Slednjim se je poznala utrujenost tudi na tekmi za 3. mesto, ki so jo zasluženo dobili igralci ŠD Rim.
V finalu smo videli kvaliteten in hiter nogomet, prva pa je ob koncu prvega dela povedla ekipa Toyote. V drugem delu so gledalci v precej napetem ozračju spremljali ofenzivno igro ekipe Linde plina, ki je tik pred iztekom rednega dela izenačila na 1:1. Zmagovalca turnirja so tako odločili kazenski
streli, pri katerih je imela več sreče ekipa Linde plina; predvsem se je izkazal njihov vratar Damijan Golob.
Turnir je bil solidno organiziran in je ponovno dokazal, da je zimski čas pravi čas za igranje malega nogometa, saj je bil obisk tokom sobotnega dneva v športni dvorani Center na
Ptuju precej velik. Najboljše ekipe so dobile pokale ter denarne in praktične nagrade. Posebna komisija je za najboljšega igralca izbrala Davorina Šnofla (Linde pin), najboljši vratar je bil Alen Mordij (Toyota), medtem ko je bil najboljši strelec turnirja Roki Pernat (Linde plin).
David Breznik
Zmagovalna ekipa Linde plin Ptuj
Ekipa Toyota
Rezultati:
polfinale: Linde plin - ŠD Rim 2:0, Toyota - Altafin Ljutomer 5:0.
Tekma za 3. mesto: ŠD Rim - Altafin Ljutomer 3:1.
Tekma za 1. mesto: Linde plin - Toyota 4:2 (po kazenskih strelih; 1:1).
Linde plin Ptuj: Damjan Golob, Davorin Šnofl, Bojan Zrnko, Danilo Pukšič, Roki Pernat, Jani Krampelj, Gregor Hebar. Vodja ekipe: Darko Rojs.
Karate • Ines Švarc, dijakinja ptujske gimnazije
Državna prvakinja v športnih borbah in katah
Ines Švarc, dijakinja drugega letnika Gimnazije Ptuj, je aktualna državna prvakinja v športnih borbah in katah. Prejšnji mesec se je v Žalcu udeležila državnega mladinskega in kadetskega prvenstva v karateju, na katerega so prišli meriti moči tekmovalci iz kar 54 karate klubov; na prvenstvu je tako skupaj nastopilo 500 tekmovalcev. Med najuspešnejšimi karate klubi je bil ponovno Karate klub Kovinar Maribor s svojo najboljšo tekmovalko Ines Švarc, ki je najprej nastopila v katah. V petih krogih je premagala vse konkurentke in s kato Kururunfa osvojila naslov državne prvakinje. Tekmovanje je nadaljevala še v borbah v kategoriji kadetinje + 57 kg, kjer je v finalu premagala Lari-so Širič iz KK Triglav Krško. Torej je skupno dosegla kar dva naslova državne prvakinje, na katera je lahko zelo ponosna, saj so odraz truda vloženega na napornih treningih.
Ines Švarc je karate je začela trenirati pred devetimi leti v sekciji Karate kluba Kovinar Maribor v Lenartu. S svojo vztrajnostjo, trdim delom in voljo na treningih je po prvih uspehih na tekmah dokazala,
Ines Svarc (levo) med vadbo
da želi uspeti v športnem kara-teju. Sprva je trenirala dvakrat tedensko, kasneje je trener Viljem Klanjšček, mojster karate-ja 3. dan, sestavil intenzivnejši plan treningov in sicer tri do štirikrat tedensko. Treningi potekajo v matičnem klubu v Mariboru, kjer se odvijajo specialni treningi za tekmoval-
ce. V začetku leta 2007 je Ines Švarc dobila povabilo s strani Karate zveze Slovenije, da se udeležuje treningov državne reprezentance in se skupaj z drugimi državnimi reprezen-tanti pripravljala za nastop na oktobrskem Svetovnem mladinskem in kadetskem prvenstvu v Turčiji. Intenzivne pri-
prave v okviru KZS so potekale v Logatcu. Ines se je dokazovala še na obveznih pripravljalnih tekmah. Pogoji, ki jih je mora-
la izpolniti, so bili zelo visoki: najprej dobra kondicijska pripravljenost, ki so jo preverjali z večkratnimi testiranji v okviru KZS, nato še osvojitev točk na določenih mednarodnih in domačih tekmah. Na tekmovanjih je bila velika konkurenca, zato je za priprave na te tekme trener Klanjšček pripravil intenzivne poletne priprave, katerih se je udeležilo šest najboljših kovinarjevih tekmovalcev, pri čemer so letošnje poletje namenili kar šestkrat na teden za treninge, ob določenih dnevih tudi po dva treninga dnevno.
Ines Švarc je trenutno najuspešnejša tekmovalka Karate Kluba Kovinar Maribor. Kot državna reprezentantka se je konec meseca oktobra udeležila Svetovnega mladinskega in kadetskega prvenstva v Istam-bulu v Turčiji, ki je bilo prvo večje prvenstvo v njeni športni karieri. Tam je sicer morala priznati poraz proti Rusinji (slednja je izgubila boj za medaljo, tako da Ines ni nadaljevala tekmovanja v repasažu). Prav tako se lahko v tej sezoni pohvali še s prvim mestom v skupnem seštevku Pokalnega tekmovanja v okviru KZS ter drugim mestom, ki ga je osvojila na močnem mednarodnem turnirju v oktobru v Skopju.
Ker vsi treningi potekajo v Mariboru, mora Ines Švarc na vsak trening pripotovati iz oddaljene občine Trnovska vas, od koder jo redno vozita star-
ša (30 km v eno smer!). Ines ima pri svoji športni poti veliko podporo in spodbudo pri starših, kar je za njene razmere in oddaljenost od matičnega kluba pogoj in velika prednost. Ines si s svojo voljo in željo po uspehih kreira športno pot, pri čemer v ničemer ne zanemarja šole. Prostega časa nima veliko, saj med tednom opravlja vse šolske obveze, ki jih ima kot dijakinja ptujske gimnazije. Ob tem štirikrat trenira v Mariboru, vikendi pa so namenjeni tekmam in pripravam v okviru KZS. Ines je izredno ponosna na dejstvo, da je tudi članica gimnazijske nogometne ekipe na Ptuju, kjer imajo seveda tudi veliko športnih uspehov.
Karate klub Kovinar Maribor v letu 2008 praznuje svojo 30. obletnico delovanja. V svojih vrstah je v tem času vzgojil mnogo mojstrov kara-teja, kakor tudi tekmovalcev z izjemnimi športnimi dosežki v borbah in katah.
Sedaj se Ines Švarc in drugi člani reprezentance v svojih matičnih klubih in v okviru KZS že pripravljajo na naslednje večje tekmovanje, ki bo februarja 2008 v Trstu. Gre za evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo. Pred tem se bodo člani kluba udeležil še vseh obveznih tekem, ki jih organizira Karate zveza Slovenije ter vseh obveznih mednarodnih turnirjev.
Rebeka Gradišnik
Šolski šport • Tekmovanje srednjih šol
Košarka
Rezultati občinskega prvenstva SŠ za dijake (izvajalec: Gimnazija Ptuj, prof. Lovro Beranič): Poklicna in tehniška strojna šola - Poklicna in tehniška elektro šola 21:23, Gimnazija Ptuj - Ekonomska šola 43:28.
Za 3. mesto: Poklicna in tehniška strojna šola - Ekonomska šola 34:26.
Za 1. mesto: Poklicna in tehniška elektro šola - Gimnazija Ptuj 18:43.
Vrstni red: 1. Gimnazija Ptuj, 2. Poklicna in tehniška elektro šola, 3. Poklicna in tehniška strojna šola, 4. Ekonomska šola.
Ojsteršek): Poklicna in tehniška strojna šola - Poklicna in tehniška elektro šola 0:2, Gimnazija Ptuj - Ekonomska šola 2:0.
Za 3. mesto: Poklicna in tehniška strojna šola - Ekonomska šola 2:0.
Za 1. mesto: Poklicna in tehniška elektro šola - Gimnazija Ptuj 1:2.
Vrstni red: 1. Gimnazija Ptuj, 2. Poklicna in tehniška elektro šola, 3. Poklicna in tehniška strojna šola, 4. Ekonomska šola.
Nogomet
Odbojka
Rezultati občinskega prvenstva SŠ za dijakinje (izvajalec: Gimnazija Ptuj; vodja tekmovanja prof. Gorazd Ojsteršek): Poklicna in tehniška elektro šola - Gimnazija Ptuj 0:2.
Vrstni red: 1. Gimnazija Ptuj, 2. Ekonomska šola Ptuj.
Rezultati občinskega prvenstva SŠ za dijake (izvajalec: Gimnazija Ptuj; vodja tekmovanja prof. Gorazd
Rezultati občinskega prvenstva SŠ za dijakinje (izvajalec: Poklic. in teh. elektro šola, Ptuj; vodja tekmovanja: prof. Primož Gorše): Ekonomska šola - Gimnazija Ptuj 1:7.
Vrstni red - dijakinje: 1. Gimnazija Ptuj, 2. Ekonomska šola Ptuj
Rezultati občinskega prvenstva SŠ za dijake (izvajalec: Poklic. in teh. elektro šola, Ptuj; vodja tekmovanja: prof. Primož Gorše): Poklicna in tehniška strojna šola - Poklicna in tehniška elektro šola 1:2, Gimnazija Ptuj - Ekonomska šola 4:2. Za 3. mesto: Poklicna in tehniška
strojna šola - Ekonomska šola 2:4.
Za 1. mesto: Poklicna in tehniška elektro šola - Gimnazija Ptuj 2:4.
Vrstni red: 1. Gimnazija Ptuj, 2. Poklicna in tehniška elektro šola, 3. Ekonomska šola, 4. Poklicna in tehniška strojna šola.
Rezultati področnega prvenstva SŠ za dijakinje (organizator: Zavod za šport Ptuj; izvajalec: Gimnazija Ormož, vodja tekmovanja: Tone Lah, prof. športne vzgoje): Srednja šola Slovenska Bistrica - Gimnazija Ptuj 2:5.
Vrstni red: 1. Gimnazija Ptuj, 2. Srednja šola Slovenska Bistrica.
Rezultati področnega prvenstva SŠ za dijake (organizator: Zavod za šport Ptuj; izvajalec: Gimnazija Ormož, vodja tekmovanja: Tone Lah, prof. športne vzgoje): Gimnazija Ormož - Srednja šola Slovenska Bistrica 0:0, Srednja šola Slovenska Bistrica - Gimnazija Ptuj 1:3, Gimnazija Ptuj - Gimnazija Ormož 2:2.
Vrstni red: 1. Gimnazija Ptuj, 2. Gimnazija Ormož, 3. Srednja šola Slovenska Bistrica.
V 1/4 finale se uvrsti prva ekipa, ki se sama prijavi za nadaljnje tekmovanje.
Nogometna ekipa Gimnazije Ptuj, zmagovalka področnega prvenstva
Mini rokomet
Odlični nastopi mladih Ormožanov
Konec leta 2007 je bil zelo naporen za najmlajše rokome-taše iz Ormoža. Slednji so se udeležili turnirjev v Gorišnici, Ilirski Bistrici in najmočnejšega tod okrog, v Varaždinu.
V Gorišnici so nastopili zelo obetavni letniki 1998 in v konkurenci Gorišnice ter Ptuja osvojili 1. mesto. Pod vodstvom trenerjev Mladena Grabovca in Uroša Krstiča so nastopili: Jur-ček Korpič Lesjak, Kevin Caf, Timon Grabovac, Rene Plavec, Tilen Kosi, Gašper Horvat, David Lukner, Nino Ulaga, Dominik Ozmec in Nejc Zidarič.
Na turnirju v Ilirski Bistrici so Ormožani nastopili s kar štirimi ekipami. Letniki 1997 so pod vodstvom Danice Zorec osvojili 3. mesto, letniki 1998 so pod vodstvom Uroša Kr-stiča nanizali pet zmag, kar je zadostovalo za novo turnirsko
zmago; »padli« so Sežana, Izola, Koper ter dvakrat Ilirska Bistrica. Letniki 1999 (dve ekipi) so pod vodstvom Mladena Gra-bovca osvojili 2. in 3. mesto. V finalu so s 5:4 klonili proti gostiteljem turnirja.
Z dvema ekipama v kategoriji letnikov 1998 so Ormožani sodelovali tudi na turnirju v Varaždinu, ki velja za najmočnejšega tod okrog. Sodelovalo je 18 ekip iz celotne Hrvaške (Zagreb, Bjelovar, Rijeka, Split, Karlovac, Čakovec, Virovitica, Varaždin ...), Ormožani so bili edini slovenski predstavnik. Kljub težavam z boleznijo (vodene koze) so se ormoški mini rokometaši odlično odrezali in osvojili končno 4. mesto. V pol-finalu so z 9:7 morali priznati premoč hrvaškim prvakom iz Karlovca (kasnejšim zmagovalcem turnirja); tekma je bila
prava poslastica za številne gledalce. Prvo ekipo Ormoža so sestavljali: Jurček Korpič Lesjak, Nino Ulaga, Gašper Horvat, Rene Plavec, Timon Grabovac, Dominik Ozmec. Druga ekipa, katero so večinoma sestavljali rokometaši rojeni leta 1999 in mlajši, so v skupini zabeležili tri poraze in eno zmago. Za drugo ekipo so igrali: Kevin Caf, David Lukner, Martin He-bar, Nejc Zidarič, Luka Voljč, Lan Voršič, Gašper Hebar in Rene Rizman.
V januarju se bodo najmlajši ormoški rokometaši udeležili turnirja v Celju (13. januar), v Veliki Nedelji bo odigran drugi turnir Rokomet moja igra področje Podravje, v Ormožu pa bo gostovala tudi ekipa iz Virovitice z letniki 1997, 1998, in 1999.
UK
Mladi ormoški rokometaši dosegalo zelo dobre rezultate na turnirjih doma in v tujini.
Ptuj • December Medobčinskega društva invalidov Ptuj
»Počasnost« pri iskanju primernih delovnih mest za invalide
December je že po tradiciji mesec, ko se aktivnosti društev invalidov še okrepijo, tudi zaradi praznika dneva invalidov. Letos so v Medobčinskem društvu invalidov Ptuj pripravili dve delavnici.
Prvo delavnico so posvetili diskriminaciji oziroma kršenju pravic invalidom na delovnem mestu. Vodila jo je Helena Klinar, vodja Območne enote inšpektorata za delo Maribor. Ob tej priložnosti se ji je pridružil tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak, ki je prišel na Ptuju tudi zato, da bi več izvedel o tem, kako je s kršenjem pravic invalidom na delovnih mestih v tem koncu Slovenije, po podatkih naj bi jih bilo na območju cele Slovenije precej, s pridobljenimi podatki pa želi seznaniti Ministrstvo za gospodarstvo ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, prav tako pa tudi varuhinjo človekovih pravic. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju se po besedah Novaka dobro uresničuje, v roku devetih mesecev leta 2007 se je zaposlilo okrog 1600 brezposelnih invalidov.
Največji problem pa je usklajevanje nadomestil za invalidnost. Konec avgusta 2007 je Zveza delovnih invalidov Slovenije vložila v presojo na Ustavno sodišče Zakon o socialnih transferjih posameznikov in gospodinjstev Republike Slovenije, zaradi
Upravna enota Ptuj
Voznik avtomehanik, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, poskusna doba 1 leto, vozniški izpit B, C, E, izkušnje s prevozi s tovornimi vozili. PAAM LOG, D. O. O. Rok prijave: 10. 1. 2008 Elektroinstalater - delo v Sloveniji - M/Ž, enoizmen-sko delo, določen čas, 12 mesecev, poskusna doba 2 meseca,vozniški izpit B-kat-egorije, slovenski jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. MIKS, D. O. O. Rok prijave: 17. 1. 2008 Monter vodovodnih in ogrevalnih naprav - m/ž. enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, določen čas
neusklajevanja nadomestil za invalide, ki se ne usklajujejo tako kot pokojnine. MO Ptuj pa je med tistimi občinami, ki še nimajo dokumenta o tem, da bi bile prijazne do invalidov, da bi bila občina po meri invalida, smo izvedeli od predsednika zveze delovnih invalidov Slovenije. Ta dokument je doslej uspelo pridobiti le šestim slovenskim občinam, Ajdovščini, Velenju, Trbovljem, Radovljici, Hrastniku in Radljam ob Dravi. Inšpektorat za delo je tista inšpekcija, ki je pristojna nadzirati tudi predpise s področja delovnih razmerij, zaposlovanja, varnosti in zdravja pri delu, ki urejajo tudi pravice oziroma varstvo invalidov, tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, ki se nanaša na invalide, in Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju, ki pa velja za vse invalide, ne samo za delovne. Vodja Območne enote inšpektorata za delo v Mariboru Helena Klinar se je osredotočila na položaj delovnega invalida, kaj bi moral delodajalec narediti, pa ne naredi, kakšne so pravice. V sklopu vseh ostalih zadev, zaradi katerih se ljudje obračajo po pomoč, nasvet
24 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. iščemo kandidate z max. 5 let delovnih izkušenj. MIKS, D. O. O. Rok prijave: 17. 01. 2008 Voznik tovornega vozil za mednarodni promet (H, SK, CZ, PL, A) - m/ž, gibljiv-nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit C, E-kategorije, hrvaški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. STRELEC BRANKO, S. P. -AVTOPREVOZNIŠTVO Rok prijave: 13. 1. 2008
ali z zahtevo za ukrepanje, mariborska enota pokriva kar veliko območje. V UE Maribor, Ptuj, Ormož, Pesnica, Ruše, Lenart, Slovenska Bistrica problemi invalidov po besedah Klinarjeve posebej ne izstopajo. Morda bolj izstopajo po vsebini. Inšpekcijske preglede inšpektorat za delo kot celota izvaja sistematično v podjetjih, ki zaposlujejo delovne in tudi ostale invalide, najmanj enkrat letno. Podatki za leto 2006 kažejo predvsem na neurejenost na področju varstva in zdravja pri delu, pri tem je bilo ugotovljenih več kršitev in nedoslednosti, tudi ko gre za invalide, da jih delodajalci niso pošiljali na preventivne zdravstvene preglede, čeprav bi morali biti malo bolj pozorni na njihovo zdravje. To se je dogajalo tudi
Pomožni kuhar - m/ž, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit b kategorije. BARBARA LUŽNIK, s. p. Rok prijave: 13. 1. 2008 Natakar - m/ž, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, delovne izkušnje 1 leto, vozniški izpit B-kategori-je. angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BARBARA LUŽNIK, s. p.
Rok prijave: 13. 1. 2008 Voznik tovornega vozila - m/ž, gibljiv/nestalen urnik, delovne izkušnje 1 leto, vozniški izpit B, C, E-kategori-
v podjetjih, ki imajos status invalidskega podjetja.V primeru, da ima nek delodajalec probleme z nelikvidnostjo, delijo enako usodo vsi zaposleni zaradi zamujanja plač in regresa, ne samo invalidi. Gotovo največji problem je izpolnjevanje osnovne obveznosti, ki jo ima delodajalec, ko zaposli invalida oziroma ko nekdo postane invalid med zaposlitvijo in mu je potrebno najti ustrezno zaposlitev, praviloma drugo delovno mesto. To pravico, ki je določena v Zakonu o delovnih razmerjih in Zakonu o invalidskem zavarovanju, je potrebno najti in opredeliti. Delodajalci običajno odlašajo s tem, pustijo, da zadeve stojijo. Inšpektorat za delo v teh primerih nadzira, če je postopek v zvezi s tem sploh ste-
je. PAAM LOG, D. O. O. Rok prijave: 10. 1. 2008 OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
DANBANOVIČ MLADEN, 041/345-846, info@nkptuj-klub.si., polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik. 1 mesec. 1 leto. B, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje tekoče, pisanje osnovno, organizac. sposobnost. NK PTUJ.
Rok prijave: 19. 1. 2008 Varilec-monter, poskusna doba 1 leto, vozniški izpit B-kategorije, ročne spretnosti, organizacijske sposobnosti. ZEMONT, IVAN ZEMLJARIČ, S. P.
Rok prijave: 9. 1. 2008 Pomožna dela in polag-
kel, inšpektorji so ponavadi tisti, ki z odločbo spodbudijo delodajalce, da se tega sploh lotijo pravilno, da pritegnejo pooblaščenega zdravnika medicine dela, ki mora podati svoje mnenje o ustreznosti delovnega mesta, pri čemer naj bi bil v postopek vključen tudi delavec. Potrebno pa je pridobiti tudi dopolnilno mnenje invalidskega komisije o tem, ali je drugo delovno mesto ustrezno. Že dve leti je mogoče odpovedati invalidom pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma zaradi invalidnosti ob izpolnitvi pogoja.
Skozi nadzor inšpektorji za delo niso prišli do podatkov diskrimaciji oziroma šikaniranju invalidov na delovnem mestu. V prijavah, ki jih prejemajo, to ni izredno navedeno,
anje raznih podov, parket-arstvo, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, PETROVIČ STANISLAV, S. P. - PARKET-ARSTVO.
Rok prijave: 9. 1. 2008 Odvetniški pripravnik - sestavljanje vlog, zahtevkov, tožb, pritožb, zastopanje strank na sodišču, sodelovanje na sodnih ogledih, pregledi sodnih in upravnih spisov, druga pravna opravila - m/ž, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s
da bi bil nekdo neenakopravno obravnavan zato, ker je delovni invalid oziroma ker ima neke omejitve glede norme in podobno. Eni delodajalci so žaljivi do vseh, ne samo do invalidov. Po najnovejših spremembah Zakona o delovnih razmerjih je prepoved diskriminacije malo razširjena, kaj je diskriminacija, neenakopravno obravnavanje, kaj je nadlegovanje, spolno in vsako drugo. Za nadure velja, da se jih lahko opravlja le s soglasjem, ne sme pa jih opravljati nekdo z omejitvami. Dejstvo pa je, da postopka za varstvo pravic ne more nihče začeti namesto delavcev. Različna združenja, med njimi je tudi Medobčinsko društvo invalidov Ptuj, imajo lahko veliko vlogo pri osveščanju, izobraževanju, iskanju poti za probleme, s katerimi se njihovi člani srečujejo. Lahko pa tudi v njihovem imenu opozorijo na določene nepravilnosti. V pogovoru so delovni invalidi opozorili na številne probleme, s katerimi se srečujejo, od mobinga, ki je najpogostejši, o tem, da jim delodajalci jemljejo dneve dopusta za dneve, ki so prosti dela, o tem, da nekateri kljub temu, da delajo že leto dni, še nimajo pogodbe o zaposlitvi, do negativnega odnosa do invalidov, ki je izraz pomanjkanja srčnosti, ker je dobiček prevladujoče dejstvo in podobno. Na nekaj vprašanj glede delovnih pogojev, razmer pa so udeleženci pogovora prejeli pisne odgovore. Na drugi decembrski delavnici, ki je prav tako potekala v prostorih Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Ptuj, pa so govorili o pravilni uporabi zdravil. Predaval je mag. Danilo Sale-movič.
MG
preglednicami - osnovno, 700 EUR neto / mesečno. ODVETNIK - RESNIK BRANKO. Rok prijave: 15. 1. 2008
Upravna enota Ormož
Predelava živil rastlinskega izvora, delovne izkušnje 2 leti, ročne spretnosti, enoizmensko delo, poskusno delo: 2 meseca. FIGARRO ORMOŽ.
Rok prijave: 14. 1. 2008 Priprava in peka kruha in pekovskega peciva, delovne izkušnje 2 leti, ročne spretnosti, fizična moč, enoizmensko delo, poskusno delo: 2 meseca. FIGARRO ORMOŽ.
Rok prijave: 14. 1. 2008
Medobčinsko društvo invalidov Ptuj, vodi ga Zdenka Ornik, je združenje, ki deluje v javnem interesu. Po zakonodaji so invalidske organizacije socialni partner državi, delodajalcem in sindikatom. V okviru temeljne strategije invalidskega varstva si v invalidskih organizacijah prizadevajo za uveljavljanje pravic na temelju pravice do enakih možnostih in enakopravne obravnave ter za uveljavljanje socialnega modela razumevanja invalidnosti, za obravnavo invalida kot celovite osebnosti kot avtonomnega subjekta, ki ob ustreznih pogojih zmore izkoristiti preostale potenciale.
Foto: Črtomir Goznik
Decembra so bili v Medobčinskem društvu invalidov Ptuj še posebej aktivni, tudi zaradi dneva invalidov. Pripravili so delavnici pod naslovom Diskriminacija oziroma kršenje pravic invalidom na delovnem mestu in o pravilni uporabi zdravil. Fotografija je s prve delavnice, na kateri sta sodelovala Helena Klinar, vodja inšpektorata za delo Maribor, in Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije.
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (39)
Usoda nacističnega zaklada
Ob koncu druge svetovne vojne so nacisti poskušati skriti sto ton zlata in na tisoče umetniških izdelkov, kar je predstavljalo eno največjih tedanjih bogastev na svetu. Del vojnega nacističnega zaklada je padel v roke zaveznikom, drugi del pa je izginil neznano kam. Občasno se na različnih koncih sveta na javnih in skritih dražbah pojavljajo predmeti pogrešanega zaklada.
Skrivanje prvega zaklada
Dr. Walther Funk, predsednik osrednje nacistične banke imenovane Reichsbank, se je 3. februarja 1945 skupaj s 5000 uslužbenci skrival v bunkerju, globoko v kleti, medtem ko so zavezniki nepopustljivo bombardirali Berlin, zadnje Hitlerjevo oporišče. 950 bombnikov je na nacistično prestolnico odvrglo 2265 ton razstreliva, kar je bilo najhujše bombardiranje v drugi svetovni vojni (razen Hiroši-me in Nagasakija, kjer pa je šlo za atomsko bombo). Funku je bilo jasno, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bodo zavezniki pojavili v Berlinu, kjer se je v Reichsbanki nahajalo 93,17 odstotka vseh nemških finančnih rezerv. V današnji vrednosti je to znašalo 7,5 milijarde ameriških dolarjev in 1,5 milijarde dolarjev italijanskega zlata. Funk je sklenil, da zlate in denarne rezerve skrijejo v veliki rudnik soli Kaiseroda, ki se je nahajal 320 km jugozahodno od prestolnice in je že vseboval številne umetniške dragocenosti. Za prevoz zaklada so potrebovali 13 vagonov.
Votlina Ali Babe
V začetku aprila se je 3. armada ZDA pod vodstvom generala Georga S. Patto-na nezadržno bližala porušenemu Berlinu. 6. aprila so Američani po naključju od dveh francoskih begunk izvedeli za lokacijo, kjer naj bi se nahajal skriti nacistični zaklad. Naslednjega dne so se z dvigalom spustili 640 metrov globoko v rudnik Kaiseroda. Ameriškim častnikom se je zdelo, kakor da bi odkrili ba-
jeslovno votilno Ali Babe in 40 razbojnikov. Najprej so našli 550 vreč z milijardo rajhovskih mark. Potem so v veliki sobani odkrili 8527 zlatih palic, zlatnike iz Francije, Švice in ZDA, polne kovčke diamantov, biserov in drugih dragih kamnov ter vreče zlatih zobnih mostič-kov in plomb, ki so jih nacisti nabrali po taboriščih smrti. V drugih predorih so našli še 400 ton umetnin - dragocenih slik in umetniških izdelkov. Med njimi je bila znamenita »jantarjeva soba carjev«, ki je bila prvotno last pruskega cesarja Vilijema I., kasneje pa ruskega carja Petra Velikega. Izjemna mojstrovina je bil tudi doprsni kip kraljice Nofrete iz starega Egipta. Med neprecenljivimi slikami so bila dela Re-noirja, Tiziana, Raffaella, Rembranta, Durerja, Van Dycka in Maneta. Zaradi osupljivosti najdbe sta rudnik obiskala tudi general Patten in poveljnik zavezniških sil Dwight Eisenhower. Američani so najdeni zaklad nato-vorili na 32 tovornjakov in ga prepeljali v Frankfurt.
Skrivanje drugega zaklada
Ko se je razvedelo, da je nacistično državno premoženje prišlo v roke zaveznikov, je Hitler sklenil, da skrijejo še preostali del (6,83 odstotka) zlatih rezerv, ki so bile vredne 180 milijonov dolarjev. Nalogo je zaupal policijskemu polkovniku Fri-edrichu Josefu Rauchu, ki je bil obenem fuhrerjev osebni častnik za varnost. Ker je gestapo že pred tem poskril svoje zlato, dragulje, umetniška dela in bankovce po
rudnikih, jezerih in drugih skrivališčih na jugu Bavarske in severu Avstrije, je Rauch sklenil, da jih bo posnemal. Bankovce je naložil na dva vlaka za München, zlate palice in zlatnike pa na tovornjake. Namestnik predsednika Reichsbanke Hans Alfred Lipinski je med potjo dal pretovoriti bankovce z vlaka na tovornjake in zase obdržal vrečo denarja s tujo valuto in pet manjših škatel. Možakar je vedel, da je konec tretjega raj-ha neizbežen, zato si je hotel zagotoviti varno prihodnost na tujem. Njegovemu zgledu so sledili še drugi in zaklad je počasi odtekal s tovornjakov, ki so vozili skozi gozdove gora Karwendala. Častniki so se med potjo prerekali o tem, kam naj skrijejo zaklad. En del zlata so zakopali blizu samotne alpske koče imenovane Gozda hiša, bankovce pa v jame, neprepustne za vodo, na treh gorskih vršacih. Ostalo zlato je izginilo skupaj z nemškimi oficirji, za katere je bila skušnjava prevelika in nagon po preživetju premočan.
Zavezniki so zajeli dr. Fun-ka, predsednika Reichsbanke, in druge visoke nacistične častnike. Nihče ni priznal, da ve, kje so pogrešane skrite zlate rezerve. Ameriški vojaki so kasneje našli del zakopanih zakladov, vendar pa so se morali sprijazniti, da je izginilo 46,5 milijona dolarjev v zlatu in 12 milijonov dolarjev v bankovcih.
Zaklad na dražbi
Skušnjavi zlata, denarja in umetniških del pa niso podlegli samo Nemci, ki so ob koncu vojne bežali na varno (večinoma v Latinsko Ameriko), ampak na grozo generala Pattona tudi Američani.
Ujeli so kar 300 vojakov, ki so poskušali dele nacističnega zaklada odnesti s seboj v ZDA. Za krajo so jim sodili, jih zaprli ali nečastno odpustili iz vojske. Toda vseh zmikavtov niso odkrili. Nekaj jih je srečno ušlo. Zato so se kasneje začeli pojavljati posamezni predmeti nemške izgubljene dediščine na javnih dražbah in privatnih, skritih prodajah.
Leta 1990 so dediči pokojnega ameriškega veterana iz majhnega kmečkega kraja v Teksasu na dražbi ponudili vrsto nemških umetniških zakladov. Med njimi je bil najdragocenejši rokopis štirih evangelijev iz 9. stoletja, ki je bil 600 let starejši od Guten-bergove Biblije. Rokopis je bil vezan v zlate in srebrne platnice ter izjemno lepo ilu-miniran in ilustriran. Zahodna Nemčija ga je odkupila za 30 milijonov dolarjev.
Ostali del zaklada so predstavljali še: rokopis iz leta 1513, relikvarij iz 9. stoletja, oba z okrašenimi zlatimi in srebrnimi platnicami, ploščata srca, zlati in srebrni križi, kristalna steklenica v obliki škofove glave, v kateri naj bi bil koder las Jezusove matere Marije, glavnik Henrika I. iz 12. stoletja in drugi pomembni zgodovinski in verski predmeti. Uradi ZDA, predvsem IRS (davčna uprava) in FBI (zvezna policija), so odkrili, da je bil pokojni veteran poročnik Joe T. Meador, po poklicu učitelj umetnostne zgodovine, ki je ob koncu vojne izpeljal eno največjih kraj umetnin v 20. stoletju. Njegovi dediči so ameriški vladi prodali ves preostali zaklad za 2,75 milijona dolarjev.
Prihodnjič: Ali nam bije poslednja ura
Zakonski in družinski center Midva
Kam je šla najina ljubezen?
Vsaka družina se na svoji poti razvoja sreča z različnimi stiskami, ki si jih pogosto ne zna razložiti, niti najti vzroka zanje. Takrat se vprašamo: Zakaj se to dogaja ravno meni? Zakaj midva? Zakaj jaz? Na Zakonskem in družinskem centru Midva na Ptuju vam lahko pri tem pomagamo.
Midva - zakonski in družinski center
Vprašanje bralke: Poročena sva pet let in imava tri leta staro hčerko. Skupaj sva že 15 let. Po letu dni zakona se je mož začel umikati pred televizor. Resnično je neznosno in glede na to, koliko truda sem vložila v najin odnos, bi želela vsaj malo spoštovanja. Občutek imam, da je prav alergičen na vse, kar povem, izogiba se pogovoru in pravi, da več ne more vzdržati ob meni, ker se z mano ne da pogovarjat. Pravi, da je z mano še samo zaradi hčer-
ke. Počutim se nemočno, kot da bi potiskala steno, ki je ne morem premakniti.
Odgovor: Kot opisujete, se počutite nemočno, kot bi potiskali steno, ki je ne morete premakniti. Mož vam je resnično postavil zid. Samega sebe je obzidal, da nihče ne bi prišel do njegove ranljivosti. Ker je v sebi zelo krhek in ranljiv, je njegova obramba neodzivnost, ki na zunaj deluje kot stena, ki se je ne da premakniti. Najverjetneje ste zelo osamljeni ob tej steni. Saj stena da samo lasten odmev. Vse, kar pošljete v njegov
svet, se odbije. Ob tem doživljate grozo, strah, žalost, krivdo, obup. Želite se pogovoriti, pa je tam spet stena. In vsa čutenja ostanejo vam. Verjamem, da ta neodzivnost, ta zid zelo boli, saj doživljate, da je z vami nekaj narobe, da vi počnete ali ste storili nekaj, zaradi česar vas mož več ne ljubi. Ob vsem tem pa je sam tudi on, ne zmore se sprostiti v odnosu z vami, zato se zapira v svoj svet, kjer se počuti varno ob občutjih, ki se mu ob vas prebujajo.
Pri sebi morate začutiti, da to, kar čutite, vaš mož skrbno
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
skriva za svojim zidom ter da nosite del čutenj, ki niso vaša. Veliko besed, razumevanja in sočutja bosta potrebovala, da bosta porušila stene med vama. Predvsem pa bosta morala najti besede za stisko, ki vaju razdvaja. Bodite potrpežljivi do sebe, z vero in zaupanjem vase.
Želim vam vse dobro v prihodnje.
Sabina Stanovnik,
spec. zakonske in družinske terapije
Na valovih časa
Torek, 8. januar; Danes goduje Severin.
1642 je umrl znameniti astronom Galileo Galilei.
1912 je postal Ivan Šušteršič postal deželni glavar na Kranjskem.
1935 se je rodil ameriški pevec, kralj rock'n'rolla Elvis Presley.
1943 je v boju na Osankarici pri Treh Kraljih na Pohorju padel Pohorski bataljon.
1990	je viceguverner Narodne banke Jugoslavije Mitja Gaspari v televizijskem Žarišču izjavil, da banka nikomur ne daje prednosti
1991	je slovenski Izvršni svet sklenil, da bo Slovenija v celoti prevzela pobiranje temeljnega davka na promet in carine. Sreda, 9. januar; Danes goduje Julijan.
1836 je dr. France Prešeren zaprosil ljubljansko gubernijo za izdajo svoje povesti v verzih Krst pri Savici.
1862 je umrl ameriški izumitelj Samuel Colt.
1842 se je rodil slovenski skladatelj Anton Hajdrih.
1856 se je rodil v Globokem slovenski pesnik Anton Aškerc.
1911 se je na letalskem mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil prvi slovenski pilot in izdelovalec letal Edvard Rusjan.
1923 je Pokrajinska uprava za Slovenijo potrdila pravila slovenskega oblastnega odbora Organizacije jugoslovenskih nacionalista - Orjune.
1942 je začela nemška policija začela ofenzivo proti Cankarjevem bataljonu v Dražgošah.
1951 so ustanovili Slovensko izseljensko matico.
1990	se je SZDL Socialistična zveza delovnega ljudstva preimenovala v Socialistično stranko Slovenije.
1991	je Predsedstvo SFR Jugoslavije sprejelo poseben odlok o izročitvi »nezakonito« pridobljenega orožja.
1991 je slovenska vlada objavila memorandum. Četrtek, 10. januar; Danes goduje Gregor.
1882 je izšla v Celovcu prva številka kulturnega in političnega lista koroških Slovencev Mir.
1922	so se predstavniki Koroških Slovencev pritožili na Društvo narodov zaradi kršenja pravic o manjšim šolstvu, leta 1934 pa tudi zaradi diskriminacij pri štetju.
1946	se je začelo prvo zasedanje Generalne skupščine OZN. Petek, 11. januar; Danes goduje Pavlin.
1903	se je rodil v Ljubljani slovenski častnik Ernest Peterlin.
1942	je jugoslovanska vlada v emigraciji ustanovila novo vlado, v kateri je postal Draža Mihajlovic minister za vojsko.
1953 so ustanovili Slovensko planinsko društvo Celovec, slovensko planinsko organizacijo koroških Slovencev v Avstriji.
1991	je Skupščina RS podprla predloge ukrepov Izvršnega sveta Slovenije za urejanje gospodarskih odnosov v Jugoslaviji.
1923	sta Francija in Belgija zasedli Pomurje, ker Nemčija zmagovalkam v 1. svetovni vojni ni več plačevala odškodnine. Sobota, 12. januar; Danes goduje Tatjana.
1818 se je rodil zdravnik Ludwig Traube, ki je uvedel v medicino poskuse z živalmi.
1821 se je začel v Ljubljani kongres, zborovanje Svete alianse.
1900 je izšla v Kranju prva števila tednika Gorenjec.
1904	se je rodil v Gornjem Vremenu pri Divači slovenski pisatelj, zdravnik psihiater Bogomir Magajna.
1953 je na skupni seji obeh domov zvezne skupščine Edvard Kardelj predstavil vizijo nove jugoslovanske federacije.
1972 je umrl slovenski filmski režiser František Čap.
1998 je 19 držav, med njimi tudi Slovenija, v Parizu podpisalo protokol Sveta Evrope, ki kot prvi obvezujoči mednarodni dokument prepoveduje kloniranje človeka.
1976 je umrla britanska pisateljica romanov Agatha Cristie. Nedelja, 13. januar; Danes goduje Veronika.
1838 se je rodil v Žalcu hmeljar in politik Janez Hausebbic-hler, ki je prvi zasadil stalni nasad hmelja.
1929 je ilegalna KPJ v Sloveniji razširila ciklostirani letak z naslovom Proti vojaško-fašistovski diktaturi.
1949 so na seji politbiroja CK KPS razpravljali o Informbiroju.
1953 je Zvezna skupščine Jugoslavije po sporu z Informbi-rojem sprejela Ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ in o zveznih organih oblasti.
1958 je izbruhnila v Trbovljah in Hrastniku izbruhnila dvodnevna stavka rudarjev, ki ji je 16. sledila še solidarnostna stavka rudarjev v Zagorju.
1992	je Vatikan priznal SLO in HR kot samostojni državi.
1992 je Badinterjeva komisija ugotovila, da med nekdanjimi
jugoslovanskimi republikami pogoje za mednarodno priznanje izpolnjujeta le Slovenija in Makedonija.
1943	so izvedli v Nemčiji splošno in totalno mobilizacijo.
1953 so v SZ objavili novico, da so oblasti aretirale devet
zdravnikov vladne bolnišnice v Kremlju, ki naj bi bili načrtovali
atentat na najvišje voditelje SZ.
Ponedeljek, 14. januar; Danes goduje Srečko.
27. p. n. št. je prvi rimski cesar Gaj Julij Cezar Oktavijan Augustus (zvišeni) ustanovil principat, to je sistem trdne in učinkovite monarhične vlade.
1235 je umrl prvi srbski arhiepiskop Sava Nemanjic, najmlajši sin Štefana Nemanje, z imenom Rastko.
1865 je začel Janez Božič v Celovcu izdajati prvi katoliški list Slovenec s podnaslovom Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke.
1898 se je rodil v Kranju pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš.
1921 so ustanovili Ljubljanski velesejem.
1875 se je rodil nemški zdravnik, teolog, glasbenik in pisatelj Albert Schweitzer.
1914 je stekel tekoči trak za proizvodnjo avtomobilov v Fordovi tovarni v ZDA.
1941 se je rodil v Križevcih slovenski politik Milan Kučan.
1943	se je začela v Casablanci konferenca, na kateri so poleg Roosevelta in Churchila sodelovali tudi predstavniki ameriškega in britanskega generalštaba.
1944	je začela delovati apotekarska sekcija.
1947	se je sestala slovenska Ustavodajna skupščina in 16. januarja sprejela prvo slovensko ustavo.
1953 je bil Josip Broz Tito izvoljen za prvega predsednika države.
AvtoD£OM
Majhna in igriva mazda 2 s predhodnico nima veliko skupnega
Mazda 2 ni tako velika, resna in limuzin-sko udobna kot večina evropskih tekmecev, toda vsega tega niti ne boste preveč pogrešali, ker v sebi skriva neko igrivost. Res je tudi, da uspešen recept za to, kakšen naj bi bil simpatičen mestni avto, poznajo Japonci že vrsto let. Se spomnite modela 121? Nova mazda nadaljuje dolgo zgodovino majhnih avtomobilov, ob »zoom-zoom« preporodu znamke pa je po novem lažja, varčnejša in živahnejša.
Praviloma so novi modeli večji, težji in zmogljivejši, a pri tem avtomobilu je drugače: je krajši in nižji od predhodnika, tudi za 100 kg lažji, s svojo podobo pa dinamičnejši od oglate dosedanje izvedbe. Gre za drugačen pristop k snovanju majhnega avtomobila, saj se kompaktni enopro-storci ne prodajajo tako dobro, kot bi se morali. Mazda je to spoznala dovolj hitro in ukrepala. Oblikovalci so bolj kot kadarkoli prej sledili hišni filozofiji in avtomobil približali mlajši starostni skupini, ki se ji po Mazdinem mnenju ne bo potrebno odreči praktičnosti.
Kot že rečeno, je bila predhodnica zasnovana v »škatlastem« duhu z veliko mero
praktičnosti, a s samo obliko ne navdušuje morebitnih kupcev. Zraven tega so posamezni oblikovni elementi oblikovani tako, da kljub svojim enostavnim oblikam izgledajo dopadljivo. Zašiljen sprednji del krasita dolga, razvlečena žarometa, vmes pa najdemo značilno petkotno masko motorja.
Se torej avto podreja okusu stare celine? Lahko bi rekli da in ne, ker gre za kombinacijo evropskih in azijskih prepričanj o majhnem mestnem avtomobilčku. In čeprav je bila to za oblikovalce težka naloga, jim je kar uspelo - o tem priča ugoden sprejem evropske stroke in pozitivni odzivi Japoncev, saj so jih že prvi mesec prodali 15.000.
Še največji kompromis so Mazdini strokovnjaki naredili pri velikosti avtomobila, kjer je najožja konkurenca že dosegla ali presegla dolžino štirih metrov, dvojka pa meri (le) 3,88 metra. V notranjosti je presenetljivo veliko prostora, ki ga dodatno podkrepi še veliko vetrobransko steklo. Preprosta armaturna plošča ne posega preveč v kabino in je zaradi svoje er-gonomije enostavna za upravljanje. Pred sopotnikom se nahaja domiselna polica, ki ima poseben, nabiralniku podoben prekat, v katerega je mogoče pospraviti časopis, zemljevid ali kakšno podobno drobnarijo. Tako okolje voznika kot sopotnika je obdano s pretrdo in povprečno plastiko, še posebej, ker se na njej ponekod zelo kmalu poznajo prstni odtisi. Volanski obroč je enak kot v legendarnem roadsterju MX-5 in še nekaterih hišnih modelih, prestavna ročica pa se nahaja nekoliko višje na armaturni plošči; da je bolj pri roki. Zadnja klop je deljiva v razmerju 60/40, vendar slednje velja le za naslonjala, ki se po potrebi zložijo, ni pa mogoče hkrati privzdigniti sedalnega dela iz enega kosa. Osnovni prtljažnik ima za svoj avtomobilski razred premajhno prostornino (250 litrov), in četudi ga povečamo, ne dobimo povsem ravnega dna. S podiranjem zadnjih sedežev je lastnikom mazde 2 na voljo 787 litrov prostora.
Za svežo predstavnico v nižjem razredu vozil sta na voljo dva bencinska agregata, in
sicer 1,3-litrski, ki premore 75 KM oziroma 86 KM, medtem ko se 1,5-litrski štirivaljnik lahko pohvali s 103 KM. Oba motorja sta opremljena s sistemom sekvenčnega odpiralnega časa ventilov (S-VT), obenem pa novi 1,5-litrski motor premore tudi sistem VIS, ki poveča razpoložljiv navor v celotnem območju vrtljajev.
V časih, ko nedvomno velja, da je več bolje, so si pri japonski Mazdi upali razmišljati in narediti ravno nasprotno, ker je avto z 955 kg za 100 kg lažji od prejšnjega modela, pri čemer gre 20 kg prihranka na račun za 4 cm krajše in 4,7 cm nižje karoserije kot pri predhodnici, 30 kg na račun lažje karoserije, drugo pa na račun lažjih sestavnih delov, saj so pri snovanju uporabili tako imenovano gram strategijo preverjanja teže vsakega sestavnega dela. Ravno vzvojno čvrsta karoserija, ki so jo na najbolj občutljivih mestih izdelali iz čvrstega jekla, naj bi omogočala stabilnost v vožnji, hkrati pa je lahko tudi večja odprtina za vrata 250-litrskega prtljažnega prostora, ki na najožjem delu meri cel meter.
Mazda je znana po tem, da je v preteklosti filozofijo in namembnost svojih modelov velikokrat radikalno spreminjala. Od izrazite mladostnosti se je usmerjala k močni zadržanosti in družinsko-praktičnim vrednotam ter se potem spet vračala nazaj. Sedaj imajo z novo mazdo 2 predvsem na pogled čustva vzbujajoč avtomobil, ki je kljub nekaterim majhnim in nepopravljivim zameram japonskih konstruktorjev tudi uporabna in zanimiva alternativa zasidranim evropskim avtomobilom. Z revolucionarno spremenjenim vozilom si Mazda lahko obeta večji uspeh na evropskem trgu, saj naj bi letos prodali 70.000 avtov, leta 2009 pa naj bi dosegli 2,5-odstotni tržni delež med tovrstnimi vozili.
Mazda 2 je ponovno »čistokrven« japonski avto, ker se izdeluje v domači tovarni v Hirošimi, medtem ko so dosedanjo dvojko izdelovali v Valencii v Španiji in si je delila platformo s Fordovo fiesto.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Oskrba rane
Rana je stanje, ko so plasti kože ali globljih tkiv poškodovane. Po nastanku razvrščamo rane v akutne in kronične. Akutne rane so običajno posledica poškodbe. Mednje prištevamo praske, odrgnine, vbodni-ne, ureznine in vsekanine, raztrganine, zmečkanine, ugreznine, strelne rane in amputacije. V kolikor se rana celi dlje kot tri tedne, govorimo o kronični rani (npr. arterijske razjede, venski ulkusi, diabetične rane ...). Poleg mehanskih sil lahko povzročajo rane tudi toplota (opekline), mraz (omrzline), delovanje električnega toka, sevanje in kemične snovi.
Vsaka rana je nevarna zaradi krvavitve in okužbe, zato je zelo pomembna pravilna oskrba. Vendar pa je treba poudariti, da so za samooskrbo primerne le manjše praske, odrgnine, vbodnine oziroma povsem povrhnje vreznine in površinske opekline. Globlje rane zahtevajo pregled in oskrbo pri zdravniku. Takojšen obisk pri zdravniku je nujen tudi v primeru vboda z injekcijsko iglo, ob ži-
valskem ali človeškem ugrizu, pri daljših vrezninah (daljših od 3 cm na roki ali nogi oziroma daljših od 5 cm na drugih delih telesa), pri ranah, v katerih so še vidni tujki po čiščenju, pri močno krvavečih ranah in pri opeklinah katerih površina je večja od 3x3 cm.
Vedno, kadar se srečujemo z rano, je potrebno oceniti tudi morebitno potrebo po cepljenju proti tetanusu.
Samooskrba manjših poškodb (odrgnin, vbodnin, vreznin)
V primeru manjših površinskih ran je pomembno, da rano najprej dobro speremo s fiziološko raztopino. Če le-te nimamo pri roki, lahko uporabimo kar vodo iz pipe in blago milnico. Za čiščenje rane je primerna tudi 10 % raztopina joda. Uporabo 70 % alkohola odsvetujemo, saj so raziskave pokazale, da negativno vpliva na celjenje rane. Iz rane je potrebno odstraniti vse vidne tujke. V naslednji fazi lahko na rano nanese-mo hidrogel, ki bo na rani vzdrževal vlažno okolje ter tako pospešil celjenje, in vse skupaj prekrijemo s polpre-
kosti in iz različnih materialov (npr. obliži z aktivnim gelom za hitrejše celjenje, netkani samolepilni obliži, vodoodporni obliži), z vpojnimi nelepljivimi oblogami iz netkanega (koži prijaznega) materiala, z lepljivimi trakovi za pričvrstitev in mrežicami za pritrditev. Lahko se odločimo za tradicionalni način oskrbe rane s sterilno gazo in povojem. Ker pa se gaza rada spri-me z rano, je priporočljivo na rano najprej položiti vazelinske ali parafinske mrežice, ki bodo preprečile pustnim prozornim filmom sprijemanje. Uporaba gaze z blazinico.	se opušča, saj ima poleg
Pri povrhnjih odrgninah sprijemanja še mnoge dru-si lahko pomagamo z različ- ge pomanjkljivosti, kot so nimi mazili za rane (z do- vraščanje novonastalega datki antiseptikov ali učin- tkiva med nitke gaze, po-kovin za hitrejše celjenje), s škodbe tkiva in bolečine ob pršili in praški za rane. Na menjavi preveze, prepušča-voljo so tudi naravna ma- nje izločkov in bakterij, kar zila, ki vsebujejo izvlečke poveča možnost dodatne ognjiča in kamilice, alojo, okužbe bolnika ter osebja, propolis, ribje olje. Vendar ki rano oskrbuje, zahteva je treba poudariti, da je upo- pogoste menjave, povzroča raba teh mazil primerna maceracijo okoliške kože, za nego kože v končni fazi ne omogoča vlažnega oko-celjenja, ko imajo pomemb- lja, zato je čas celjenja daljno vlogo pri vzdrževanju ši, na rani pušča ostanke... kakovosti kože, nikakor pa Zaradi vsega naštetega gazo ta mazila niso primerna v že uspešno zamenjujejo so-prvih fazah oskrbe rane. dobne obloge, ki jih lahko V kolikor bi lahko prišlo uporabimo za akutne rane, do dodatne poškodbe ali še večji pomen pa imajo pri okužbe, je rane smiselno celjenju kroničnih ran zaščititi. To lahko storimo Katja Vrabl, mag. farm. z obliži različnih oblik, veli-	Lekarna Ptuj
:
Foto: Črtomir Gozni k
Katja Vrabl, mag. farm.
Moje cvetje
Začenja se novo leto
Letošnje leto so bili prazniki dokaj dolgi, spremljalo pa jih je tudi prav primerno vreme za ta čas. Mraz, ki je sedaj v naših krajih že kar dolgo časa, spremlja ga sicer le zelo tanka zimska odeja, je za zemljo in rastline dober. V naslednjih dnevih naj bi se nekoliko otoplilo, vsaj dnevne temperature naj bi bile nad ničlo. V takem vremenu pa lahko postane nevarno, da bodo zaradi suše pričele trpeti zimzelene grmov-nice. Predvsem hitro trpijo posledice rododendroni. Zato jih je potrebno v sončnem dnevu, ko bodo temperature nad lediščem, zaliti z mlačno vodo, ki bo raztalila zamrznjeno zemljo. Tudi nekateri iglavci, posebej bori, so na zimsko sušo občutljivi. Pogosto opazimo posledice suše šele pozno pomladi. Posledica zimske suše so rjave pege na listih rodo-dendronov ter rumenenje in odpadanje iglic iglavcev.
Sobne rastline
Sobne rastline naj še vedno počivajo, če je to mogoče. Zalivamo jih le toliko, da se zemlja povsem ne izsuši. Mnoge trpijo zaradi suhega zraka, zato je odpadanje listov ali rume-nenje konic listov povsem normalen pojav. Temu se je težko izogniti, saj je v ogrevanih stanovanjih zrak vedno zelo suh. Malo si lahko pomagamo tako, da liste redno čistimo z vlažno gobico. Pri tem naredimo dvojno korist: očistimo prah z listov, ki še dodatno maši listne reže, da rastline ne morejo dihati, nekoliko pa tudi ovlažimo zrak v neposredni bližini listnih rež. Na dno okrasnih posod damo pesek, ki naj bo stalno vlažen. Nanj postavimo kakšen podstavek ali krožnik, da korenine rastlin v lončkih ne bodo stale ves čas na vlažnem pesku. Na tak način je nujno oskrbeti orhideje, saj so te prav posebej občutljive na suh zrak. Nekatere se danes že dobijo v za ta namen posebej prirejenih okrasnih loncih, ki so zelo globoki, nekje na spodnjem delu pa imajo zožitev, v katero se zatakne lonček z rastlino. Tako lahko na dno okrasne posode ves čas dolivamo vodo, ki izhlapeva in vlaži zrak v neposredni bližini korenin orhidej. Sam lonček seveda nikakor ne sme stati v vodi. Prav orhideje vam bodo izredno hvaležne za umivanje listov z vlažno gobico enkrat tedensko.
P
: '/: : ■ ■ \
f " ' /
Foto: Miša Pušenjak
Tudi gnojenje orhidej mora biti izredno zmerno. Če smo že kupili cvetoče, jih sploh ne gnojimo. Ravno tako ne gnojimo tistih, ki ne cvetijo. Tiste, ki so pri nas pognale cvetove, pa pričnemo gnojiti šele, ko se odprejo prvi cvetovi. Pri tem uporabimo samo polovični priporočen odmerek tekočih gnojil enkrat na teden. Orhideje so namreč občutljive na ostanke soli v substratu, gnojila pa ravno to so - soli. V naravi živijo skoraj vse tiste, ki jih kupimo v naših trgovinah, kot epifiti - na vejah tropskega drevja. Tam jim je edina hrana tista, ki jo dežne kapljice prinesejo s sabo, ko potujejo čez listno maso do njih. Preveč hranil jih hitro uniči. Ravno tako jih uničuje preveč zalivanja, saj so v naravi korenine na zraku. Pri nas je zelo težko nabaviti pravilen substrat zanje, kupljen ima namreč veliko preveč zemlje, v kateri koreninam rado zmanjka zraka. Zato ob presajanju pomešajte z novim substratom staro lubje. Profesionalen substrat je namreč samo lubje, pomešano s posebnim mahom, ki zadržuje vodo, je pa povsem brez prsti.
Božične zvezde so mnogim polepšale praznike. Zdaj so jim pričeli odpadati listi. Če jih želite zadržati, kar pa ni najlažje, potem jih takoj, ko bodo odpadli vsi zeleni listi, porežemo do dveh tretjin. Ostaneta naj samo dve kolenci na vsakem steblu. Zalivanje močno zmanjšamo. Zelo primerno bi bilo, če bi jih imeli v kakšnem toplem, a vlažnem prostoru. V naših stanovanjih so to najpogosteje kopalnice, vendar morajo biti svetle. Tudi kuhinje, kjer se veliko kuha, so lahko povsem primerne. Spomladi rastline presadimo v svež substrat in nekoliko večje posode in postavimo na prosto. To storimo šele takrat, ko nočne temperature ne padajo več pod 15 oC.
Začimbe in dišavnice
Počasi pričnemo razmišljati o novih setvah. Mnoge za-čimbnice potrebujejo zelo dolgo, da vzgojimo dobro razvito sadiko. Zato bo setev v zaščitenem prostoru potrebno pričeti kar hitro. Pred tem preverimo, koliko imamo doma še shranjenega starega semena. Seme zelišč ima veliko eteričnega olja, prepoznamo ga tako, da ga zavohamo - seme diši. Zato ne ohrani kaljivosti dalj časa, ampak je bolje vsako leto nabaviti novo seme. V januarju sejemo predvsem trajna zelišča. Večina zelišč bolje kali na svetlem, zato setve ne pokrivamo z zemljo. Semenke samo potisnemo ob zemljo, setev pa do vznika zavijemo v folijo, da ima dovolj zračne vlage.
Miša Pušenjak
Ptuj • Novo vodstvo v Klubu ptujskih študentov
V novo leto z novim predsednikom
105 članov Kluba ptujskih študentov (KPŠ) se je decembra sestalo na rednem občnem zboru, na katerem so med drugim glasovali o tem, kdo izmed prijavljenih kandidatov bo novi predsednik. Za novega vodjo so izbrali 24-letnega Uroša Gojkoviča, ki je to funkcijo opravljal že pred tremi leti.
Gojkovič, ki je študent 4. letnika sociologije in politologije na Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede, je razpet med Draženci, kjer stanuje, in Ljubljano, kjer študira. Vodenje Kluba ptujskih študentov mu nikakor ne bo tuje, saj je funkcijo predsednika pred tremi leti že opravljal. V času njegovega predsedovanja je v Klubu bilo izpeljanih veliko pomembnih projektov, ki se izvajajo še danes. O svojem takratnem delu Gojkovič pravi: »Predsednik brez dobre ekipe je kakor ptica brez kril. Zato sem mnenja, da si vse zasluge zasluži tudi ekipa, ki sem jo takrat vodil. Mandat smo takrat končali s približno 150 uspešno izpeljanimi projekti, od teh je bila kar 1/5 dotacij. Izpeljali smo tradicionalne projekte, kot so Bazeni energije, Ku-rentanc in Filmski kompas, ki so bili odlično organizirani
Foto:DB
Novi predsednik KPŠ Uroš Gojkovič je Klub vodil že pred tremi leti.
in obiskani, čeprav je bila zasnova nekaterih spremenjena. Organizirali smo jezikovne tečaje, potopisna predavanja, priprave na maturo. KPŠ je bil takrat tudi zelo aktiven na socialnem področju. V sodelovanju s ŠOUM-om smo v Solidarnostnem skladu dodali postavko za mlade študentske družine. Vložili smo več kot dva milijona takratnih tolarjev in podelili 42 enkratnih finančnih pomoči posameznim članom in tri finančne pomoči mladim družinam. Uvedli smo nov volilni pravilnik, ki je znatno znižal možnost zapletov na volitvah, ki so bili takrat že skoraj rutina. Prav tako pa smo uredili novo spletno stran in jo spremenili v spletni informator.« Izkušnje in ideje, ki si jih je nabral v letih delovanja v KPŠ-ju in drugih mladinskih organizacijah, mu bodo nedvomno koristile tudi v sedanjem enoletnem mandatu. Pravi, da je prepričan, da si je lansko vodstvo zadalo ambiciozne cilje, ki pa jih, kljub dobrim namenom, do določene mere niso dosegli, po njegovem mnenju predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj. Nekaj mesecev Gojkovič ni bil aktiven v KPŠ-ju, kar mu bo kot pravi pomagalo, saj je na Klub gledal z distance, zaradi česar je postal še bolj prepričan, da so članice in člani tisti, ki sestavljajo KPŠ, vodstvo pa je njihov »servis«, ki mora uredit pogoje za ustvarjanje in kvalitetno preživljanje prostega časa.
»Sedanja zasedba, ki vodi KPŠ, je relativno neizkušena, vsaj z mojega stališča. Ima pa ogromen potencial in sposobne posameznike z različnimi mnenji, če še k temu dodamo izkušnje, je to recept za odlično ekipo.
Saša Ljubec, ki je Klub vodil do decembra, se za ponovno kandidaturo ni odločil. Gojko-vič pa o tem, zakaj se je, upoštevajoč dejstvo, da je opravljanje funkcije prostovoljno, odločil ponovno kandidirat, pravi: »Odločilna je bila misel, da sem tudi jaz dal svoj pečat k boljšemu položaju mladih na Ptujskem, da sem opozoril na naše skrbi in probleme.«
KPŠ kot vodilna mladinska organizacija na Ptuju
Vizija novega predsednika KPŠ je, da bi Klub postal vodilna mladinska organizacija na Ptuju in v širši okolici. »Zato bomo sprejeli izziv in postavili zdrave temelje za prihodnje delovanje. Tradicionalni projekti se bodo aktualizirali in nadgradili. Prisluhnili bomo tistim, ki bodo želeli ustvarjati in se dokazovati na različnih področjih. Z novimi prostori smo dobili možnost za delovanje mladih. Klub bo skupaj z drugimi organizacijami poskušal skupaj soustvarjat in pomagat na področju mladinske politike.
Uredili smo tudi sistemizacijo dela in odgovornosti po funkcijah. Osnovali bomo finančni načrt, s katerim bomo prihranili sredstva za nove projekte. Predvsem pa se bomo razdajali za naše člane,« še optimistično pojasnjuje Gojkovič.
Novo vodstvo bo delalo na več področjih, pri čemer bo v letošnjem letu pomemben poudarek dan dogajanju v novo odprti Kavarni ptujskih študentov v samem centru mesta. Gojkovič pravi, da se zavedajo, da so novi prostori brez kvalitetnega kulturno-izobraževalnega programa le še en »kafič« na Ptuju, zato bodo pozornost usmerili v dogajanje na Ptuju nasploh kot tudi v sami Kavarni ptujskih študentov. »Ustvariti želimo najprivlačnejši prostor v okolju za druženje in kulturno-izobraževalno dejavnost vseh mladih na ptujskem. Razviti se želimo v lokal z zaznavnim visokim kreativnim in intelektualnim nabojem. Omogočiti vsem na ptujskem raznoliko in kvalitetno preživljanje prostega časa. Odlikujeta nas osebni odnos, domačnost, prijetnost in fleksibilnost. Novi prostor bomo izoblikovali v najboljši lokal na Ptujskem, ki bo s svojo pestro ponudbo kar najbolje zadovoljil potrebe po kulturnih in izobraževalnih vsebinah, tako mlajših kot starejših,« zaključuje Gojkovič. Dženana Bečirovič
OŠ Martin Kores Podlehnik
Petošolci staršem ob praznikih
December je vsako leto enako mrzličen, poln čudovitega dela. Pošiljanje voščilnic, pripravljanje daril, peka peciva in obiskovanje prijateljev.
Želimo, da so praznični dnevi čisto nekaj posebnega, saj nam praznični čas daje
nešteto priložnosti. K prijetnemu počutju prispeva lepo, čeprav še tako skromno dari-
lo, saj je znamenje, da vsaj nekdo misli na nas. Učenci 5. razreda so se od-
Foto Melita Zmazek
ločili, da napolnijo okolje z ljubeznijo in toplino. Ko smo razmišljali o naših bližnjih, ki jih bomo za praznike obdarili, smo se odločili, da je darilo, ki ga damo od srca in ga izdelamo sami, najlepše darilo.
Praznični december smo obarvali z učenci tako, da smo ob rednem pouku cel mesec izdelovali različne izdelke - darilca, voščilnice in krasili razred.
Izdelali smo pikapolonico in novoletni aranžma ter okrasili medenjake in pripravili lepa darila za starše. Voščilnice so bile okrašene, vanje pa smo zapisali lepa voščila za starše, za starejše in osamljene. Za starše smo pripravili nastop, nato jih je obdaril božiček, v delavnicah so izdelali jelenčka Rudolfa in se preizkusili še v zabavno-športnem programu. V prazničnem vzdušju in ob počitku bomo s koledarja odtrgali list in stopili v novo leto.
Zdenka Golub
Zanimivosti
ZDA postajajo etnično vse bolj raznolike
Washington, 4. januarja (STA) - Ameriški urad za štetje prebivalstva ugotavlja, da se ZDA v zadnjih letih vse bolj spreminjajo. Prebivalstvo postaja starejše in tudi vse bolj etnično raznoliko. Med etničnimi skupinami iz vsega sveta so tudi Američani slovenskega rodu, ki naj bi jih bilo po podatkih iz leta 2005 v ZDA 173.000.
Američani slovenskega izvora so najpogostejši na osrednjem zahodu kamor spada država Ohio s Clevelandom. V celotni regiji so jih našteli 58.000. Na severovzhodu, to je med drugim v Pennsylvaniji, Connecticutu in New Yorku, jih je 16.000, na zahodu 15.000 in na jugu 12.000. Sicer pa je v ZDA 36 milijonov prebivalcev, ki so bili rojeni na tujem, petina osnovnošolskih otrok pa doma govori še kakšen jezik razen Angleščine. Ameriško prebivalstvo se tudi stara in srednja starost, to je tista od katere jih je polovica mlajših in polovica starejših, znaša sedaj 38 let. Leta 1980 je bila srednja starost 30 let, v naslednjih letih pa se bo še naprej zviševala, kajti v zlata leta prihaja baby boom generacija, rojena po drugi svetovni vojni. Prebivalstvo v ZDA je od leta 2000 do 2006 naraslo za šest odstotkov na 300 milijonov, vendar pa se pri tem zmanjšuje delež belcev, ki niso latinsko ameriškega izvora. V ZDA belce delijo na tiste, ki so prišli ali prihajajo iz Evrope, in na tiste, ki prihajajo iz južne soseščine. od 2000 do 2006 je belo prebivalstvo poraslo za 1,6 odstotka, temnopolto za sedem odstotkov, Američanov azijskega rodu je več za 24 odstotkov, latino-ameriškega pa za 26 odstotkov.
Britanski znanstveniki: Leto 2008 bo nekoliko hladnejše
London, 4. januarja (STA) - Temperature ozračja po svetu se bodo letos nekoliko ohladile, a bo leto 2008 kljub temu med desetimi najtoplejšimi v zadnjih desetletjih, napovedujejo britanski znanstveniki. Na malenkostno znižanje temperatur bo vplival vremenski pojav La Nina nad Tihim oceanom, so v letni napovedi zapisali britanski meteorologi in znanstveniki z univerze Vzhodna Anglija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Povprečna temperatura bo po napovedih britanskih strokovnjakov 0,37 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem 14 stopinj. Letošnje leto bo s tem najhladnejše po letu 2000, ko je bila temperatura 0,24 stopinje nad povprečjem.
"Vremenski pojavi, kot sta El Nino in La Nina, imajo znaten vpliv na svetovno temperaturo. La Nina je trenutno močna in bo v letu 2008 omejila temperature," je povedal profesor Chris Folland z britanskega meteorološkega urada. "A povprečna temperatura bo še vedno precej višja kot leta 2000. Segrevanje se bo verjetno nadaljevalo, ko se bo moč La Nine zmanjšala," je dodal. Znižanje temperature pa ne pomeni, da se je trend segrevanja ozračja ustavil. "Dejstvo, da bo leto 2008 najhladnejše v zadnjih osmih letih, še ne pomeni, da globalnega segrevanja ni več," opozarja profesor Phil Jones z univerze Vzhodna Anglija. Kar šteje, je dolgoletno povprečje. Obdobje 2001-2007 je bilo namreč za 0,44 stopinje toplejše od obdobja 1961-1990 in 0,21 stopinje toplejše od obdobja 1991-2000, pojasnjuje Jones. La Nina je vremenski pojav, ki znižuje temperaturo morja ob zahodni obali Južne Amerike, kar povzroča vremenske nevšečnosti na različnih delih sveta. El Nino pa segreva površino Tihega oceana in naj bi bil odgovoren za dolgotrajno sušo v Avstraliji, poplave na Afriškem rogu in Boliviji ter močnejše zimske monsune v južni Aziji.
Več kot polovica Nemcev je srečnih
Berlin, 4. januarja (STA) - Več kot polovica prebivalcev Nemčije je srečnih. V nedavno objavljeni javnomnenjski raziskavi Bertelsmann Stiftung je namreč kar 57 odstotkov vprašanih menilo, da so srečni, le pet odstotkov pa se jih je izreklo za nesrečne, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V raziskavi, ki so jo izvedli konec septembra lani, so sodelovale 1004 osebe, ki so svojo srečo ocenjevale na lestvici od ena do deset, pri čemer prva pomeni, da so vprašani nesrečni, zadnja pa, da so zelo srečni. Najbolj srečni so glede na rezultate raziskave mlajši od 30 let in uradniki, ki so na desetstopenjski lestvici v povprečju dosegli 7,9 točke. Pri brezposelnih je to povprečje 6,2. Kot najpomembnejši dejavnik za srečo je 87 odstotkov vprašanih navedlo zdravje. Na drugem mestu je odraščanje s starši (74 odstotkov), ki mu sledijo majhne radosti življenja (69 odstotkov). Vir sreče so prebivalcem Nemčije tudi prijatelji (64 odstotkov), partnerji (63 odstotkov) in služba (56 odstotkov). Raziskava je še pokazala, da so na zahodu Nemčije srečnejši kot na vzhodu, saj so prvi svojo srečo v povprečju ocenili s 7,5 točke, drugi pa s 6,9 točke, še poroča dpa.
Vrtni palček bo odpotoval na Antarktiko
Bruselj, 4. januarja (STA) - Vrtni palček iz Belgije naj bi kot prvi palček doslej odpotoval na Antarktiko, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je za flamski časnik Het Laatste Nieuws povedal njegov 29-letni lastnik Johan Deprez, se bo palček po imenu Jerome Angus Graham III. skupaj z odpravo na južni pol odpravil januarja, njegovo potovanje pa bo predvidoma trajalo 14 dni.
Omenjeni palček sicer velja za enega najbolj vnetih popotnikov v Flandriji. Vsak, ki želi, ga lahko namreč vzame s sabo na potovanje, edini pogoje je, da ga nato na cilju fotografira. Na ta način je Jerome v dveh letih prepotoval že več kot 100.000 kilometrov ter obiskal 21 držav in pet celin. Na Antarktiki ga sicer utegne malce zebsti: z ležalnikom, v kratkih hlačah in s plavalnim obročem namreč ni ravno najbolje opremljen za večni sneg in led.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjeva musaka, solata SREDA
enolončnica iz prosene kaše*, skutin zavitek ČETRTEK
gobova juha, gratinirana zelenjava, solata PETEK
zelenjavna juha, pikantne testenine, solata SOBOTA
goveji golaž, polenta
slednji dan ga v isti vodi skuhamo. Osolimo ga proti koncu kuhanja. Kašo večkrat opere-mo v mlačni vodi, jo damo v lonec, prilijemo 1,5 l vode, osolimo in na majhnem ognju kuhamo 30 minut. Na maščobi prepražimo čebulo, dodamo sesekljan česen in meso, osolimo in dušimo do mehkega. Meso stresemo v lonec s kašo, ko je ta napol kuhana. Takrat dodamo tudi odcejen fižol, lovor, kumino in majaron. Po potrebi dosolimo in popopra-mo. Preden damo jed na mizo, jo potresemo s peteršiljem.
NEDELJA
goveja juha z ribano kašo, pečena svinjska
rebra, dušen riž, solata
PONEDELJEK
kisla repa, zabeljen fižol
*Enolončnica iz prosene kaše
15 dag fižola, 2,5 dl prosene kaše, 5 dag maščobe, 3 žlice sesekljane čebule, 2 stroka česna, 15 dag poljubnega mletega mesa, lovorov list, kumina, majaron, sol, poper, peteršilj.
Fižol operemo in čez noč namočimo. Na-
Foto: Alenka Smigoc
**Pikantne testenine
40 dag testenin, sol, nariban sir, 4 žlice olja, 3 žlice sesekljane čebule, pol pekočega feferona, 1 strok česna, 30 dag paradižnika (pol konzerve), 2 papriki, ščepec timijana, sol, poper.
V kozico damo olje, sesekljano čebulo in pol pekočega feferona. Ko čebula zarumeni, dodamo česen, nasekljan paradižnik in na-sekljano papriko. Potresemo s timijanom, osolimo in popramo ter dušimo do mehkega, kar je okoli 30 minut. V velikem loncu skuhamo testenine, jih prelijemo z omako in potresemo z naribanim sirom.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
B
Nič tako nesmiselnega ni mogoče reči, česar ne bi bil že rekel kakšen filozof.
-k-k-k
Verjeti le, kar je možno, ni vera, temveč le filozofija.
•k-k-k
Nikdar nisem ničesar študiral, vendar sem vse preživel in to meje marsičesa naučilo.
-k-k-k
Preudarjanje je delo mnogih ljudi, akcija le enega samega.
-k-k-k
Občudovati pomeni ne ljubiti.
-k-k-k
Bojim se, da moramo prej narediti svet pošten, preden lahko pošteno govorimo svojim otrokom, da je poštenost najboljša politika.
-k-k-k
Noben pesnik ali pisatelj si ne želi, da bi bil edini, ki je kdajkoli živel; vsi pa si želijo, da bi bili edini živi in mnogi trdno verjamejo, da jim je bila želja uslišana.
-k-k-k
Živel sem dovolj in videl sem, da različnost koti sovraštvo.
-k-k-k
Vsakokrat ko me hvalijo, voham svoj grob.
-k-k-k
Hiti počasi.
Piščanec
Starejši par je vstopil v restavracijo in naročil pečenega piščanca. Natakar je odšel in takoj nato na mizo postavil posodo z vodo in limono.
Par se spogleda in ona vpraša moža: "Ali si ti naročil pijačo?"
"Ne!"
"Ja, kaj pa je potem to?"
"Ne vem. Vprašal bom natakarja" je rekel mož in poklical natakarja.
"Povejte mi, kaj je to, tukaj!"
"To je za umivanje rok."
"No, vidiš dragi," seje oglasila žena, "kdor neumno vpraša, dobi neumen odgovor."
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
MORSKA RIBA S SPLOSČENIM TELESOM
LUKA V ITALIJI
KAR JE S ČIM V RELACIJI
ZELEZO
PRI UZDI
RADO NAKRST
IZ
PLASTIKE
JAVNA OBJAVA, NATEČAJ
INGOLIČEVA LITERARNA JUNAKINJA
NAS NOGOMETAŠ FILEKOVIČ
TELUR
AMERIŠKA ZVEZNA DRZAVA
VROČE-KRVNOST, BOJEVITOST
REKA V
ANGLIJI
ITALIJ. OPERNA PEVKA STIGNANI
GNOJNA RAZJEDA
MARTINOVA ZIVAL
NAS SKLADATELJ (SLAVKO)
TRENJE
PRITOK SAVE
REKA V SREDNJI ITALIJI
NABIT DELEC
TORINO
DROBEN, MAJHEN OTROK
NADA KRAIGHER
SKAKALEC TAURIMA
VRSTA ALKOHOLA
OKORNA, NERODNA HOJA
NORV. SMUČ. SKAKALEC
VAS NA KOPRSKEM
AMERIŠKI NOGOMETAŠ (ALEXI)
VOZNIK SKUTERJA
PLAČILNA KARTICA
GRŠKI PESNIK (DIMITRIS)
TROPSKE RASTLINE
MLADA KRAVICA
PRIAMOV BRAT, TITON
NAŠ ILUSTRATOR MAVEC
PRIPADNIK GRUZINSKIH ČANOV
OSNOVNOŠOLSKA KNJIGA
PTIČ IZ RODU TUKANOV
LOJZE LEBIČ
SVEDER, LUKNJAČ
ANGLEŠKI KLOVN IN DRAMATIK (RICHARD)
NAŠA PEVKA ČERNE
GANSKI POLITIK (KOFI)
SAM HINDS
VIOLINI PODOBNO GLASBILO, VIOLONČELO
NAŠ SPIDVEDIST ŠANTELJ
KARMEN MAR
PARNI ORGAN VIDA
NAŠ
INDUSTRIALEC (1853 - 1926)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
VOTLO DREVO, ZLAMBOR
KOFEIN V ČAJU
POSLANEC
NSi (ALOJZ)
inštruktor usmeril na gozdno pot in ji dejal naj ustavi. Nato ji je predlagal spolne odnose.
"Za to pa res ne potrebujem inštruktorja!" mu je odgovorila Mojca.
Učiteljica
Učiteljica je nemočna in znervirana zastokala: "Vsaj teden dni bi si želela biti tvoja mama!"
"Bom vprašal očeta, mogoče pa lahko to uredi," reče Janezek.
Pomaranče
Prostitutke stojijo na cesti in čakajo stranke. Mimo pride starejša gospa in jih vpraša: "Ja, punčke, kaj pa delate na cesti?"
"Čakamo, da bo tovornjak pripeljal pomaranče!" se je oglasila ena.
"Potem se bom pa še jaz postavila v vrsto!" je rekla starka in se ustavila.
Mimo je prišel policist, jo zagledal med prostitutkami in presenečeno vzkliknil: "Kaj, mamca, ali vi tudi?"
"Seveda! Brez problema! Samo protezo si snamem in že lahko cuzam!"
Hčerka
Starejša ženska je prosila zdravnika, naj ji predpiše tablete proti zanositvi, da bo bolje spala. Toda zdravnik je rekel, da tablete ne vsebujejo nobenega pomirjevalnega sredstva.
"Vseeno mi jih dajte," je odgovorila ženska, "zanesljivo bom bolje spala, če jih bom redno dajala v hrano svoji hčeri."
Inštruktor
Mojca je opravljala praktično vožnjo za vozniški izpit. Inštruktor ji je vsak dan pihal na dušo, nekega večera, ko je imela Mojca pred seboj nočno vožnjo, pa jo je
Nogavičke
V porodnišnici se pogovarjata dva novorojenčka. Fantek pogleda punčko in ji ponosno reče: "Fanteksem."
"Kako pa to veš?" vpraša punčka in fantek odvrne: "Počakajva, da gre sestra ven, pa ti bom pokazal."
Ko sestra odide, potegne fantek odejico stran, pomoli nožice v zrak in pravi: "Poglej, modre nogavičke imam."
Kovčki
Pride tip po treh, štirih dnevih burnega žura ves skesan domov k ženi in na hodniku zagleda tri, štiri kovčke pa pravi: "Hk, mati božja, zdaj pa še na morje!"
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: obris, Broma, ratar, agata, gesaprim, spornost, Ravalpindi, Podnart, Ti, arestant, rja, Piemont, ksi, dir Harmoš, antihio, člani, LL, ilnica, Alva, Osaj, IN, Meili, mulca, čar, nit, oceania, Irianke, akt, Nakskov, Enn, AS. Ugankarski slovarček: AARNES = norveški smučarski skakalec (Tom Age, 1977 - ); ANALIS = grški pesnik in prevajalec (Dimitris, 1938 - ); ARA-SARI = ptič iz rodu tukanov; JAI = avstralski skakalec v daljavo Tau-rima; LAGUERRE = francoski matematik (Edmond, 1834 - 1886); LALAS = ameriški nogometaš (Alexi, 1970 - ); TARLETON = angleški klovn in dramatik (Richard); TITHONOS = Priamov brat iz grške mitologije; TRIOL = alkohol s tremi hidroksilnimi skupinami.
iPoiluïaj'tz naí
na í<jEÍouns.m íjiíztal
RADIOPTUJ
Ket ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Govori se ...
... da je v stari Poetovioni za prenovljen in posodobljen Talijin hram vse večje zanimanje. Pa tudi za bodočega prvega moža mestnega teatra, saj se za ta stolček bojda poteguje kar 11 uveljavljenih kulturnikov.
... da bodo trije na pogled nezdružljivi prleški politiki končno v eni stranki - Bogomir, Vili in Alojz. Prva dva sta že, čisto ZARES...
... da imajo vztrajni Ho-lermožani sicer skoraj vse pogoje za samostojni muzej, le še nekaj zanimivih referendumskih eksponatov jim bojda manjka.
... da si v korantovi deželi niže Marka še sedaj mečejo pod noge, zakaj so ob obilici novih in dovolj velikih dvoran nedavno okroglo mizo o trasi hitre ceste organizirali v najmanjši in daleč premajh-
ni poročni dvorani, tako da je več kot polovica udeležencev ostala na hodniku.
... da se je nastop na ma-lonogometnem turnirju za Dravo končal uspešno, na 3. do 4. mestu. Če bi bili višje, bi jih bilo težko spustiti na realna tla ...
Vidi se ...
... da je prvi mož Pokrajinskega muzeja Ptuj na nedavnem novoletnem sprejemu baje „pritiskal" na prvega moža Cestnega podjetja, naj vendar pohitijo z izgradnjo hitre ceste proti Ormožu, saj bi menda lahko bila tudi pot do tamkajšnjega (nesamostojnega (podružničnega) muzeja hitrejša.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tomas Florjanič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratna fotografija prihaja iz Mezgovcev ob Pesnici, ob njej pa zapis: "Ker imamo vsako leto probleme, kje postaviti jaslice, smo se letos odločili, da postavimo malo večje kar zunaj. Zato ste vsi vabljeni, da si jih ogledate.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
2				1			3	
5			2				4	8
				4	9	7		1
7		5			6			
4	9		7	8				
8						6		2
		7			5	1	9	
	6			7	1	8		
		4	3				6	7
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€€€	00
Bik	V	©©	€€€	000
Dvojčka	¥»¥	©	€	00
Rak	VV	©©©	€€	0
Lev	VVV	©©	€€	000
Devica	VV	©	€	000
Tehtnica	VVV	©©	€€	0
Škorpijon	VV	©©©	€	00
Strelec	VVV	©	€€	000
Kozorog	V	©©	€€€	000
Vodnar	VV	©©	€	00
Ribi	VV	©©©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog				
Velja za teden od 8. januarja do 14. januarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 11. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Maja Lesjak, CMD 6, 2250 Ptuj.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Nekoč je francoski slikar Nicolas Poussin naslikal Marijino poroko. Ko ga je prijatelj opozoril na nekaj napak na sliki, je odgovoril: "Kot vidiš, poroka ne more biti dobra niti na sliki."
Ob pogledu na zračni balon je neki dvomljivec dejal ameriškemu fiziku, pisatelju, predvsem pa politiku Benjaminu Franklinu: "To je povsem nepotrebna igrača. Le čemu bi lahko služil takle balon!" Franklin, ki je bil tudi velik izumitelj, mu je odgovoril: "Gospod, to je tako, kot če bi vprašali, čemu služi novorojenček."
Zaradi varčnosti francoskega predsednika Julesa Grevya so si časniki dovolili marsikatero šalo. Objavili so tudi naslednjo, izmišljeno: "Danes ponoči sta dva mlada moža v salonskih oblekah vlomila v pekarno. Pograbila sta dva hlebca rženega kruha in zbežala. Policija ju je ujela in odvedla na komisariat, kjer sta povedala, da prihajata od večerje pri gospodu Grevy-ju. Policijski komisar je uvidel, da nista mogla ravnati drugače in ju je izpustil."
Ko je francoska igralka Sara Bernhardt hotela potovati iz Moskve v notranjost Rusije, je potrebovala za to dovoljenje. Prijazni uradnik ji je posodil papir, pero, ji narekoval prošnjo. Ko jo je zaprl v kuverto, mu jo je morala uradno izročiti.
Uradnik je kuverto odprl, skrbno natančno prebral prošnjo in dejal: "Žal vam ne morem ugoditi."
Med volilnim govorom britanskega politika Davida Lloyda Georgea, vodilne osebnosti britanske politike med vojnama, je iz množice priletela pred njega opeka. Pobral jo je in zakli-cal: "Oglejte si edini argument naših nasprotnikov!"
Charles de Montesquieu, eden največjih francoskih filozof-sko-političnih pisateljev: »Ni hujše tiranije od tiste, ki je zgrajena v senci zakonov in izvajana pod plaščem pravice.«
Ameriški pisatelj Mark Twain se je zapletel s privržencem mormonske sekte v razpravo o mnogoženstvu. Mormon ga je izzval, da naj pove vsaj en stavek iz biblije, ki prepoveduje mnogoženstvo.
"Nihče ne more služiti dvema gospodarjema," je citiral Mark Twain.
Grajena • Z golfom zapeljal v potok
Utonil 20-letni voznik
V ponedeljek, 7. januarja ob 7.41 je prišlo do tragične prometne nesreče na regionalni cesti G 710 na odseku Ptuj-Grajena.
vanja vozila z avtomobilskim dvigalom pa je bila cesta na tem odseku zaprta za ves promet skoraj dve uri.
20-letni mladenič iz Ptuja je prva letošnja smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske postaje Ptuj. Lani je v prometnih nesrečah na ptujskem območju ugasnilo 17 človeških življenj.
-OM
Po neuradnih in nam dosegljivih podatkih naj bi 20-letni voznik J. S. iz Ptuja vozil osebni avtomobil Golf bele barve iz smeri Grajene proti Ptuju. V blagem levem ovinku, nekaj metrov pred objektom roletarstva Aba, je po vsej verjetnosti zaradi neprilagojene hitrosti glede na razmere na cestišču in verjetno tudi zaradi delno spolzkega vozišča v zatišni legi zapeljal s ceste v desno, z vozilom prebil zaščitno ograjo in nato
zdrsnill v potok Grajena, kjer je vozilo obstalo v vodi, obrnjeno na strehi.
Kljub hitremu posredovanju ptujskih gasilcev in ptujske reševalne ekipe z dežurno zdravnico mu žal niso več mogli pomagati, tako da je mladenič, po vsej verjetnosti ob trčenju šokiran ali morda celo nezavesten, v vodi utonil. Sicer pa natančnejše vzroke prometne nesreče in smrti še raziskujejo, zaradi prometne nesreče in dvigo-
Foto: M. Ozmec
Kljub hitremu posredovanju reševalcev in dežurne zdravnice žal mladeniču niso več mogli pomagati.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ptujski gasilci in reševalci so lahko mladega voznika potegnili iz avtomobila, ki je bil pre-vrnjen na streho, šele po tem, ko so vozilo dvignili z avtomobilskim dvigalom.
Regionalna cesta Ptuj-Grajena je bila zaradi prometne nesreče in dviga vozila iz potoka zaprta skoraj dve uri.
Krvodajalci
25. oktober - Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104/d; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Ludvik Jurgec, Cirkulane 48/b; Robert Cestnik, Zagrebška cesta 113, Ptuj; Anton Kajič, Zg. Hajdina 104; Primož Žerak, CMD 12, Ptuj; Irena Mertuk, Kopališka 14, Kidričevo; Anton Brodnjak, Placar 19; Štefka Vaupotič, Spuhlja 60/a; Dušan Vo-rih, Kvedrova 2, Ptuj; Peter Markotič, Kajuhova 1, Ptuj; Milan Drevenšek, Lovrenc na Dravskem polju; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Drago Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d; Jože Lončarič, Zg. Hajdina 203/d; Branko Selin-šek, Majšperk 38; Ljubica Štumberger, Nova vas pri Ptuju 10; Marija Hojnik, Polenšak 7/b; Andrej Resman, Ul. Šercerjeve brigade, Ptuj; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Marija Valič, Moškanjci 22; Jerica Strelec, Granitna 8, Oplotnica; Ljubo Vaupotič, Formin 39/c; Janez Tašner, Mestni Vrh 89; Janez Avguštin, Slape 15/e; Janko Zamuda, Tibolci 55; Verica Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Danica Gonza, Podvinci 42; Branko Krošl, Lovrenc na Dravskem polju 2; Leon Turk, Gerečja vas 32; Stanko Soršak, Lovrenc na Dravskem polju 5; Janez Maroh, Sela 24; Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj; Boris Že-leznik, Nadole 4; Ksenja Kmetič, Slovenja vas 27/d; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Boris Blažek, Radehova 42/a; Jožef Jančec, Kraigherjeva 14, Kidričevo, Jožef Galun, Stogovci 14; Anton Brenholc, Rjavci 21. 29. oktober - Jože Rubin, Jastrebci 34, Kog; Majda Bezjak, Velika Nedelja 41; Herman Prejac, Sveti Tomaž 35/b; Vesna Emeršič, Mezgovci 3; Rajko Lesjak, Mali Okič 20/a; Branko Čeh, Podvinci 73; Alojz Lah, Draženska 14/b, Ptuj; Vida Gajzer, Grajenščak 39/a; Anton Cenar, Mezgovci 55; Roman Sok, Moškanjci 124; Brigita Majcen, Bratislavci 5; Franc Vauptoič, Ke-leminova 7, Maribor; Ivan Teskač, Arbajterejva 4, Ptuj; Davorin Arnuga, Belšakova 31, Ptuj; Aleš Petrovič, Podvinci 124/a; Anita Sluga, Stogovci 17; Danilo Kekec, Leskovec 87/c; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Marjana Kosi, Grabonoš 23, Sveti Jurij ob Ščavnici; Irena Ljubec, Spuhlja 133; Lidija Šilak, Dravska ulica 134, Ptuj; Anton Deželak, Mezgovci ob Pesnici 6; Stojan Šprah, Prešernova 32, Ptuj; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Damijan Dvoršak, Zg. Porčič 114; Majda Zemljič, Podgorci 44; Boštjan Majerič, Destrnik 1/a; Ivan Hen-tak, Gubčeva 5, Ptuj; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Franc Sluga, Stogovci 17; Dragomira Pečovnik, Goričak 14/a; Milica Petek Filipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Jožica Planinc, Stogovci 18/b; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 26; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Irena Poluga, Loka 65; Božidar Mekuč, Loka 65; Natalija Kokot, Majšperk 32; Natalija Paternost, Mestni Vrh 17/b; Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22; Sonja Jevšenak, Bukovlje 62, Stranice; Jožef Kokot, Mezgovci 61/b; Zdravko Štrucl, Ptujska Gora 61; Majda Čeh, Vintarovci 21/a; Vlasta Mlinarič, Potrčeva c. 50, Ptuj.
Ciljate na
razprodaje?
Zadenite jih
v polno!
Zimska znižanja!
V Qlandii - deželi nakupov je še bolj zabavno.
Pohitite na zimsko razprodajo najboljših blagovnih znamk, ki smo jih znižali samo za vas!
V Qlandii na Ptuju vas pričakujejo:
Interspar, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata,
Tally Weijli, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kidj, CONA Bomax, Cvetličarna Roža,
Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budina-Brstje),
Limoni, Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja,
Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time,
Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic.	. .
www.qlandia.si
%QLANDIA
Dežela nakupov
Prireditvenik
Torek, 8. januar
19.00 Maribor, SNG, balet, Pepelka, VelDvo, za abonma Dijaški 11 in izven
Sreda, 9. januar
18.00 Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, vodi medicinska sestra Lidija Lazar
19.00 Ptuj, prireditveni center Kronos, »Miselinvino« - miselno in čutno doživetje
Četrtek, 10. januar
17.00 Ptuj, Zdravstveni dom, nadzorovana telesna vadba
18.30 Ptuj, Zdravstveni dom, nadzorovana telesna vadba
19.30 Maribor, SNG, balet, 4. koncert Plus: Godalni orkester SNG Maribor, KazDvo, za abonma Koncertni ciklus Plus in izven
Le srce in duša ve, kako boli, kako trpi, ko tebe domov več ni...
V SPOMIN
9. januarja mineva 5 let žalosti, odkar si nas za vedno zapustila, draga hčerka in sestra
Barbara Kolarič
IZ BUKOVCEV 121 B
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi tvoji
Tiho in mirno pristopite in večni mir mi zaželite. Da zate svečke tri gorijo že leta tri, za teboj se solzimo vsi.
SPOMIN
Matildi Majcen
PODGORCI 105
Boleč je spomin na 9. januar 2005. Hvala vsem, ki s svečko in lepo mislijo postojite ob njem preranem grobu.
Vsi njeni
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tui ¿filetcc www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
STORITVE
IZPOSOJA ŽENSKIH OBLEK za poroko, birmo, obhajilo, valeto, maturantski ples in krst z modnimi dodatki. SALON BARBI, Mala vas 1b, Gorišnica. Tel.: 031 887 281, 031 812 580.
DOM STANOVANJE
3-članska družina išče dvosobno stanovanje na Ptuju ali v okolici za daljše obdobje. Tel. 031 418 545 ali 031 803-093.
MOTORNA VOZILA
TAKOJ kupim traktor Ursus ali Ferguson, starejši. Tel. 041 680 684.
DELO
KMETIJSTVO
PRODAM odojke. Stojnci 119 a, tel. 766 37 61.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila po telefonu 688 13 81, 040 531 246. Rešek Starše 23.
PRODAM metrska drva z možnostjo dostave. Telefon 031 623 356.
NEPREMIČNINE
PRODAM garsonjero z garažo, obnovljeno, opremljeno, vseljivo. Telefon 041 844 173.
ČE ŽELITE delati in biti za svoje delo dobro nagrajeni, vam Slovenske novice in Delo nudijo delo zastopnika naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh: DELO, d. d. , Strossmayerjeva 26/a, 2000 Maribor (naročnine).
Zaposlimo kreativno dinamično osebo za fotografiranje in grafično oblikovanje. Foto Langerholc, Prešernova ulica 2, Ptuj. Telefon 041 345 661.
ZAPOSLIMO delavce v proizvodnji. Mesarstvo Bračič, Ljubljanska cesta 17, 2327 Rače, tel. 030 600 691.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 14. 12. 2007, opr. št. St 51/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom TRGOVINA »IVANA«, Silva Hvala, s. p. - v stečaju, Krempljeva 6, 2250 Ptuj
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• 1/2 stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja skupne uporabne površine 144,89 m2 s pripadajočim zemljiščem (dvorišče, travnik, pot) v izmeri 14.813 m2 na Mestnem Vrhu 86, Ptuj, vpisano pri vl. št. 310, k. o. Mestni Vrh, št. parcel 318/1, 319/1, 319/2 in 319/3, po najnižji prodajni ceni 46.800,00 EUR. Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Silva Hvala, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0256837563. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Ko tvoje si želimo bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se vedno zjoče, saj resnice razumeti noče...
ZAHVALA Majda Žižek
roj. Arnuš
IZ DORNAVSKE 15 A, PTUJ
Ob prerani in boleči izgubi naše žene, mame, babice, tašče in svakinje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo njeni osebni zdravnici dr. Brigiti Baklan, osebju KC Ljubljana, osebju internega oddelka SB Ptuj ter vsem za opravljen poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENAu,	OPREMA	BARVA
AUDI A4 2.0 TDI AVANT	2004	10.900,00	AVT. KLIMA	RDEČA
AUDI AO 2.4	2004	24.990,00	AVT. KLIMA	KOV. BEZ
ALFA ROME01471.9 JTDM	2006	15.395,00	KUMA	RDEČA
BMW SERIJA 5 525 D AVT.	2004	25.990,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW X5 3.0 D	2002	25.500,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
CHRAYSLERV0Y.2.5CRDI	2003	11.800,00	KUMA	KOV. SIVA
FORD MONBEO 2.0 TDCI KAR.	2001	6.390,00	KUMA	TEMNO MODER
FORD ESCORT 1.41	1999	2.295,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
KIA CARNIVAL 2.B GRDI	2004	15.990,00	KUMA	ČRNA
MERCEDES B180 GDI	2005	20.390,00	KUMA	KOV. SREBRNA
MERCEDES E 220 CDI AVT.	2003	19.400,00	AVT. KLIMA	KOV. BEZ
MERCEDES E 270 CDI	2004	21.690,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBBNA
MERCEDES E 270 CDI	2004	23.900,00	AVT. KLIMA	KOV. TEM. SIVA
BOVEB 414	1997	2.390,00	KUMA	KOV. SREBBNA
SKODA OCTAVIA COM. 2,04X4	2002	8.700,00	AVT. KLIMA	SV.MDDBA
VW PASSAT 1.9 TDI	1999	5.890,00	KUMA	BELA
VW SHARAN 1.9 TDI FAMILY	2000	7.790.00	AVT. KLIMA	BDEČA
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
■	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
■	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, MIlana Prapotnlks.p, Plvtsova ulica 19/a, 2250 PUJJ
Skromno in tiho si živela, v življenju le skrbi in delo si imela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da si nehala trpeti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame
Katarine Merc
IZ STANOŠINE 26, PODLEHNIK
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku Janku Gašperiču za poslovilno molitev in obred, govorniku g. Dragu Plajnšku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju MIR.
Od srca se zahvaljujemo družinam Mlakar-Planjšek in družini Svenšek ter kolektivu Pošte Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči. Skozi življenje boriti si se znal, a v tihem zimskem večeru utrujen za vedno si zaspal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Jožefa Jurenca
roj. 12. 01. 1945
IZ DOBRINE 49
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Štefanu Zveru za cerkveni obred in molitev za pokojnega, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma g. Borisu Jazbecu za poslovilne besede pri mrliški vežici in g. Jožetu Krivcu pri odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve ter zdravnikom in medicinskemu osebju kirurškega oddelka SB Ptuj. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Viktorija in hčerka Simona z Romanom
O
f . Jfc
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 7. januar 2007, ko je prenehalo biti srce dragemu možu, očetu, dedku, tastu, svaku, bratu in stricu
Francu Kokolu
IZ HLAPONCEV 39 A
Težko te je bilo izgubiti, še težje je brez tebe živeti. Vendar od nas nisi nikdar zares odšel, spomin nate bo večno živel. Hvala vsem, ki z lepo mislijo obudite spomin nanj in mu prinašate sveče.
Tvoji najdražji
Ptuj • Gostinci nasprotujejo omejitvi obratovanja lokalov
Za vandalizem in nerede se gostinci ne čutijo krive
Kršenje javnega reda in miru ter vandalski izgredi so problemi, s katerimi se ptujsko mestno jedro srečuje že dolgo, vsi dosedanji ukrepi pa žal niso zalegli. Več kot sto občanov ptujskega mestnega jedra se je podpisalo na pritožbo, s katero zahtevajo, da se omeji hrup v mestnem jedru ob koncih tedna, saj jim ne da spati. Z odgovornimi terjajo soočenje in konkretne odgovore na to, kako bodo ukrepali, da bodo lahko ponoči mirno spali.
O tem problemu je bilo v zadnjem času več razprav. Na pobudo varnostnega sosveta, da bi se obratovanje lokalov na območju ožjega mestnega jedra omejilo do 23. ure zaradi neobvladljivih problemov pri zagotavljanju varnosti, predvsem v nočnem času, so se odzvali tudi v gostinski sekciji pri Območni obrtni zbornici Ptuj.
»Sestavni del Ptuja je tudi nočno življenje, ki pritegne turiste in številne druge obiskovalce, v njem pa uživajo tudi številni domačini. Za red v mestu morajo poskrbeti tisti, ki so za to zadolženi - policija in redarji. V lokalih ne prihaja do kršitev, te se dogajajo v mestu in ob točno določenih terminih. Nereda in vandalizma ne povzročajo gostje lokalov, ampak skupine mladih, ki se opijajo v parku, pod gradom in še na drugih točkah, potem pa izvedejo svoj uničevalni pohod skozi mesto.
Ker se to dogaja vedno v istih terminih, to je v soboto in nedeljo zjutraj, in na točno določenem delu mesta, se gostinci sprašujemo, kaj počenja policija. Že samo s svojo prisotnostjo bi veliko naredili za red in mir. Ponoči jih ni nikjer, v park si ponoči sploh ne upajo. Zato nima smisla valiti odgovornosti na gostince, problem bo namreč ostal, tudi če bodo lokali zaprli vrata ob 23. uri.
Sekcija gostincev pri OOZ Ptuj poziva Mestno občino Ptuj, župana in občinski svet, da naj odgovornosti za vanda-lizem in nerede v mestnem jedru ne prenašajo na gostince. Gre za resen družbeni problem, ki ga je potrebno začeti reševati strpno in postopno, nikakor pa ne na račun gostincev. Za zagotavljanje reda in miru v svojih lokalih gostinci dosledno skrbijo, skladno z veljavno zakonodajo. Vandalizem, ki se dogaja v mestnem jedru, ima korenine drugje. Nikakor ne pristajamo v kakršnokoli poskusno spreminjanje obratovalnega časa in njegovo skrajševanje na 23. uro. Pozivamo pa vas tudi, da nas aktivno vključite v svoje aktivnosti, ki jih predvidevate na tem področju,« je o razpravi gostinske sekcije povedal strokovni delavec OOZ Ptuj Boris Repič.
Člani gostinske sekcije pri OOZ Ptuj pričakujejo, da v MO Ptuj oziroma v mestnem svetu ne bodo ostali gluhi na njihove pobude in da bodo zadeve pričeli reševati tam, kjer jih morajo. Člani gostinske sekcije so o tej problematiki razpravljali pred zadnjo sejo mestnega sveta, ki se je sestal
Foto: Črtomir Goznik
Bodo mestni svetniki podaljšali obratovanje gostinskim obratom z mehansko glasbo s 4. na 6. uro zjutraj, ker naj bi Ptuj ostal odprto mesto tudi v gostinskem pogledu?
17. decembra 2007. Toda nobenemu od ptujskih mestnih svetnikov se ni zdelo vredno, da bi se o tem problemu pogovoril z njimi, da bi slišal njihovo plat zgodbe, pa čeprav so na dnevnem redu mestnega sveta imeli kar dve točki dnevnega reda, ki zadevajo obratovanje gostinskih lokalov. S sklepom o opravljanju gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata v premičnih objektih na območne MO Ptuj naj bi uredili obratovalni čas v premičnih gostinskih objektih, ki naj bi bil od ponedeljka do četrtka od 6. do 23. ure, v petek in soboto do 24. ure, v nedeljo pa do 23. ure. Drugi dokument, o katerem so prav tako podaljšali razpravo, pa se nanaša na merila za izdajo soglasja za obratovanje gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, v podaljšanem obratovalnem času.
Več kršitev - krajši obratovalni čas?
Januarska svetniška razprava o obeh dokumentih naj bi bila že bolj konkretna, čeprav so mestni svetniki že na decembrski seji dali vedeti, da se bolj nagibajo k temu, da Ptuj ostane odprto mesto tudi z gostinsko ponudbo. Morali se bodo izreči tudi o tem, da lahko občinska uprava v postopku določi krajši obratovalni čas gostinskega lokala, če je podaljšani obratovalni čas moteč za okolico, če se pritožujejo občani, pa tudi glede na ugotovljene kršitve javnega reda in miru s strani policije ali pa tudi inšpektorskih prijav. Do treh ugotovljenih kršitev javnega reda in miru v enem letu sankcij glede obratovalnega časa naj ne bi bilo, za 4 do 10
kršitev naj bi obratovalni čas skrajšali za dve uri, pri več kot 10 ugotovljenih kršitvah v preteklih 12 mesecih pa bi gostinski obrat lahko obratoval le še v času od 6. do 22. ure in nič več v podaljšanem času. V nekaterih obratih pa naj bi pričeli obratovati že ob 5.30; tudi to je predlog, o katerem bodo morali svetniki povedati svoje mnenje, ne samo o tem, ali naj gostinski obrati z mehansko glasbo še naprej obratujejo do 4. ure zjutraj.
Nihče pa v tem trenutku še ne more povedati, kaj bi prinesla zamisel o obratovanju do 6. ure zjutraj v lokalih, ki sicer obratujejo do 4. ure zjutraj. Po tej uri se namreč na ptujskih ulicah in trgih marsikaj dogaja, ker kot menijo pobudniki te ideje, ni javnih prevoznih sredstev, s katerimi bi se veseljaki odpeljali domov.
Ptujski župan dr. Štefan Če-lan je v zvezi s to problematiko povedal, da gre pri tem za najmanj dva pogleda. Z ene strani si stanovalci želijo mir v mestu, gostinci pa čimveč
obiska. »Osebno menim, da bi bilo smiselno upoštevati predlog nekaterih gostincev, ki predlagajo podaljšanje odpiralnega časa s 4. na 6. uro zjutraj. Predlogi, ki omejujejo odpiralni čas na 23. ali eno uro zjutraj, po moji oceni niso najbolj sprejemljivi. Tisti, ki razbijajo po ptujskih ulicah in trgih, bodo to počeli po 23. ali eni uri.«
Kot predstavnik OOZ Ptuj v komisiji za izdajo mnenj za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih lokalov (komisija je posvetovalno telo, katere mnenje ni obvezujoče) sodeluje Janez Rižnar, ki pravi, da bi se hrupu in marsičemu drugemu lahko ognili, če bi gostinci morali pred izdajo obratovalnega dovoljenja poskrbeti za to, da je zgradba zvočno izolirana. Tako je povsod po svetu. Obiskal je že večino evropskih mest, kjer se življenje odvija 24 ur na dan, povsod je bival v hotelih, a ga hrup z ulic ni dosegel, ker so zgradbe zvočno izolirane. Za javni red in mir pa se ve, kdo odgovarja zanj.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Jasmina Bez-jak, Bukovci 61, Markov-ci - Jana; Jelka Sagadin, Jurovci 23/a, Videm pri Ptuju - Miha; Helena Horvat, Hum 40, Ormož
-	Jaka; Zejnep Krasniqi, Bukovec 85, Zg. Polska-va - Fatjono; Slavka Bog-ša, Ul. Franca Kovačiča 7, Ljutomer - Anejo; Katarina Posavec, Gerečja vas 13, Ptuj - Maja; Zvez-dana Šalamun, Trnovska vas 5 - Diano.
Umrli so: Katarina Merc, rojena Širec, Sta-nošina 26, rojena 1922
-	umrla 26. decembra 2007; Angela Arnuš, rojena Nemec, Gorišnica 18, rojena 1921 - umrla 30. decembra 2007; Rado Krajnc, Lešnica 32, rojen 1951 - umrl 1. januarja 2008; Antonija Bac, rojena Cvetko, Litmerk 45, rojena 1923
-	umrla 3. januarja 2008; Bogdan Samobor, Gregorčičev drevored 2, Ptuj, rojen 1933 - umrl 23. decembra 2007; Urša Zajc, Cirkovce 30, rojena 1929 - umrla 26. decembra 2007; Teodora Stra-šek, rojena Bernhard, Rimska ploščad 2, Ptuj, rojena 1936- umrla 28. decembra 2007; Jožef Bedenik, Kupčinji Vrh 3, rojen 1964 - umrl 28. decembra 2007; Liza Caf, rojena Janžekovič, Strmec pri Polenšaku 5, rojena 1936 - umrla 29. decembra 2007; Amalija Skočir, Cirkovce 68/a, rojena 1913 - umrla 29. decembra 2007; Vladimir Vaupotič, Maistrova ul. 21, Ptuj, rojen 1931
-	umrl 1. januarja 2008; Jožef Petrovič, Žabjak 44, Ptuj, rojen 1929
-	umrl 1. januarja 2008; Marjan Horvat, Destrnik 57, rojen 1948 - umrl 1. januarja 2008; Franc Mlinarič, Nova vas pri Markovcih 76, rojen 1937
-	umrl 2. januarja 2008; Zvonimir Holc, Kungota pri Ptuju 13, rojen 1959
-	umrl 2. januarja 2008; Katarina Marčič, rojena Pleteršek, Njiverce, Njiverce vas 29, rojena 1942 - umrla 2. januarja 2008; Alojzij Cafuta, Skorba 1/b, rojen 1939
-	umrl 2. januarja 2008; Jožef Vidovič, Tržec 28, rojen 1939 - umrl 3. januarja 2008.
Napoved vremena za Slovenijo
Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti.
Danes bo pretežno jasno. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne, ponekod pa tudi večji del dneva, megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo -4 do 3, v alpskih dolinah do -9, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem do 12 stopinj C.
V sredo bo začel pihati jugozahodni veter. Na Primorskem in Notranjskem se bo pooblačilo, drugod bo delno jasno, zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. V četrtek bo na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno. Na zahodu bo občasno rahlo deževalo.
Črna kronika
Našli pretepenega moškega
Ormoški policisti so 2. januarja nekaj minut pred 21. uro pri hidroelektrarni Formin v Forminu naleteli na 27-letnega moškega, doma iz okolice Podlehnika, ki je bil hudo poškodovan. Takoj so poklicali reševalce, da so poškodovanega odpeljali v ptujsko bolnišnico. Tam je bilo ugotovljeno, da je oškodovanec utrpel posebno hudo telesno poškodbo. Policisti in kriminalisti, ki so se vključili v obravnavo zadeve, so z zbiranjem obvestil ugotovili, da so oškodovanca pretepli trije moški, eden star 19 in dva 21 let, doma iz bližnje okolice. Vsi trije so bili še istega večera prijeti, vsak na svojem domu, in odvzeta jim je bila prostost. Vse tri osumljene bodo kriminalisti ovadili zaradi suma, da so storili hudo telesno poškodbo.
Napad na policista
V gostinskem lokalu v Po-brežju pri Ptuju so policisti iz Podlehnika obravnavali kršitev javnega reda in miru. V lokalu sta se sprla in stepla domačina. Med intervencijo policistov, ki sta umirjala sprta domačina, sta se v postopek vmešala še dva domačina, stara 47 in 42 let. Eden je policista brcnil, drugi pa je drugega policista udaril z roko. Policista sta zraven kršiteljev obvladala tudi oba napadalca in ju odpeljala na PP Podlehnik. Zoper oba kršitelja so policisti podali obdolžilni predlog, napadalcema pa so vročili plačilna naloga. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi ju bodo tudi kazensko ovadili. Lastniku lokala so vročili tudi plačilni nalog zaradi točenja alkoholnih pijač alkoholiziranim osebam. Oba policista sta bila med postopkom lahko telesno poškodovana in sta iskala zdravniško pomoč.
Odkrito ukradeno vozilo
Na mejnem prehodu v Gruškovju, na izstopu iz naše države, so policisti kontrolirali vozilo BMW X5 z nameščenimi češkimi registrskimi tablicami, ki ga je vozil 34-letni državljan Srbije. Policisti so ugotovili, da je bilo vozilu leta 2004 ukradeno v Italiji, zato so ga zasegli.
RADIOPTUJ
89,8«98,M04;3