TEDNIK OLAStLO 8O6IALISTI0NB ZVEZB DBLOVNBOA LIODSTVA PTUJ, 23. aprila 1970 LETO XXill, šfl. 16 CENA 0,60 DIN pragram finaciranja rekontrukcije in razširitve kirurškega oddelka in Zdravstvenega doma Ptuj Na dnevnem redu današ- nje seje OS Ptuj je tudi od- lok o finančnem programu re- konstrukcije kirurškega od- delka Splošne bolnišnice »dr. Jožeta Potrča« Ptuj ter re- konstrukcije in razširitev po- slovnih prostorov Zdravstve- nega doma Ptuj. Z omenje- nim odlokom se ureja finan- ciranje gradnje prizidka ki- rurškega oddelka, adaptacija obstoječe kirurgije, rekon- strukcija centralne kotlarne in nakup opreme za bolnišni- co ter novogradnja paviljo- na s prostori za dispanzer medicine dela, dispanzer za žene, šolski dispanzer, reše- valno službo in nakup opre- me za potrebe Zdravstvene- ga doma Ptuj. Skupna vrednost investi- cije je 14,000.000 dinarjev; za rekonstrukcijo bolnišnice 12,100.000 dinarjev, za razši- ritev zdravstvenega doma 1,900.000 dinarjev. Investitorja sta Splošna bolnišnica »dr. Jožeta Potr- ča« Ptuj in Zdravstveni dom Ptuj, vsak za svoj investicij- ski objekt. Investicijski program bo financiral zdravstveni inve- sticijski sklad. Omenjena objekta bodo za- čeli graditi že letos. Zgradi- ti ju nameravajo leta 1972. Potrebna sredstva za ome- njena objekta v višini 14,000.000 dinarjev bodo zbrali iz sredstev zdravstve- nega investicijskega sklada ptujske občine, lastne ude- ležbe bolnišnice in zdravstve- nega doma, dotacije občin- skega proračuna, namenske- ga prispevka iz osebnega do- hodka, dotacije delovnih or- ganizacij, prispevka občanov in drugih dohodkov in z in- vesticijskim posojilom. Sredstva zdravstvenega in- vesticijskega sklada ptujske občine v znesku 1,500.000 di- narjev so že zagotovljena in deponirana pri ptujski kre- ditni banki. Udeležba zdrav- stvenih zavodov v skupnem znesku 2,000.000 dinarjev bo zagotovljena iz sredstev a- mortizacije in drugih skla- dov zdravstvenih zavodov v treh letih. Dotacijo občinske- ga proračuna v znesku 1,000.000 dinarjev bo občina zagotovila v štirili enakih let- nih zneskih, to je od leta 1971 do 1974. Prispevek iz o- sebnega dohodka od delov- nega razmerja po stopnji 0,23 odst. bo zagotovljen v petih letih, to je od 1970 do 1974 v skupnem znesku 3,000.000 di- narjev ali letno po 600.000 dinarjev. Dotacija delovnih organizacij bi naj znašala 3,500.000 dinarjev; realizira- na naj bi bila v letih 1970 do 1972. Večina delovnih organi- zacij je že izjavila in se od- ločila sofinancirati omenje- ne zdravstvene investicije. Glede na to je planirana vso- ta realna. Predlog predvide- va tudi prispevke občanov v višini 500.000. Uvedli so že javno zbiralno akcijo. Inve- sticijsko posojilo bo po pred- logu 2,500.000 dinarjev iz bančnih sredstev. Polovico ji bosta vrnila zdravstvena za- voda, polovico pa občinski zdravstveni sklad in občina. ZR TE DNI DOMA IN PO SVETU Članek predsednika TITA v PRAVDI Na prošnjo uredništva mo- skovske pravde je predsed- nik SFRJ in predsednik ZKJ Josip Broz Tito napisal članek z naslovom »Lenin — mislec in strateg socialistič- ne revolucije. Med drugim je predsednik Tito tudi napi- sal: »Kot mislecu revolucije je bilo Leninu zmeraj tuje spreminjati marksizem v za- prt in statični nauk kot tudi absolutiziranje določenih iz- kušenj, ki se pridobijo v re- volucionarnem gibanju po- samezne države.« Sestavek, ki ga je predsednik Tito na- pisal ob 100-letnici Leninove- ga rojstva, je naletel na iz- reden odmev v svetovnem ti- sku. RAZISKUJEJO VZROKE NESRECE APOLLA 13 Več kot sto strokovnjakov NASE in industrijskih pod- jetij, ki so sodelovala pri gradnji servisnega modula ApoUa 13, je pričelo razisko- vati vzroke nesreče, ki je do- letela Apollo na poti proti Luni. Člani posadke Lovell, Haise in Swigert so srečno pristali ob Novi Zelandiji, predsednik ZDA Nixon pa jim je izročil najvišje ame- riško civilno odlikovanje. KONFERENCA NEUVRŠČENIH BO V LUSAKI V Dar es Salamu so kon- čali s pi'ipravljalnim sestan- kom, ki so se ga udeležili zu- nanji ministri neuvrščenih držav. Udeleženci so skleni- li, da bo konferenca še pred slavnostnim zasedanjem OZN, in sicer v zambijski prestolnici Lusaki. OBISK V BENEČIJI Predsednik kulturnopro- svetnega zbora skupščine SRS Miloš Poljanšek je bil na dvodnevnem obisku pri beneških Slovencih, s kateri- mi se je pogovarjal o pro- blemih slovenske narodnost- ne skupnosti v videmski po- krajini. KAMBODŽA PROSI ZA POMOČ ZDA Vlada generala Lon Nola je zaprosila za vojaško po- moč ZDA. To je veren do- kaz stanja v Kambodži, kjer je prišel z državnim udarom na oblast Lon Nol. Sedanji režim je nekaj časa vztraj- no zatrjeval, da je sedanja vlada volja ljudstva. Poleg tega pa lahko vsak dan pre- biramo agencijske vnesti, ko- liko nedolžnih Vietnamcev, ki so se zatekli na območje Kambodže, vsak dan umo- rijo Lon Nolovi vojaki. ŠTAFETA MLADOSTI NA POTI V nedeljo je iz Landovice pri Prizrenu odšla na pot štafeta mladosti, ki nosi po- zdrave vse jugoslovanske mladine predsedniku Titu ob njegovem 78. rojstnem dne- vu. Ob tej priložnosti so pri- redili tudi zborovanje, ki se ga je udeležilo več desetti- soč prebivalcev Kosova, južne Srbije in Makedoni- je. OBISK V INDIJI Na povabilo indijske vlade je v to azijsko državo odpo- toval čl&n izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavije Cvijetin Mijatovič. Med obi- skom se bo Mijatovič v Bombayu in New Delhiju se- stal z vodilnimi člani indij- skih političnih strank, priča- kujejo pa, da ga bosta spre- jela tudi predsednik republi- ke Giri in predsednica vlade Indira Gandhi. LENINOVA NAGRADA ZA MIR V Moskvi so podelili letoš- njo Leninovo nagrado za u- trjevanje miru na svetu. Pre- jel jo je češkoslovaški pred- sednik Svoboda. Doslej so to nagrado podelili že šestim ljudem iz raznih držav. IZ »GORENJA« TV SPREJEMNIKI Tovarana gospodinjske o- preme »Gorenje« Velenje je sporočila, da bodo verjetno že letos maja poslali na tr- žišče črno-beje televizijske sprejemnike (ekran 61 cm) in barvne (65 cm). V zahodni Nemčiji so tudi sklenili po- godbo po kateri bodo v to dr- žavo v prihodnjih treh letih izvozili za 48 milijonov mark televizijskih sprejemnikov. Napov^edujejo tudi, da bo- do letno proizvedli od 100.000 do 150.000 televizijskih spre- jemnikov. I VREME do nedelje, 3. maja 1970. Zadnji krajec bo v to- rek, 28. aprila ob 18.18 uri. NAPOVED: Dež, ki je bil predviden za 25. a- pril je prešel naše kraje že 21. aprila. Do 30. apri- la so še možne posamez- ne plohe. 1. in 2. maja bo precej oblačno in vetrovno. Na- stopil bo vroči val. Po prvomajskih praznikih bo lepo in toplo vreme. Dnevne temperature se bodo dvignile na 25. sto- pinj C. Alojz Cestnik Skupščina občine Ptuj Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Občinsko združenje borcev NOV ^ ter druge organizacije in društva v ptujski občini želijo vsem občanom prijetno praznovanje dneva ustanovitve OF, mednarodnega praznika dela ter bližajočega se praznika dneva zmage. Prisrčen pozdrav tudi vsem udeležencem in gostom v tednu bratstva in prijateljstva sodelujo- čih občin! stran 2 tednik — Četrtek, 23. aprila h Ob 25-!i^tiiici osvoboditve Prva prekmurska brigada prva v Ptuju Kakor je znano, so nem- §ke vojaške enote in druge oborožene formacije zapusti- le Ptuj okoli poldneva 8. a- prila 1945. Popoldan je nem- ška minerska skupina raz- strelila še oba mostova čez Dravo. Ob razstrelitvi je bil najbolj poškodovan železni- ški most. Zadnja detonacija, ki je občutno razdejala tudi šolo Mladiko je zaključila vojne grozote, ki so jih pre- življali tudi prebivalci na ptujskem območju. Minilo je zatiranje slovenskega življa, strah pred aretacijami in deportacijami. Prebivalci so se pripravljali na prosla- vitev osvoboditve, na hišah so zaplapolale zastave. Vse je pričakovalo osvoboditelje domovine — narodnoosvobo- dilno vojsko in tudi Rdečo armado, ki je prodirala po slovenskogoriških cestah za bežečim sovražnikom. Ze 8. aprila 1945 popoldan je po dornavski cesti hitela v Ptuj Prva prekmurska bri- gada, za njo pa je hitel 28. pehotni bolgarski polk. Že- lel jo je prehiteti, a mu ni uspelo. Ko je prispel v Ptuj, so borci Prve prekmurske brigade že zastražili javne zgradbe. O tem dogodku ni bilo do- slej v lokalnem zgodovin- skem tisku napisanega še ni- česar. Zakaj? Ko so kronisti zbirali podatke o dogodkih v dnevih osvoboditve, so ak- tivisti omenjali le Bolgare, HaloFko četo in enoto KNOJ, ki so Ptuj zasedli po nem- škem odhodu. Pred dvema letoma je knjižnica Prekmurska četa in Prekmurska brigada, ki sta jo napisala Evgen Emri in Mitja Hribovšek — obu- dila pri ptujskih aktivistih OF spomin na slovensko partizansko enoto, katera je prva po odhodu Nerncev pri- spela v Ptuj. Iz te knjižice posnemamo nekaj podatkov o vlogi Prve prekmurske bri- gade na ptujskem območju. Najprej pa nekaj besed o zgodovini te brigade, usta- novljene šele aprila 1945. USTANOVITEV PRVE PREKMURSKE BRIGADE Prekmurje je osvobajala Rdeča armada, v kateri so se bojevali tudi prekmurski borci, ubežniki iz nemške vojske. Mursko Soboto so o- svobodili 2. anrila. Lendavo pa 4. aprila. Nemci so se u- mikali čez Muro. 2e 30. a- prila pa je zapustila Prek- murje madžarska vojska. Aprila je poslal SNOS iz Beograda prek osvobojene Madžarske v Prekmurje vid- ne slovenske aktiviste na VO" jaško in politično delo. Pri- speli so Vlado Krivic, Jože Brilej, Franc Svetek, Jože Rus in Vlado Ambrožič. Am- brožič je 17. aprila ustanovil v Murski Soboti Prvo prek- mursko brigado iz Prekmur- ske čete, borcev Kozjanskega odreda, Slovenskega bataljo- na, borcev Rrdeče armade ter skupine partizanskih slo- venskih oficirjev iz Srbije. Prekmursko četo so ustano- vili januarja 1945 v Prek- murju in je štela okoli 44 borcev. Do aprila je opravi- la več uspelih spopadov. Za- radi izdaj pa je utrpela tudi hude izgube. Kozjansko grupo so poslali prek Hrvaške v Prekmurje s Kozjanskega. Štela je okoli 280 borcev. Na poti v Prek- murje je izgubila v bojih s Cerkezi in ustaši okoli 60 borcev. Sele 3. maja je pri- spela v Mursko Središče in Lendavo. Slovenski bataljon so usta- novili 23. aprila blizu Pakra- ca iz slovenskih borcev v NOV izven Slovenije, da gre- do na pomoč Prekmurju. Ba- taljon so sestavljale tri strel- ske čete z več kot 100 borci. Na pot je krenil 24. aprila. Po petih dneh naporne hoje je dospel do Mure in naslednji dan v Mursko Soboto. Prve dni aprila, ko so se zbrali sestavni deli Prve prekmurske brigade v Prek- murju je Ambrožič imenoval za komandanta Janežiča, za načelnika štaba Goldnerja, za komisarja pa Lipuša. Briga- do so sestavljali trije strelski bataljoni ter topniška divi- zija, skupaj nad 1000 borcev in bork. Brigada je dobila nalogo, da krene iz Murske Sobote proti Hotizi, Ljutomeru, Ptu- ju in Mariboru, da bi na poti obračunavala s sovražnikom in postavila komande krajev, zaščitila narodno imovino in prebivalce ter da bi presko- čila na pomnč izčrpanim bri- gadam. NA POTI PROTI PTUJU Prva Prekmurska brigada je krenila na pot 7. maja pod poveljstvom Avgusta Vovka Jurčka in komisarja Mira Lipuša-Mišo. Na poti, ki pe- lje v Ljutomer, je naletela na kolono Nemcev in vlasovcev. Sovražnika so enote brigade obkolile in po kratkem stre- ljanju prisilile k predaji. Za- jele so 20 sovražnih vojakov z orožjem in okoli 70 koles ter 6 kamionov naropanega blaga. Kolesa so omogoči^^, da so takoj ustanovili kole- sarske vode. 7. maja popoldan je briga- da prispela v Ljutomer, kjer so borce Prve prekmurske brigade prebivalci prisrčno sprejeli. (Dalje prihodnjič). V. R. Zbor aktivistov preložen Zbor aktivistov, ki bi mo- ral biti 26. aprila v Dolenj- skih Toplicah, so preložili na 7. maj. Do preložitve je pri- šlo, ker je bil rok za popis vseh, ki so med NOV sodelo- vali z OF kar malce prekra- tek, na odločitev pa je vpli- valo tudi dejstvo, da je ne- kaj dni po tem že prvomajsko praznovanje. Zbor, ki bo ta- ko sedmega maja, se bo lah- ko uspešno vključil tudi v praznovanje dneva osvobo- ditve. O vseh spremembah so v torek razpravljali na izvrš- nem odboru SZDL Slovenska Bistrica, odločili pa so se tu- di, da bo občinski zbor akti- vistov v Slovenski Bistrici 25. aprila. Stari aktivisti se bodo zbrali v domu kulture, kjer bodo kulturni program izvedli mladinci s Pragerske- ga. -d PROSLAVA 20-LETNICE SAMOUPRAVLJANJA Na prvi seji za pripravo proslave 20. obletnice delav- skega samoupravljanja v ob- čini Ptuj, so sklenili, da bo 20. junija letos v Kidričevem svečani zbor samoupravljav- cev. Udeležilo se ga bo prek 400 delegatov iz delovnih skupnosti z območja občine Ptuj, med njimi tudi prvi člani delavskih svetov iz le- ta 1950. Na zboru bosta med drugi- mi spregovorila predstavnik republiškega sveta Zveze sin- dikatov Slovenije in predsed-. nik Zveze sindikatov občine Ptuj — Simon Pešec. Kolek- tivi, ki letos praznujejo 20- letnico samoupravljanja, bo- do na tej svečanosti spreje- li posebna priznanja. V programu proslave 20- letnice delavskega samou- pravljanja bodo sodelovali tudi komorni moški pevski zbor DPD »Svoboda« Ptuj, moški pevski zbor in go( na pihala iz Kidričev« Mladina gimnazije »Duši Kvedra« Ptuj pa bo nasto la z recitalom. Leninova razstavo otvoritev Leninove razstave bo v dvoran na Magistratu v torek in ne v ponedeljek, ko smo poročali v prejšnj številki Tednika. 28. a prila ob 17. uri in bo od' prta do 15. maja vsall dan od 8. do 13. ure teif od 16. do 18. ure. Ob ne- deljah bo razstava zapr ta. OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV OBCINE PTUJ vabi na PROSLAVO PRVEGA MAJA ki bo v sredo, 29. aprila 1970, ob 19.30 v ptujskesn gledališču. Program bodo izvajali člani delavskega prosvet- nega društva Svoboda Ptuj: — komorni moški zbor — gledališče Ptuj — tamburaški zbor — velil<;i plesni orkester in godbeni trio glasbene šole Ptuj. Vsem delovnim ljudem čestitamo k prazniku 1. maja in jim želimo prijetno praznovanje prvomaj- skih praznikov! Skupščina občine Ormož Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikainf svet Občinska konferenca IMS Občinsko združenje borcev NOV Delavska univerza in druge organizacije ter društva v občini Ormož, čestitajo oLčanom ormoške in sosednjih občin ob dnevu ustanovitve OF, ob mednarodnem prazniku dela in ob dnevu zmage! Vsem želijo prijetno praznovanje! jEDNIK — ČETRTEK, 23. APRILA 1970, STRAN 3 S seje komiteja obe. konference ZKS Ptuj la odpravo nelikvidnosti Nelikvidnost, ki izvira iz neusklajenosti med finančni- ki sredstvi in obsegom pro- zvodnje in investicijske po- rošnje, ni značilna samo za ugoslovansko ali slovensko rospodarstvo, temveč velja udi za gospodarstvo in go- tpodarske organizacije naše ibčine, pri katerih je hiter azvoj pustil probleme neza- lovoljivih obratnih sredstev. Jo pomeni, da so investirali [z amortizacije in delno tudi jz dela poslovnega fonda, ki bi moral biti namenjen za obratna sredstva. Tega ne imemo dovoliti v bodoče. Reševanje " nelikvidnosti, Id izhaja iz disproporca med Enančnimi sredstvi in bla- govnimi fondi, šo reševale ielno gospodarske organiza- ;ije same, delno jih je v to jrisilil zakon • o minifosu, )redvsem pa s kratkoročni- ni krediti banke. Ta pro- )lem so mnogo bolj občutile )roizvodne gospodarske or- lanizacije, medtem ko orga- lizacije blagovnega prome- a in uslug niso bile posebej )rizadetG. Takšno reševanje mtrebnih sredstev v gospo- larstvu ne bi smelo postati lolgoročno in plansko vgra- eno v razvojne programe [ospodarskih organizacij. Se posebno odgovornost maj o gospodarske organiza- cije pri planiranju investicij- ke potrošnje in zahtevkih po dideležbi lokalne banke, ki li v stanju v celoti zadosti- i željam in potrebam gospo- darstva. To pomeni, da je Potrebno usmerjati inv^ti- ■ijske naložbe v ekonomsko lajbolj upravičena področja n cilje. Razvoj posameznih gospo- darskih organizacij je po- ■rebno obravnavati v okviru fa^voja in programov vseh, ^0 dejavnosti enakih ali po- dobnih gospodarskih organi- zacij v občini. Takšen pri- l^op k planiranju investicij- ^^^e potrošnje in angažiranju ^ančnih in lastnih sredstev °] prav gotovo vplival na ra- j^ionalnejše trošenje razpo- '°žljivih sredstev ptujskega ^t»spodarstva in lokalne ban- Racionalnost investicij bi '^rej morala izhajati ne sa- iz individualnih progra- i^ov razvoja posameznih go- ^Podar?;kih or^^anizacij, tem- tudi iz medsebojnega ^^d.ietniškega sodelovanja na možnih področjih. Ob upoštevanju, da go- spodsrske organizacije pred- '^evajo večjo rast proizvod- nih in obsega realizacije ter 'oritev v naslednjem pet- i.^^nem obdobju, je nujno po- /^bno. da tudi kreditna bar- ^ poskuša s povezovanjem |^3v7.v?n kakor tudi z inten- '^nejšim zbiranjem sred- stev (hranilne vloge in žiro računi občanov) zagotoviti večja sredstva. Potrebno pa je tudi večje odpiranje ptuj- skega gospodarstva navzven — z vključevanjem v širši slovenski in jugoslovanski prostor. Skozi takšno pove- zovanje je potrebno vložiti maksimalne napore za zago- tovitev dodatnih sredstev, potrebnih za hitrejši razvoj, ki je gotovo upravičen glede na stalnost našega področja in nizke rasti gospodarstva v primerjavi s stopnjo rasti slovenskega gospodarstva. Potrebno bi bilo več dogo- varjanja, tako znotraj gospo- darskih organizacij v občini, med gospodarstvom in lokal- no banko ter dejavniki izven občine. Nelikvidnost, ki izvira iz investicijske in splošne po- trošnje, ne predstavlja več- jega obsega in je opaziti le nekatere manjše nepokrite investicije v gospodarskih organizacijah in investicijah družbenega standarda, ki pa v glavnem izhajajo iz širokih možnosti gradnje za trg v preteklem letu. To pomeni, da tako v gospodarstvu kot tudi v bančnih in občinskih proračunih ni večjih nepo- kritih zneskov, ki bi nevar- no povečevali problem ne- likvidnosti ptujskih podjetij in banke. Omeniti je potrebno, da bi kot nerazvito področje za negospodarske investicije, kot so: potrebe po komunal- nih ureditvah, šolstvu in zdravstvu, morali iskati več- ja republiška sredstva. Pri tem pa se pojavlja problem participacije lokalne banke kot soudeležba za angažira- nje republiških sredstev. V kontaktih in dogovorih z re- publiko bi morali doseči, gle- de na nerazvitost področja, da se participacija v odnosu na republiška sredstva zmanjša oziroma da republi- ka zagotovi večja sredstva, razen šolstva tudi za ceste in zdrav%lvo. Seveda je po- trebno investicijsko in splo- šno potrošnjo prav tako u- ravnovesiti z razpoložljivi- mi sredstvi in proračuni ob- čine ter z družbenim dogo- vorom še bolj zainteresirati gospodarstvo, kakor tudi prebivalstvo za večjo soude- ležbo. Popis aktivistov CF v ormoški občini Občinska lionferenca SZDL Ormož obvešča občane, da traja popis aktivistov OF skozi vse leto. Vsi, ki izpol- njujejo pogoje se lahko pri- javijo svoji krajevni organi- zaciji SZDL ali pa neposred- no občinski konferenci SZDL Ormož. Status aktivista OF si lahko pridobijo tudi tisti občani, ki niso člani ZZB. Vse podrobnejše informacije lahko dobite pri svoji KO SZDL ali pri krajevni orga- nizaciji ZZB. J. S. Skupščina občine Slovenska Bistrica Občinska konferenca ZKS Občinska kciiferencci SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca IMS Občinsko združenje borcev E^OV ier ilruge organizacije in društva v hi<^triški občini Is!vreno čestitajo ol)čanom ol) dnevn nstanovitve OF, ol) 1. majn — mednarodnem praznikn d<'Ia in ob dnevn zmage! 26. aprila vsi na volišča! Heferendpm KS ijiorišnica Do življenja imamo vsi vedno večje, bogatejše, za- htevnejše in naprednejše zahteve in potrebe. Priznati moramo, da s svojim delom, ki ni vedno tako lahko in ro- žnato, dosegamo res vedno višji osebni standard. Neka- teri pač prej — nekateri po- zneje. Pri tem svojem oseb- nem standardu pa pozablja- mo vse preveč na družbeni standard, ki smo ga žal pri nas vse preveč zanemarili. Priznati moramo, da je sa- mo osebno blagostanje pre- malo za srečno življenje skupnosti, ki ji pripadamo in bi brež^nje sami ne mogli ži- veti in uspevati. Do takega spoznanja (si- cer nekoliko pozno) smo pri- šli tudi občani krajevne skupnosti Gorišnice. Da bi vsaj še sedaj popravili grehe preteklosti, da bi nam za- namci ne mogli očitati napak in pomanjkljivosti v našem gospodarjenju, da bi lahko s ponosom zrli na svoja pri- zadevanja in uspehe, smo sklenili tudi sami prispevati s krajevnim samoprispevkom svoj delež naporom skupno- sti pri reševanju naših skup- nih zadev. 26. aprila bomo občani krajevne skupnosti Gorišnice, ki združuje vasi Zamušani, Tibolci, Moškanj- ci, Cunkovci, Zagajiči, Mure- tinci, Mala vas ob Dravi, Ga- jevci, Placarovci in Formin ter Gorišnico na referendu- mu za uvedbo krajevnega samoprispevka enotno glaso- vali z odločnim »da«. Mislimo, da ne bo nikogar, ki bi upal glasovati proti n- vedbi krajevnega samopri- spevka, saj bi s tem glasoval proti gradnji nove šole, pro- ti boljšim cestam, proti ure- ditvi vaškega pokopališča, proti cestni razsvetljavi, pro- ti bolje tehnično opremljeni gasilski službi. Mislimo, da smo občani krajevne skup- nosti Gorišnice že tolikokrat pokazali svoje napredno mi- šljenje, da nam sedaj ne bo težko glasovati za uvedbo krajevnega samoprispevka. Ko bomo stopili na volišče, pomislimo, da je od mogoče samo našega pritrdilnega glasu odvisna lepša šolska bodočnost in, s tem bogatej- še znanje naših otrok; da je od našega glasu odvisna vož- nja po naših že kar preveč razritih cestah; da smo dolž- ni tudi našim pokojnim ure- diti lepše posmrtno bivali- šče; da bi nam bile tudi po- nočne poti svetlejše in da bi končno varneje spali pod svojimi rodnimi krovi, čc nas bodo varovali tehnično sodobneje opremljeni gasilci. GORigNiCANKE IN GO- RIŠNICANI (mislimo vse prebivalce naše krajevne skupnosti) v nedeljo. 26. a- prila, naj pomeni za vse nas praznik, saj bomo s tem' dnem popisali spet novo' stran svoje zgodovine, ki je^ bila vse doslej vedno boga- ta in napredna! Svojo častno dolžnost o- pravimo že v ranih jutranjih urah, s čimer bomo tudi po- kazali, da se nam mudi k urejanjem svojih domačih nalog. V nedeljo, 26, aprila, vsi na volišča za novo šolo, boljše ceste, kulturnejše pokopali- šče, cestno razsvetljavo in boljšo gasilsko opremo! KO SZDL Gorišnica., Za dobro voljo Zena: »Kakšna sreča bi bi- la, če bi se poročila z Jane- zom namesto s teboj. On je zdaj že milijonar.« IVEož: »Res je, draga moja, toda pomisliti moraš, da je postal milijonar samo zato, ker ni vzel tebe.« Mož: »Kako mi le moreš očitati, da sem zapravljivec?« Zena: »Seveda si! Lani si kupil tisto gasilno napravo, ki je niti enkrat še nismo ra- bili.« STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 23. APRILA 19 Delavci Stanovanjsko - komunalnega podjetja Ormož urejujejo okolico ormoškega letnega kopališča Uresničuje se dolgoletna želja Ze lansko leto zgrajen ba- len za kopanje v Ormožu, bo kot vse kaže letos zares do- živel resnični vodni krst in sprejel prve uradne ljubite- lje mokrega elementa. Zgo- dovina od zamisli pa do kon- čne izgradnje letnega kopa- lišča v Ormožu je precej dolga in je nimamo namena obujati. Po vsem kar je za nami, je važno le to, da je bazen dokončno zgrajen, da v teh dneh lepo napredujejo tudi dela pri urejanju okoli- ce in. da se bomo v njem le- tos zares lahko tudi prvič kopali. V minulem tednu sem obi- skal delovišče kjer je bilo ču- titi neprekinjen delovni u- trip. Velik buldožer je izrav- naval teren za gradnjo nove restavracije, ki bo delala v sklopu hotela »Jeruzalem«, pripravljen je teren za par- Inž. Zvonka Kneževič, Franjo Polič, televizijski snemalec Vlado Sere in direktor Stano vanjsko-komunalnega podjet- ja — Ivan Venclberger med živahnim pomenkom na grad- bišču kirišče, zelenica s cvetličnimi gredicami, ograja in še tisoč drobnih nedokončanih del, ki so v teku. Na gradbišči} smo srečali predstavnike Stanovanjsko- komunalnega podjetja Or- mož, ki so nam povedali, da Skozi ormoški park se vijugajo bele poti jim pri delu precej nagaja vreme, vendar pa so prepri- čani, da bodo glavna dela končana do takrat, ko bo vo- da v bazenu tako topla, da bodo lahko napovedali sve- čano otvoritev. Posebne pozornosti v teh dneh je deležen tudi ormoški park, ki bo skupaj z letnim kopališčem zares edinstven turistično rekreacijski cen- ter s katerim se lahko po- hvali redko katero mesto v naši republiki. Tu smo sre- čali inž. Zvonko Kneževič, ki je s skupino delavcev sa- dila in presajala okrasno gr- mičevje, ki bo nedvomno mno- go prispevalo k lepšemu am- . bientu že tako naravno le- pega okolja. Lepo je bilo po- gledati tudi na poti, ki se vi- jugajo skozi park. Posuli so jih z drobnim kamenjem, skratka park je deležen ti- ste pozornosti, ki si jo je tu- di zaslužil. Inž. Zvonka Kne- ževič si s skupino delavcev prizadeva, da bi bil ormoški park zares tak, kot si ga želi človek, ki si po delovnem dnevu zaželi kratek sprehod v naravo in počitek v senci visokih dreves. Vsak dan smo torej bliže trenutku, ko bomo lahko za- pisali: »Ormožanom se je u- resničila dolgoletna želja. Majhno obdravsko mestece je dobilo lepo urejeno letno kopališče ... « V Ormožu so nam zaupali, da že razmi- šljajo tudi na izgradnjo mini golf igrišča, ki pa seveda za- hteva »maksi« sredstva. j. s. Kratke vesti Iz Laporja v organizaciji delavske u- niverze Slovenska Bistrica je v tem kraju končala šola za starše, ki jo je obiskovalo okrog 40 slušateljev. Sola je vsebovala osem tem o vzgoji otrok, — za vsako šolsko stopnjo posebej. Po mnenju organizatorja DU Slovenska Bistrica, je dosežen na tem področju določen uspeh, — vreden pohvale. Pred dnevi je bil v tem. kraju uspešno končan tečaj za šivilje. Tečaj je trajal me- sec dni ter je vseboval za- četke spoznavanja šivilske stroke, v nadaljevanju pa so opravile udeleženke še drugo stopnjo tečaja. Udeležilo se ga je 31 žensk, od tega veli- ko število mladine. Tukajšnjim kmetovalcem je krajevna organizacija SZDL skupno z občinsko or- ganizacijo SZDL pripravila zanimivo predavanje o so- dobni živinoreji. Predavanje je bilo dopolnjeno s filmom in se ga je udeležilo 34 kme- tijskih proizvajalcev, tudi iz oddaljenih krajev. Obisko- valci so izrazili željo, da bi uvedli predavanja tudi zai druge panoge kmetijske pro-| izvodnje. j Viktor Horvat i Zaposlovanje v tujini Zaposlovanje naših delav- cev v inozemstvu, posebno v deželah zahodne Evrope, po- staja vse bolj množično. Na povečanje zaposlenosti so vplivali predvsem trije vzro- ki: manjši porast števila za- poslenosti po uvedbi dnažbe- no-ekonomske reforme, skle- nitev meddržavnih sporazu- mov o zaposlovanju in večji osebni dohodek, saj je bila že leta 1967 poprečna plača našega delavca v tujini 190 dolarjev. V nadaljevanju bomo spregovorili o številu tistih, ki so v lanskem letu odšli na delo iz občin Ptuj, Sloven- ska Bistrica in Ormož. Daleč največ delavcev je zapustilo ptujsko občino. V letu 1969 se je v tujini zaposlilo kar 1362 občanov, medtem ko je leto dni prej odšlo le 888 de- lavcev. Precej manj odhodov v tujino je bilo v Slovenski Bistrici in Ormožu. Iz bistri- ške občine je odšlo lani 247 delavcev, v letu 1968 pa le 130. S področja ormoške ob- čine pa je preteklo leto od- šlo v inozemstvo 90 delavcev, to je šest manj, kot leto dni prej. Predvsem je treba pouda- riti, da se je velik del po- nudb nanašal na kvalifici- rano delovno silo raznih po- klicev, ki je iskana in jo stalno potrebujejo tudi do- mača podjetja. Gre za raz- lične poklice kovinske stro- ke kot so: splošni, strojni, orodni in konstrukcijski ključavničarji, rezkarji, stru- garji, elektro in avtogeno in univerzalni varilci, za delav- ce elektro stroke, trgovske pomočnike, kvalificirane de- lavce različnih poklicev v gradbeništvu in kvalificirane gozdarske delavce. Poudariti je treba, da je med prijavljenimi iskalci zaposlitve trajno razmeroim visok odstotek oseb, ki so j dopolnile 40. ozii-oma 45. U to starosti, ter ne pridejo ^ poštev za zaposlitev v ZR) ali Švici. Med prijavljenim je veliko takih, ki so mlajs od 21 let, ki nimajo odsluže nega vojaškega roka. Pojav črnega zaposlovanji mimo zavodov in pristojnil komisij, ki delajo na podla, gi meddržavnih sporazumov, ni prenehal, nasprotno, tako zaposlovanje je še vedno prek nemškega konzulata ? Zagrebu in preko avstrijske ga v Ljubljani. Glede zaposlovanja v ne- katerih državah, predvsem] pa v Avstriji, lahko pouda- rimo nesolidnost nekaterih delodajalcev pri izpolnjeva- nju pogodbenih obveznosti saj je bilo precejšnje število delavcev, ki so se pritoževa li nad kršitvijo pogodb 1 zvezi z osebnim dohodkom ter ceno in kvaliteto hrane in stanovanja — pa tudi gle de sprejetih obveznosti pri poravnavi stroškov posredo- vanja. Poglejmo še, kje je zapo- slenih največ delavcev s pod ročja komunalnega zavoda] za zaposlovanje Maribor, Zvezna republika Nemčijal je še vedno daleč spredaj. 'V tej državi se je zaposlilo kai 70 odstotkov delavcev. \ Avstriji 25,4 odstotka, v Švi ci 2,2 odstotka in na Nizo-] zemskem 2,0 odstotka. Ob koncu pa naj omeni mo še zanimiv podatek, ko liko je ha območju zavoda zaposlenih tujih državljanov, Skupno jih je enaintrideset, od tega je enajst Italijanov, 10 Avstrijcev, 5 Cehoslova kov in po en državljan iJ Jemena, Kenije, Poljske, ZRN in Bolgarije. -d | 25-letnica osvoboditve OBČAN! ORMOŠKE OBČINE BODO PRAZNOVALI V IVANJKOVCIH Na zadnji seji lO SZDL Ormož so med drugim raz- pravljali tudi o letošnjem praznovanju 25-letnice osvo- boditve in sklenili, da bo o- srednja proslava 10. maja v Ivanjkovcih. V soboto, 9. maja bo v ormoški kino dvo- rani slavnostna seja vseh družbenopolitičnih organiza- cij, naslednji dan, t. j. v ne- deljo, pa bo dopoldne v Ivanjkovcih — v organizaciji občinskega komiteja ZMS Ormož športna srečanja. Po- poldne bo nastopil združeni pevski zbor, godba na piha- la, recitacije, slavnostni go- vor in kot ^ičajno tudi — veseli del proslave. Krajevne organizacije i" društva v Ivanjkovcih si pri- zadevajo, da bo slovesnost v njihovem kraju potekala v zares prazničnem vzdušju in v znamenju zgodovinske pre- lomnice izpred 25 let, ko je naš narod stopil na pot svo- bode in kovača svoje prihod- nosti. J. S. Danica: »Vidiš, Branko, ka- ko jasno je zapisano v mojih očeh, da te ljubim.« Branko: »Zapisano že, za- pisano, a to pisanje ima pre- več slovničnih napak!« jgpNiK — ČETRTEK, 23. APRILA 1970 STRAN 5 Kidričevo: S skupnimi napori do uspeha prejšnji teden je bila v Kl- ^ičevem tretja redna seja (jajevne organizacije SZDL. j ge je udeležil tudi tajnik jajevne skupnosti Kidriče- IfO Matevž Cestnik. Nekateri ^»bljeni — predstavniki or- ganizacij in društev se seje jiso udeležili niti se opravi- čili, razen enega samega pri- mera. Tak odnos do krajev- pe organizacije SZDL Kidri- čevo prav gotovo ne jamči nobenega bistvenejšega u- jpeha v skupnih naporih pri leševanju mnogih problemov f tem industrijskem centru jtujske občine. To poudarjam predvsem zato, ker se je na tej seji med drugim razpravljalo tudi o programu dela krajevne skupnosti za letošnje leto. Prav gotovo je pomoč vseh organizacij in društev pri realizaciji programa del kra- jevne skupnosti v letošnjem letu več, kot potrebna, če si seveda želimo čimveč jih us- pehov, kajti kritične pripom- be od raznih strani brez kon- kretnih predlogov za izbolj- ianje, — prav gotovo ne bo- lo prav ničesar doprinesle k uresničitvi programa v okvi- 'u razpoložljivih sredstev. Tajnik krajevne skupnosti ie navzočim članom odbora KO SZDL Kidričevo teme- jito obrazložil predviden program dela v letošnjem le- tu, seveda že potem, ko je v flavnem znano koliko sred- stev ima na razpolago kra- jevna skupnost. Med drugim ie poudaril, da bo dokonča- no otroško igrišče, za katere- ga je tudi delovni kolektiv IGA — namensko določil sredstva v višini 15 milijo- nov S dinarjev. Ce bodo vsa flela potekala po predvide- nem načrtu brez kakršnih wpetljajev, potem bi naj bi- la otvoritev otroškega igrišča y Kidričevem okrog 25. ma- j*. — to je ob dnevu mlado- sti. Takrat bi bila tudi veli- l^a proslava, ki bi bila zdru- ^fna z obletnico ustanovitve ter 25-letnice osvobodit- ve naših narodov! V nadaljevanju je tajnik poudaril, da bo urejena 'udi tržnica za prodajo kme- tijskih pridelkov, ki bo pred Pekarno, vrednost te gradnje bi — veljala okrog 2 milijo- "3 S dinarjev, je pa prebi- valcem tega naselja več, kot ^^ino potrebna. V teku je že tudi ureditev "^fka okrog nove samopo- strežne trgovine — velike "•■'dobitve tega kraja, bi naj "ovsem spremenile okolico v "fijeten ambient, ki bi bil ""Vezan s predvidenim šport- no-rekreacijskim centrom. Stroški ureditve tega parka bodo veljali okrog 4 milijo- ne S dinarjev, od katerih pa bo, kot je bilo poudarjeno skoraj polovico prispevalo trgovsko podjetje »Panoni- ja«. Zanimiv je bil tudi tisti del, v katerem je bilo pou- darjeno, da ima krajevna skupnost v načrtu pripravo perspektivnega programa do leta 1975, vendar pa bi pri tem morale sodelovati vse organizacije in društva, ki bi naj — dala svoje perspektiv- ne programe za naslednjih pet let, ker bi le edino tako bilo mogoče povsem realno ugotoviti kaj se da narediti v naslednjih petih letih ozi- roma kaj lahko sploh od njih pričakujemo. Velja pa še en- krat poudariti, da brez te- meljitega sodelovanja in inedsebojne pomoči vsega te- ga ne bo moč izpeljati, če bo vsaka organizacija in vsako društvo — videlo le sebe in navijalo le na svojo stran, pri tem pa pozablja na — o- stale morda še večje potrebe oz. probleme ostalih organi- zacij in društev. V nadaljevanju seje je bi- lo govora o pomoči vseh družbenopolitičnih organiza- cij taborniški organizaciji ter novemu vodstvu mladinske- ga aktiva, ki je končno kot izgleda le pričelo spet z ak- tivnim delom. Seveda bo vsa pomoč organizacij in društev koristna in uspešna le tedaj, če bodo tudi — mladinci po- kazali vso svojo voljo do re- ševanja skupnih problemov naselja in, če se ne bodo po- navljali minuli časi, ki mno- gokrat niso imeli nič skup- nega z delom mladinske or- ganizacije. V razpravi o pr- vomajski proslavi je bilo sklenjeno, da od letos naprej v naselju I ne bodo postavili majskega drevesa, ampak bo proslava usmerjena le na kresovanje in ostali del pro- slave praznika, ki pa s tem da ne bo majskega drevesa, ne bo nič manj svečan. Bilo je postavljenih tudi nekaj pomembnih vprašanj tajniku krajevne skupnosti na kate- re je odgovoril vsem, ki so jih postavljali, vendar pa bomo o tem spregovorili v eni izmed naslednjih številk Te- dnika! M. F. Gledališče Ptuj uprizori v nedeljo, 26. aprila 1970, ob 19.30 v Kungoti dra- mo T. William.sa: Steklena menažerija. Preprodaja vstopnic eno uro pred predstavo. S seje SO Slovenska Bistrica V sredo je bila seja skup- ščine občine Slovenska Bi- strica, na kateri so razprav- ljali o nekaterih važnih do- gajanjih v družbenem živ- ljenju občine. Odborniki so sprejeli osnovna izhodišča razvoja občine Slovenska Bi- strica za leto 1970 z akcij- skim programom ukrepov in nalog na posameznih gospo- darskih in negospodarskih dejavnostih. Posebno pozornost so po- svetili obravnavi sanacijske- ga "programa kmetijskega kombinata KZ Slovenska Bi- strica, ki je kot je znano, po- sloval s precejšnjo izgubo. V nadaljevanju seje so sprejeli odlok o dopolnitvi odloka o uvedbi minimalnih agroteh- ničnih ukrepov za celotno kmetijsko proizvodnjo na ob- močju bistriške občine. Ob koncu pa so bila, kot navad- no, vprašanja odbornikov. O dogodkih seje zaradi iz- redno kratkega časa ne mo- remo poročati, več bomo po- ročali prihodnjič. -d Radio še vedno čaka v našem uredništvu še ve- dno čaka radioaparat, ki ga je daroval Jožeku Marinu naš bralec Franjo Hovnik od Vidma pri Ptuju. Ze lani smo dvakrat zaporedoma objavili, da bomo radio poklonili ne- komu, ki ga še nima in si ga glede na materialno stanje ne more kupiti. Ker je Jožek Marin že dobil nov radioapa- rat, tokrat ponovno obvešča- mo, da bomo sprejemnik po- darili tistemu bralcu, ki iz- polnjuje za to naslednje po- goje: Da je invalid, ki živi v težkem socialnem stanju in da seveda radioaparata še nima. Seveda pa mora imeti pri hiši tudi elektriko. Zgla- site se, čaka vas dobro ohra- njen radio! J. s. V soboto otvoritev grajske restavracije V soboto, 25. aprila, bo otvoritev grajske restavraci- je v Ptuju. Vsako soboto in nedeljo bo godba in ples. Igral bo ansambel »Poeto- vio«. Kolektiv grajske restavra- cije je lepo uredil prostore. Prijetno bo posedeti tudi na terasi v senci mogočnih ko- stanjev in opazovati lepo pa- noramo Ptuja, Dravslcega in Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric, zvečer pa zaplesati na plesišču. .Poskrbeli so za pijačo. Na voljo bodo vse vrste brezal- koholnih pijač, med kateri- mi bodo tudi najboljša vina. Kuharice bodo poskrbele za lačne želodce z jedili po naročilu. Zaupale so nam, da imajo v shrambi tudi več »tunk«, v katerih so domače klobase, meso, zaseka in po- dobno. Na veselo srečanje na otvo- ritvi grajske restavracije v soboto — vabi kolektiv. Varciždifičani novdušiii gledalce V okviru tradicionalnega »tedna bratstva in prijatelj- stva« je nastopilo preteklo nedeljo v Markovcih KUDŽ »Ivo Mikal« iz Varaždina. Okoli -73 nastopajočih se je predstavilo v tamburaškem in harmonikarskem orkestru, folklorni skupini. S pestrim programom so navdušili pol- no dvorano gledalcev, ki si želijo videti nastopajočo skupino v kratkem zopet na odru v Markovcih. V pozdravnem nagovoru sta zaželela dobrodošlico na- stopajoči skupini Ivanka So- lina, predsednica KO SZDL Markovci, v imenu sindikata pa Gvido Cepin. ZR Med nastopom KUDŽ »Ivo Mikal« iz Varaždina v Mar- kovcih. Foto: S. Kosi. DOPISNIKOM, Ki SE PRITOŽUJEJO NAD »ČRNIM!« RIBIČI Kot nam poročajo naši do- pisniki, bi lahko ob vodah v ptujski občini »naslovili« prav toliko »črnih« ribičev kot rib. Eden od dopisnikov piše, da je v nekaterih va- seh bogata tradicija. V dneh ko se ribe drstijo, vzamejo mreže oče in vsi sinovi pri Ribiči z izkaznicami hiši in se napotijo k vodi. Ti- sti, ki še ne morejo držati težke mreže so na preži. Ko opazijo paznika se spretno u- maknejo, takoj za tem pa ne- moteno »namakajo«. Eden od dopisnikov je sporočil, da je zjutraj, ko se je peljal na de- lo pri Forminu naštel kar 16 »črnih« ribičev s »šerami«. Pritožuje se nad tem nekaz- novanim dejanjem in se zgra- ža nad ravnanjem nekaterih, ki bi iz vode samo »vlekli«, v njo pa nič vložili. Podobne pritožbe nam spo- ročajo dopisniki iz Cvetkovc, Vidma, Tržca in drugod. Vsem se zahvaljujemo za dopise, ki opozarjajo, da bo treba proti kršiteljem strož- je postopati. Ker pa nas je novinarjev še za redno delo premalo, ne moremo loviti krivih ribičev. V upanju, da vam ne bodo polovili vseh rib vam želimo uspešen lov za tem, ko si bodo »črni« ri- biči napolnili mreže in se preobjedli rib. ZR STRAN b TEDNIK — ČETRTEK, 23. APRnI iCciko hf^mo ureim ptujske 4y|ilice1 v dneh, ko ugotavljajo re- zultate raziskav o topli vo- di za ptujske toplice je po- stalo zanimivo vse kar leži v neposredni bližini vrtine na Turnišču. Na okolico smo po- stali pozorni še bolj zato, ker je tam predviden rekreacij- ski center, ki bo zahteval med drugim tudi urejeno o- kolje. V neposredni bližini vrti- ne je na srečo dovolj prosto- ra za ureditev in gradnjo kakršnih koli objektov, re- stavracij, igrišč in podobno. V soseščini je zapuščen rib- nik. Ker smo že zvedeli, da ga je vzelo v najem Ptujsko ribiško društvo smo se obr- nili k A. Slekovcu, predsed- niku društva, ki nam je o u- reditvi ribnika med drugini povedal, da so ribiči vzeli ribnik v najem za dve leti. Ribnik bodo usposobili za športni ribolov še letos. Pred- vsem bo treba očistiti blato in urediti okolico. Postavili bodo nekaj klopi in miz. V ribnik bodo vložili krape, li- nje in postrvi v vrednosti milijon starih dinarjev. Ribe bodo lahko lovili tudi drugi, ki bodo plačali dnevnico. Ker je v Dravi vedno manj rib zaradi nihanja vode in kana- la za hidrocentralo, Dravinja je onesnažena. Pesnica pa zaradi hitrega toka ni pri- merna za ribe si ribiči veliko obetajo od lova v urejenem ribniku na Turnišču, ki bo pritegnil tudi številne obi- skovalce toplic. Na Turnišču močno kazi razpadajoča ograja okoli par- ka graščine. Pred nedavnim jo je ob cesti baje podrl ne- znan tovornjak. Ko smo vprašali Turniščana kdo je odgovoren za ograjo so nam povedali, da ptujska občina še ni izdala odločbe kdo je lastnik ograje, ki jo je dol- žan popraviti in oskrbovati. Neurejeno je tudi poslopje graščine, ki je potrebno te- meljite obnove in adaptacije. V njej je kmetijska šola, ki si glede na svoj pomen v kmetijski občini zasluži ure- jene prostore. Ni prav da morajo mladi, ki se odločijo za kmetijski poklic spoznati že v rani mladosti zapostav- ljeno kmetijsko šolstvo. Z nazadnjaškim odnosom do kmetijstva kot pomembne panoge prav gotovo ne bomo rešili. Upajmo tudi, da se ob načrtovanju o ptujskih to- plicah ne bo pojavila »vele- sila« in predlagala celo uki- nitev kmetijske šole in pre- pustila graščino gostincem, ne da bi poskrbela za ustrez- ne prostore kmetijski šoli. Predlagajo, da bi kmetijsko šolo premestili v poslopje pri graščini, kjer ima pisar- ne KK Ptuj, obrat Turnišče. Za šolo bi bilo tam primer- no. Dodeliti bi ji morali tudi bivšo vrtnarijo. Kmetijska šola brez svoje zemlje ne more vzgajati ustreznih prak- tikov. Ob misli na rekreacijski center in toplice na Turnišču ugotavljajo tudi veliko ško- Vrtina od katere si mnogo obetamo do, ker so opustili ptujsko kobilarno in konjeniški poli- gon za dirke. Menijo, da bi se mnogi, predvsem pa ino- zemski turisti radi popeljali s kočijami ali zajahali konje. Življenje v toplicah bi pope- strile in pritegnile tudi konj- ske dirke. Treba bo misliti tudi na ureditev parka, ki je sicer zaščiten, ni pa vzdrževan kot bi bilo potrebno. Nedvomno bo treba za ure- ditev rekreacijskega centra v ptujskih toplicah pripravi- ti kompleksen idejni projekt. ZR inetijska šola i tijski poklic Prilagajanje vzgojno izo- braževalnega sistema v kme- tijstvu splošnemu gospodar- skemu napredku je nujno. Tudi kmetijske šole bi mo- rale pospeševati intenzivira- nje kmetijske proizvodnje. Dosedanji napori niso rodili zaželenih uspehov. Problemi v km.etijstvu so večji kot v ostalih panogah. Kmetijske šole bi morale glede na to ustrezno usposobiti. Morale bi imeti vse pogoje za izo- braževanje in usposabljanje kadrov za napredno kmetij- stvo in gospodarstvo. Za boljše usposabljanje km^etij- skih delavcev v kmetijskih šolah je treba poskrbeti in o- mogočiti normalno delo šol. K boljšemu razvoju in u- sposabljanju kmetijske šole na Turnišču bi prav gotovo pripomoglo šolsko posestvo. Čeprav je neobhodno potreb- no pri praktičnem pouku ga šola nima. Praktični pouk bi morali učenci obvladati. Šol- sko posestvo je istovetno šol- ski delavnici tehničnih šol. Poljedelsko živinorejska šola na Turnišču pogreša tu- di syojo strojno delavnico. 1 Ima traktorsko mehaniz ki je šoli nujno potr Vsak učenec (fant) mor vladati vožnjo in vsa d traktorskimi priključki, ti je, da bo tudi glede i niče kmalu urejeno, je treba, da bo šola izp( vala vse pogoje, če boj vse kar potrebuje pri ku. Kljub nekaterim tež; pa poljedelsko živinon šola na Turnišču doseg pe uspehe. Izobražuje y klic poljedelec, traktor! živinorejec. Učenci bod( ključili šolanje junija i ključnimi izpiti. Vsi i zagotovljeno zaposlitev ji ber osebni dohodek. Dv; sta nadaljevala študij v jem letniku srednje kr: ske šole. Vodstvo šole se obrač kmečke fante in deklet imajo veselje do kmeti ga poklica, da se po koi osnovni šoli vpišejo v tijsko šolo. Pogoji vpis; do pravočasno ob j a vije časopisu in radiu. Dipl. inž. Egon Zo NOV ELEKTRONSKI SISTEM IBM V tovarni glinice in alu- minija je bilo že nekaj let govora o nabavi in potrebi novega elektronskega siste- ma IBM, ki bi podjetju zelo koristil in brez katerega si je že danes težko zamišljati ren- tabilno poslovanje tako ve- likega podjetja. Organi sa- moupravljanja v TGA so se odločili, da med tremi — po- nudbami nabavijo elektron- ski računalnik s perifernimi enotami in sicer računski si- stem IBM 1130. Delavski svet je na svoji 19. redni seji razpravljal o tej nabavi in po temeljiti obrazložitvi koristnosti ta- kega računalnika sprejel sklep, da se nabavi elektron- ski sistem IBM 1130, ki stane okrog 250.000 dolarjev. Seve- da pa bo na ta znesel? mo- ralo podjetje TGA Kidričevo plačati še vse dajatve. Do- bavni rok je okrog 18 me- secev, montaža pa je seveda stvar dobavitelja, ki tudi jamči, da bo od dneva dobave — pa do preteka 360 dni o- pravil in odpravil brezplač- no vse morebitne napake in okvare, ki bi morda nastale pri materialu ali izdelavi. Ker so taki pogoji navedeni v ponudbi bili še ugodnejši, se je delavski svet odločil prav za ta sistem. Seveda pa je delavski svet istočasno že tudi sklenil, da je potrebno za delo na tem stroju izšolati potrebne kadre ter zagotoviti prostor za postavitev stroja, ki bo nabavljen v breme — poslovnega sklada ter reten- cijske kvote deviznih sred- stev podjetja. Na isti se je delavski svet sklenil, nabavita dva pisalna s IBM, ki bosta stala prit okrog 31.000 dinarjev. IBM nudi večje število i delanih programov s pa ja mrežnega in lineai planiranja, vodenja pr( tov, izračunavanje raz! matematičnih modelov, fično prikazovanje izho podatkov itd., je povsert zumljivo, da so se sai pravni organi odločili za ta sistem, ki bo prav, tovo mnogo pripomoj | uspešnejšemu poslovanj;, M. Razpicsve se , nadaljujejo Centralni komite ZK venije je razpravljal o i benoekonomskih vidikih voja kmetijstva v Slo- in sklenil, da bo o tej blematiki razpravljala ' ferenca ZKS junija 1| Razprava je dopolnila ■ ki jih bodo poslali v J- razpravo. Organizatorji danjih razprav bodo činski sveti ZK, in sic«' področja več občin, obči" konference ZK pa za pod' je posameznih občin. ■ Z ozirom na dejstvo. več kot leto dni potekale^ prave o bodočem raz* kmetijstva tudi v okviru cialistične zveze in ustr«^ sekcij, je prav da se S*j p(3 predhodnem dogovoril organizatorji razprav vl nabavljeni hladilniki za ■evoz mleka in zakaj je pre- iščen pregled le tega mle- irni. Avgust Purg iz Juro- 8, ugotavlja nepravilno- ' pri ocenitvi zemljišč za fadnjo avtoceste Macelj — tuj in zahteva nekatera po- isnila pri razlastitvenem "stopku. O odgovorih bomo "fočali v prihodnji številki «Kam s partizanom?« je zaskrbelo očeta. Stopil je k partizanu, ga prijel za roko in odvedel v kuhinjo. Tu mu je pokazal, naj zleze v krušno peč. Par- tizan je to hitro storil in oče ga je zameta! z drvmi in šibr^ jem. To je imela mati vedno pripravljeno pred pečjo. Me- ne je napodil nazaj v poste- ljo in odšel spat. Nismo mo- gli zaspati, ker smo pričako- vali nekaj hudega. Cez kakih deset minut je zaropotalo po vratih. Oče je stopil odpirat. Nemški voja- ki z naperjenimi brzostrel- kami so planili v vežo. Nekaj so rekli, a drugega nisem ra- zumel kot besedo banditen. Dva sta nas stražila, da se ni- smo mogli nikamor ganiti, drugi pa so svetili z vojaški- mi žepnimi svetilkami in pre- metavali po hiši in gospodar- skem poslopju. Vedeli smo, da če najdejo skritega parti- zana, bomo ustreljeni. V tla smo gledali. Na veliko srečo so Nemci brezuspešno preiskovali našo hišo. Spet sem slišal besedo banditen in videl, kako so odhajali čez dvorišče. Tisto noč nismo mogli več zaspati. Predno se je zdani- lo, je partizan odšel. Pozne- je je še večkrat prišel k nam.« Jože Obran, VIII. razred, Markovci Oglašam se iz kmetijske šole v Turnišču pri Ptuju. Pišem vam prvič in prilagam pesmico, ki sem jo sam sesta- vil. Ce vam je všeč, jo ob- javite v naslednjih dneh! Milan Kotolenko TI SI MOJE DEKLE Deklica, smiliš se mi, ko vidim, da brez očeta si, mamica ti je vse, ljubi te njeno srce. Mamico in sestrico imaš, vse za njiju daš, pridna deklica si ti, to fantje mislijo si vsi. Domačo zemljo obdeluješ in za bodočnost premišljuješ. Ali kdaj minuto izkoristiš in na mene kaj pomisliš? Pismo sem ti zdaj napisal, da k vojakom bom odšel grenko solzo si obrisal, ker slovo bom vzel. Ko pismo sem končal, sem še to dodal, da pridem te pogledat in ti to povedat, da mislil bom na te, ker.^i .za inpje srce. Za dobro voljo Ona: »Najbolje bo, da se razideva in me pozabiš.« On: »Kako naj te pozabim, draga moja, ko pa imam ta- ko dober spomin!« • Žena: »Ves dan kuham za- te in kaj imam od tega? Nič!« Mož: »Ti menda res nič, a jaz — pokvarjen želodec« • Sinko: »Očka!« Očka: »Kaj spet sitnariš?« Sinko: »Očka, če letalo za- ide v Mlečno cesto, ali po- tem propeler ne napravi iz nje surovega masla?« Tatjanca: »Mamica, kaj pomeni to .izgubljena žen- ska'?« Mamica: »Veš, to je žen- ska, ki jo je povsod lahko najti.« STR/N 10 TEDNIK — ČETRTEK, 23. APRILA 1970 Minulo sončno, letos prav gotovo najbolj toplo pomlad- no nedeljo so mnogi Ptujča- ni preživeli na sprehodih in na izletih v bližnjo okolico, ki se letos nekako počasi, a vendar vztrajno odeva v ži- vobarvni in cvetoči spomla- danski plašč. Najbolj živahno je bilo v mestnem parlcu in v Ljud- skem vrtu kjer je bilo naj- več sprehajalcev. Toplo po- mladno sonce je bilo še po- sebej razveseljivo doživetje za rhalčke, ki so jih mamice popeljale na letošnji prvi po- mladanski sprehod. Upoko- jenci so posedali na klopcah in uživali pomlad v jeseni življenja, mladi zaljubljeni parčki pa so sprehajajoč se ob Dravi prisluhnili pomlad- ni simfoniji, ki jih je vkle- nila v svoj obroč. Najbolj vroči Ptujčani so v nedeljo ob Dravi ali pa na balkonih slekli srajce in lovili tople sončne žarke in z njimi pr- vo kožno barvilo. Skratka, sončna nedelja je zares zbu- dila iz zimske dremavice tudi Ptujčane, ki že skoraj nismo mogli verjeti in po ponov- nem poslabšanju vremena — spet ne moremo verjeti, da bo letošnjemu muhastemu vremenu zares sledila topla in cvetoča pomlad. Še posebej živahno je bi- lo pred ptujsko bolnišnico in v njej. Ljudje od blizu in od daleč, s kolesi, avtomobili, z javnimi prevoznimi sredstvi in seveda tudi peš so prišli obiskat svojce, ki so trenutno na zdravljenju in okrevanju v tem zdravstvenem zavodu. Srečne mamice so dobile velike šopke rdečih nagelj- nov, stari očka je dobil liter domačega in pečeno kokoš, komaj tri leta star fantek — čjjkolado in jscr.ačko, stara ba- bica potico . . , Kako se po- čutiš?, kdaj prideš domov?, in še tisoč dru-iih vprašanj .ie bilo namenjenih pacientom, ki so skozi okna bolniških sob nekako otožno gledali a- biskovalce in prebujajočo se pomlad. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki jih ni prišel nihče obiskat. Mlada mamica je ljubeče stiskala k sebi svojega otročička. Oč- ka je na delu v Nemčiji in pride domov šele čez tri mesece, starejši moški se je zaman oziral proti vratom, nikogar ni bilo, ki bi ga vpra- šal kako mu je in kdaj bo o- zdravel! Cas obiskov je bil pri kra- ju. Obiskovalci so odhajali. Tu in tam je spolzela po li- cih tudi solza, drugod pa spet veder nasmeh na licu in o- hrabrujoče besede: »Dobro se drži in kmalu spet nasvi- denje!« V bolniških sobah je ostal košček pomladi, ki so jo prinesli svojci, prijatelji in znanci. Mlada mamica je štela rdeče nagelj čke. Okrog 50 se jih je nabralo v vazi- ci. Med rdečimi je bil tudi popolnoma bel namenjen hčerkici, ki je prav takrat na ves glas zajokala v sosed- nji otroški sobi... Skozi vhodna vrata je z veliko naglico zapeljal rešil- ni avtomobil. Nekdo je bil potreben hitre zdravniške pomoči. Morda žrtev promet- ne nesreče, morda zahrbtna bolezen, morda mati, ki je začutila, da bo rodila novo življenje ... Zdravstveno in strežno o- sebje ptujske bolnišnice ima tudi v nedeljo dovolj dela. Pred ptujsko bolnišnico je vsako nedeljo popoldne velik vrvež Rojevanje novega življenja in borba za obstanek že umi- rajočega ne poznata urnika in praznikov, sončnih nedelj in meglenih ter deževnih dni. Življenjski ritem teče v svo- jem neustavljivem krogoto- ku v katerem sta za človeško življenje dve odločilni posta- ji: Rojstvo in trenutek, ko sklenemo svoj življenjski o- pus. Lep in sončen dan je zu- naj. Le še dobro uro ali dve pa bo spet večer, noč in jutri nov dan. J. Slodnjak Kdaj bo stroj zamenjal motiko, ki bi olajšal trpljenje in delo vinogradnikov? Urejeni vinorodni nasadi, ki bi lahko uspevali na lepih legah, bi dali večji dohodek. MOTIKA ŠE VEDNO GLAVNO ORODJE Tudi vinogradnikom je na- gajala dolgotrajna zima, ki ni dopustila, da bi skopali kot »ponavadi«. Ko je nasto- pila pomlad je bilo treba po- hiteti. Ko smo se te dni mu- dili v Desterniku smo v vi- nogradih srečali kopače, ki so urno vihteli motike, kot bi hoteli nadoknaditi zamujeno. Ko smo z njimi pokramljali so nam povedali, da kopljejo že več dni zapored. Treba je skopati domači vinograd in pomagati sosedom. Med nji- mi je bilo veliko priletnih kopačev in žensk. Človek se nehote vpraša kaj vliva tem ljudem tako voljo in moč, ki je potrebna pri napornem de- lu s katerim si zaslužijo svoj vsakdanji kruh. Vprašanje je tudi, kdaj bomo omogočili tem ljudem, da bodo zame- njali težko motiko s strojem in kdaj bodo delali v ureje- nih žičnih nasadih žlahtne vinske trte. Toliko lepih leg za vinograde in voljo do de- la je treba bolj razumno iz- koriščati. Ni prav, da prepu- ščamo vinogradništvo brez potrebnega načrtnega razvo- ja. Treba ga je omogočiti, sicer bodo vinogradniki, ko- likor še jih bo ostalo, živo- tari po starem in le ob ko- zarcu pozabljali na težko de- lo in trpljenje v odmaknje- nih hribih. ZR Pomiaci tudi na Boču Prva sončna nedelja je pri- tegnila po več dneh slabega vremena, na bližnjo turistič- no točko Boč veliko število gostov, med katerimi je bilo opaziti največ mladih planin- cev. Največ obiskovalcev je bilo iz Maribora — prek 200, Celja, Laškega, Pomurja, Rimskih Toplic, Šentjurja, Poljčan in celo iz Zagreba. Med njimi je bilo opaziti tu- di prve goste iz sosednje Av- strije. Takšnega obiska niso pričakovali niti največji op- timisti in zato niso bili pri- pravljeni nuditi gostom vse- ga potrebnega. Velika ovira pri tem je tudi pot na Boč po kateri se na koči oskrbu- jejo z vsem potrebnim. Ve- lika prizadevanja oskrbnika planinske koče, da bi nudil gostom kar največ, niso bila dovolj saj so morali vsa po- trebna živila prenašati v na- hrbtnikih. Pi-epričani so, da se je po večm.esečnem mrtvilu, ko je Boč obiskalo skromno število gostov, — predvsem doma- čih — ponovno odprla za ta turistični kraj nova perspek- tiva v turističnem razvoju od katere si planinsko društvo Poljčane mnogo obeta. Pred- videvajo, da se je zadnjo so- boto in nedeljo zbralo pri pla- ninski koči na Boču prek 500 obiskovalcev, kar je do sedaj tudi rekordno število v tako kratkem času. Ponovno večji obisk priča- kujejo v času prvomajskih praznikov. Da bi vse goste pričakali kar najbolj pri- pravljeni, so že pričeli z u- rejanjem okolice in vsega potrebnega kar bo tudi zah- tevnejšim gostom zagotovilo prijetne ure oddiha v narav- nem okolju. V teh dneh bo- do člani planinskega društva Kozjak iz Maribora — mla- dinski odsek planinskega društva v Poljčanah z udar- niškim delom uredili dovoz do planinske koče, kar bo o- mogočilo nemoteno oskrbo- vanje z živili. Mladi poljčanski planinci bodo tako tudi letos dočakali prvomajske praznike pri- pravljeni. Seveda pa si želi- jo lepo vreme in razumeva- nje obiskovalcev do planin- skega cvetja, med katerimi je prava redkost božični cvet, ki raste prav na Bo- ču, po zaslugi prizadevnih članov gorske straže mladin- skega odseka — planinske- ga društva Kozjak iz Polj- čan. Viktor Horvat Bistriš|ka osebna kronika RODILE SO: Marija Justinek, hčerko Joži- co; Berta Lešnik, sina Bojana; Helena Spes, sina Jurčka. POROČILI SO SE: Zeljko Sekol, učitelj iz Sloven. ske Bistrice, in Majda Jemen- šek, administratorka iz Sloven. ske Bistrice; Alojz Kangler, de- lavec iz Cigonce, in Bernandina Limovšek, gospodinja iz Cigon- ce; Boris Kuhar, steklobrusileo iz Zg. Bistrice, In Angela Ker- pol Tomažič, delavec iz Fošta, pold Tomažič delavec iz Fošta, in Justina Vanček, poljedelka iz Urha; Franc Zlodej, kmet iz Ga- bernika, in Amalija Potočnik, gospodinja iz Sp. Polsl^ave; Ivan Lepej, rudar iz Pečk, in Jožefa Furman, gospodinja iz Rač; Ivan Dolničar, premikač iz Vrhloge, in Veronika Mlakar, poljedelka iz Kopra; Vinko Pučnik, pek iz Šoštanja, in Marija Germek, steklobrusilka iz Pečk; Franc Lešnik, mizar iz Zg. Bistrice, in Martina Kobale, vzgojiteljica iz Zg. Ložnice; Jožef Strehar, elek- trikar, in Hilda Klajnšek, usluž- benka iz Slovenske Bistrice. UMRLI SO: , Zofija Gumzej, rojena 1879, go- spodinja iz Slovenske Bistrice; Konrad Verhik (1908), upokoje- nec iz Slovenske Bistrice; Ignac Gačnik (1897), upokojenec iz Ko- stanjevca; Jakob Ozimič (1894), poljedelec iz Planine pod Sumi- kom; Franc Kos, upokojenec iz Slovenske Bistrice; Ivan Stein- bacher (1955), učenec iz Sloven- ske Bistrice; Marija Pahič (1883), gospodinja iz Lokanje vasi; Al- bert Sabotič (1905), kmet iz Slo- venske Bistrice; Frančiška Fid- ler (1898), upokojenka iz Sloven- ske Bistrice; Ljudmila Podpečan (1887), upokojenka iz Cigonce; Franc Sep (1889), upokojenec Iz Planine pod Sumikom, Knjige med braki Matična knjižnica Sloven- ska Bistrica je že pred leti presegla število 10.000 knjig, s tem so bili dani vsi pogoji za ustanovitev potujoče knjižnice na področju bistri- ške občine. 2e prvi poizkusi, približati knjigo bralcem, so pokazali dobre rezultate. Za- nimanje za takšno obliko so- delovanja je iz leta v leto večje. Glavni vzrok temu je uspešna izmenjava knjig in njihov prodor v najoddalje- nejše kraje občine. Trenutno je v devetih krajih občine skupno 1200—1300 knjig. Za- nimanje pa iz dneva v dan narašča. Tako bodo morali povečati število in njeno de- javnost razširiti še na druge kraje. H. V. Nedeljski obisk v pHjjski bolnišnici Šopek rdečih nageljčkov Topolčnik spet v reprezentanci v reprezentanci Jugoslavi- je v judu, ki se je v Beogra- du pomerila z evropskimi prvaki ekipo ZRN, je nasto- pal tudi Stanko Topolčnik iz Slovenske Bistrice. Rezultat dvoboja je bil 10:7 za Zvezno republiko Nemčijo, kar pred- stavlja lep uspeh za Jugo- slovane. Topolčnik je eno srečanje zmagal, v drugem pa je dosegel neodločen re- zultat po treh letih je tako Topolčnik edini jugoslovan- ski tekmovalec, ki za repre- zentanco ni izgubil niti ene- ga srečanja. -d TEDNIK — ČETRTEK, 23. APRILA 1970 STRAN 11 PARK, KI UMIRA Lepo nedeljsko popoldne je bilo. Bistriški park pa pra- zen. Včasih so v »jami« sre- di njega otroci vsaj nogomet igrali, drugi pa so se podili po gabrovi aleji. Dolgo, dol- go je že od tega, ko so ma- mice lahko popeljale otročič- ke na sprehod, upokojenci pa posedali po sončnih klopeh. Danes lahko srečate le še tu in tam kakšnega malčka, ki se oprijema mamice, upoko- jenci so se umaknili. Po aleji v grajskem parku neusmilje- no drvijo avtomobili in ni- kogar ne boli srce zaradi te- ga. In veliko bi jih lahko! Tisti, ki bi morali skrbeti za red, tudi v parku seveda, pa se obnašajo, kot da se vse to njih sploh ne tiče. Koga naj bi poklicali na odgovor- nost? Morda tiste, ki so spre- jeli odlok o javnem redu in miru? Verjemite mi, nekoga bi bilo potrebno kaznovati. Včasih je mnoge Bistričane sram, da živijo v tem mestu, sram jih je zaradi parka, ki umira, kot je zapisala v pes- mici dvanajstletna deklica. Srečal sem skupino pri- padnikov naše armade, ki so še najbolj verni obiskovalci, njim vsaj korajže ne pri- manjkuje, kajti le-te morate zares imeti zvrhano mero, če se hočete sprehoditi skozi e- dinstven drevored, ki so si ga bistriški vozniki poiskali namesto hitre ceste. Vojaki so mi povedali, da radi pri- hajajo v ta park, raje pa vam ne povem kaj so menili o ti- stih, ki ga tako neusmiljeno uničujejo. Vsi obiskovalci Ameriški bor je eno najbolj zanimivih dreves v parku — tudi on čaka lepših dni. znajo ceniti to lepoto, le ne- kaj posameznikov je v Slo- venski Bistrici, ki jim ni nič mar. Povem vam pa, da bodo tudi tisti nekoč dobili svo- je... D. Utenkar Aleja v bistriškem parku bo kmalu ozelenela. Bodo spre- hajalci res našli svoj mir? Koristili nasveti Konzerva, ki ste jo načeli, naj ne ostane v pločevini, temveč jo takoj izpraznite na krožnik. V pločevini se konserva brž pokvari in je lahko hudo strupena. Ze pri kupovanju v trgovini je po- trebno pogledati, če je kon- serva dobro zaprta. Mleko iz konserve shranjujte na hladnem ali v temnem pro- storu. Akisiolna šaSa Ncw York. Letalo vzleti, v pilotsko kabino pa vdre moč- no živčen moški, pritisne cev pištole na senca pilota in zavpje: »Miami... in da se nihče ne gane.« Miami. Florida. Letalo var- no pristane, policija zgrabi nenavadnega zračnega pira- ta. »Zakaj ste to napravili? To letalo je bilo tako name- njeno v Miami...« »To vi pravite! Jaz pa sem se že štirikrat znašel na Kubi!« Za dobre voljo m On: ;>Ce ne bo šlo drugače, bova stanovala kar pri tvo- jih stai-ših.« Ona: »Nemogoče! Moji starši stanujejo namreč še pri svojih starših!« • »Ti ne veš, kako dobro in ustrežljivo ženo ima naš so- sed. Se čevlje mu sezuva.« »To je že res, a samo ta- krat, ko hoče iti v gostilno.« HANS-JOACHIM RIEGENRING: ^%romantična romanca Vsak večer sva se dobila v baru hotela ob obali. Bil je zdravnik — asistent na polikliniki. Prijeten člo- vek, toda tako neromantičen, tako zelo neromantičen. Najlepši sončni zahod je bil zanj le rezultat atomskih dogajanj in optičnih zako- nov; simfonični koncert v hotelu samo vsota glasov različnih instrumentov, torej povsem matematična rešitev, pa še netočna povrhu. Nekega večera sem odkril predmet, ki je z nepojmljivo močjo privlačil moje pogle- de. »Vidite plavolasko tam v kotu?« sem mu razburjeno prišepnil. Pogledal je tja. »Kaj je z njo?« »,Kaj je z njo?' pravite? Najčudovitejša ženska na vsej obali je, živ ideal žen- ske lepote. Ta hoja, ta drža!« Moj znanec se je namrdnil. »Človek, dragi moj prijatelj, torej tudi ženska, je zmes šestinšestdesetih odstotkov vode in štiriintridesetih od- stotkov drugih primesi, kot fosforja, železa, klora, žvepla, svinca. Prav nič posebnega, celo alkohola ne vsebuje. Na zdravje!« »No,« me je pozdravil na- slednjega večera, »saj žarite kot reflektor!« »Za to imam tudi vzrok. Ime ji je Erika.« »Erika? Kdo? Aha, tako.« Zmajal je z glavo. »Dva ru- ma, natakar!« Jaz sem bil pijan od sre- če, ta človek pa je mislil na rum! »Ves dan sem bil z njo,« sem priznal. »Moral bi jo vi- deti v kopalni obleki! Njene noge so reklama za najlon- ke. Pa še ostalo! Ce bi imele vse ženske tako postavo, bi propadle vse tovarne stezni- kov.« Zdravnik se je pomiloval- no smehljal. Z brezbrižnim pogledom je ošinil Eriko, ki je pravkar stopila v bar. »Iz- pijte, prijatelj! Ljubezen vas je popolnoma oslepila. Vašo izbranko že vidite v kopalni obleki. Lepo. Zdaj pa si za- mislite, da ji slečete kopal- ke!« Ze ob misli na to me je oblil pot. »Najprej kopalke,« je rav- nodušno nadaljeval, »potem! pa kožo.« i »Kaj?« »Kožo. Pa salo in mišice in tako naprej — vidite re- zultat? Ta vaša čudovit^' ženska sestoji iz nekaj sto kosti, od tega dvanajstih re- ber, iz veliko mesa, drobov- ja in ostalih ne preveč okus- nih stvari. Enkrat vam bom to podrobneje razložil.« Pozno zvečer sem sedel z Eriko na obali. Moja roka je božala njeno tanko obleko. »Nekaj sto kosti, od tega dvanajst reber.« »Kaj praviš?« me je vpra- šala med poljuboma. »Ah, nič.« Nebesa na zemlji, tako de- kle v mojih rokah! Bilo pa je grozno. Medtem •ko sem jo božal, sem s strez- nostjo znanstvenika premiš- ljeval o njenem sedalu, ko- molcih in kolenih, žilah in žlezah. Ta zmešani zdravnik je moje nežnosti spremenil v anatomske raziskave. »Poljubil sem jo,« sem po- nosno povedal naslednji ve- čer. »Sinoči ob polni luni.« »Hahaha,« se mu je sko- raj zaletelo. »Poljub! In lu- na! Veste, kaj je vaša luna? Ogromen kup liamenja, kjer ne raste niti bilka, prazen, pust, divji. Kar pa zadeva poljub — popijte najprej vodko, da se okrepčate!« Zresnil se je. »To vam po- vem kot zdravnik in prija- telj. Pri poljubu se prenese- jo milijoni bacilov. Poudar- jam milijoni! In pomislite: Želodec vsebuje solno kisli- no. Strup! Nekaj tega strupa pride v usta in pri poljubu — človek, saj ste bledi kot stena — natakar, dvojno vodko. Hitro!« Cez eno uro je ležala Erika na mojih prsih. Strastno, plamteče. Pred menoj se je odprl raj, kot pravijo pesni- ki. Tedaj me je prešinila mi- sel. Solna kislina! Nesmisel, tega nisem verjel. Toda, zdravnik že m.ora vedeti. Pri naslednjem poljubu sem skušal analizirati okizs. Kakšen okus ima sploh solna kislina? Nimam pojma. Ko pa sem vztrajal pri u- gotavljanju, sem dognal — saj to je bilo grozno! Vstal sem in premišljevaL Predolgo. Erika je od.šla in mi ni re- kla niti na svidenje. Drugega večera je ni bilo. Pa tudi zdravnika ne. Sel sem na obalo. Tam sem ga videl. Objemal je nekaj, kar je bilo sestavljeno iz šestinšestdesetih odstotkov vode in štiriintridesetih od- stotkov drugih primesi in se je imenovalo Erika. Bil je v največji nevarnosti, da se bo zastrupil s solno kislino. Nad njima je visel ogro- men kup kamenja, pust, pra- zen in divji, ki sta ga na- vdušeno občudovala. USPEH SLOVENSKE MEDICINE Z vseh koncev sveta priha- jajo vesti o uspelih presadit- vah človekovih organov. S polno mero spoštovanja in občudovanja pa lahko napo- sled zabeležimo, da je to u- spelo tudi jugoslovanskim zdravnikom. Vso slovensko in seveda jugoslovansko jav- nost je presenetila vest, da je prof. dr. Miro Košak, kot vodja kirurgov ljubljanske bolnišnice po štiriurni ope- raciji uspešno presadil led- vico 26-letnemu Jožetu Pod- gorcu. Po prvih dneh se pa- cient in darovalka ledvice, njegova mama, počutita do- bro. Prof. dr. Miro Košak ni bil po pomembnem trenutku za Jožeta in vso jugoslovan- sko medicino nič kaj zgovo- ren. Njegova zadržanost je prav gotovo upravičena, kljub velikemu delu, ki gaje opravil. Novinarjem so pove- dali, da je srčni utrip Jože- ta Podgorca normalen, teles- na temperatura pa pod 37 stopinjami. Ker je imel pacient v krvi premalo urina so ga za ne- kaj časa navezali spet za o- metno ledvico, za toliko č©- sa, da se stanje vsaj delno normalizira. Prva presaditev človeške- ga organa v Jugoslaviji je vsekakor velik uspeh naše kirurgije, prof. dr. Miru Ko- šaku ter sodelavcem pa mo- ramo izreči vso priznanje. Spomfadaciski kros V nedeljo je občinska zve- za za telesno vzgojo Ptuj pri- redila tekmovanje v spomla- manskem krosu za partizan- ska društva, ki so se ga ude- ležili tekmovalci in tekmo- valke iz društev TVD Parti- zan, Ptuj, Markovci in Cir- kulan, ŠD Zavrč in JNA Ptuj. Skupno je nastopilo 92 tek- movalcev, ter so rezultati na- slednji: PIONIRJI: Miki Prstec — Ptuj, Branko Šmigoc — Mar- kovci, Ivan Milošič — Cirku- lane; PIONIRKE: Msrija Gabro- vec — Cirkulane, Nada Vrabl, Ida Meznarič obe Ptuj; MLADINCI: Tonček Stajn- ko — Ptuj, Boris Zohar — Ptuj. Ante Vidovič — JNA; MLADINKE: Kristina For- stnarie — Cirkulane, Sonja Roškar — Markovci, Marija Kokol — Cirkulane; Člani: Bogdan Krajnovič jna, Ivan Korač — jna, Stanko Rep — Markovci; ČLANICE: Marija Zemlja- rič, Ivanka Obran, Majda Bezjak vse Markovci. Ekipno je zmagal Partizan Markovci pri pionirjih, mla- dincih, članih in članicah. Partizan Ptuj pri pionirkah in Partizan Cirkulane pri mladinkah. Tekmovanje je bilo obe- nem izbirno za sestavo ob- činske reprezentance, ki bo nastopila na »Pohodu ob ži- ci okupirane Ljubljane«. Ne- katera društva se še danes premalo zavedajo pomemb- nosti takšnih tekmovanj in tudi takrat niso poslala svo- jih tekmovalcev čeprav ima- jo v svojih vrstah dobre in nadarjene tekmovalce, in to v Kidričevem, Majšperku, Vidmu, Gorišnici ter drugod. anc STRAH 12 TEDNIK — ČETRTEK, 23. APRILA I970 Problemi socialnega verstva v bistriški občini Pastirci, rejenci in morda še kaj (Nadaljevanje) Zanimiv je primer dveh mater samohranilk, ki sta zanemarjali vzgojo svojih pe- tih otrok s tem, da sta se po- tikali po več dni zaporedoma okrog bližnje vojašnice in se ukvarjali s poklicno prostitu- cijo, vzrejo svojih otrok pa sta prepustili sosedom, skrat- ka za varstvo svojih otrok se sploh nista zanimali. Kot podnajemniki so torej otro- ci odšli k svojim gospodar- jem — stanodajalcem na de- lo. Ker pa je šlo za kolikor toliko človeške odnose delo- dajalcev do otrok, o vrnitvi ali spremembi družine sploh ni bilo govora, ker za to ni- so hoteli ničesar slišati otro- ci. Kar 13 odstotkov otrok je prišlo med pastirce, ker so morali iz družin zaradi brez- poselnosti staršev in pijanče- vanja obeh roditeljev. Ne gre namreč prezreti dejstva, da je v slovenjebistriški občini precejšen delež narodnega dohodka ravno od pridelova- nja vina. Res pa je, da pride- lovalci žlahtnih vin in de- lavci, ki žive v neposredni bližini, ne pijančujejo in spri- čo tega tudi ni negativnih posledic. Za varstvo otrok si poskr- bijo nekatere matere tudi s pastiricami oziroma s pestu- njami, ki jih izkoriščajo tudi za gospodinjske pomočnice. Tri deklice so nedolgo tega poleg nege in varstva otrok, opravljale še vrsto različnih drobnih gospodinjskih del. Zaposleni ženi, ki nima za- dovoljivega zaslužka, bi red- na pomočnica bila predraga. V večini primerov gre pri tem za gospodinje — kmeč- ke hčerke, ki so se zaposlile in nadaljujejo družinsko skupnost s svojimi starši na zapuščenih kmetijah. Matere le-teh pa so same preoblože- ne z delom in se ne morajo ukvarjati še z otroki. Poleg vzroka za oddajo 0- troka v tujo družino je zelo zanimiv pokazatelj poklica družinskega poglavarja, kar bomo lahko videli v nasled- njih podatkih. Poklic skup. št. odst. aelavec 62 32,03 dninar — krneč. del. 42 21,61 gospodinja 40 20,61 kmetica 14 7,21 upokojenec 7 3!58 obrtniki 7 3,53 uslužbenci 2 1,03 ostali 4 2,08 brez poklica 15 7,72 Presenetljivo je, da otroci v tujih družinah izhajajo pr- venstveno iz delavskih dru- žin, šele potem iz dninarskih. Značilno je, da noben otrok iz kmečke družine ni v reji po odločbi skrbstvenega or- gana, ampak jih starši sami dajo za pastirje. Poleg tega so tudi matere — gospodinje kar v 80 odstotkih vseh pri- merov, same oddale otroke za pastirje, da si na ta način povečajo svoj življenjski standard. Kje je največ pastircev in rejencev? Največ pastircev in rejen- cev je na področju krajevne- ga urada Šmartno na Pohor- ju. Gozdna proizvodnja in precejšnje površine pašnikov narekujejo potrebo po zapo- slovanju mlade delovne sile. Največ rejencev pa je bilo na področju Makol. Šolski 0- troci po šoli pomagajo pri drobnih delih na posestvu ali pa strežejo upokojencu v njegovi bolezni. V glavnem sprejemajo o- troke kot pastirje kmetje in kmečke gospodinje, in to kar v 71,44 odstotkih. Za kmeti so obrtniki, ki imajo poleg svo- jih obrtnih delavnic še raz- lično di-ugo premoženje, kjer lahko otroke koristno »upo- rabijo«. Prav tako je ^precej- šen odstotek varova'ncev v družinah upokojencev, znat- no manj pa jih zasledimo v družinah delavcev in usluž- bencev. -d (Nadaljevanje prihodnjič) Občina Slovenska Bistrica Večja organizira- nost komunistov Komisija za organiziranost in razvoj ZK pri občinski konferenci ZK v Slovenski Bistrici bo v prihodnosti po- svetila največ pozornosti ne- katerim problemom, za kate- re je neobhodno, da so ugod- no rešeni, če hočemo govoriti o ZK kot enotni organizaciji. Osnovni cilj komisije je, da ugotovi, kateri so vzroki za neaktivnost posameznih komunistov. Pravtako bo po- trebno temeljito proučiti sla- bo delovanje nekaterih oblik dela v posameznih organiza- cijskih oblikah kot so aktivi in oddelki. To proučevanje v komisiji z zainteresiranimi komunisti v delovnih organi- zacijah, naj bi dalo takšne predloge za ukrepanje v ob- činski konferenci, ki bi na- redili komuniste delovne in učinkovite. Za organizacijsko delova- nje v okviru občinske orga- nizacije ZK bo komisija pro- učila socialno sestavo član- stva v organizaciji in social- no sestavo vodstev ter foru- mov. Prek komiteja in kon- ference bo skušala sprožiti akcijo za sprejemanje delav- cev in mladine v članstvo ZK. Proučile šo tudi spreje- manje, izključitve, izstope, črtanje iz članstva in spro- ščanje članov od nekaterih obveznosti. Izdelala bo po- ročilo o izvajanju tistih skle- pov 7. seje CK ZKS. ki za- devajo občinsko organizaci- jo in članstvo, predvsem gle- de vloge ZK in dejavnosti njenih članov v društvih. Pregledali pa bodo tudi v koliko delovnih organizacij v občini ni organizacije ZK, članov ZK in koliko jih je. Na osnovi analize statu- tarnih sklepov o organizira- , nosti ZK v občinah, ki ga bo izdelala republiška komisija, bo komisija v bistriški obči- ni proučila občinske statu- tarne sklepe in volilno pra- kso v osnovnih organizacijah in občinski konferenci. Komisija bo tudi analizi- rala vsebino dela in organi- ziranosti večjih organizacij ZK v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih, na osnovi ugotovitev pa bo kon- ferenci predlagala morebitne spremembe. Za obravnavo na eni izmed prihodnjih sej občinske kon- ference bo komisija pripra- vila celovito analizo učinko- vitosti reorganizacije ZK v občini. Organizacijske oblike ne morejo biti stalne napake, ki jih komunisti ugotavljajo med delom, je treba nenehno odpravljati. Več kot dvoletno delova- nje takšnih organizacijskih oblik je moralo pokazati do- bre in slabe strani, predvsem pa ali je ZK postala inte- gralni del samoupravljanja in ob tem še vedno osnovna idejno-politična sila. Komisija bo k svojemu de- lu pritegnila še druge zainte- resirane komuniste Pri svo- jem delu bo koristila razgo- vore v različnih organizacij- skih oblikah, vprašalnikov in anket, upoštevala pa bo tudi ugotovitve komisije za orga- niziranost in razvoj pri CK ZKS. -d Nova cesta bo omogočila razvoj ti^rizma v Halozah: Gostinci in ptujske toplice Te dni bo izrečena zadnja beseda o topli vodi za ptuj- ske toplice. Pri izgradnji bo- do prav gotovo odigrali po- membno \'logo gostinci, ki morajo misliti tudi na novo cesto, ki jo gradijo od Ptuja do Zagreba in na potrebne nove gostinske usluge ob njej. Številne goste, ki se zbira- jo ob toplicah ne bo lahko zadovoljiti. Za gostince bo to velika preizkušnja. Vložiti bo treba vse napore za zadovo- ljivo počutje gostov. Pri tem ne smemo pozabiti na inve- sticije, ki bodo potrebne. Ze sedaj so prisotna vprašanja: ali so ptujski gostinci sposob- ni, predvsem finančno in ka- drovsko sami prevzeti veliko nalogo, še posebej ker niso združeni, ali bi bilo bolje u- stanoviti novo gostinsko pod- jetje za usluge toplic, ali pa bo treba poklicati močno in sposobno gostinsko turistič- no podjetje od drugod. Od- ločiti se bo treba za najbolj smotrno rešitev. Z odločitvi- jo ne bomo smeli odlašati. Z izgradnjo toplic že kasnimo najmanj deset let. O tem smo povprašali Ja- neza Petroviča, sekretarja GP »Haloški biser« Ptuj. — Ptujsko gostinstvo sta- cioniranega turizma skoraj- da ne pozna, ker je večina gostov prehodnih. Toplice, zgodovinski spomeniki, lepa okolica, dobro vino... bi go- gte zadržalo več dni. To bi nedvomno spremenilo vaše delo. Kaj menite o tem? Glede na prehodni značaj turizma smo usmerjali tudi naše delo in investicije. Pod- jetje ima hotel, ki je izkori- ščen le do 60 odst. kljub te- mu, da smo navezali stike s potovalnimi agencijami doma in v inozemstvu. Z lastnimi sredstvi smo renovirali ob- stoječe lokale v Ptuju. Med- tem, ko je prejšnja leta pro- met nazadoval, se je lani izboljšal. Ob številnih pri- reditvah v počastitev 1900- letnice, smo morali ptujski gostinci pokazati vse sposob- nosti. Številni gosti in večje zanimanje za Ptuj potrjujeja^ trditve, da ima Ptuj velike j možnosti za razvoj turizma, predvsem zaradi kulturno zgodovinskih spomenikov, privlačne okolice ... Večji turistični utrip lani pa je po- sledica tudi večjega angaži- ranja in skupnega dela pri seznanjanju širše javnosti ter pri prireditvah. S skup- nim delom za razvoj turiz- ma bi morali s še večjim e- lanom nadaljevati. Nedvomno bi topla voda omogočila razvoj ptujskih to- plic. Ob tem se zavedamo perspektivnega razvoja tu- rizma. Glede tega so potreb- ne velike investicije, ki jih podjetje samo ne bo zmoglo. Zaradi tega se že dogovarja- mo z domačimi in tujimi partnerji o eventuelni skup- ni naložbi za uresničitev idej- nih projektov o turistično rekreacijskem centru na Turnišču. — Nova cesta proti Zagre- bu bo odprla možnosti raz- voja turizma tudi v slikovi- tih Halozah? Ali v podjetju že mislite o tem? Ob križišču na Hajdini na- meravamo zgraditi restavra- cijo, ko bo potrebno pa tu- di motel. Najprej moramo iz- koristiti proste kapacitete ptujskega hotela. Nova cesta odpira možno- sti za razvoj turizma v Halo- zah, o katerem že več let sa- mo govorimo. Haloze so svo- jevrstno lepa pokrajina. Le- pote in druge oblike Haloz je treba poudariti, ker mnogi smatrajo, da je mogoče raz- vijati turizem le na Gorenj- skem in ob morju, kamor v te namene vlagajo velike vsote denarja. Glede na ved- no večje zanimanje za Halo- ze (tudi iz Zagreba), bo treba misliti na razvoj turizma tu- di na tem območju. O mno- žičnem razvoju turizma v Halozah pa ne bo mogoče go- voriti dokler širša družbena skupnost ne bo spoznala ko- risti od njegovega razvoja. Haloze so glede na razvija- jočo se motorizacijo vedno bliže industrijskim centrom: Mariboru, Zagrebu. Treba bo misliti na turiste, ki si želi- jo spočiti živce in zbežati pred mestnim hrupom v mirno in lepo haloško pokra- jino . ZR tednik — Četrtek, 23. aprila 1970 STRAN 13 v DERBIJU BOLJŠI IMPOL V okviru tretjega kola prve slovenske lige v judu so na turnirju v Slovenski Bistrici nastopile ekipe Al- pine iz Zirov, Maribora in Impola. Okoli 400 gledalcev je prav gotovo največ pri- čakovalo od derbija med jlariborom in Impolom, predvidevanja pa so se tudi uresničila. Ob bučni podpori je Impol premagal starega rivala in si tako ustvaril pri- ložnost, da v zadnjem kolu v neposrednem srečanju z Branikom odloča o drugem mestu. V prvem boju so se pome- rili tekmovalci Impola in Alpine. Domači .se niso pu- stili presenetiti in so zane- sljivo zmagali 4:1 (37:10). Zmage za Impol so dosegli: Soršak, brata Topolčnik in Prelog, edino zmago za Al- pino pa Mlakar, ki je malce presenetljivo premagal A. šterna. Tudi Maribor je hitro o- pravil z Alpino, ki pa je to pot nudila mnogo večji od- por. V dveh dvobojih so uspeli doseči celo neodloče- na rezultata. Zadnje srečanje so gledal- ci nestrpno pričakovali. Im- pol in Maribor sta nastopila sicer v nekoliko oslabljenih postavah, kljub temu pa je bil to eden izmed najboljših derbijev. Soršak je v lahki l^ategoriji z dvema vazzari- jema premagal Hibla, na 2:0 pa je povišal odlični repre- zentant Topolčnik. Edino ^niago za Maribor je v sred- nji kategoriji dosegel Blažič, ki je premagal A. Topolčni- ka. V poltežki kategoriji sta se Prelog in Tabakovič raz- šla z neodločenim rezulta- tom, Mariborčani pa so imeli v težki kategoriji priložnost da bi izenačili. Vse upe jim je pokopal veteran bistriške- ga juda Štern, ki je s konč- nim prijemom premagal Kirbiša in tako priboril Im- polu odločilno zmago. Sodniki Iršič, Pliberšek (oba Maribor) in Mušič (Lju- bljana) so sodili zelo dobro, med tekmovalci pa so bili najboljši Topolčnik (Impol), Posnetek s treninga mladih judoistov Impola, ki bodo v zadnjem kolu slovenske lige poskušali osvojiti drugo me- sto. Blažič (Maribor) in Mlakar (Alpina). Rezultati: Impol — Alpi- na 4:1 (37:10), Soršak — Oblak I 10:0, S. Topolčnik — Jereb 10:0, A. Topolčnik — Oblak II 10:0, Prelog — 2a- kelj 7:0, Stern — Mlakar 0:10; Impol — Maribor 3:1 (30: 10), Soršak — Hibi 10:0, S. Topolčnik — Hauptman 10:0, A. Topolčnik — Blažič 0:10, Prelog — Tabakovič 0:0, Šter* — Kirbiš 10:0; Maribor Alpina 3:0 (25:0). V ostalih srečanjih tretje- ga kola so bili doseženi na- slednji rezultati: na turnirju v Ljubljani: Ljubljana — Ši- ška 3:1, Šiška — Velenje 2:2, Ljubljana — Velenje 3:1; v Kranju pa: Branik — Tri- glav 4:1, Branik — Olimpi- ja 3:1, Triglav — Olimpija 2:2. Po predzadnjem kolu je lestvica naslednja: V nedeljo SREČANJE ODBOJKARJEV BREGA, DESTERNIKA IN MAJŠPERKA v nedeljo ob 8. uri se bo- do na Bregu srečali odboj- karji Brega, Desternika in Majšperka. Odigrali bodo spomladanski del letošnjega prvenstva. Ekipe se že pri- pravljajo na športno sreča- nje, ki ga bodo zaključili z zakusko in krajšo zabavo. Športno srečanje odboj- karjev Brega, Desternika in Majšperka je postalo tradi- cionalno. Spomladansko pr- venstvo bodo odigrali že tret- je leto. Poleti se bodo sreča- li v Majšperku, v jeseni pa na Desterniku kjer je za- ključek jesenskega in letne- ga prvenstva. Po srečanju v nedeljo se bodo dogovorili tudi o naku- pu prehodnega pokala. O športni napovedi je tež- ko pisati. Dolgotrajna zima je onemogočila treninge. O- menjene ekipe nimajo mož- nosti zimskega treninga. Kot vemo na Bregu, Desterniku in v Majšperku ni telovadni- ce. Kljub temu bo treba za- radi ostre konkurence in ize- načitve ekip dati vse od sebe. Kaže, da bo Brežanom težko obdržati naslov prvaka, ki so ga v hudi konkurenci nosili že dve leti zapored. Ekipi De- sternika in Majšperka sta od tekme do tekme boljši in ve- dno bliže prvemu mestu. Kljub slabši kondiciji prese- nečenja niso izključena. Bor- ba za prvo mesto bo nedvoiVi- no zelo huda. V primeru slabega vreme- na bo prvenstvo 10. maja. zr nogomet D. Utenkar Drava : Kovinar 6:1 (0:0) Odlični zvezni sodnik Ble- kač iz Velenja je pripeljal na igrišče naslednji enajsterici: DRAVA: Gomzi, Plajnšek l, Plajnšek M. Krajnc, Mar- kovič, Vrbanec, Korenjak, Duh, Urek, Šober in Plajn- šek V. KOVINAR: Ilešič, Horvat, Maček, Zunko, Bazina, Kol- šek (Tijan), Jurančič, Rob, Durič, Karanovič (Kosi) in Rojko. Sončna nedelja je privabi- la nad 450 gledalcev na sta- dion Drave, ki so tokrat za- dovoljni odhajali z igrišča saj so videli številne gole in še številnejše priložnosti po- sebno v drugem delu igre. Obe ekipi sta začeli ner- vozno, toda domačini so kma- lu uredili svoje vrste ter pri- čeli oblegati nasprotnikova vrata. Čvrsta obramba go- stov ni dovolila preseneče- nja, saj je včasih s skrajnimi napori odbijala nevarnost (razmerje v kotih 9:1 za Dra- vo). V nadaljevanju Drava iniciative ni izpustila in tako svoje napore kronala v 52. minuti, ko je Urek dosegel vodstvo. Ni se še poleglo navdušenje, ko je na 5 m pred vrati stal Korenjak ter je njegov strel dvakrat za- del vratarja. V 59. minuti je Drava po Duhu vodstvo po- večala. Redki napadi gostov so bi- li umrlvičeni že pred 16 m prostorom toda obramba je plačala davek za sv;ojo en- kratno neresnost ter dovolila napadalcu Kovinarja — Ko- su, da je vodstvo zmanjšal. To je napadalce Drave še podžgalo in pričel se je pravi ognjemet na Kovinarjevo svetišče. Korenjak se je v 78. minuti oddolžil ter popravil vtis. V 81. in 85. minuti je Vlado Planjšek vodstvo po- večal in v 90. minuti je Šo- ber postavil končni rezultat. Drava je tokrat prikazala igro kot jo redko vidimo na naših igriščih. Upamo, da pr- va zmaga v tekmovanju v slovenski ligi ni enkratna. V 30. minuti je prišlo do izključitve obrambnega igral- ca Kovinarja — Zunka, ki je brez potrebe in namerno u- daril napadalca Drave — Sobra, ko ta ni imel žoge. S tem pa se nikakor ne zmanjšuje vrednost zmage Drave, saj je nadigrala svo- jega nasprotnika in gre za- sluga celotni ekipi za kolek- tivno igro, ki navdušuje. anc Uspešno deio SD Impol V največji delovni organi- zaciji bistriške občine delu- jejo številne športne sekcije, med katerimi je strelska po doseženih rezultatih s tek- movanj, tal^oj za Judom in odbojko. V preteklem letu so člani SD Impol dosegli vid- ne rezultate. Na rednem obč- nem zboru so spregovorili o njih, govorili pa so tudi o možnosti za še večjo uvelja- vitev. Osnovni namen strelcev je organiziranje in usposablja- nje članov za splošni ljudski odpor v obliki športnili tek- movanj, spoznavanje osnov- nega orožja in pripravljanje čim več dobrih strelcev. V družini se zavzemajo tudi za večje sodelovanje z OSZ in RSŽ ter vsemi strel- skimi družinami v občini, pri enotnem reševanju ka- drovsižih vprašanj in prepo- trebnih strelskih objektov na področju občine. SD Impol je kljub takšnim pomanjkljivostim dosegla zavidljive rezultate na tek- movalnem področju. Poda- tek, ki kaže porast članstva iz vrst mladine in žensk, kot tudi vse večje uveljavljanje na raznih tekmovanjih, je za družino pomembna prido- bitev preteklega leta. Medtem ko v občinskem merilu osvajajo vsa po- membna prva mesta, z uspe- hom nastopajo tudi v med- občinskih srečanjih. Tudi letos je član njihove družine Ivan Lorenci naj- uspešnejši tekmovalec v ob- čini. V tekmovanju za zlato puščico je osvojil prvo me- sto in si pridobil pravico na- stopa na republišlcem tek- movanju. ............______y. Horvat . košarka Rudar : Drava 72:62 (32:26) v soboto so košarkaši Dra- ve gostovali v Velenju, ter je bila to prva tekma v II. slo- venski ligi-vzhod. Tekma je bila tipično pr- venstvena z veliko borbe- nosti in nervoze, saj sta se ekipi neprestano menjavali v vodstvu. Dravaši kljub temu, da so se trudili in igrali požrtvo- valno so iz ugodnih situacij grešili v metih, kar je ned- vomno pripisovati nervozi. K temu pa sta še prispeva- la izredno slaba sodnika, ki nista imela izenačenega kri- terija ter dovoljevala doma- činom ostrejšo igro, ki na ča- se ni bila več v mejah do- voljenega. Kljub temu pa lahko start Drave v višjem tekmovanju ocenimo ugodno, saj je po- raz minimalen. Domačine so večkrat nadigrali in bi ob normalnih pogojih bil lahko rezultat tudi obraten. Od domačinov gre pohva- liti Presečnika, gostujočo e- kipo pa v celoti za koristno in učinkovito igro. anc V soboto, 25. aprila 1970 ob 16. uri na stadionu Drave KOŠARKA DRAVA — ROGAŠKA SLATINA V nedeljo, 26. aprila 1970, ob 10. uri na sta- dionu Drave ROKOMET DRAVA — KOVINAR Ob 9. uri predtekma — mladinci. Rokomet ^ma : Griže 20:15 (8:6) Rokometaši Drave so v go- ^^^h ponovno slavili zmago, ^^3 so v Grižah premagali ^očno ekipo domačinov. I^kma je bila borbena in hi- •"3 in Dravaši so prikazali ''dlično igro v obrambi ter tako dosegli uspeh. Za Dravo so dosegli gole: Z. Grame 6, Križe 6, D. Grame in Kovač 3 ter Roz- man 2; za domačine pa Praz- nik 7, Brilej 4 ter Pirnat, Dolinar, Tratnik in Velikov- šek po 1. Sodil je z napakami celjski sodnik Pečovnik. nogomet mladinci: DRAVA — BRA- NIK 1:0 pionirji: DRAVA — BRA- NIK 1:2 STR^JSr 14 TEDNIK — ČETRTEK, 23. APRILA 197Q Zrelost ob vstopu v šolo 2e staro je spoznanje, da otroci, ki vstopajo v prvi raz- red osnovne šole, niso zanjo vselej tudi zreli. Vedno zno- va se pokaže, da vstop v šolo ne pomeni tudi šolske zrelo- sti. Šolska zrelost je psihofi- zično stanje, v katerem je o- trok zmožen izpolnjevati za- hteve, ki mu jih nalaga os- novn^ šola. To pomeni, da šolske zrelosti ne določi leto starosti, temveč določena stopnja telesne in duševne zrelosti in vzdržljivosti. Vsa- ko leto nam število otrok, ki prvi razred bodisi ponavlja- jo ali pa napredujejo z eno nezadostno oceno, pove, da zaradi telesne ali duševne zaostalosti še niso dosegli zrelosti za vstop v šolo. Zato je treba vso pozornost posve- titi ugotavljanju pravega ča- sa za vstop v šolo. Ce zrelost otrok ni uskla- jena z zahtevami in metoda- mi šole, pride pri šolskem delu do težav. Od otrok za- htevamo to, česar še niso zmožni. S problemom, kako ugotoviti zrelost pri vstopu v šolo, se ukvarjajo v oddelku za šolsko higieno republiške- ga zavoda za zdravstveno varstvo. Ze šest let pregledu- jejo otroke, ki hodijo v eno od ljubljanskih šol. Prav tako kakor duševno se otrok razvija v fazah tudi telesno. Te faze pa ne nasto- pijo pri vseh otrocih v istem času. Smer otrokove psihične in fizične rasti ne kaže kake- ga po pravilu rastočega stop- njevanja, jasno določene spremembe v sedaj pospeše- nem, sedaj zadrževanem raz- voju. Spremembam v telesnem razvoju sledijo z analizo te- lesnih mer — analizirajo te- lesne višine, teže, obseg prsi in drugo. Te mere sicer ne dajejo popolno sliko zrelosti, vendar pa v celoti niso ne- pomembne. Izkušnje kažejo, da imajo telesno bolj razvi- ti otroci tudi večje duševne sposobnosti. Posebno pozor- nost so posvetili prvošolč- kom, ki ne dosegajo ■predpi- sanih mer, ki pa seveda niso dovolj odločilne za določitev šolske zrelosti. Zdravniki, psihologi, peda- gogi tesno sodeluj-ejo pri vpraševanju zrelosti za vstop v šolo. Vsi se zavedajo, da ima šolski uspeh pomembne in daljnosežne posledice za vsakega posameznika, saj po- meni kriterij za napredova- nje, za vključevanje v šolo in družbo in moramo zato pra- vilnemu času za vstop v šolo posvetiti vso pozornost. Spet zasiesijiva zmaga Impol : Feldbach 15:5 140 : 37) Bistriški judoisti so v okvi- ru inter lige dosegli še eno pomembno zmago. v telo- vadnici Partizana so pred več kot 300 gledalci prema- gali ekipo Feldbacha iz Av- strije. Impol je nastopil o- slabljcn, saj je Stanko To- polčnik nastopal z reprezen- tanco Jugoslavije, F. Štern pa je poškodovan. Kljub temu pa gostje niso bili dorasli na- sprotniki. Bistričani so bili premočni predvsem v lažjih kategorijah, kjer gostje niso osvojili niti ene točke. v prvem krogu je Impol vodil žc 4:0, šele takrat pa so avstrijski judoisti osvojili pr- vo točko. Do konca prvega dela so bili domačini spet boljši, posebno pa sta nav- dušila Prelog in Stern, ki sta v težki kategoriji premagala mnogo težja nasprotnika. Po desetih srečanjih je Impol vodil 8:2 (77:17). Bistričani se niso pustili presenetiti tudi v drugem de- lu. Pričeli so še bolje in vo- dili kar 5:0. Šele po tem vi- sokem vodstvu so se gostje prebudili in dosegli tri zma- ge. Do konca srečanja pa so judoisti Impola ob bučni pod- pori gledalcev zmagali še dvakrat, tako da je bil rezul- tat drugega krega 7:3 (63:20). Po skupnem seštevku pa je Impol zabeležil zmago 15:5' (140:37). -d 16. maja na Borlu PROSLAVA 10-LETNICE MATURE maturanti razrednika prof. ivana burgerja. ki so se pred desetimi leti po- slovili od ptujske gimnazije, bodo ig. maja 1970 proslavili obletnico mature na borlu. pripravljalni odbor bo or- ganiziral vse potrebno za dostojno proslavo. profesorji in maturanti bo-i do prejeli vabila s programom. na veselo srečanje in obujanje spo- minov iz Šolskih klopi vabi priprav- ljalni odbor. Delovni kolektiv tovarne glinice in aluminija se je tu- di letos odločil, da sprejme na počitniško prakso nekaj dijakov in študentov, ki jim je taka praksa nujno potreb- na pri nadaljnjem šolanju. Upravni odbor je predlagal delavskemu svetu, da bi za leto 1970 sprejeli na prakso 50 praktikantov, ki bi naj opravljali ■ počitniško prakso julija in avgusta. Prav tako pa so tudi določili višino na- grad, ki jih bodo praktikanti prejemali v času svoje pra- kse v TGA. Tako bodo le-te znašale, za III. in IV. letnik visoke šole in srednje šole 400 din, za L in II. letnik srednje, višje in visoke šole 350 din in za dijake admini- strativne šole 300 dinarjev. Prav tako pa bodo vsi prak- tikanti v času svoje počitni- ške prakse dobivali tudi brezplačne malice, ki jih bo za njih plačalo podjetje v tovarniškem bifeju. Upravni odbor pa je prav tako razpravljal o prispevku v sklade za štipendiranje ter je po daljši razpravi sklenil predlagati delavskemu svetu, da le-ta tudi v letošnjem le- tu nameni za štipendiranje 40.000 din. Ta sredstva se naj vložijo v sklade za štipendi- ranje, in sicer v sklad pri SO Ptuj 20.000 din ter v sklad »Borisa Kraigherja« pri univerzi v Ljubljani 20.000 din, seveda pod povsem ena- kimi pogoji, kot je to bilo storjeno v lanskem letu. Delavski svet je oba pred- loga upravnega odbora te- meljito obdelal ter je sklenil, da se odobri počitniška pra- ksa dijakom in študentom v tovarni, ter da se odobri pri- spevek v sklade za štipendi- ranje, ker je smatral, da je to le v korist delovni skup- nosti, ki bo.za ta denar prav gotovo dobivala sčasoma tu- di bodoči strokovni kader za potrebe nadaljnjega razvoja podjetja! M. F. 0VAN.4JST ZLATIH PRAVIL Ce se prištevate med tiste, ki so dodobra seznanjeni z modnimi smermi, -njenimi muhami in dognanji in mo- di rade sledijo, vam ne bodo odvečni tile koristni nasveti. Morda boste z njihovo po- močjo laže uskladili želje in možnosti. 1.- Izrabljajte modo, nikoli pa ne bodite njena sužnja. 2. Na vašo garderobo naj vplivajo vaš okus in tip. 3. Moda naj vam daje le predloge, vi pa morate izbi- rati iz množice predlogov ti- sto, kar se vam poda. Tiste- ga, kar na vas ne bo lepo in estetsko, nikoli ne sprejmite, pa četudi bo to nosil ves žen- ski svet. 4. Toda nikoli ne zametuj- te modnih idej! Nikoli ne re- cite: »Tega jaz ne bom nikoli oblekla!« 5. Vedno kupujte zgolj do- bra blaga, najsi gre za zim- ska ali poletna oblačila. 6. Dobro oblačenje terja prvovrstno perilo. Odličen pas za nogavice, steznik ali nedrček so pomembnejši kot najbolj dragoceno krzno. 7. Ne oblačite se samo ta- ko, kot prija vam, temveč mislite tudi na okolje, v ka- terem živite in na ljudi, ki vas obdajajo. 8. Uredite tisto, kar je po- glavitno v vaši garderobi! Sleherna nova ruta, čevlji, pulover ali rokavice se mo- rajo v barvi ujemati z že do- sedanjimi vašimi oblekami. V barvi, vzorcu, blagu ... 9. Bodite previdni, kadar gre za vsiljive in atraktivne vzorce! Ze preizkušeno pra- vilo je, da postanejo zelo hi- tro nemodni — in smešni. 10. Bodite pozorni do barv, nikoli pa ne izrekajte preve- like ljubezni pisanim vzor- cem in obilju barvnih odten- kov. 11. Modni dodatki so za- čimba slehernega oblačenja. Dobri (to še ne pomeni, da so tudi predragi) dodatki bodo pomagali k dobremu videzu prav preprosti obleki. Takoj bo videti mnogo bolj dosto- janstvena. To pomeni raje ena draga ruta kot tri cene- ne. 12. Vi ste pomembnejši kot vaša obleka: vedno morate zbuiati videz, da se tega za- vedate. XX. HAGiAONO ŽREBAt^JE za vlagatelje vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih žiro računov Dva osebna avtomobila in 180 drug lil naa^^d vlagatelje vezčinih hranilnih vlog in vezanih deviznih žiro računov, Ici bodo na dan 30. JUNIJA 19?0 imeli najmanj 1000 din vezanih na več kot eno leto. ZA VSAKIH i000 DIN - EN ŽREBM LISTIČ. SVOJE VLAGATELJE NAJBOLJE NAGRAJUJETA KREDITNA BANKA KREDITNA BANKA PTUJ MARIBOR TEDNIK — ČETRTEK, 23. APRILA 1970 STRAN 15 MED ESPERANTfSTE V ČAKOVCU V nedeljo, 19. aprila je bilo ' 8 ptujskih esperantistov na jubilejni proslavi Esperant- skega društva v Cakovcu. V lepo okrašeni dvorani bivšega ^sindikalnega doma, na katerem je ponosno vihra- la esperantska zastava, se je razvijal program s parolo: »Z esperantom in kultui^o za svetovni mir!« Predsednik Esperantskega društva je ob otvoritvi po- zdravil navzoče, predvsem predstavnika hrvatske espe- rantske zveze iz Zagreba in zastopnika Esperantskih dru- štev iz Varaždina in Ptuja. Sledil je kulturni program v katerem so nastopili s pe- smijo in recitacijami v Espe- rantu in hrvatskem jeziku: mladinska esperantska sekci- ja iz Cakovca, ter skupine pionirjev esperantistov os- novnih šol: Mursko Središče, Martin na Muri in Prebisla- vac. Posebno je ugajal nastop folklorne skupine v narodnih nošah iz Martina na Muri, ki so zapeli in ljubko zaplesali medžimursko kolo. Tudi ma- la Marina se je s svojo reci- tacijo dobro izkazala. V delovnem programu je bilo prikazano delo in uspe- hi čakovskih esperantistov. Tov. Vokuon iz Zagreba jim je čestital in izrazil željo, da bi tako nadaljevali tudi v bo- doče ter si pridobili sposob- nost za organiziranje prihod- njega Jugoslovanskega espe- rantskega kongresa, leta 1972 v Cakovcu. Njegovim izvaja- njem sta se pridružila tudi varaždinski in ptujski dele- gat. Cakovčani bodo prav go- tovo uresničili svoj delovni program 14 točk, med kate- rimi so najvažnejši, esperant- ski tečaji, sodelovanje na Svetovnem esperantskem kongresu na Dunaju (lani so bili v Novem Sadu) udelež- ba na seminarjih itd. Pri razširjanju plemenite esperantske ideje pa bodo deležni tudi moralne in ma- terialne podpore oblasti, je dejala pokroviteljica prof. Kursarjeva. Razdeljene so bile nove legitimacije članom in pionirjem. Po skupnem kosilu in do- brem razpoloženju je kmalu mimal čas za odhod in smo se morali posloviti od gosto- ljubnih Cakovčanov. J. D. Učitelj, ki drži v roki ba- rometer, vpraša: »Po čem se torej ravna tvoj očka, Vitko, ko hoče iti na izlet?« »Po mami,« je odgovoril Vitko. Milanček: »Pika, igrajva se Adama in Evo.« Pika: »Kako pa to gre?« Milanček: »Ti daš meni jabolko, ki ga bom jaz poje- del, ti me boš pa gledala.« Sodnik: »Obtoženka, koli- ko ste stari?« Obtoženka premišljuje. Sodnik: »Nič ne premiš- ljujte, z vsako sekundo bo več!« Miha: »Pravijo, da so blon- dinke nežnejše kot temno- laske.« Jaka: »Moja žena je bila že oboje, pa nisem opazil nobene razlike.« REZERVIRANO ZA LUJZEKA DOBER DEN DROGI PRLE- KI NO FSA REZERVIRANA ŽLOHTA Z MOJEGA RE- ZERVIRANEGA KOTA! No vidite, pa smo se drgoč srečali. Tjeden je mina kak, da bi si stori mačok šolje z visokimi petami obuja no mostoče poforba, ke bi leh- ko odiša malo k sosidovi mujciki na šprancir. No, saj resen, moren van povedati, ke man jas z močkami slabe izkušje. Posebno s tistimi, ki majo tak duge škrampli no še povrh fsega nalakirane. Vete to je tista pasma, ki po dveh nogah hodi. Nemajo repov pač pa zato zaj na spo- mlod za repi hodijo. Ja vete hujdo je to, pa kaj si čemo narova je pač tak stvorla to- to mačkijo pasmo, ke rade miši lovijo. Jas sen zaj že tak malo v leta priša pa zaj na spomlod gledan, kak je lepo toti naši ta mlodi generaciji. Vete pa neje nič drgačik kak blo te gdo sen ba jas v zele- nih letah. Razlika je samo v ten, ke je zaj malo drgočišja moda no fčosik prafzapraf ne veš, ke je ženskega ali kaj je moškega spola. Fčosik je člo- vik praf razočorani kdo tak od vzodik gledaš duge lase, ki doj na rame lezejo, vozke hlače no vitko linijo — te pa na zodjo preštimaš, ke je od zodje strani gospodična, od spredje pa mlodi gospod. Vete tudi jas man hčerljo, ki je zaj v tistih letah, kdo prafzapraf soma ne ve kaj bi rada. Pa ke si nete mislili, ke moja hčer ne gre po najno- vejši modi. Pozimi je nosla prove moške hlače s fršlu- son na zadrgo na šlici no mo- je zimske gate, zaj gdo je boj toplo grotalo pa nosi tak krotko jenkico, ke kumer skrije tiste ta glovne stvari. Pjebi, moja Mica je čista ze- lena, če grema fčosik malo v mesto na sprehod, no te jas tak kak je to moška na- voda fčosik malo pošpehan po kokšni mlodi ružici. Te mi nič ne reče, pač pa me duma preme za viiha no mi zmoli prove litanije. Samo vete kak je, človik ma tokih molitvic že pune viiha no si moški toga preveč ne žene- mo k srci... ZAČELA SE JE TURISTIČNA SEZONA Fsoko spomlod gdo zač- nejo cvesti naše makadam- ske no še boj asfaltne ceste — je to prvi znak, ke se je začela turistična sezona. V našen mesti so se pojavle pr- ve turistične lastavice. Pre- govor provi, ke en turist še ne prinese turistične sezone, zgleda pa, ke se naši gostinci letos nič preveč ne brigajo za svoj kšeft. To zodjo ne- delo, ki je bila malo boj vro- ča no zažejana, sen se večer odprava v en ptujski lokol. Smarnice sen se že popudne duma naloka no sen si te rajši naroča oranžado. Kel- nar mi je reka — nemamo. Misla sen si, te pa mo rajši sok pija. Kruci fiks, te pa mi je drgoč reka — nemamo, sfalilo nan je. Zeleni sen grota od jeze no sen hteja zvedeti zakaj nemajo totih brezalkoholnih pijoč. Kelnar mi je reka, saj smo meli, pa je prišlo gnes malo več go- stof no so nan fse spili. Ja vidite, tak je s totin hecon, če nesmo priprovleni no spo- sobni, ke bi izkoristil fse pri- like, ki se nan ponudijo. Po- sluša sen enega Avstrijca, ki je reka »Frdamte hund, cu- riik nazaj nah hauze.« Se- veda, revež bogi je celo ne- delo pivo žlema, večer pa se je hteja malo s sokon zbrih- tati, te pa mo kelnar drgoč pivo ponudi. No, pa ke nete mislili ke je to osamleni pri- mer, tokih prvih spomladan- skih turističnih cvetk bi van lehko našteja še več. Pa, ke mo se razmili: Kritika neje napisana zato, ke bi hteli ko- ga žoliti, pač pa zato, ke se toke stvari v bodoče več ne bi godile. BLIŽAJO SE PRVOMAJSKI PROZNIKI Samo še neke dni nas loči od 1. majnika — proznika fseh delovnih no nedelovnih lidi. Pjebi to de ti veselje, ringaraja no aufbiks. Jas sen si že neke planira kon bi ša za proznike, te pa se mi je ta štora zagrozila, ke ma glih tiste proznične dni ka- ruzo no krompir sadila, se- veda, če de lepo vremen. Vi- dite tak se mi godi. Clovik nema niti ca j ta, ke bi za 1. maj kon na veselico skoča, drgačik pa glih tak skozi ce- lo leto delaj no delaj — od toga pa moš enega provega hujdiča. Kumer tejko pri- virtin, ke me fsaj rubeži fčo- sik na miri pistijo. To en- krat se mi je sejalo, ke sma mela z Mico tak visoki štan- dart, ke sma si avto kiipila. Seveda samo v sladkih sa- njah sma se pelala po široki asfaltni cesti, jela sma v raz- košnen hoteli, pila šampa- njec, — da van rečen živela sma praf po direktorsko. Naenkrat sen se zbiida no dugo nesen moga priti k se- bi tak sen ba razočorani. Na- mesto avta sen zagledna na dvoriši store potrte šajtrge, namesto šampanjca bla po- leg štampeta korpflaša smar- nice no seveda fse druga tak kak sen navajeni že od ma- lih nog dale. Pokrija sen se z odejo prek krez glavo no seja dal« napre. Son pri se- bi sen si misla: »No ja, Lujs fsaj sanjaš lehko, kek se e- nin dobro na sveti godi, to pa je tudi fse« Te pa srečno no bote lepo pozdrovleni. Pište mi na an- tres uredništvo Tednika, He- roja Lacka 2, Ptuj. Vaš Lujzek STRAN 16 TEDNIK — ČETRTEK, 23. APRILA I97, Radijski program NEDtl.JA, 26, aprila 6 00-8.00 Dobro Jutro — vmes ob 6.05 Poročila 6.30 Informativ- na oddaja 6.50 Danes za vas 7.00 Poročila 7.20 Informativna odda- ja 7.30 Za kmetijske proizvajal- ce 7.50 Informativna oddaja 8.00 Poročila 8.05 Veseli tobogan 9.00 Poročila 9.05 Srečanje v studiu 14 10.00 Poročila 10.05 Se pomni- te, tovariši . . . 10.25 Pesmi borbe in dela 10.40 EP 10.45—13.00 Po- slušalci čestitajo — vmes ob 11 00—11.15 Poročila 11.50—12.00 Pogovor s poslušalci 12.00—12.10 Poročila — Na današn.jd dan 13.00 Poročila 13.15 Obvestila in za- bavna glasba 13.30 Nedeljska re- portaža 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov 14.00 Poročila 14.05 Priljubljene melodije 14.30 Humoreska tedna 14.50 Z orke- strom Hans Carste 15.00 Poroči- la 15.05 Slovenske popevke 15.45 —17.45 Nedeljsko športno popol- dne — vmes ob 16.55 Pet minut za EP 17.00 Poročila 17.45 Radij- ska igra 18.31 Iz domače solistič- ne literature 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glas- bene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Na ples vabi orkester Kookie Freeman 22.40 Popevke 23.00 Poročila 23.05 Li- terarni nokturno 23.15 Jazz za vas 24.00 Poročila. Vsak dan razen v nedeljo: 4.30—8.00 Jutranji program za praznik 27. aprila — vmes ob 5.00 Poročila 6.00 Poročila 6.50 Danes za vas 7.00 Poročila 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 27. aprila 14,00 Poročila 14.05 Zvoki za ve- selo pomladansko popoldne 15.00 Poročila 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 16.00 Iz operet in glasbenih revij 17.00 Poročila 17.05 Slovenske narodne in umet- ne zborovske pesmi 17.30 Radij- ska igra 18.01 Iz domače ustvar- jalnosti lažje simfonične £"lasbe 18.35 Mladinska oddaja 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesti- la 19.15 Z ansamblom Fantje treh dolin 19.30 Radij.ski dnevnik 20.00 »Marš bo naš rekviem« 20.40 Slo- venska zborovska pesem v revo- luciji 21.00 Razvedrilo za praznik 22.00 Poročila 22.15 Za ples in do- bro voljo 23,00 Poročila 23.05 Li- terarni nokturno 23.15 Melodije za lahko noč 24.00 Poročila. TOREK, 28. aprila 14.00 Poročila 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih .14.25 Igra plesni orkester RTV Ljubljana 14.40 Mladinska oddaja: »Na poti s kitaro« 14.55 Združenje kredit- nih bank Slovenije 15.00 Dogodki in odmevi 15,30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Ferenc Erkl: odlom- ki iz opere »Bank Ban« 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Beethovnova dela 18.00 Po- ročila 18.15 v torek na svidenje! 18,45 Svet tehnike 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Z ansamblom Lojzeta Slaka 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Prodajalna melodij 20.30 Od pre- miere do premiere 21,30 Lahka glasba 22,00 Poročila 22,15 Jugo- slovanska glasba 23.00 Poročila 23,05 Literarni nokturno 23.15 Popevke iz studia Radia Beograd 23.40 Plesni ritmi z orkestrom Hay Conniff 24.00 Poročila. SREDA, 29. aprila 14.00 Poročila 14.05 Operetne melodije 14.30 Pet minut za EP 14,35 Poslušalci čegjtitajo 14,55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana 15,00 Dogodki in od- mevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15,40 Majhen recital 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poro- čila 18.15 »Rad imam glasbo« 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glas- bene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20,00 »Ti in opera« 22,00 Poročila 22,15 S festivalov jazza 23.00 Poročila 23,05 Literarni nok- turno 23.15 Popevke iz studia radia Zagreb 23.40 Zaplešimo z orkestrom Jackie Gleason 24.00 Poročila. ČETRTEK, 30. aprila «14.00 Poročila 14.05 Pesem Iz mladih grl 14.2S Igra plesni orke- ster RTV Ljubljana 14.40 »Enaj- sta šola« 14.55 Združenje kredit- nih bank Slovenije 15.00 Dogod- ki in odmevi 15.30 Glasbeni in- termezzo 15.40 Koncert komorne- ga zbora RTV Ljubljana 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Četrtkovo glasbeno popol- dne 18.00 Poročila 18.15 »Morda vam bo všeč« 18.45 Naši znan- stveniki pred mikrofonom 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- stila 19.15 Z ansamblom Mojmi- ra Šepeta 19.25 Pet minut za EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Če- trtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni nokturno 22.OOP0- 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Po- ročila 22.15 Iz sodobne srbske koncertne glasbe 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15— 01.00 Z vedrimi ritmi na predve- čer prvega maja — vmes ob 24.00 —24.05 Poročila 01.00 Poročila. PETEK, 1. maja 14.00 Poročila 14.05—15.30 »Naj bo vesel in srečen 1. maj« ~ vmes ob 15.00 Poročila 15.30 »Rdeči mak v ravnici« 16.00 Kon- cert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 17.00 Poročila 17.05 Naši vokalni ansambli poj o ve- sele pesmi 17.30 Radijska igra 18.30 Najlepše skladbe o ljubezni iz solistične glasbene zakladni- ce 19.00 Lahko noč, otroci! 19,10 Obvestila 19,15 Z ansamblom Dorka Skoberneta 19,30 Radijski dnevnik 20,00 »S poti po Viaši domovini« 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.00 Poročila 22.15 Besede in zvoki iz logov do- mačih 23.00 Poročila 23.05 Lite- rarni nokturno 23.15 Nočni akor- di 24.00 Poročila. SOBOTA, 2. maja 14.00 Poročila 14.05—16.00 »Po- tovanje brez kompasa« — vmes ob 15.00—15.05 Poročila 16.00 »Ci- sto majhen slovar ljubeeni« 16.40 Melodije Johanna Straussa z ve- likimi orkestri 17.00 Poročila 17.05 Ples ob petih 18.00 Mladin- ske delovne akcije danes 18.25 Pianistka Dubravka Tomšič-Sre- botnjakova in dirigent Erich Schmid gosta našega simfonič- nega orkestra 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Z ansamblom Rudija Bardorferja 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Ra- dijska igra 21,00 Posnetki s tek- movanja Coup d'Europe 22.00 Poročila 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.00 Poročila 23.05— 01.00 S pesmijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00—24.05 Po- ročila 01.00 Poročila. li, 15.40 Nemščina. 15.55 An- gleščina, 16.10 Osnove sploš- ne izobrazbe, 16.45 Madžar- ski TV pregled, 17.40 Veseli Tobogan: Velenje, 18.15 Ob- zornik, 18.30 Zgodbe s poto- vanj, 19.00 Mozaik, 19.05 En- krat v tednu, 19.20 Cikcak, 19.30 Pozdrav prazniku, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Portret gospe, 21.20 Kulturne diagonale, 22.00 Zgodbe za vas, 22.25 Poroči- la. PETEK, 1. maj 10.05 Praznična čestitka in napoved sporeda, 10.10 Kmet- je — pesniki, 10.40 Folklorna skupina, 11.10 Disneyev svet, 12.25 Madžarski TV pregled, 13.20 Prvenstvo Jugoslavije v boksu, 14.30 Košarka: Ju- goslavija — Bolgarija, in TWA — TV ali speedway v Crikvenici do 17.30, 17.45 Poročila, 17.50 David Copper- field — nadaljevanje, iBj; Osvobodilna gibanja v sve! tu, 18.45 Mozaik, 18.50 Pof, tret Mifo.slava Cangaloviča 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnev. nik, 20.30 3-2-1, 20.40 S to. kom sonca — jugoslovanski film, 22.10 Malo jaz, malo ti 23.25 Poročila. SOBOTA, 2. maj 10.08 Napoved sporeda, 10.10 Revolucionarna poezija, 10.40 66 pozdravov maju, H.oij Vrtiljak, 12.00 Mornarske vragolije, 15.00 Prvenstvj Jugoslavije v boksu, I6.0! Košarka: TWA — Jugoslavi, ja, 18.00 Obzornik, 18.05 Tik- tak: Prvi maj, 18.20 Lučka 18.50 Po domače z ansambloit Lojzeta Slaka, 19.15 Mozaik 19.20 Izgradnja ljudske obla sti, 19.45 Cikcak, 20.00 Ti dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.3; TV magazin, 21.35 3-2-1,21.4t Rezervirano za risanke, 22M Geminus, 22.50 TV kažipot 23.10 Poročila. Mali oglasi ENOOSNO (2 toni> prikolico, gu- me 75x16 prodam. Meglic, Skor- ba 23, Hajdina MOPED in GO basno klavirsko harmoniko prodam. Krajne, 2nl- daričevo nabrežje 5, Ptuj V NAJEM dam njivo, travnik In vrt v Novi vasi 29. Ponudbe poš- ljite na naslov Franček Safar, Ljubljana, Rožna dolina c IX-37. 96 BASNO harmoniko, 12 regi- strov, HOHNER prodam, delno tudi na ček. Tetičkovič, Hrasto- vec 5, p. Zavrč. ENON.A.D STROPNO novo hišo primerno za kakršnokoli obrt, takoj vseljivo prodam. Stanko Ljubeč, krojač. Mariborska ce- sta, Ptuj. ODLIČNO ohranjen osebni avto »renault« prodam za 9500 novih din. Ogled pri foto Kosi— Ptuj. PRODAM gozd v Juršincih, k. o. Grlinci, površina 0,29 ha, sta- rosti okrog 30 let (iglavci in li- stavci). Cena po dogovoru. Ma- rija Strakl, Ljutomer, Ptujska cesta 2. GRADBENE parcele že razmer- jene na lepem kraju, vodovod in elektrika za priključek, blizu že- lezniške postaje Hajdina pro- dam. Kari Vaupotič, Ptuj, Ma- riborska 8. Kompletno kopalno peč in šivalni stroj singer prodam. Meglic, Na Tratah 2, Ptuj. Prodam dobro ohranjeno motorno kolo po ugodni ce- ni. Bruno Perko, Pobreška C 38/1, Maribor. TV spared NEDELJA, 26. april 9.35 Kmetijski razgledi, 10.00 Kmetijska oddaja, 10.45 Otroška matineja, 11.35 TV kažipot. Športno popoldne, 17.30 Volk s Prokletij — ju- goslovanski film, 19.00 Cik- cak. 19.15 Nogomet: Partizan — Dinamo, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Nadaljevanje nogomet- nega prenosa, 21.00 3-2-1, 21.15 Deset zapovedi, 22.00 Videofon, 22.15 Športni pre- gled, 22.45 Propagandna od- daja, 22.50 TV dnevnik. PONEDELJEK, 27. april 10.30 V. Winkler: Kruhek, 10.45 Nenavadno mesto. 16.20 Ne joči Peter, 17.50 Deklica in zajček, 18.15 Risanke, 18.30 Obzornik, 18.45 Mozaik, 18.50 Božidar Jakac, 19.00 Praznič- ni zvoki, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Srečanje — TV igra, 21.35 Pogled naprej, 22.15 Gozdovi pojo, 22.35 Poročila. TOREK. 28. april 9.35 TV v šoli, 10.30 Rušči- na, 11.00 Osnove splošne izo- brazbe, 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina, 16.10 Angleščina, 17.15 Veselje v glasbi, 18.15 Obzornik,. 18.30 Top-pops, 19.00 Mozaik, 19.05 Otrok — Ogledalo staršev, 19.25 So- dobna arhitektura, 19.42 Me- sto besed v jezikovnem si- stemu. 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Velika imena sodobnega fil- ma: Tudi to je ljubezen — angleški film, 22.30 400 let slovenske glasbe, 23.00 Po- ročila. SREDA, 29. april 9.35 TV v šoli, 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Ma- džarski TV pregled, 17.48 Napoved sporeda, 17.50 Ra- stimo, 18.30 Obzornik, 18.35 Obrežje, 19.00 Mozaik, 19.05 Variete, 19.20 Kalejdoskop, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnev- nik, 20.25 Nogometni finale za angleški pokal, 21.15 3-2-1, 21.20 Bela Krajina, 22.05 LA Strada — balet, 23.05 Poro- čila, 23.10 Nogometni finalni pokal prvakov na Dunaju. ČETRTEK, 30. april 9.35 TV v šoli, 10.30 Nem- ščina, 10.45 Angleščina, 11.00 Francoščina, 14.45 TV v šo- STARI KRUH PO SILI? 13. aprila sem bil kot že večkrat prej na malici v go- stilni »Breg« na Bregu. Z enolončnico mi je bil servi- ran star kruh. Na moje vpra- šanje, ali imajo svežega, sem dobil negativen odgovor. Malo čudno je v ponedeljek dopoldne jesti sobotni kruh. Imeli pa so sveže žemljice. Torej sem si k enolončnici naročil žemljico. Pri plačilu mi je natakarica zaračunala enolončnico, kruh in žemlji- co. Vprašal sem jo, koliko stane žemljica in koliko sta- ne kruh? Cena je bila ena- ka — 30 par. Malo me je za- čudilo in na vprašanje, če- mu plačati oboje, in kaj bo sedaj s tem kruhom, mi I odgovorila: »Pa ga vzamit s seboj!« Torej zgleda, da je go^ takorekoč prisiljen jesti st3 kruh, ki ga servirajo. Pr? dvema letoma sem v tem I" kalu doživel naslednje: ročil sem menu kosilo, sem v juhi našel mušico. moj ugovor pri upravniki' me je ta grobo nadrl in pretil, da me bo vrgel iz 1"' kala. Mislim, da tak odnos <|" gostov ni ravno najbolj pi"'' meren in se sprašujem, kak" bo v bodoče z gosti, če boa" doživljali podobne stvari. Aco KrajnC PREBIVALCE NASELJA PODLEHNIK IN DRU- GE OBVEŠČAMO, DA STA VISOKONAPETOST- NI ELEKTRIČNI VOD IN JAMBORSKA TRANS- FORMATORSKA POSTAJA PRI GRADBIŠČU SOLE V PODLEHNIKU POD NAPETOSTJO OD 16. 4. 1970. PLEZANJE PO DROGOVIH NI DOPUSTNO. DOTIKANJE ELEKTRIČNIH VODOV JE SMRT- NO NEVARNO. EEKTRO MARIBOR — ENOTA PTUJ ZAHVALA FRANCA VRBNJAKA roj. 1888. leta iz Nove vasi št. 9. smo pokopali v Rogoznici pri Ptuju 13. 4. 1970 Zahvaljujemo se č. gospodu za pogrebne molitve, zdravniku za obiske in g. Žnidariču za ves trud v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se vsem sose- dom, sorodnikom, prijateljem, znancem in daroval- cem cvetja. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: hči z možem in otrokoma, sestra in brat z ženo Ptuj, Maribor, Kranj. Tednik izdaja časopisa! Eavod t*tajskj tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor Anton Bauman ptavni in odgovorni urednik- Jože Slodnjak, Danilr Utenkar in inž. Roman /.a vec Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDR Ptuj. §t. 524-3-72. Tiska časopisno podjetj« Ma riborski tisk, Maribor, Svetozarevska 14. RokopisoT ne Tračamo.