i3. številka.
V Trsfj£ v sredo 15. februvarja 1888.
——s*—-----
EDINOST
Tečaj XII
..EDINOST"
izhnja dvakrat na teden, vanko sredo >« soboto ob 1. uri popoludne.
..Edinost" stane:
7.H vso leto gl. »>.-; izven Avst. 9.— gl. 7.U polu leta „ 3.—; „ „ 4.,")i> B za četrt leta „ 1.50; „ n 2.25 „ Posnmirne številke se dobivajo v prodajal nioah tobaka v Trstu po A nov.
v Gorici in v Ajdovščini po «i nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravnistvo na ozira.
Vhi dopisi se pošiljajo ure'dništvu v ulici Torrente št. 12. Vsnko pismo mora lnri frankovano, ker nefrankovana f-r m spre jemajo. Uokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila se račune po 7 nov. vrstica v p.titn; /u naslove z debelimi črk it in i se plačuje prontnr, kolikor bi ga
obsi'tjlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice Ud. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in insernte prejema upravnistvo v ulici Torrente 12. Odprto reklamacije so proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V edinosti je moBf.
Slovani v Trstu nekdaj in denes.
IV.
Lep dokaz, da so v početku tega stoletja Tržačani Blovene bolj spoštovali in priznavali jim večjih pravic, nego li dendenes, je listina, ki mora biti denes se v ostalini pokojnega V, Dolenca. V mislih mi je namreč kurzna razpredelnica ali tabela, katero je bil 1883. J. poslal Dolencu gosp. F. Faci ter iz Šentjurja pri Kranji. Ta jo je bil našel v starej knjigi, in ker se mu je zdola zelo važna za naše tržaške razmere, poslal jo je našemu uredništvu, naj jo objavi in ponatisne, kar se je bilo tudi zgodilo. Razpredelnica ima naslov: „Zena od Duneja na Augfburg od inu is 1. Ko-sapersk 1799. do 1. Sushez 1810." Potem so različne cene zabeležene za vsak mesec posebe od 1799. do 1810. leta. Spodaj je čitati:
Terft ta 5. "dan Marža 1810.
Nameftnčki te Borse.
Anzhe Mayer,	M. M.dr. Gerolini,
prve Nameftnek.	Aktvtir od Borse.
Ta listina dovolj glasno in jasno govori in priča, kako so časi cenili celo na tržaškej borsi našo slovenščino. Po tolikih desetletjih pa, namesto da bi uradi tržaški z magistratom vred reševali našo prošnje in vloge v našem jeziku, zavračajo je in ne-čejo poznati Slovencev. V tem obziru gre v poslednje čase pri nekaterih c. uradih na bolje. V ono dobo, pred malone 80. leti so imeli zatorej na tukajsnjej borzi uradnike vešče slovenskemu jezika. Zakaj jih denes nemajo? Mari nismo v teh desetletjih napredovali? Se-li ni razvil v tem času naš jezik, da je denes za vsako vedo in za vsak urad? Nemamo li denes istih ali večjih potreb, kakor tedaj ?
V kakšnih čialih so imevali Tržačani slovenščino, svedoči nam bivši trž. odvetnik Vincencij Franul de Wei8sen-t h ur ti, ki je čutil uže 1811. leta toliko potrebo znanja našega jezika za Italijane, da jim je spisal celo slovensko slovnico v italijanščini. Ta slove: „Saggio Gram malicale italiano-cragnolino composto da V. Franul de W. Trieste 1811. Dalla stamperia di Antonio Maldini.tt Knjiga ima 355. stran ij. Na zaglavnem listu je objavil pisatelj kitico:
Sbiidi le kranjfka Modrfza,
Sadofri Ti fpala do sdej! Al ni ozhitna praviza,
D' oluidena bofh sa naprej?
T posvetnim Franu Serafinu knezu Porci ji govori ?elo laskavo o našem je-
PODLISTEK.
0 človeških dolžnostih.
Ital. upis 11 S Ivij Pellico, pral. Jos. K—u.
XV.
Oh izberunji stanu.
(Dalje.)
Vsak stan je zaradi svojih krepostij izvrsten za onega, komur je všeč. Duhovski stan plaši onega, ki je ustopil vanj lehkomiselno hč željo do zabave; nasproti pa je slast pobožnemu in samotarnemu možu. Telo samostansko življenje, o katerem mnogi misle, da je neznosno, slastno je pobožnemu filozofu, ki se ne smatra za nepotrebnega v družtvu človeškem, ke-dar tleli milostinjo revnemu sobratu ali bornemu kmetiču. Toga (sodna obleka), katera se marsikomu zdi težka zaradi mnogih skrbij, prija možu, ki želi razumno braniti prava človeška. Vojaški Btan je zelo ugoden onemu, ki je pogumen in čuti, da je res slavno žrtvovati se za domovino.
ziku, kateri upotreblja narod uže od nekdaj med onimi gorami, katere ste Yi obiskali in počastili sč svojo pričujoči)ostijo. To je jezik razvit in poznan Vašemu ušesu, jezite, ki se glasi tudi iz Vaših ust vrhu ostalih bolj razširjenih in opiljenih jezikov. Poklanjam Vam to slovnico kakor kitico krasnih mirisnih cvetic, katere bi bil utrgal na gredicah Vašega vrta, v Vašem cvet-niku, v Vaših gozdih ali nabral jih po Vaših livadah. Morebiti Vam ' bode dražja taka kitica, sestavljena iz samih prirodnih rastlin vzraslih iz nerazoranih zemskih grud, nego li cvetko vzgojene po umetelnej roki vrtarjevej."
Mnogo važnejši je pa uvod; ta se nam vidi tolike imenitnosti, da hočemo vsega se svojimi besedami preložiti v slovenščino:
„Slovenski jezik, veja starodavnega slovanskega debla naroda, ki se razprostira še denes od Boke kotorske do ae-vernega morja, od Koroške do Kamčatke v ogromnem številu mnozih milijonov duš, ta jezik slovenski je eden izmed najslajših ilirskih ali južnoslovanskih narečij in govori se v južnej Evropi v okrožji obda-nem od gorenje Drave, Hrvatske, Soče in od adrijskeira morja; govori se zatorej tudi v okolici tržaškej, kjer mi stanujemo.
To narečje, mladika toli prostranega debla slovanskega, mirovalo in vzdihovalo je dolgo neopazovano in neobdelano. Pozneje pa v prošlih stoletjih s 1550. letom počenši so Be kazali posamični veleumi, (I. 1550. Trubar, 1. 1578. Dalmatin, leta 1584. Bohorič, 1. 1612. Hren, 1. 1672. Schiinleben, 1. 1678. Kastelec, 1. 1711. o. Ilipolit itd.) ki so se trudili z oduševljenjem, a pravo požrtvovalnostjo in z domovinsko ljubeznijo, da so negovali in pilili, gladili in čistili to narečje. Ali ker so so morali baviti preveč z ostalimi tujimi jeziki, ki so jim zavrli kolesa pod domačim vozom, zaostal je bil nekoliko narodni napredek.
Pod konec prošloga stoletja in denes (1811.) se je narečje slovensko spet začelo vzbujati iz mrtvila, v katerem je počivalo in dremalo. Odlični mecen baron Zois v zvezi z drugimi narodnimi veleumi ter učenjaki (z Vodnikom, s Kopitarjem, z Linhartom, s Kumerdejem, z Japljem itd.) si je postavil nalogo braniti in likati imenovani jezik in množiti njega književnost. Z največjo gorečnostijo in neopisnim trudom so se združili ti možje z blagim namenom, učit in izobraževat ljudstvo slovensko in podpolnjevat jezik.
Tudi mi (Tržačani namreč), ki pripadamo slovanskemu .pokole-
Oudno! vsi stanovi od najvišjega do najnižjega imajo svoje radosti in svojo veljavo; treba le gojiti one kreposti, katere zahteva vsak stan za-se. Bas zaradi tega pa, ker jih malokdo goji, čuje se pogosto, da mnogi preklinjajo svoj stan.
Kedar si s premislekom izbral si stan, ne posnemaj onih večnih tožiteljev. Ne dajaj ae zavajati praznemu kesanju, da bi si druzega izbiral. Vsaka pot v življenji ima svojo trnje; ako si vzel eno pod noge, le srčno naprej: vrnitev bila bi znamenje slabosti. Vztrajnost je vedno dobra, le v grehu ne. Kdor vztraja v svojem podjetji, sme upati, da bode kedaj odličnjak. XVI.
O brzdanji nemira.
Mnogi so sicer vztrajni v svojem stanu in ga tudi ljubijo; vender se časi grizejo, da imajo drugi v drugem stanu več časti, slave in sreče; mnogi se grizejo, ker se jim zdi, da jih svet ne plačuje po njih zaslugah; zopet drugi ae grizejo, da imajo toliko tekmecev, ki se jim nečejo pokoriti.
lzženi iz sebe tako nemire; kogar taki nemiri nadvladajo, zgubil jo uže polu srečo na tem svetu. Tak človek se mno-Igokrat prevzame in celo osmeši v tem, da
nju, ki smo del prvotnega ilirskega naroda, ki živimo v mestu, katero obdajo samo slovenski j k, — mi, ki smo v vodnoj dotiki in v neprestanoj zvezi z ljudstvom slovenskim in ki kvaro trpimo celo v svojih domačih poslih, ker no poznamo n j e g o vega j e zik a,
—	ne bi morali biti tudi mi tako navdušeni za to narečje? seli ne spodobi nam morebiti udati se učonju onega jezika, čegar poznanje nam je tako koristno in potrebno?
Narodnostni duh, urojeno nagne n j e do domačega govora in osobni naši interesi nam nalagajo sveto dolžnost in nas vsakdan kličejo seznanit in p udomačit se se slovenščino.
Ali kako so ima to zgoditi, ako nam Italijanom nedostaje slovničnih pomagal v izobraženje tega narečja?
Iz tega razloga se drznem objaviti pričujoče navodilo ali poskus italijanske-slovensko slovnice. Pravim „poskus", ker moje delo ni druzega, nego samo prvotna zbirka pravil in opomenj, ki opisujo posebnosti slovenskega narečja brez natančnejšega raztvarjanja posamičnostij, ki so nahajajo tudi v italijanščini; — to je delo natisneno, da v naglici zadovoli prevelikoj nedostatnosti, kolikor se dostaje učenja slovenščine, in nisem so hotel tvegati višje, da bi razpravljal vso stvar natanko.
Proflim milostnega potrpljenja z menoj vseli onih, ki bolje poznajo to lepo narečje od mene, dobrohotnega vzprejema te knjižice vseh, ki se žele z njeno pomočjo učiti slovenščini in veledušnega strpljenja prosim, ako so so podkrale nekatero pogreške v ta prvi moj poskus;
—	ako so vse to zgodi, zadovoljen bodem".
Čestitoga čitatelja vprašam: more li rojen Sloven z večjim oduševljenjem govoriti o svojem materinem jeziku, nego li govori — tujec o njem? Besede njegove gredo globoko v srce vsacemu pravemu rodoljubu, ker so pisane s pravo gorečnostijo. Po našem mnenji je imenovani uvod tolike važnosti za sedanje naše razmere tržaške, da ga hočem tu razglasiti v prvotnosti ali v originalu, naj ga avestno čita jo vsi oni naši nasprotniki, zagrizli „Indipendentovci", ki vedno in v enomer trde, da mi nemamo ničesar iskati v Trstu, da pojdimo v Ljubljano, ako želimo, da se nam ispolno nifše narodnostne zahteve, da tu smo tujci! Takim zaslepljencem ne moremo drugače in boljše odgovarjati,
sebe više ceni, nego je vreden, drugim pa, katerim srečo zavida, znižuje pravično ceno.
Izvestno je, da svet ne plačuje zaslug vedno v pravej mori. Mnogokrat se kdo zelo trudi, ali ostane skrit v svojej skromnosti. Smeli polunaobraženci ga pohlepno prikrivajo in črnijo, da bi ga sami v sreči nadkrilili. Svet je tak in ni upanja, da se predrugači.
Ne ostaje ti zatorej druzega nego udati se tej neizogibnej usodi, Zapomni si dobro to le neovržno resnico: važno je, da imaš zasluge, ne nagrade za zasluge. Dobro je. če ti zaslugo nagradijo, ali one imajo vender svojo notranjo vrednost tudi brez nagrade.
Človeško družtvo ne bi bilo toliko pokvarjeno, ako bi vsak brzdal svoje nemire in svoje slavohlepje. Toga pa no smeš tako razumeti, da ne bi bilo treba skrbeti za svojo srečo; lenoba, brezčustvo in no-hajnost so izgredi. Potreben ti je dostojen ponos, ki ne besni in no zavida, ki nikjer no prestopa svojih mej. Reci samemu sebi tako-le: „A ko nisem dosegel ono višine, katere sem bil vreden, ostajem isti mož tudi v nižji vrsti, in imam isto notranjo vrednost.ft
i nego da jim podamo v zabavo in pouk i ves omenjeni predgovor, ki slove tako-le:
La lingua Cragnolina, originata <inlla i favella dell'antichissimo popolo Slavo, il : quale tutt1 oggi va estendendo In sua ge-nerazione dalie Bocche di Cattaro sino al Mar Glaeialo, e dalla Carintia »ino a Ivamzhatka, in nna discendenza di 50 c piu millioni di anime, e uno de' piii soavj, ed espressivi Dialetti Jllirici; — parlato nelP Europa meridionale entro il Distretto, che continato dalla Drava superiore, dalla Croazia, dall'Iaonzo, o dal Mare Adriatico
—	parlato in conseguenza nello stesso Territorio, in cui dimoriamo.
Questo Dialetto rampollo d1 uno ati-pito si dilatato gemeva gran tempo quasi oppreaso, ed incolto.
Poacia insorsero bensi nei passati secoli dall'anno 1550 in poi di quando in quando Gen j isolati, (A. 1550. Truber. A. 1578. Dalmatin. A. 1584. Bohoritsch, A. 1612. Kren. A. 1672. Schonlebon. A. 1678. Caatellez. A. 1711. P. Hippolito. & c.) che con fervore, e passione patriotica s1 impiegavano al eoltivamento dol mede-simo; ma la preoccupazione per le lingue straniere, ne rallento I1 applicazione, ed inceppo persino ogni desiato progresso.
Alla ti 110 del secolo passato pero, ed ai nostri tempi comincio ogli a destarsi dal letargo, in cui giaceva aasopito, o dacche un' esimio Mecenate (il Sig. Baron Zois di Lubiana) patrio in concorrenza d1 altri Gonj Nazionali (li Signori Vodnik,
—	Kopitar, — Linhart, — Kumerdej — Japel & c.) di profonda erudizione si preso a cuoro di proteggerlo, dacche questi con gran zelo, o latica s' accinsero di coltivarlo, ripurgarlo, e perfozionarlo, ogli e che vada in oggi, merce i consumati loro addottri-nainenti, rinovellandosi in ogni Cragnolino la pristina voglia al di lui studio, ed alla di lui applicazione.
Noi, che apparteniamo simihnente alla discendenza Slava, che facciamo parte della nostra primitiva Nazione lllirica, che viviamo in una Citta, il cui contado ha per dominante la šola lingua Cragnolina,
—	noi, che ci troviamo continuameute in relazioni col popolo Cragnolino, o che per mancanza della di lui lingua veggiamo compromessi persino gl: afiuri nostri do-mestici, — non dovieinmo noi esser egual-mente animati dalla medesima voglia? non conviono a noi forse d' applicarsi ailo studio d'una lingua, la cui cognizione ci si rendo altrettanto ntile, che necessaria'^
Lo Spirito Nazionale, 1'innata pro-pensione alla patria favella, i nostri propri iutereasi ne impongono non equivoeamento
Ne moremo oprostiti onemu, ki so vznemiruje, bode li dobil nagrado za svoj trud, iznimši kedat- ga na to sili lastna ali obiteljska potreba. Vsako pošteno po-vzdigo lastnega blagostanja želeti moramo mirnim Bičem. Ako sreča pride, hvala Bogu, kajti imeli bodemo sredstva v lastno in tujo podporo; ako pa ne pride, hvala Bogu; leliko se živi pristojno tudi brez mnogih slustij. Ako ne moremo pomoči bližnjemu, nas svest zato ne bode pekla.
Stori vse kar moreš, da bodeš družtvu koristen ud; Bkušaj napeljevati na to tudi druge. Stvari naj gredo svojo pot. Kedar vidiš krivico ali nesrečo, vzdih ni; ali no bodi medved. Ne črti zbog tega vsega človoštva, niti ne goji krivega človekoljubja, ki je slabše od ljudomržnje. Ono namreč ie pod kurelcem človekoljubja večkrat žejno krvi, neguje razdor liki kraanej zidanici, kakor neguje Satan smrt.
Kdor črti vsako izboljšanje človeških razmer, zloben jo ali neumen; ali kdor v v svojej slepej ljubezni postane okruten, ni nič manj zloben ali neumen.
Večina človeških razsodeb je brez duševnega mira lažniva in zlobna. Dušni | mir to dela v trpljenji močnega, v delu : vztrajnega, pravičnega in ljubeznivega.
un tal dovere, o ci provocano cotidiana-mente a familiarizzarci colla medesima.
Ma corne farlo, quando a noi Italiani mancano instruzioni grammaticali intorno a questo Dialetto?
Egli e percio, che azzardo d' avanzar questo Saggio Grammaticale Italiano-Cra-gnolino.
Dico Saggio, giacche il mio lavoro non e, chun lavoro primizio — ristretto ad una raccolta di regole, ed osservazioni, le quali circonacrivono le sole particola-rita del Dialetto, aenza entrare nell' analiai di cio, ch'egli ha gia di comune colla Lingua Italiana, — lavoro, impreso por supplire momentaneamente alfassoluta mancanza di simil rudimento, e non gia per varcaro nella vastita d'un trattato, il quale con esaurire 1'arte grammaticale d'una lingua appena ravvivata, e rinvigo-rita, eccederebbe la spiegazione dei principi elementari.
Un benigno compatimento, di chi co-noacerebbe meglio di me questo bel Dialetto, un grazioso accoglimento, di chi de-sidera d' apprenderlo, ed una generosa in-dulgenza verso casuali mende occorse nella prima prova d' un Saggio di questo genere, premi le mie ardue fatiche, ed eccomi soddisfatto.	L'A utore.
Te iskrene besede preporočamo svojim vročekrvnim sosedom Italijanom, ker jih govori njih rojak in so samo njim namenjene. Ako jih točno in z mirno dušo prouče, nadejati se je, da se s časom še poboljšajo, in da bodo satni čutili neizogibno potrebo učiti se našej slovenščini; tedaj bi knjižica doživela drugo popravljeno in pomnoženo izdanje, kajti prvo je denes uže redko. Pogumno se poprimite učenja, sosedje Vlahi! in kmalu se osvedočite, da slovanščina ni tako strašna, kakor si jo Ti slikate. Bog vam daj mnogo uspeha!
Iz deželnih zborov.
Kranjski deželni zbor.
XI. seja dne 5. januvarja.
(Konec.)
Za njim se oglasi poslanec g. Klun in govori tako-le:
„Slavni zbor!
Nikar ne mislite, da bodem govoril „Cicero pro domo sua" in se potegoval za ko risti svojih duhovnih tovarišev, Odkar smo dobili zakon o duhovenski kongrui, je duhovnikom pač vse eno, naj dobivajo bero ali pa odkupnino v denarjih, ker se jim mora iz verskega zaklada dopolnjevati, kar primanjkuje k plači, ki jim je določena po gori omenjenem zakonu.
Tudi ne bodem ponavljal razlogov, zakaj naši kmetjo ne marajo odkupiti bere, ker sem jih obširno razpravljal leta 1880, ko smo v tej visoki zbornici prvikrat obravnavali dotični zakon. Svoje začujenje pa moram izreči, da se slavna vlada protivi od upravnega odseka nasvetovani premembi 13. Pričakoval bi bil marveč, da bode slavna vlada tej premembi radostno pritrdila, ker je to na korist državnim financam. oziroma verskemu zakladu, kakor Vam bodem brzo pojasnil.
Vlada se sklicuje sicer na to, da se enako načelo, kakor v našem načrtu, ne nahaja v nobenem enakem zakonu sosednih dežel, in da sme povsod jeden sam vdelež enec sprožiti odkup bere. Ali ne smemo pozabiti, gospoda moja, da so te zakone sklepali ob času, ko nismo Se imeli postave o duhovenski kongrui. Takrat je bilo torej vladi lehko vse odno, ali je dobival duhovnik svojo plačo v poljskih pridelk.il, ali pa v denarjih; duhovniki so imeli, kolikor so ravno dobivali, in vlado je to kaj malo brigalo. Odkar pa je vrav-nana duhovenska kongrua, mora verski zaklad doplačevati, kar duhovnikom k postavno določeni plači primanjkuje, in za di •zavile linance ni vse edno, ali so ti doneski verskih zakladov večji ali manjši.
To pa je gotovo, gospoda moja, in nihče tega ne bode tajil, da se bodo sedanji dohodki naših duhovnikov po odkupu bere zdatno zmanjšali, in da jim bode moral verski zaklad veliko več doplačevati, kakor sedaj. Jako čudno se mi torej dozdeva, da hoče slavna vlada, ki na vse strani obrača vsak krajcar, preden ga izda, ki denar stiska, kar le more, ki išče novih dohodkov in ki je hotela v najnovejšem času prihodninski davek poberati celo od delavcev po tovarnah (čujte, čujte!), takt) velikodušno prevzeti večje troske, ki bi po odkupu bere zadevali verski zaklad. Na državno korist bi torej bilo, da bi so z odkupom duhovenske bero tako ne hitelo.
Pa tudi kmetskim prebivalcem bi bilo to na korist. Splošna je tožba, da ni de-
narja in da ljudje ne bodo oč mogli zadostovati dolžnim plačilom v denarjih. Kaj pomaga, ako kmet pridela žita in drugih reči, pa jih ne more spraviti v denar, ua bi poravnal davke in druge dolžnosti ? Zato so začeli v novejšem času pretresati vprašanje, bi li ne bilo prav in pametno, od kmetskih prebivalcev davke pobirati v kmetijskih pridelkih? To bi bilo na korist davkoplačevalcem in državi. Prvi bi ne bili v toliki skrbi za denar, država pa bi po ceni dobila za vojaštvo in za svoje zavode potrebne reči, ki jih sedaj jako drago kupuje. (Klici: od Židov!) Pri bud-getni razpravi v državnem zboru slišimo, kako leto za letom to načelo povdarja in vladi preporoča mož liberalnega mišljenja in eden glavnih voditeljev nasprotne stranke. In tukaj se slavni vladi tako zelo mudi odpraviti edino plačevanje v poljskih pridelkih in pospeševati odkup bire, s tem, da se enemu samemu človeku, ki morda še v dotični občini ne živi, ki komaj par krajcarjev plačuje, ki jih more s par goldinarji odkupiti, dovoljuje pravica v^e druge občane trpinčiti, proti njih volji jih siliti k odkupu bire ter s takim ravnanjem njih in državno finance spravljati v škodo! Ako večina zavežencev želi odkup, dobro, to je konštitucijonalno načelo, kateremu naj se ne delajo opovire; ednemu samemu človeku pa dopuščati kaj tacega, bilo bi jako nevarno načelo, ki bi se utegnolo pri drugih prilikah hudo maščevati. Upam in pričakujem, da bode slavna vlada moje opomine pretresala in uvaževala in da se predloženemu načrtu ne bode protivila." (Odobravanje na levici.)
Baron Apfaltrern se vnovič oglasi in ponavlja trditev, da bi bil po novem zakonu odkup nemogoč. Duhovni ne marajo zahtevati odkupnine, ker v pridelkih več dobivajo, kakor jim gre. Ali temu se mora skoraj v okom priti. Cene žitu so sedaj res padle, ali upati je, da bodo zopet poskočile.
Dr. Poklukar odgovarja Apfaltrernu, da bi se bila večina upravnega odseka tudi brez ovinkov izrekla za odpravo celega zakona, ako bi se bila ta želja izrekla. Prejšnja večina deželnega zbora je pač malo liberalno ravnala, ker je za vsako občino postavila možiceljna, ki mor1 vse svoje sosede siliti k odkupu. Sedanja večina je veliko libcralneja, ker to pravico daje večini občanov. Krivično je bilo za cenitev pridelkov vzeti leta, ko je bilo žito najdražjo; Bedaj jo cena jako pala in bo pala še bolj, ker Amerika še no prideluje, kolikor more, Indija bo tudi pošiljala svoje izdelke, in cena žitu bo šla se bolj nazaj. Sedanja večina deželnega zbora hoče biti pravična, ona hoče odpraviti krivico, ki tiči v tem zakonu, zato pričakuje, da bo tudi slavna vlada pritrdila nasvetovani premembi. (Dobro, dobro!)
Oglasita se Dežnian in Suklje; Dež-man sili, naj prej govorf Suklje; toda ta omenja, da bo Dežmau gotovo govoril proti zakonu, torej mora po opravilnem redu prej govoriti, Dežinan na to vstane in trdi, da duhovščina zato ne mara odkupa, ker več dobiva vsled nizkih fasij. Večina ne zadene zmerom pravih idej. (Smeh med poslanci! Klici: Ko ste ta zakon delali, gotovo ne.)
Suklje kaže nasproti Apfaltrernu, da silna konkurenca novih delov sveta žito ceni in pa tudi sedanja trgovinska politika sosednih držav s svojimi pogubnimi načeli. Dalje vpraša govornik, zakaj niso zaukazali imperativne odveze, ako tako silno žele, da naj se bira odpravi. Dcž-inanu oporeka, da tedanja večina res ni mogla misliti na cene prihodnjih let. Ako so načelo, da sme eden satu zahtevati odvezo, sprejeli drugod, iz tega ne sledi, da bi je morali tudi pri nas. Da se bira premalo ne zaračunja, skrbi uže davčna oblast. V eni reči pa se strinja z Dežma-nom, da namreč večina ni zmerom zastopnica pravih idej. „Sem enkrat — pravi — v prijetnem položaji, slovesno konštatovati to redko soglasje. Da večine niso vedno nositelji pravih idej, o tem se je dežela naša dovolj prepričala v oni žalostni dobi, ko je 5% prebivalstva vojvodine Kranjske v tej deželni sobani gospodovala nad ogromno večino 05%. In da takrat večina čestokrat ni bila zastopala pravih idej, o tem je živ dokaz deželni zakon o odkupu duhovske bire, kateri predrugačiti v nekaterih bistvenih določbah je danes nalog večino naše". (Dobro!)
Po konečni besedi poročevalca, ki pravi, da druzega razloga ni našel, zakaj je bil aklenen zakon glede odkupa bire, sprejme se Ui., kakor ga predlaga odsek in celi zakon v drugem in tretjem branji.
Konečno voli zbor namesto obolelega poslanca Robiča poslanca Stegnarja za ve-
rifikatorja zapisnikov in ob 3/41. uri deželni glavar sklene sejo.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Pretekli teden bila je v državnem zboru debata o podaljšanji trgovinske zveze z Nemčijo. Debate se je udeležila posebno mnogobrojno levica. O tej priliki pokazalo se je, da mej skrajno levico in nemško-avstrijskim klubom no vlada najlepša sloga. Skrajni levičarji so porabili to priliko, da so pretirano poveličevali carinsko zvezo z Nemčijo in ob ednetn v zvezde kovali nemškega kancelarja Bis-marka. Po teh gospodov mnenji bi bilo najbolje, da sklene Avstrija z Nemško carinsko zvezu, za obe državi naj se ustvari skupna carinska delegaci ja ali bolje skupni carinski parlament. Pozabili niso gospodje levičarji poudarjati, daje Avstrija n emšk a država, se ve da so pri tem podpolno prezrli slovansko večino, drug levičar svetoval jo Čehom, naj se zvožejo so zapad-nimi narodi, s katerimi imajo vzajemno kulturo; z vzhodom t. j. s6 Slovani nimajo po njegovem mnenji tako trdne zvezo in bi jim tudi taka zveza mnogo ne korfttila. Skrajno levičarje je zavrnol trgovinski minister rekoč, da sedaj ni čas govoriti o takih zvezah, kakor je imajo gospodje levičarji na misli; sedaj gre le za podaljšanje trgovinskega položaja Nemčiji nasproti za nedoločen čas. Tudi Taafe se jo udeležil debate ter zavrnol nemške napade na vlado, katerej se očita, da je njo politika v protislovji z Nemško-avstrijsko zvezo. Rekel jim tudi, da če oni trde, da se bodo morali Čehi z Nemci pobotati, izraža tudi on arčno nadejo, da se tudi Nemci pogode s Čehi. Tudi Chlumetzky, vodja nemško-avstrijske levičarske stranke, je kar naravnost zavrnol sanjarjenje akrajnih levičarjev o nemško-avstrijakej carinakej zvezi, katera bi no donašala našej državi nikake koristi, ki bi pa uničila našo obrt-nost. V generalnej debati je govoril proti podaljšanju trgovinake zveze mladočeh He rold, za podaljšanje pa nemoč Neuwirt. Zadnjo besedo o tej stvari je imel poročevalec baron Svegel; na to je bil predlog sprejet. Po tej debati izvoljen je bil odsek za davek na špirit, in debata ob odgovoru na interpelacijo glede premogovih tarif. Prihodnja seja bode v četrtek.
Ta teden bodo v Zagrebu dopolnilne volitve v meatni zbor. Zanimivo je, kako se vlada meša v te volitve, in kako e poprejšnje čase nadzorovala svoje uradnike. Uradnikom so dajali ponarejene volilne listke. Po izvršenej volitvi, pregledovali so oficijozi to listke, na mesto da bi je uničili in iz tega ao doznali, kdo je glasoval za madjarone in kdo za opozicijo-nalce. To nasilno postopanje jo narod silno razburilo, kajti vlada s tem krati volilcem svobodo volitve in ruši ob ednem tudi občinsko samoupravo. Tako postopanje jo pač res vredno slavno znanih liberalnih Madjarov in madjaronov! Vnanje dežele.
It u s k i vojaški krogi so izjavili, da Rusija ni nikakor pripravljena za vojsko in da bi bilo jako neprevidno začeti vojno z Avstrijo in Nemčijo. Car sam je podpolno za to, da se ohrani mir. Tudi ruske novine mirno pišejo in v mirnem zmislu tolmačijo Bismarkov govor. Ruski poslanik v Parizu, baron Mohrenheim, se jo vdcle-žil banketa, kateri jo dal Floquet na čast diplomatičnemu korpu. Floquet-ova razme-rica z ruskim dvorom je zatorej popolnoma poravnana, vez mej Francijo in Rusijo še trdnejša. Rusko-francozkej zvozi pristopila bode, kakor pišejo nekateri listi, tudi Anglija.
Volilno gibanje na Srbskem je vedno večje in strastnejše. Ako smemo soditi po sedanjem položaji, bodo radikalci in napredujoči vzajemno delovali o teh volitvah. V to stvar se tudi Madjari vpletajo ter svarijo kralja pred neko skrivno zaroto proti kraljevoj rodbini. S temi besedami hočejo pa ljubeznivi Madjari po-sepnoti kralju na uho, naj ravna o teh volitvah, kakor je ravnal, kadar je Garašanin gospodaril v Srbiji, t. j. oaj da po-streljati in zapreti vse opozicijonalce in vladni stranki pripomore na ta način naj-izvestnejše do zmage. Garašanin kandiduje v Kragujevci. Zanimljivo je čuti, koliko dolga je ta „veliki" državnik in madjarski ljubljenec za časa svojega vladarjenja nakopal Srbiji. Garašanin jo gospodoval od 1. nov. 1882. do 1. junija 1887. ter je v tem času napravil nad lOO milijonov frankov državnega dolga! In vender tega človeka narod še ni raztrgal, to človeče je še tako nesrumno, da kandiduje v skupščino.
Na Bolgarskem se vrhu vse pozornosti Koburgove vlade vender le uata-novljajo na več krajih ustaške čete. Emigranti v Belemgradu se tudi resno pripravljajo na delo proti knezu. Kakor je čuti, bodo bolgarski ustaši, ki so pred sodiščem v Carigradu, skoro vsi oproščeni.
Na F rane ozkem je sklenol državni zbor podaljšati vojaško službo, in to zaradi tega, ker so to storile druge države. Vojaška služba bode po novi postavi trajala do 45. leta.
Italija bode poklicala v toku prihodnjega meseca svoje čete iz Afrike, ter pustila tam samo dobrovoljce v posadkah. Italjanski naučni minister Coppino bode odstopil kljubu prigovarjanju ministerskega predsednika in kralja samega.
Nemški prestolonaslednik je nevarno bolan. Bolezen v grlu je uže tako razvita, da so bili zdravniki prisiljeni prerezati mu sapnik, da se ne zaduši. Bolni prestolonaslednik je nasprotnik Bismarkov in njegovoj nasilnej.politiki. Pod njegova vlado bi Nemška krenola drugim potem in bi prenehala pritiskati se svojim vojaštvom tako neusmiljeno celo Evropo. Prestolonaslednikov sin je pa ves utopljen v Bismarkove ideje in kadar sede ta na nemški prestol, bodo Nemška strašnejša vojarna nego je uže danes.
Lord Salisbury se je izrazil o priliki adresne debate v lordakej zbornici, da se drži Anglija tradicijonalno politike. Če za Nemško nemajo dogodki na Balkanu nikacega pomena, imajo ga za Anglijo, ki so uže tri rode živo zanima za tamošnje razmere, ter ima tam svoje interese, katerim se ne more odreči. Vender tudi Sa-lisbury zaupa carju, ki je izjavil, da hoče mir; zaupa mu tem bolj, ker se je prepričal, da je Rusija v afganskem vprašanji odkritosrčno in lojalno postopala ter se z Anglijo z lepa sporazumeta.
DOPISI.
Iz Sežane 10. febr. Zanašal sem se, da popiše vender-lo kdo iz mej navzočih čitalnično veselico v Sežani v 5, dan t. m. Ker ni dosedaj tega nihče storil, blagovolite, gospod urednik, ustopiti mi malce prostora v Vašem cenjenem listu, da opišem to predpuatno zabavo, katero je počastila ogromna množica tujcev: iz Trsta, z Nabrežine, s Prošeka, z Opčin, iz Bazovice, Lokve, Divačo in Vrem, za kar naj jim bodo srčna hvala.
Razpored sam t. j. možki zbori, mešani zbor, deklamacija in igra v petih dejanjih s tolikimi osebami, zanimal je vsa-cega in tudi menim, da je bil ob uspehu Sežanskih pevcev in diletantov presenešen; zato me samega veže dolžnost, da promotrimo točko za točko.
Pevci nastopivsi pod vodstvom izvrstnega in za petje vnetega učitelja, pevovodjo in na deželi neprekosljivega organista gosp. Filipa Ritschela, tukajšnjega lekarničarja, peli ao prav gladko zbor: Domovina. Po kratkem odmoru je deklamovala uže dobro poznana in na Sežanske čitalnico odru domača spretna deklamovalka gospodična Gregorinova — lepo Gorazdovo pesen: „Kralja Matjaža."
O tretjej točki jo nastopil do sedaj v Sežani še podpolno nepoznani mešani zbor ter ubrano pel znano lopo kompozicijo prerano umrlega Carlija, katero je moral po burnem odobrovanji ponavljati. Oj kako lepo je slišati dober mešan zbor! Le tako naprej, kajti petje navdušuje človeka in mu razgreva srce. Upam, da bode o prihodnji veselici mešan zbor številnejši in močnejši.
Pred igro zapeli so Kocjančičev zbor: „Denes tukaj jutri tam," v katerem se jo tu in tam pogrešala preciznost, kar jo moglo opaziti pa le dobro uho.
Igra „Zamujeni vlak" bila jo prav dobro izbrana, a tudi izborno igrana. Človek pročitavši toliko množico oseb vabila, bil jo v početku res nekako nemiren in bal se je — nečesa; a ves ta strah spreminjal se je polagoma v veselje, v odo-brovanje, v smeh in rokoplosk. Smelo trdim, da na Sežanske čitalnice odru so ni še igrala toli kya in taka igra tako dobro in natanko. Če se jemlje še v po-štev, da razvon dveh diletantov so bili vsi novinci, priznati jim moramo vso čast, kajti nas so presenetili in zadovolili v vsakem obziru.
Skratka menim, da je bilo vso občinstvo z veselico popolnoma zadovoljno, in tudi pri plesu, ki je trajal malone do belega dne, videlo se je pravo slovansko rajanje.
Iz Lokve na Krasu dne svečana (P e v s k i z b o r z i m e n e m „T a b o r.1*
—	Modrovanje našega županstva.)
Cenjena Edinost! Uže već časa je minolo, da ni nilcakega poročila i/ našega prijaznega sela. Morebiti bi kdo mislil, da smo zaspali; ali hvala Bogu, da ni tako : zdaj šele smo se nasrkali pravega narodnega vzduha ali zraka, to je, odkar smo dobili v svojo sredo hvale vrednega nadučitelja, cerkvenega organista, učitelja cerkvenega in narodnega petja in občinskega tajnika g. A. Pakiža. Znano je marsikomu, da imamo v Lokvi uže tri leta obstoječ pevski zbor, katerega pevci imajo vsak teden ob določenih urah pevske vaje v cerkvenem iu narodnem petji. Pružtvu je bilo treba primernega imena; zatorej si je zbralo v začetku tekočega leta ime „Tabor."
To znamenito ime izvira iz imena starodavnega našega gradu, po domače „Tabor;" staro poslopje jo zdaj občinska lastnina in bolnišnica. Tabor stoji na trgu za cerkvijo, in v njem se je prvo začelo petje uvajati, vežbati in vaditi pod vodstvom g. H. Ilažma, sedanjega organista v Borštu, V tem gradu so prvi pot doneli mili lepo ubrani glasovi lokavskih pevcev in pevk pri dveh krasnih nepozjibljivih veselicah v zgornjej velikej dvorani. Od tod tedaj to primerno ime, od tod veliki narodni in pevski napredek, ki dela čast in slavo vsej soseski in vsej nasej okolici. Pogumno naprej! pevsko družtvo „Tabor", in zmaga bode naša, ako Bog da in sreča junaška.
Ko jo bil v službi naš g. učitelj v Škocjanu na cnorazrednici, bila je razpisana nadučiteljska služba na tukajšnjej dvorazrednici, in naše županstvo si je izvolilo tega gospoda za nadučitelja in voditelja tuk. dvorazrednej šoli in naši možakarji so delali tako zanj, da bi ga iz Škocijana malone na rokah v Lokvo prinesli. Vrhu vsega izročili so mu potem še občinsko tajništvo in cerkveno orgijanje. Sedaj pa delajo žnjim kakor —; Bog ve zakaj ? Morebiti mislijo, da bode naš g. učitelj domače bogataše po nekolikih dneh z beliči lučal, — zatorej naj se mu Vzame tajništvo. Rečeno, storjeno. Tedaj jim je učitelj na mah dal tudi ključe od orgelj, češ, vzeli ste mi pšenični hleb, nate še ovsenega. Zato so po novem letu naše veličastne orgije naglo utihnole, in pevci, kakeršnili Lokva še svoj živi dan ni slišala, umolknoli so v cerkvi ker nimajo prejšnjega voditelja. Smrtna tihota vlada v našej cerkvi ob nedeljah pri sv maši. Kaj si more neki misliti popoten človek, ko stopi z glavne ceste v cerkev k službi božjej. Poprej je slišal vsakikrat veličastno doneče petje v cerkvi; kaj pa je zdaj ? To je pevcem in organistu v zahvalo za minolo božično lepo ubrano petje in celo novo latinsko „Maškovo" mašo, katero so pevci prav izborno peli prvič na Božični praznik pri polunočnici. Reči moram, da se ni še v našej cerkvi takšno veličastno petjo razlegalo kakor minolo Božično prazniko; bilo je v resnici kakor rajsko petje, in bas tako so tudi naši glavaši trdili.
Le naprej ! pevsko družtvo „Tabor" z milini narodnim petjem. Vprašam pa: Ali se pravi to podpirati sveto narodno stvar, ki se jo z velikim trudom v Lokvi ustanovila in ki dela čast in slavo vsej občini P
Srčno želim, da bi Bog dal mogotcem lokovskim, ki so vender še na našej strani, da bi se jim vzbudila volja, da bi podpirali to toli prepetrebno pevsko družtvo za našo vas, in da bi so razven tega delali na to, da bi se napravilo bralno pevsko družtvo „Tabor." V Lokvi so še vrli in vešči rodoljubi, o katerih ni dvomiti, da bodo izvrstno vodili družtvo.
Nadejati sejo zatorej, da bodo od sedaj to družtvo napredovalo na korist in čast Bvojemu narodu in domovini, kajti geslo nepozabnega pokojnega Hajdriha: Ptica brez perut jo mrtva stvar ; kaj meni svet brez petja mar" — ni brez pomena tudi za nas, ker nam jo lepo ubrano narodno petjo zelo na srci. Odslej pa pokukam marsikrat na skrivnem v neko torbico in privlečeni večkrat iz nje kaj na svetlo. Za denes naj zadostuje, — prihodnjič pa kaj druzega.
Iz Kanala 10. febr. (Podružnica s v. C i r i 1 a i n M e t o d a. — Pevsko družtvo. Dobrovoljni gasilci.
—	D r u ž t v a v o t e r a n o v ples.) Cenjena Edinost! Uže dolgo časa nisi prinesla nobene novice iz našega prijaznega trga, vsaj tako vesele ne, kakeršne ti morem jaz denes ponosno poročiti in sicer, da Kanal povsem lopo napreduje. Novo leto 1888. nam obeta v prihodnost veliko dobrega sadu, sadu bratovske ljubezni, sadu edi-
nosti. Ustanovila se je tudi pri nas podružnica sv. Cirila in Metoda s 'pomočjo naših č. domačih dušnih pastirjev. Uže zdaj v začetku šteje 33 udov. Korist in namen te podružnice ni treba popisovati, ker sta cenjenim vašim čitateljem uže znana.
Cstanovilo se je v Kanalu tudi novo pevsko družtvo, obstoječe iz naših vrlih domačih mladeničev pod vodstvom vsem priljubljenega nadučitelja pevovodje g. M. Zege, s pomočjo vrloga gosp. F. Kraševca in izvrstnega prvega tenorista gosp. V. Valenčiča iz Kanala. Z veselim srcem pozdravljamo to družtvo novih pevcev. Začelo nas je razveseljevati uže z izvrstnim petjem. Nadejamo se, da družtvo obstane in da se vedno bolj krepi'. Čestitamo do-Bedanjej edinosti in dobrej volji.
Le naprej !
Pozdravljamo novo osnutev naše dobrovoljne gasilne straže pod vodstvom načelnika gospoda Antona Križnica, ki se za to važno in prepotrebno družtvo neprenehoma trudi. Upamo, da bode tudi slav. starešinstvo kakor o vsakej priliki tudi to družtvo vedno po svojej moči podpiralo; Nesreča nikoli ne spi ; gasilna straža nam je potrebna v zavarovanji življenja in imetka.
Veteransko družtvo v Kanalu je imelo 8. t, m. zvečer ples, katerega se je udeležila naša gospodska in mnogo odličnega občinstva ; tudi gospod župan je počastil za malo časa družtveni ples se svojo navzoenostijo, Ples se jo izvršil v najlepšem redu in v občo zadovoljnost občinstva. Za ta prelepi in nepozabni večer se imamo zahvaliti predstojniku g. F. Vit-toriju ter gg. V. Vileskemu, St. Staniču in vodji plesa Pasanjoliju. Ples je trajal, .dokler ni petelinček svojo zapel in stem opominal nas, da je prišel čas ločitve in da se bliža dan.
Naposled moram še pohvaliti g. Segalo in njega soprogo, da sta nam tako dobro postregla z dobro kapljo in z izbor-nimi jedili.
■
Domače vesti.
Občinski svet tržaški je imel v sredo 8. t. m. ob 63/i uri zvečer javno sejo. Navzočni: župan dr. Bazzoni, vladni zastopnik: okrajni glavar baron Conrad, in 32 svetnikov.
Po odobrenji zapisnika zadnje seje se čita dopis skrbništva mestnega muzeja Re-voltella, s katerim se javlja, da jo voljen za načelnika skrbništva baron Josip Mor-purgo in za podnačelnika dr. Klement Lu-nardelli.
Svčtnik dr. Morpurgo interpeluje župana o magistratnih naredbah o zdravljenji tistih oseb, katere je ogrizel zadnjih dni stekel pes.
Zupan natančno razlaga ta slučaj in omenja, da se jo o tej zadevi uže vse potrebno preskrbelo in da je pes ogrizel samo mestnega konjedcrca; magistrat se tudi dogovarja z vodstvom bolnice za take bolnike v Milanu.
Svetnik dr. Morpurgo želi, naj se razglasi po mestu, da se imajo vsi taki psi magistratu ovaditi, pri katerih se opazijo rane nastale po ogriženji. Župan pravi, da ukrene potrebno.
Zatem se preide na dnevni red.
Svetniški tajnik dr. Var c t on čita predlog šolskega odbora, naj se sprejme resolucija proti načrtu postavo, ki ga je predložil knez Liechtenstein o ljudskih šolah državnemu zboru.
Prvi podpredsednik dr. M. Luzzatto razlaga v daljšem govoru potrebo tako resolucije rekoč, da je knez Liechtenstein prelomil se svojim predlogom državne temeljne postave; s tem načrtom se ovira ljudstvu do omike in svobode, nasprotuje celo vsem človekoljubnim načelom. Pravi, da so vsi svobodno misleči listi in posamezniki uže obsodili Liechtenstoinov predlog; neki list ga imenuje celo : „zakonsko nesramnost". Govornik razlaga dalje, kako se kujejo v državnem zboru postavo, pravi da zbor ni drugo kakor navadna borza, kjer se glasovi izmenjavajo, kupujejo in prodajajo. To velja za vse stranke in tudi za zastopnike italijanske narodnosti, kateri so po narodnostnem prepričanji v zvezi z najslabšimi rogovileži. Tržaško mesto pa ni nikoli tajilo svojih svobodomiselnih načel in tega tudi v tem slučaji no stori. (Galerijska svejat pritrjuje.) Govornik razlaga na to načrt postave, primerjajoč jo z denašnjim zakonom za ljudske šole. Posebno obširno razpravlja §. 8. prvega člena novega načrta, kateri govori o dovoljenji k učiteljstvu. Po mnenji govornikovoin jo ta §. v protoslovji s pravicami, ki jih jamči državni temeljni zakon vsakemu državljanu in da je isti slabši, nego so bilo dotične določbe o šol-
stvu pre^ 00 leti, kajti po tem načrtu ne bi mogli nekatoliški otroci niti šole pohajati. Ako bi so sprejela ta postava, morale bi občine osnovati za nekatoliško prebivalstvo posebne šole, tako rekoč, poslopje za okužence; dalje bi se prouzročila svetovna in crkvena nestrpnost ali neto-leranca, in sejala bi se nesloga ne samo med prebivalce istega mesta, temveč celo med člane iste rodbine. Da pa morejo napredovati katoliški in nekatoliški učenci v istej šoli, dokazala je toleranca naših samostanskih sester, katere so vzgajale pred napravo učiteljišč deklice raznih vero-izpovedanj v izvrstne učiteljice; to jo bilo še takrat, ko je bila verska šola. Ker pa dotični §. velja tudi za učiteljišča, vpraša se, kaj bode z istimi, in kaj bode z bezverskimi učenci, ako se postava sprejme.
Govori dalje o drugem členu istega postavnega načrta in prosi, naj se sprejme brez promene resolucija šolskega odseka proti Liechtensteinovemu načrtu šolske postave. (Burno odobravan je na galeriji; članovi levice čestitajo govorniku.)
Resolucija se sprejme z 31 glasovi. Proti jo glasoval edini svetnik g. Nad-1 is e k.
Resolucija se glasi:
„Mestni svet tržaški kot tolmač mišljenja prebivalstva zna odgovornost, katero ima o spolnjevanji svojih dolžnostij in zaradi tega priznava neobhodno potrebo^ da se protivi uže sedaj Liechtensteinovemu predlogu o šolskem zakonu, ter izjavlja, da bi bila kakeršna koli promena obstoječih postav v zmislu tega predloga pregrešen napad na omiko in nrav prebivalstva, na svobodo in enakost oneh zajamčenih pravic, katere zahtevajo naravne in positivne postave; bila bi izvor posvetnej in verskej nestrpnosti ali netoleranci, katera je v protislovji se sedanjestijo s potrebami, z interesi, s trudom in sporočili našega mesta in zato pričakuje izvestno, da se ta predlog nikdar postavno ne potrdi".
Zatem se voli na predlog svetnika drja Consola v višji svet tržaško hranilnico občinski svetnik K rižanac in za njegovega namestnika svetnik pl. Proširen.
Dosedanji članovi tržaške hranilnico se potrde na predlog obč. svetnika J a-novica.
Odobri se poslovanje mestne blagajne v teku upravnih let 1885 in 1886.
Za urananje šetališča pri Sv. Andreji se dovoli se 2300 gld.
Javna seja se završi ob 83/4 zvečer in začne se tajna, v katerej se sklene to-le:
Zdravniku dr. Vitalu Tedeschiju se dovoli 300 gld. nagrado za stavljenje koz; začasna učiteljica Antonija Alfiori se stalno potrdi; dovoli se učiteljici Ani Zanoner, da položi izpit sposobnosti v nemščini do 1. novembra t. 1.; odbijejo prošnja nekoj učiteljici, da se. jej ušteje v službena leta službovanje pred poroko; odbijeti se tudi prošnji dveh začasnih učiteljev, da se potrdita v službi; konečno se podeli Ivanu Siliču tržaško meščanstvo.
Korso od leta do leta hira. V nedeljo je bilo sicer nektfko kislo vreme, vender pa so je nabralo v ulici Korso tisočo ljudij, ki so pričakovali — Bog ve česa? Kočij je bilo dosti ali pravo nekdanje ljudske zabavo ni bilo. V ponedeljek jo pokvaril dež tradicijonalno vožnjo in zaradi tega se je vse trlo po gostilnah in kavarnah. Vsak pravi preprostejši Tržačan zapijo v zadnjih predpustnih dneh, ako treba, celo košuljo, kajti to je uže v vlaškej krvi. Nastopki tej lepej navadi so pretepi, razbito glavo in poloml jena rebra. Tudi pustni vtorek ni bilo nobeno sijajnosti; jasno je, da so omikano občinstvo no ogreva voč za take budalosti. Vrhu vsega obilnega blata pa je bilo po ulicah dovolj razgra-jalcev in zijalov. Denes se pust pokoplje pri Sv. Ivanu in v Skednji. To bodo konec vsem izgredom in miroljubno občinstvo bode moglo vsaj v pokoji spati.
Vinska razstava v zvezi z izložbo cvetlic in kmetskih strojev odpro so v Trstu 9. junija in trajala bode do 23. junija t. 1. Posebni odsek kmetske družbo tržaške je uže izdal dotična pravila.
Razpisane ustanove. Trgovinska zbornica tržaška razpisuje nastopne štiri štipendije: prvo 150 gl. za revnega gojenca trgovinske akademije; drugo s 150 gl. za gojenca ladijestavbenega odseka iste akademije; tretjo za dijaka na inženirskej šoli. Prositi morejo za to štipendije^ mladeniči katerokoli narodnosti in vero. Četrta ustanova s 300 gl. pa je za mladeniče, ki so izvršili trgovinsko šolo z dobrim uspehom ter ostanejo v trgovini. Prošnjo v 4 tednih.
Gosp. Anton Funtek, poznan pesnik in
prelagatelj Maumbachovega „Zlatoroga", dobil je umetniško ustanovo 200 gld. To je drugi slučaj, da se je slovenskemu pesniku dala taka ustanova; prvo je dobil g. S. Gregorčič. Iz srca nas veseli tako priznanje.
Telovadno družtvo „Ljubljanski Sokol''
izbralo si je letos nastopni odbor: Starosta g. Fran Ravnikar, deželni knjigovodja, podstarosta (ker g. Nolli nikakor ni hotel vsprejeti izvolitve) trgovec g. Avgust Ska-berne. Odborniki gg. Kersnik Ferdo, Skale Pavel, Dečman, Medved, Kališnik, Mejač in Mulaček. V pomnoženi odbor za mas-keradp in za slavnost 251etnice gg. Bru-net, Cesnik, Dežman Fran, Dražil, Drenik, Hribar dr., Juvančič, Kajzelj P. , Knez Anton, ITanuš Jaromir, Lilek Vek.. Milavec A., Majar Viljem., Nolli S., Pelan O., Skaberne E.. Soss Miroslav, Zagorjan A. Zeleznikar Ivan, Vesel Rudolf, Turk Ilu-gon.
Družtvo je v minolem letu imelo 170 članov, premoženja 1140 gld. 3 kr., posebe pa 1000 gold. za 25-letnico. Letna bilanca kaže 227 gld. 53 kr. prebitka. Predtelovadec g. Fink se je imenoval začasnim učiteljem, za „Mir" se jo odločilo 10 gld., in sklenolo se je letos praznovati 251etnico.
Statistični podatki o Ljubljani: Leta 1887 jo bilo v Ljubljani v stolnoj fari sv. Nikolaja rojenih 54. poročenih 20 parov, umrlo jih je 54. V mestnej župniji sv. Jakoba je bilo rojenih 1(18, poročenih 50 in mrličev 179. Pri sv. Petru se jih je lani rodilo 300, poročilo 86, in umrlo jih je 400. V frančiškanskej fari jo bilo 1. 1887 rojenih 238, poročenih 75. umrlih 237. V Trnovem pa 145 rojenih, 27 poročenih, 97 mrličev. V ljubljanskoj de-želnej bolnici je bilo lani rojenih 188 in umrlo jih je onde 413. V kaznilnici na Gradu jo bilo 17 mrličev.
Obravnava proti dr. Karlu Živnemu, lastniku in izdajatelju lista „Parlamentiir", vršila se bode 24. in 25. t. m. na Dunaji. Zivnv jo tožen zaradi veleizdaje.
Zblaznil je na javnoj ulici računarski uradnik mestne zastavljal ;ice. Poslali so ga v blaznico.
Najden novorojenec. V nedeljo 12. t. m. je zapustila 24letna služabnica Frančiška Udovič iz Pazina službo pri Vin-cencu Dequalu brez odpovedi. Gospodar je sumničil zločin, ker je opazil v sobi služabničinej krvave madeže in jčl je preiskovati prtljago Udovičino. V kovčegu je res našel pod perilom novorojeno mrtvo dete in nato poklical takoj komisijo, naj stvar preišče. Babica je izjavila, dajo bilo dete mrtvo rojeno in da je poginolo izvestno uže pred 8 dnevi, ko je bila mati v Pazinu na plesu. Denes so ne vo še, kam je pobegnola 1'dovičeva.
Ljubezniv soprog. Prodajalec Jurij Nadaja so jo spri se svojo ženo, ker mu je udaril pust v možgane. Zgrabil jo nož in ga zadri ženi v levo roko. Vzornega, vročekrvnega moža so odveli v zapor.
Poskušena samouboja. V nedeljo po 11. uri d. p, je skočila 171etna furlanka Alojzija Zampichiat, blizu nove cerkve sv. Antona v morje. Dva mornarja, ki sta ji prihitela na pomoč, sta sama malone utonila in še-lo kapitanu bližnjo zakotvene ladije se je posrečilo vso tri rešiti. De-1 klica se ni zavedala. Odnesli so jo v bližnjo lekarno in zatem v bolnico, — Istega dne ob 10. uri zvečer so je hotel ustreliti v rojanskej vojašnici desetnik 82 polka pešcev N. -lakobi. Zadel se je samo v levo roko. Odnesli so ga v vojaško bolnico.
Policijsko. Krušarica Marija S. jo izročila na pustno nedeljo svojemu pomagaču Jakopu T. 12 gl da kupi moke. .iakec pa najde veselo družbo in zapije novci*. — Stražniki so prijeli v nedeljo po noči težaka Antona G., ko je vozil poln zaboj pomeranč po ulici Sv. Jurja. Ker jo neverjetno, da bi po noči sadje prodajal, spravili so težaka in njegovo breme pod ključ. Res se jo doznalo, da je ukradel pomeranče nekemu trgovcu. — Mizar Fran Livišnik je šel v nedel jo zvečer dobro natrkan domov. V ulici Molin a vento jo pijancc nesrečno padol in si zvinol levo nogo. Odpeljali so ga v bolnico. — Neznani tatovi so ulomili v stanovanje kurjača Bernarda G. v II. nadstropji hiše št. 3 v ulici Cavazzeni ter mu odnesli raznih oblačil vrednih 29 gld. Izvestno je bilo uzmovi« čem treba obleke za večerni ljudski ples.
„Volapiiked talid"je ime novemu listu, ki jo začel izhajati v Italiji. Namen listu jo širiti novi svetovni jezik po Italiji in s časom celo ispodrinoti „la favella del doloe s\". — Neverjetno je, da bi se Vlahi, katerim se celo naš jezik ne zdi blagoglasen, kedaj privadili krasnim besedam, kakor so n. pr. te-lc: „Atchi denth atos sek I ator".
Književnost.
J o s. Stritarja zbranih spisov je prišel na svetlo 33. vezek.
„Slovanskega sveta" je izšla štev. Druge štev. nismo bili prejeli, ker je bila zaplenjena.
„Nebeški ve rt". Pod tem naslovom izhaja v Starem trgu pri Slovenjem Oradri kat. listek s podobami za otroke ; vsacih U dnij prihaja mej ljudi po 8 strani. Razven slovenskega, izhajal bode tudi v češkem, poljskem, hrvatskem, ma-djarskmi. holandskem, francozkem in nemškem jeziku. Prve štev. se jo razposlalo 10.000 izvodov. Za vse leto (24. štev.) stane samo 85 novč. Uredništvo, lastništvo in založništvo .Josipine Jurik. List tiska Seber v Postojni.
Vsebina 1. štev.: Ljubi moji otroci; Obdarovani Jezušek;Kdo pa je to? Bodi usmiljen! Kako se naredi jabolko; Mali risar; Mala kuharica; Zastavica. Tu poda-jemo svojim čitateljem iz 1. štev. pernico.
Mala kuharica.
Oh ljuba mama, prosim Vas,
Za kuhar'co naj bom pri nas!
Imam posodo vsake vrste,
Kar hočete Vam skuham v nji;
Lahko seštejete na prste,
Če juha se mi prismodi.
Toda za danes me pustite
In juho si sami solite;
Pač pa Vas prosim moke, mleka
Za punico, ki ravno veka.
O — svežo mleko, to je pravo;
Če se zagrize, ni več zdravo.
Tri, štiri žlice bom ga vzela,
Pol žlice moke mu prispela,
Nekaj soli, nekaj sladkora
Pridam, kar ravno biti mora.
Sicer pa vem, da zdravo ni,
Ce v ustih se slador topi.
Bojim se tudi, da premalo
Se mi je moke prisipalo
In zraven mleko krščeno,
Tak modrosinje, kot nebo!
Vendar pa, glej, kak se naraša,
Punicam krepka, močna paša!
Hej, kak jo mešam, mešam, mešam,
Povem Vam, da že skoraj pešam !
Al mislim ai: Vesela bod',
Saj vživa jo slovenski rod!"
O punica, veseli se,
Da naj'ne kuhe konec je.
Ne misli pa nikari si,
Da sve že vse opravili!
Posebno pridna moram biti,
Če to-le hočem vse pomiti.
Reč vsako djati, kamor gre,
Da vsak pri hiši za-njo ve.
Potem se bodeve igrali,
Zvečer pa tudi — sladko spali.
Teta Josipina.
Želodečne bolezni ozdravi brzo In posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
edini in nedosegljivi želo« i * ni pijači. Da si človek izvoli pravi i k proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno danden es, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso nič druzega, nego škodljiva zmes.
Edini Jeruzalemaki balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sustave, odločno oživljajoče in Želodčne živce hitro krnpčalne m<>či pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sd vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bojat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-rn-gn u pod nega upliva na prebavljenjo nI čiičen|«, je zanesljivo sredstvo proti težuvam v želodcu odvisnim od dlabega prebuvljanja; zaio pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	1—15
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
V GORICI.
Skladiića v Trstu v lekarni Marku Raraiint i G. B. Rovts, na Reki v lekarni al Redemore, ■>. Gmeiner, v Korminu v le-karm A. Franzoni, v Tomlnu v lekarni E. Pallsca.	10-25
PRI JULIJU GRIMMU
dcžnikar, Barriera Veccliia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	38—104
putnim trenjem
Takoj delujoč«.	Uspeh lajimčen.
iV e i as o g i k> 1 j i v o!
Svak dobije iznos nntrag, kod koga bi moj sigurno djeljudi
ROBORANTIU M
ter«il.stro zii bntdorait)
bezuspješan ostao.Isto tako sigurno djeluje prolir č.elarnuti, iitm-danju kose peruti t oseiievju Uspjeh više-ajamčem. Originalne boce po 1. for. 50 nč. i boce za probu po 1 for šalje	50—18
J. Grolich u Brnu.
U Tratu samo' kod A Praxmarer. P. Prendlni; v Ljubljani Edv. Mahr-u-v Gorici lekar G. Cris offoletti, B. Pontoni lekar, A- Herinunek drogar : v Reki lekar J. Gmelner; v Celji Ed. Pelle; v Mariboru J Martinz; v Gradci Kasp. Roth, Murplatz 1.
a^ Tamo se može takodjer dobiti Eau de E^, iztočno sre-stvo ljepote, koje uidrž' sviež biedosti loču puti. Ciena 85 novčića. _
Bf" Ni sleparij al

Vina
črna vkusna. zanesljiva na produj! Cene ugoHnp! več pore upravništvo »Edinosti«.	2—6
L1N1KA:
Listnica upravništva.
BI. g JaksetiS Jik. Pod grad: Mi pošiljamo lUt redno vsem pg. nar Vinkom ob enem, zategadelj nismo mi krivi. Povprašajte na poŠti. — G. X. v Pulji: Isto.
za spolne in ž.-1<»• t— čeve bolesti, nastope >-okuženja i oslabenja niožke slabosti, polueij", žgečo vodo, močenje postelje, puščanje krvi, žabiije v de, in za vse bolezni mehurja, droha in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem postopanju z neškodljivimi sredstvi.	48—90 — 104
C. StroetMl, specijalni zdravnik Lindan a« Badenane
O
Z. D
co
- B
t O
l. C
► s
s L I. I { g
■♦'oddijos
sS J=
■l ® , 00 i, c 9
o
s .g » ^
. I S
6C
_ A — per
cS >
N O « *
ts
N 'J
« 2 h s.
•S o'
S*.
0
£
es:
it.
~ —
® © ■ fc o wri
'S iti M sss
S«5 tc^
T » . s S
u
5 3
£ s
p f: r F P 503C:0 La
« n m > ri » W
« oe r 5 % It d O
40—45 30-40
80-25-
-40 -30
40—50
10—15
Javna zahvala.
Podpisani ud „Delalskega podpornega družtva" ponesrečil se je pri delu in si roko hudo poškodoval. V visokej njego-vej starosti bila je celo nevarnost za ži-Vfiije velika. Ali spretnosti in požrtvoval-nej pomoči družtvenega zdravnika, g. Frana dr. Mandiča in družtvenega le-karničarja g. b. Vlach-Minussija, se ima »ahvaliti, da je v razmerno kratkem času popolnoma okreval. Javnim potom se zahvaliti omenjenima čestitama gospodoma, kakor tudi slavnemu „Delalskemu podp. družtvu" za podporo, čuti sveto dolžnost.
Trst, 12. februvarja 1888.
Andrej Pavčič.
Dunajska borsa
dne 15. fel>ruv»rji».
Enotni drž. dolg v bankovcih — —	gld. 7rt 1">
„	v srebru —--„ 7'J.l."»
Zlata renta— — — — — — _ —	p 108.20
5% avrttrijska rentu — — — — —	B 9:ll(j
Delnice nurodne banke — — — —	„ ^61.—
Kror'itne delnice — — — — — —	270 30
London 10 lir sterlin--— — —	„ 80
FrancoHki napoleondori — — — —	10 Ij3
C. kr. cekini — _____ —	5^99
Nemške marke — — — — — — —	n 62,17
Naprodaj je v tiskarni Dolenc v Trstu, cela sodnijska obravnava MalTei-Ribos v nemškem jeziku, obse/ajoca okolo 100 strani in 0 litografičnih podob. Cena 25 novč.
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. pri v. nvstr.
KREDITN, ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni odkaz 2®/<°/o 80-dnevni odknz 2%
27<
H-nioHećni
8
n a,/4» «' n „ 2 '/„ „
Vrednostnim papirjorn, glaHočim na napoleone, ka-turi hc naliujajo v okrn^u. pripozna ho nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprila, in 21». julija.
Okrožni od de I.
V	vredn. papirjih 2° „ na vsako Hvoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, 1'eSlo. ISrno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, A rad, Oradee, UormaiiHtadt, Inomost, Celovec, Ljnl>ljitno in Holnogrud — brez troAkov.
Kupnja in prodaja
vrednoHlij, div iz, kakor tudi vnovrenje kuponov pri odbitku 1° 00 provizije,
P r i" d u j 111 i.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali 1'nrizu, Berlinu ali v drugih mostili — provizija po pogoditi.
Na vrednosti •r),/./V0 letnih obrestih do 1000 gld., zh veknu uvote po pogodbi.
Tin/ki v polirano.
Sprejemajo ae v pohrano vrednoNtni papirji, zlat ali Hrebrni denar, inozemHki bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 20. januvarja 18S8.	47-4H-40
Sadno drevje
8 versti najplemenitejsih letnih in zimskih jabolk; visoki stebri z lepim
vrhom.....komad 30—35 kr.;
Hruške najboljše vrsti Breskve, zgodnje Magdalena in Bela d.Done Marelice, Ananas in Amprosi , zgodnje Česplje in Reinclandes Trte rozge, raznih vrst, 100
Zajca za lego od 14 najboljših in najlepših kokoši, vsako po
Ovijanje se računi na lastne troški, prodaje
JOSIP STIEGLER
oskrbnik grofa Caroninija v St. Petru pri
Gorici	1—4
Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah. sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku liaručbu bilo koje vrsti knji^otiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, ll&t. artiju i zavitke 8 napisom, preporućne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cicnike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga. p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom. toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno naručbu, dotično naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča so
Tiskara Dolenc
Via Torrente 12 u Trstu.
LA FILIALE
banc/Tunion
TRIESTE 8' oocupa di tutte \e cperazioni di Banca • ili Cambio valute
a) Ac<%fiita rer.i'imenti tti cnnto ctrren'e : Abbnonando 1'int.i'resHt" .liiimu: per Banconote °/0 «"on preavvito di 5 tfiorni , „ . 12 U*/4 ,, a sei niHsi tiHso
per Napoleoni 2,U °/o preavviao di 20 giorni 3 „	„ , 40
3V4 ,, ,	„ ,3 megi
3'|. m , „ , ti •
Per ls lett«r« dl V»Tr«(iinento in circola/ion« II nnovo tafl^o d'intnrftsse aiulrh, in vi ore a partlre đul ginrnn 18. 2F>. a«riln. S. 23. imi^i i, Ivi. luglio e 13. ottobre a ien"n<la dt>l prpitvviso. Trlflst« 13 A]>rlle 1886. Warrants
RANCO Gl IIO abbuonando II 3°/0 ititer«»sH annno sii'.o qualunque nomma; prnlevazioni »ino a horini ','0.<KX) a vi»ta verno eharmn ; importi maRRlori preavviso avant.i i;; Borsu. — Conferma dei versamenti in appo».ito libretto.
Coiitceffla pertnttH vers , entl fatti a qnalHiasi ora a'ulliclo In a nta del medetimn pinrnn.
ANNumc pel pi oprl oor rontioti l' inrassn di Canhi.■; i rrr Tritite, Vitnno e Bndapest, ri?<i<rii iro at&epni per ovet'r vili me prntre c.i ••!■ 11 laro'le/acoliii di domloillu e J. 'i pre-tsn la sna cn**n (raneo <1® val Npeitn per ommI. b; S' incnrtr.a liel/'acnnisto e delin a di otf«tti imbbilci, valute » divia«, noni'he dell' lncasno d' mfegn^ • 'm~ bini i e coupons, v«r«o '/»"'o Pr lV'8~ gione.
i».) accorda at »uot cnmniitlenti li f'ir.,:l .i di depntiiare e/Tetti ,h qnahiui.it spe it t ne cvra pratit l\nr.axxo i it coupom alla »cadtnta
La Filiale della Banca Union
. (4exione l%Ie«»oi) s" incarica deli' acquisto e della vendita ili ir.cin commissione, accorda sovven/.icm ed apre crediti sopra mercanzie ;id cssa consepnate, oppure polizzc !i carico o Wnrunts.	3—24
UZBBBHH^HHHHMMI
Najboljši
papir 'lb. cigarete
ju priotni
13-26
LE HOUBLON
fraucozki fabrikat Ca\vlevev iu llourjev v Parizu.
Svari se pred ponarejenjem.
Ta papir gorko prluorofiujo nngpod|n uri. J J. l'ohl, E. LuivviK, lii. Lipniuiui. profesori ktunijf na ouriajskem vm,ufiiiiifin, radi njigovii najltoljš-! kakovosti, radi nj-gove čiNlot j in y.-ito, ker v njt;m ni nikiiKu druge
ziiruvju SKodljivh tvor.ne. Puzor: Vxak naj paii na naslednji podpis:
pooj	VflUttlES
jfajž.	
FAC-iiiMiut ub i.'b-i igum-i'K 17, ral Bifiogir, i FAUI
SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načine profesorja VVilkensona popolnoma in stalno.
Prospekt zastonj.
K a r o 1 K r e i k e n b a u m
26	Braunsehweig, 49—52
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejornlje denarne vlog* v bank 'V-ili "<1 ud ijl) B'ild do vsacfgrt zii-ski vs;tI; dan v t-dnu nizini praznikov, n. od 9 —12 ur* opoludn«\ Ob l lah pa od 10-11 ure zjutraj. Oi>r sn
na knjiži««....... • 3°i0
Plačuje vsak dan od 9—12 nn-- 1 n-Znesk« od 50 pld. preOi.j, 0> i »— '>0 je treba 1 dan odpovedati, 1 1 !• uo H dni t * > ltlOU jia 5 dni pr j. Eskomptuje menji -e doinicillrane ■■■> r>
ke'ii URI1 po..... 3','t
P0B0juje na viržiivne papirju avstro-ogr^k« d- KiOO' «11, po ....... 5%
višje zneske v tt-koćeni računu (»■» . 4'/*°/0 Daje d-oiar proti vknjiŽenju nu posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. oktobra 18riU.	2-24
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.