Ljublsav Markovič:    |
KBfiTEK    TECAJ   POLITICNE   EKONOMIJE
Socialistični realizem
5. Narava sodobnih proizvajalnih sil
San)o na nekaterih točkah v ttm okostju delujejo manjše ali večje skupine delavcev. Njiho-vo delo se vsebolj sestoji v tem, da spravljajo v gibanje veliko strojev, ki proizvajajo pod oad-zorstvom s.pet drugih strojev — a delavci vstopajo v akcbjo šele na kraju in spet s pomočjo strojev. Delo teh delavcev je postalo neposredno povezano na širokem področju, ves gospo-darski mehanizem se spravlja v tek družbeno, ob hkra>tnem de-lovanju delavcev na raznih toč-kah — v cenlrali, livarni, na Železnici  in  v milekarni.
Vse države pa niso dosegle take ravnl razvoja proizvajalnih sil. Mnoge so zaostale — pogo-sto zato, ker je njihovo boga-Stvo razvojalo gospodarstvo doru-gih, njihovih kolonirjalnih go-spodarjev. Ce torej opazujemo ves svet, tedaj ye treba ob po-udarjanju vseh teh odlik, o ka-terih smo govorili, dodati tudd naslednje: svetovno gospodar-stvo je vsestransko povezalo vse kraje na svetu na temelju mednarodne delitve dela. V tej povezanosti imajo nekateri kraji ugodnejši položaj, ker so viso-ko industrialpzirani, drugi pa trpe največjo bedo zaradi za-ostalosti, služijo kot proizvsjal-ci surovin in hrane za prve. Na primer — Azija in Afrika za Zahodino Evropo. Ce hočemo dobiti sliko o sodobnih proiz-vajalnih silah, moraroo upošte-vati, da se nadaljuje proces feidustrializacije in povezavante sveta. Poleg starih nastajajo tu-di aavi industrijski kraji na vseh  kontinentih.
Svet torej razpolaga z rooč-nimi proizvajalnimi silami na temelju visoke tehnike in veli-ke strojne proizvodnje. To je v svoji osnovi pridobitev kapita-lizma, njegove progresivne vlo-ge. Vrste dogodkov dvajsetega stoletja, katerih izrazi so go-spodarske krize, svetovne vojne in revolucije, pa kažejo naj-globlja protlslovja med temi relo razvitimi proizvajalnimi Silami in preživelimi kapitalV-stbčnimi proizvodnimi odnosi.
Gospodarstvo take dežele ka-fe vsestransko povezanost na temelju strojne proizvodnje. V Djem se je razrastlo povezano mehanično   okostje  —   centrale.
daljnovodi, stroji za opravljanje dela, železniške proge im tele» fonsko-telegrafske Mnije. V tem okostju delajo ne sarno na ne-katerih točkah manjše ali večje akupiine delavcev. Njihovo delo se vse bolj sestoji v tem, da spravljajo v pogon veliko stro-jev, ki proizvajajo spet pod nadzorstvom drugih strojev — delavoi pa šele na koncu vsto-pajo v akcijo, in to spet s po-močjo strojev. DeJo teh delav-cev je postalo neposredno pove-zano na širokem področju; ves gospodarski mehanizem se gib-lje družbeno ob hkratnem delo-vanju delavcev na raznih toi-kah — v centrali, livarni, na železnici in mlekami.
Vse dežele pa niso na taj rav-nd razvoja proizvajaLnlh sil. Ne-katere tzmed njih so zaostale — pogosto zato, ker je njihovo bo-gastvo razvijalo gospodarstvo drugih, njihovih kolonialnih gospodarjev. Ce torej gledamo ves svet, tedaj ob poudarku vsem tem značilnosbim, o ka-terih smo govorHi, lahko doda-mo fcudi naslednje: svetovno gospocVrstvo je vsestransko po-vezalo vse kraje na sveiu na temelju mednarodne delitve dela; nekatere pokrajine so v tej zvezi v privilegiiranem polo-žaju. ker so visoko Indiutrlali-zirane; druge pa trpijo zaradi zaostalostd najveije siromaštvo, siužajo le kot proizvajalci suro-vin in hrane za druge- Na pri-mer, Azija in Afnika za zahod-no Evropo.
Ce si hočemo ustvariti sliko o sodobnih proizvajalnih silah, moramo vedeti, da se proces industrializacije tn povezovanja sveta nadaljuje. Poleg starih nastajajo tudi nova tndustrijska področja    na   vseh   kontinentih.
Svet razpolaga tore) z moCnl-md proizvajalnimi silami na te-inelju visoke tehnike in velika strojne proizvodnje. To je v svojem bistvu pridot>!tev kapi-talizma, njegove progresivna vloge. Dvajseto stol. pa kaže z vrsto dogodkov — katenh izra-zi so goapodarsk<? krize, svetov-ne vojne in revoluciie — nai-globlja protislovja tnsd tcml izredno razviitimi proizvajalni-nai silaml in preživelimi kapita-lističnimi   prolzvodnimi   odnosi.
rej najdoslednejši borci za so-dobni družbeni napredek. Bore se za tako družbo, v kateri bo nxaterialno bogastvo In duhovno znanje   nesluteno  porastlo.
V svoji dejavnosti se komunl-sti poslužujejo znanosti. To znanost eta ustvarila Marx in Kngels. Ta jim kaže, po katerih osnovnih zakonih gre 4ružbeni razvoj. Posebno opozarja na za-kone, zaradl katerih kapitali-zem nujno prepušča mesto višji, komunistitnd družbi. Ta znanost poudarja, da je proletariat tisti osnovni dru^beni razred, kt iz-vršuje to nalogo —osvoboditev
družbe   od   kapitalizina   in gra-ditev  komunizma.
Zato so komunisti avantgarda delavskega razreda. Borijo se za to, da bi delavskl razred de-loval najpravilneje in najener-gičneje pni izpolnjevanju svoje zgodOTinske nalog«.
Z ukinitvijo kapitattstičnih druibenih odnosov se odpravi tudd delitev družbe na razrede, gospostvo izkoriSČevalcev in b&4a iakorižčanih. Sodolma borba, ki jo vodijo komunisti -marksisti, rešuje v tern stnislu tudl  to nalogo.
7. Marksistična polilična ekonomija
6. Komunisti - najodločnejši borci za nadaljnji družbeni napredek
Markslstična polifcična ekono-mija je osno-vna vsebina sodob-ne revolucionarne teortje. V njej »o razložeai temeljnl za-korai nastanka, razvoja ln pro-pada vsakega načina proizvod-nje. Kaže tudi zakonitost zame-njave preživeiega družbenega reda z višjim, ki ustreza razvo-ju proizvajalndh ail.
Ta znanost se ne ukvarja s slvarml, temv«< z družbenimi odnosl, to je, temeljnimi eko-nomski   odnosl   med   Ijodmi.
Lastnik »užnjev Jn suženj v suženjstvu, kapitalist tn mezdnl delavec v kapitalizmu, sodobni ekonomski odnosi, v katerih se ppepleta kapitalistlfino in ko-mumstično itd., predstavljajo njen predmet. Torej je družbe-na znanost.
Marksistična politifna ekono-mija proučuje vse družbeno gi-banje kot en sam naravno-zgo-dovinsfci proces. V njem se }e menjalo vei nafrinov prolzvod-nje, to Je, vei družbenih redov. Notbeden izmed njih nl mogel bit večen, niti za vsa obdobja najpreden. Vsak Je bil napredeo samo nekaj časa. Potem je mo-ral zaradi ekonomskih zakonov fccaiCoo prepustiti mesto druge-mu, viSjemu. Tako na primer sedaj kapitalizem komunizmu. Vsa ta družbena obdobja tvori-jo torej vz;penjajoče s« stoprtice človeštva. Po drugi strani pa ima vsako iiomed njih posebne zakone, po katerih se giblje. Politična ekonorrvlja se loteva družbennh odnosov zgodovin-sko, v okviru določen-ega ob-dobja ln določenih ekonamskih zakonov.
Politična ekotKMnija Je xgodo-vinska znanost.
Kako bi na kratiko razložili!, kaj je poldti6na ekonomijaT Najbolje bo, če se poslužimo Engelsovih misH. On pravi: »Po-litična ekonomija j« v najšir-šem smislu znanost o zakoaih, kd vladajo v proizvodnji in iz-menjavl materialnih sredstev za žlvljenje v človešld družbi« (Engels, Antidiihping, II. del). Politična ekonomija proutuje zakone ekcmomskega razvoja človeške družbe.
S tem pa še njsmo dovol] po-udarili pomena marksistiCne politične efconomije. Ta Je sama po sebi revolucionarna znanost, ker poudarja mijnost 'in progre-eivnost sodobne revolucije v družbenem življenju. Se pose-ben pom«n pa ima za delavsM razred, kadar prevsame oblast in začne »avestno urejevati pro-izvodnjo In družbene odnose. Tedaj postane posebno važno, da pravilno spoznamo ekonom-ske zatoorve in da se proizvod-nja vodl v skladu s temi zakoni. To je pogoj, da se v gospodar-el\ru izognemo razaim pretre-som in da gre v osnovi ves raz-voj kar najh/itreje.
Kkonomski zakonl pa so zelo zemotani. Ti-čejo se r.apletene gospodarske dejavnosM v celoti in po posamezaih sektoriih družbena proizvodnje. Izraiajo vsestransko povezianost v druž-beni rftupnostfl. Zlasti pa so za-pleteni v prehodnern obdobju, v katerem je danažnja družba. Zategadelj mora bdti pred za-v«stno gospodarsko akcijo de-lav^cega razreda predhodna te-meljiita ekonomska analiza. Tu pomenl Mancova politična eko-nomija  nezamenljiivo  orožje.
8. Sociaiistični realizem
Kaže, da so komunisti sami dobromiselnd ljudie. Kakor da 90 jih ganile nesrefe in težave pollačeaih in siromašnih, pa j±m hcrfejo pomagatč in jih re-šiti siromaštva. Ali pa so na sploh plemenitega sroa ter že-lijo tako ureditev, v kateri bo vse najboljše in pravično za vsakogar. Nekater1 so dobrot-niki.
Tako mnenje ne bl moglo bitl tečno.
Res je, da ureiifev, ki io lmajo komunisti za svoj smoter, osvobaja Ijudi danažnje oede. Tcda  komunisti — marksisti  so
ne bortijo samo za lo. Ta borba inia še drugo, globijo podlago. To je spoznanje, da je kapita-V.stičnl družbeni sis'.em postal pretesen za nadaljnji družbeni rapredek. Ta sistera gioboko nasprotuje sodobnim praizva-jalnim silam. Zato je nujno, da se kapitalizem umakne in za-menja z višjim družbenim si-stemom. Tako se umiika neka], kar je že posUalo okov. Po dru-gi strani pa se grade drutbenl odnosi, ki odpirajo široko pot za vsestranski nadaljnji razcvet človeštva. Komuniisti — marksistl so to-
Marxova ekonomska znanost govori tudn v najobširnejših na-čelih o življenju v komunizmu. Vsa sredstva za proizvodnjo so na primer družbena dobrina. Delo v materialni proizvodnjl je lahko, kajti na razpolago so teki stroji, proti katerim so na-še stružnice ali železmice prave igraftke. V materialni proizvod-nji sodelujejo vsri, ki »o spo-sobni. Ta del dela pa odvzema Ijudem malo časa — morda ne-kaj ur ali komaj neko obdobje v iivlj&nju. Po dmgi straai pa itnajo vsi obilo sredstev za živ-ljenje   zaradi   visoke   proizvod-
nosti dela. Tu ni niti sužnjev, niti raz.red.ov, natl države itd. Toda, ali d«lavski razred lahko takoj. ko postane vladajoča sila v družbi, vzposlavl tako uredi-tev?
Ne more. Naj bo njegova po-lltiona revolucija še tako tri-umfalna, v«ndar ne more takoj preiti na komunističn.i natla iivljenja. Pred nj1m je še dolgo in težavno obdobje revolucio-name gradHtve. Bodofo drulbo mora giraditi postopoma in vse-stransko. To pa pomeni, da mo-ra nepretrgano razvijaiti mate-naloe    proizvaialne    sile.   Prav
tako pa, s tem v zvezi, spreml* njati družbene odnose. Pa tudl razvijaiti kulturo in sooialistično zavest ljudi. Z eno besedo, de-lavski razred mora šele izvršitl popolno družbeno preob.raabo, v katerf uklne tudi sebe kot razred.
Praktična poliitUca delavskega razreda mora izhaja*l te stvar-nosfci, ne pa \z »svojih želja«. Prav tako mora povezovati raz-voj v celati — ekonomski, kul-turnl iitd. Pri tem škoduje vsa-ko zaletavanje pped materialni-mi možnostmi. Tudd zaostajanje je škodljivo. To pomeni, da mora b*U ta politika izraz stvamostl, tSstega, kar je na določeni stopnji moči dose61 v revolucionarni spremembi dru2-be.
V  tem leži njen realizem. So-ciaListični   realizem, ker se   za-vestno     bori     za    socialLstično družbo (komunistačno), toda  iz-haja iz realnostl življenja,
V   svojem temelju  ima  prak-tična politika delavskegia razre-da  globoko   Marxovo  misel,  ld jo je formuldTal v uvodu svoje-ga   velikega  dela »Kapital«.  Ta misel se glasi: »Celo kadar nekl družbi   uspe  najti   tir  naravnih zakonov   svojega    (ibanja ... ne more nita  presko6iitd  niti  *  na-redbami izipustiti tasne naravne-ga razvoja. Porodn« bole6ine pa lahko skrajša in ublažii.
Ta misel poudarja naravnl potek gitoanja družbe. V sodob-nih pagojih pomeai to, da drul-beni odnosl, kl predstevljajo prehod iz kapitalizjna v komu-nizem, nujno vsebujejo elem«n-te kakor prvega, taiko tudi dru-gega družbenega sistema. Tega politika delavskega razreda n« more obita. S tetn mora raču-nati. Vse, kar lahiko stori, J«, da poepeSi prehod. To pa ja mogoče, če se močl najodločne-je osredotočijo na reševanje dy ločenlh gospodarskih in kultur-nih nalog, ki pomagajo, da sm družba hitreje osvobodd ostan-kov preteklosti.
Vzemirno naš razvoj. V njetn so se za^rtale določene faze. To so glede na naše pogoje takore-koi naravne. Revolucija jih ni mogla, n.iti smela preskočitl.
Na primer, prva faza po vzpostavljenju sooial. oblasK. Označuje jo popolna vloga dr-žave v gospodarsk«m življenju države. To vlogo so vsilile ob-jektivne odcoliščine, namreS ekonomska in kuKurna zaosta-lost, ki smo ju podedovali. Za-to nismo mogli takoj začeti raz-voja nepospredno družbenega upravljanja. Morali smo šela ustvariti pogoje za to. Ti so na-stalii kasrveje, ko s« je vsaj ključni del gospodarstva razvil na mod«rni industnijski osnovi. Centralizacija skoraj vseh v'.-rov gospodarstva na razvoj ba-zi^ne indusfcrije je materialni temvelj tSstega vseobsežnega državn«ga upravljanja v gospo-darstvu.
Uredništvo in glavna uprava »Naše skupnostl« (v srbohrvaSčin! »NaSe tajednlce«) Beograd. Dečanska 35/IV. telefon 20-118. — G-lavni In odgovorni urednik LJubisav Markovič. — Uredniški odbor in dopisništvo za Slovenijo, Ljublja^a. Ul. Tone^a Tomšiia 9/II., telefom 21-605. — Uprava »Naše skupnostii za Slovenijo, Ljubljana,  Ul.  Toneta  Tomši^a   5/II.  telefon  za  ljubVjanske  narofinik» 20-463, za zunanje 21-832, poštni predal 29, tekočl račun  60-KB-5-Z-367, s posebno oznako »za
,NaSo  skupaost'«.  —  Tlska  Casopiano-založniLko  podjetj«  »Slo  venski poročevalec«. — Za tisk odgovoren Franc Plevel.