161ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)ZGOD VINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 200  • 1–2 (125) • 159–
Podgor{ek Nata{a
Slavenski Jug leta 1848 in Slovenci
Ko je revolucija marca 1848 zajela habsbur{ko monarhijo in povzro~ila ve~je spremem-
be, med njimi tudi svobodo tiska, so tudi v de‘elah nevladajo~ih narodov monarhije za~eli
v ve~jem {tevilu izhajati ~asopisi v narodnih jezikih. Med njimi je bil Slavenski Jug, politi~ni
~asopis hrva{kih narodnjakov.
Literature, ki se ukvarja izklju~no s tem ~asopisom, je malo. V sedemdesetih letih
prej{njega stoletja je iz{el ~lanek ruske zgodovinarke I. I. Le{~ilovskaje o Slavenskem Jugu1,
leta 2001 pa je iz{la monografija T. Markusa2, ki se ukvarja izklju~no s tem ~asopisom. On
navaja tudi literaturo, ki se sicer ni izklju~no ukvarjala s tem ~asopisom, se ga pa je dotikala;
med pomembnej{imi avtorji navaja Jaroslava [idaka, Vaso Bogdanova in Petra Koruni}.3
^asopis Slavenski Jug je kot naslednik Saborskih novin (ki so izhajale od 6. 6. 1848 do
29. 7. 1848) za~el izhajati 6. avgusta 1848 v Zagrebu. Izhajal je trikrat tedensko: ob ne-
deljah, sredah in petkih (decembra 1848 je zaradi spremenjenega po{tnega reda za~el izhaja-
ti ob torkih, ~etrtkih in sobotah4) v obsegu {tirih strani, ob~asno je bila ~asopisu dodana
priloga, ki je praviloma obsegala dve strani. Od 9. avgusta do 29. novembra 1848 je bila
~asopisu dodana tedenska priloga »Prijatelj puka«, namenjena kme~kim bralcem. Glavna
urednika ~asopisa sta bila Dragutin Ku{lan5 in Nikola Kresti6 (ob~asno sta ju nadome{~ala
L. [plajt in M. Medakovi7); 1. julija 1849 je njuno delo prevzel Bogoslav [ulek, ki je
uredni{ko delo opravljal vse do prepovedi in ukinitve ~asopisa v februarju 1850. Poleg
podatkov o dnevih izhajanja ~asopisa, njegovi ceni ter navedbi imen glavnih urednikov, je
bilo mogo~e skozi vse leto 1848 v glavi ~asopisa prebrati tudi imena sodelavcev, t.i. »ured-
nih pomonika«; njihova imena naj bi – po mnenju T. Markusa – impresionirala potencialne
naro~nike ~asopisa in nanje naredila vtis velike popularnosti in raz{irjenosti ~asopisa.8 [lo
je namre~ za znane kulturne, znanstvene in politi~ne delavce, ki so s svojim delom mo~no
vplivali na razvoj hrva{ke politi~ne misli. Kljub temu, da dolo~ene osebe, navedene na tem
seznamu, niso nikoli ali zelo redko sodelovale v ~asopisu, je Slavenski Jug uspel zbrati
1 Inna Ivanovna Le{~ilovskaja, Ideino-politi~eskoje soder‘anije gazeti »Slavenski jug« (1848 – 1849
gg.), Historijski zbornik XXIX – XXX, Zagreb, 1976–1977, str. 309 –318.
2 Tomislav Markus, Slavenski Jug 1848.– 1850. godine i hrvatski politi~ki pokret (dalje Slavenski Jug),
Dom i svijet, Zagreb, 2001.
3 T. Markus, Slavenski Jug, str. 15 – 16.
4 Ibidem, str. 13.
5 Dragutin (Dragojlo) Ku{lan, baron, politik, novinar (Krapina, 12. 1. 1817 – Zagreb, 11. 3. 1867).
Aprila 1848 ga je Jela~i} imenoval za ~lana Banskega vije}a; kot hrva{ki poslanec na Slovanskem kongresu
v Pragi. Takrat je postal zagovornik avstroslavizma (t.j. prepri~anje, da je re{itev narodnega vpra{anja
mogo~a le v ustavni in federativno urejeni monarhiji) in je do spomladi 1849 v tem duhu tudi urejeval
~asopis Slavenski Jug. (Enciklopedija Jugoslavije (dalje EJ) 5, Zagreb, 1962, str. 450–460.)
6 Nikola Kresti, politik (Zagreb, 22. 12. 1824 – 1. 12. 1887). Leta 1848 je z E. Vrban~i}em izdajal
Saborske novine, potem postal z D. Ku{lanom glavni urednik Slavenskega Juga. (EJ 5, Zagreb, 1962,
str. 455 – 456.)
7 T. Markus, Slavenski Jug, str. 11.
8 T. Markus, Slavenski Jug, str. 12.
162 N. PODGOR[EK: SLAVENSKI JUG LETA 1848 IN SLOVENCI
relativno malo{tevilno, a zato zelo pomembno skupino hrva{kih javnih delavcev, pomemb-
nej{e ~lane Narodne stranke9. Ta krog »izrazitih liberalcev in demokratov okoli ~asopisa
Slavenski Jug« je J. [idak {tel poleg bana J. Jela~i}a za »nosilca takratne hrva{ke poli-
tike«.10 V letu 1849 je Slavenski Jug ostal edini ~asopis na Hrva{kem, ki je zagovarjal
narodna na~ela, saj je bil Ljudevit Gaj zaradi materialnih te‘av prisiljen sprejeti vladno
subvencijo v vi{ini 1000 forintov in so tako njegove Narodne novine postale vladni ~aso-
pis, medtem ko je Danica prenehala izhajati. Zaradi opozicionalnega pisanja je bil Slaven-
ski Jug februarja 1850 postavljen pred porotno sodi{~e, vendar mu le-to ni hotelo soditi; 12.
februarja 1850 je bil ~asopis prepovedan.11
Pa si podrobneje oglejmo imena sodelavcev Slavenskega Juga. Nekatere med njimi je
treba posebej omeniti, saj je njihova dejavnost pred 1848 in v ~asu revolucije 1848/49
znatno vplivala na formulacije osnovnih ciljev hrva{ke politike. To so bili: publicist in
politik Andrija Torkvat Brli12, knji‘evnik in politik Mirko Bogovi}, politik Mojsie Georgie-
vi}13, politik Maksim Prica, zgodovinar, politik in knji‘evnik Ivan Kukuljevi} – Sakcin-
ski14, knji‘evnik in politik Ivan Ma‘urani}, slova{ki preporoditelj Ljudevit [tur ter pisec
Ognjoslav Utje{inovi Ostro‘inski. Med imeni, navedenimi v glavi ~asopisa, najdemo tudi
pesnika slovenskega rodu Stanka Vraza.
V ~asu, ko je Slavenski Jug za~el izhajati, so hrva{ki narodnjaki zastopali na~elo avstro-
slavizma, temelje~ega na naravnem in narodnem pravu. Zavzemali so se za zvezo hrva{kih
de‘el s srbsko Vojvodino in slovenskimi pokrajinami, ki bi, zdru‘ene v eno telo predstavlja-
le eno od federalnih enot monarhije. V zvezi s tem so zagovarjali spoznanje o obstoju
posameznih nacionalnih zavesti med Ju‘nimi Slovani. Ta na~ela so odlo~no zagovarjali
tudi demokrati, zbrani okoli Slavenskega Juga. @e v pozivu na naro~ilo so njegovi ustvarjal-
ci zapisali, da bo ~asopis namenjen »u ob~e slavjanskim interesom s obzirom na sve Ju‘ne
Slavjane« in da bo »sve dogadjaje, koji se budu pojavljivali na politi~kom vidokrugu sveta,
prosudjivati sa slavjanskoga vi{jeg gledi{ta«. Naloga novega lista bo {irjenje medsebojne-
ga spoznavanja avstrijskih Slovanov s ciljem, »da se tim na~inom put proker~i k spodobnom
9 Ibidem.
10 Jaroslav [idak, Studije iz hrvatske povijesti XIX.stoljea, Zagreb, 1973, str. 18.
11 EJ 4, Zagreb, 1960, str. 77–78.
12 Andrija Torkvat Brli} (Slavonski Brod, 15. 5. 1826 – Slavonski Brod, 21. 6. 1868). Njegovo
najpomembnej{e delo ({e posebej za zgodovinarje) je dnevnik (od za~etka 1844 do marca 1857) saj je kot
Jela~i}ev poslanec in tajnik imel vpogled v vse pomembnej{e dogodke tistega ~asa. (Hrvatski biografski
leksikon (dalje HBL) 2 Bj – C, Zagreb, 1989, str. 336 – 337. )
13 Mojsije Georgijevi} (Osijek, 19. 3. 1823 – Dunaj, 25. 10. 1854). Deloval je kot odvetnik v Osijeku,
bil v slu‘bi Milo{a in Mihajla Obrenovi}a in je bil kot pri~a zasli{an v Milo{evi} zagreb{ki aferi 1848. V letih
1848/49 je podpiral Jela~i}a in sodeloval v gibanju vojvodinskih Srbov ter v Hrvatskem saboru. Bil ~lan
hrva{ke saborske delegacije k cesarju v Innsbruck (junija 1848). Hrva{ka historiografija (F. [i{i, J. [idak, F.
Potrebi}a) je pozitivno ocenila njegovo vlogo v revolucionarnih dogodkih 1848/49. (HBL 4 E – Gm,
Zagreb, 1998, str. 649 – 651.)
14 Ivan Kukuljevi} Sakcinski (Vara‘din, 29. 5. 1816 – dvorec Tuhakovec v Hrv. Zagorju 1. 8. 1889). Po
prvih vesteh o revoluciji je 17. 3. 1848 sku{al dose~i sklic hrva{kega sabora in na~el vpra{anje zedinjenja
Dalmacije s Hrva{ko. V ~lanku »Kakva treba da bude u ob~e politika na{a« (20. 4. 1848), v katerem je med
drugim poleg zedinjenja hrva{kih de‘el zahteval tudi pridru‘itev slovenskih pokrajin, je hrva{kemu naro-
dnemu gibanju dal programsko osnovo. Od aprila je bil ~lan Banskog vijea, maja ga je Jela~i} poslal v
Sremske Karlovce in Beograd, da v banovem imenu uredi »sve detalje oko srpsko-hrvatske politi~ke
zajednice i vojno-obrambene suradnje protiv eventuelnoga mad‘arskoga napadaja«. Junija mu je ban
zaupal misijo k mar{alu Radetzkemu, od koder naj bi prinesel denar za vojno proti Pe{ti; domov se je vrnil
s 100.000 for. in 7.000 pu{kami. V saboru je junija in julija zastopal mi{ljenje, »da smo jo{te preslabi« za
popolno neodvisnost, zato bi se morali po njegovem mnenju na vsak na~in povezati z ostalimi slovanskimi
narodi monarhije. (EJ 5, Zagreb, 1962, str. 442–444.)
163ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
spojenju raznih slavjanskih granah«, predvsem »jugoslavjanskih naroda«. Pri tem so se –
nepravilno – sklicevali na podobnost z gibanji za zdru‘itev Nemcev in Italijanov in smatra-
li, da so tudi »jugoslavjanski« narodi »jedne krvi i jezika«15. Tako so ostro protestirali proti
nem{ki zvezi, ki je ‘elela priklju~iti tudi slovenske in ~e{ke pokrajine: »Mi ni{ta neimamo
proti uredjenju Niemacah unutar granicah njihovih, nu kao Slaveni moramo se s najveim
ogor~enjem izjaviti proti diranju njihovom u der‘ave na{e i narod na{. Oni se usudjuju
prisvajati sebi zemlje slavenske, ^esku, Moravsku, Istriu, Koru{ku i [tajersku. Niesu to
zemlje va{e, ve~ na{e – vi~emo mi, nee a i nemogu biti za{tita va{a, ve~ dom na{. Prestalo je
histori~ko pravo…«16
Mirko Bogovi} je 16. avgusta 1848 v Slavenskem Jugu opisal svoje poglede na jugoslo-
vansko zvezo. Analiziral je zemljepisni polo‘aj »jugoslavjanskih der‘ava« znotraj mo-
narhije in ugotavljal, »da narod na{ jugoslavjanski, premda jo{ razciepljen, ipak za stalno
slavnoj budu~nosti u susret ide, jer u sebi sve uviete imade, koji su k tome potriebiti«17. Po
njegovem mnenju je zedinjenje Ju‘nih Slovanov pot »k ~ovie~nosti u naj{irjem smislu
rie~i«, a preden bodo zdru‘eni v eno dr‘avnopravno skupnost, Ju‘ni Slovani »triebaju te‘ke
pute da putuju«, kajti, tako kot v naravi ni skokov, tako se tudi zedinjenje teh narodov ne
more dose~i naenkrat, ampak postopoma: »Korak za korakom i stupanj za stupnjem naprie-
dovati trieba. Sada je viek narodnostih, svaki narod neka se uslied svojih vlastitostih razvija
i tek onda, kada narodi kao takovi saver{eni budu«, bodo te‘ili k zedinjenju. Zato je menil
Bogovi}, da naj bo Slavenski Jug »bezpristrani zastupnik sviuh jugoslavjanskih naroda u
vi{jem slavjanskom smislu, posriednik njihov za sada jo{ ne-sjedinjenih.«18
Krog, zbran okoli Slavenskega Juga je o jugoslovanskem zedinjenju v glavnem zastopal
stali{~e, ki ga je sprejel hrva{ki sabor. Prepri~ani v pravi~nost svoje politike so smatrali, da
bodo Hrvati v »saveznoj Austriji« izborili za sebe in za svoje zaveznike pravico, »da se
narodi, koji se nisu pridru‘ili Niema~koj, polag prirodne svoje srodnosti kupe u politi~ka
tiela, te da ukupno sa~ine samostalnu foederativnu Austriju«. Glede na to njihovo mnenje
naj se Hrvati, Slovenci in vojvodinski Srbi zaradi »prirodne svoje srodnosti« zedinijo v eno
»politi~no telo«, ki bo predstavljalo posebno federalno enoto. To je po njihovem mnenju
»jedina pravedna politika, po kojoj se mo‘e uzder‘ati cielokupnost, bez da se grie{i proti
slobodi i jednakosti drugih naroda«.19 @e te zahteve so same po sebi imele povsem revolu-
cionaren zna~aj, {e bolj pa jih je zaostrila izjava, da bodo morali »slavenski puci«, ~e ne bo
sprejeta politi~na ureditev, ki jo oni zastopajo, »o~i svoje upirati na iztok, da narodnost
svoju spase«. ^e torej ‘eli Avstrija prepre~iti vpliv Rusije v »podunavskim pokrajinama«,
potem naj se Avstrija spremeni tako, da postane »sriedi{te sdru‘enja zapadnih i ju‘nih
Slavjana«.20
Na politi~na stali{~a hrva{kih narodnjakov nasploh in tudi na jugoslovansko idejo je
vplivala tudi nejasnost okoli pogajanj z Mad‘ari. Slavenski Jug (orientiran izrazito liberal-
no in demokrati~no) je podpiral in zagovarjal Jela~i}ev boj proti mad‘arskemu ministrstvu,
15 Petar Koruni}, Jugoslavenska ideja u hrvatskoj i slovenskoj politici za revolucije 1848–1849. godine
(dalje P. Koruni}, Jugoslavenska ideja…), Radovi Instituta za hrvatsku povijest 14, (1), Zagreb, 1981,
str. 152–154.
16 Slavenski Jug (dalje SJ), {t. 2, 9. avgust 1848, str. 5–6.
17 SJ, {t. 5, 16. avgust 1848, Dodatek.
18 Ibidem.
19 SJ, {t. 6, 18. avgust 1848, str. 24, v kritiki ~lanka »Nijemci i Slaveni«, objavljenem v »Slawische
Zentralblätter«.
20 Ibidem.
164 N. PODGOR[EK: SLAVENSKI JUG LETA 1848 IN SLOVENCI
saj je bil mnenja, da bo Jela~i} v boju proti mad‘arskemu {ovinizmu izboril ve~ svobode za
hrva{ke de‘ele.
Pogajanja so se zaklju~ila z neuspehom in se prelevila v voja{ki spopad. Hrvati so
pri~akovali tak razvoj dogodkov; tako je I. Kukuljevi} deset dni pred za~etkom spopadov v
Slavenskem Jugu objavil ~lanek z naslovom »Na{a o~ekivanja od budu}eg rata«, v katerem
je objasnil svoja stali{~a do odnosa do Avstrije in Ogrske in s tem tudi do jugoslovanskega
zedinjenja. Zapisal je, da se bodo Hrvati borili za nem{ko dinastijo, a pod pogojem, da
»primi prevagu elemenata slavenskoga u cesarovini«; da se bodo borili za »cielokupnost
monarkie«, ~e le-ta prizna enakost in svobodo vseh narodov in narodnosti monarhije in
preneha misliti na »stopljenje slavensko-austrianskih der‘avah s niema~kim Bundom«. Se-
veda se bodo Hrvati borili tudi za uresni~enje vseh narodnih zahtev, ki sta jih sprejela
hrva{ki sabor in srbska skup{~ina v Sremskih Karlovcih. Zmagi nad »magjarskim gospod-
stvom« bo po njegovem mnenju sledila osvoboditev »ugarskih naroda«, predvsem slovan-
skih, ki se bodo potem zedinili z »ostalimi Slaveni austrianskimi«.21 Ta proglas so objavile
tudi Bleiweisove Novice.22
[e pred Jela~i}evim prehodom ~ez Dravo so Slovenci v dopisu v Slavenskem Jugu
pozivali Hrvate na vojno brez oklevanja, ~e{, da se je ‘e predolgo ~akalo, hrva{ka stvar pa je
sveta.23 Slovenci so izra‘ali podporo takratnemu hrva{kemu politi~nemu gibanju, saj so v
politi~nem uspehu Hrvatov videli zagotovilo svobodnega razvoja slovenskega naroda in so
jim zato nudili tudi materialno pomo~24 v boju proti Mad‘arom. O tem pri~a dopis, objavljen
v Slavenskem Jugu 27. avgusta 1848.25 V njem je pisec poro~al o ljudskem zborovanju v
Polj~anah, na katerem naj bi se bilo zbralo veliko rodoljubov iz bli‘njih in daljnih krajev,
med njimi pa bi naj bil tudi en hrva{ki rodoljub – njegovega imena dopisnik ne omenja, iz
drugih virov pa izvemo, da je to bil F. Kurelac26 – »…koi je mnogo o slavenskoj politiki
govorio.« Dopisnik poro~a, da se je na ta dan v Polj~anah zbralo okoli 500 ljudi. Pi{e, da je
bila mno‘ica sprva nejevoljna, saj se jim ni pridru‘il – ~eprav jim je svojo prisotnost na
zborovanju obljubil – zastopnik te okolice, [turm. Mno‘ico pa je kmalu pomiril dr. Ko~evar27,
ki jim je razlo‘il, zakaj [turm ni mogel priti iz Dunaja na zborovanje. Nato se je za~elo
zasedanje, na katerem so po besedah pisca govorili »samo…od slavenskih stvarih«. Prvi
predlog, ki so ga zbrani enoglasno sprejeli je bil: »…da se prinesci u novcu, oru‘ju itd. za
hervatsku armadu sabiraju i svietlomu Banu po{alju.« Na te besede se je oglasil eden izmed
prisotnih, »kantonski poglavar iz Planine«, Kri‘aj, da bo imel v kratkem zbranih 50 fr. sr., en
top in drugo oro‘je, in da je pripravljen, ~e mu nih~e ne bo pomagal, vse to dati iz svojega
21 SJ, {t. 12, 1. september 1848, str. 46.
22 Novice, {t. 37, 13. september 1848, str. 158. O tem proglasu Novic glej tudi Josip Mal, Zgodovina
slovenskega naroda. Najnovej{a doba., reprint, Celje 1993, str. 836. Tam pravi Mal takole: »Ta proglas so
objavile tudi »Novice« in so ga s tem nekako sprejele tudi za slovenski program.«
23 S.V., Glasovi iz Slovenije, SJ, {t. 18, 15. september 1848.
24 Hrvati so se 23. julija 1848 obrnili na Slovence s pro{njo, da jim v spopadu z Mad‘ari materialno
pomagajo. Slovensko dru{tvo v Ljubljani je 15. avgusta sprejelo pro{njo ter v listu Slovenija (22. avgusta)
in v Novicah (23. avgusta) so objavili proglas Hrvatov in Slovence pozvali, da za svobodo Slovencev in
Hrvatov pomagajo z denarjem. (P. Koruni}, Jugoslavenska ideja…, str. 160.)
25 Iz Poli~anah, SJ, 27. avgusta 1848, {t. 10, str. 38. Povzeto po ~lanku, objavljenem v Sloveniji, {t. 15,
22. avgusta 1848, str. 58,59.
26 Fran Ile{i~, Korespondenca dr. Jos. Mur{ca (dalje F. Ile{i~, Korespondenca…), Zbornik znanstvenih
in pou~nih spisov, VI–VII, Slovenska Matica, Ljubljana, 1904–1905, pismo Oroslava Cafa Mur{cu z dne
17. avgusta 1848.
27 Gre za zdravnika in narodnega buditelja [tefana Ko~evarja (Sredi{~e, 14. 8. 1808 – Celje, 22. 2.
1883); Slovenski biografski leksikon, Zv. I. A – L, Ljubljana, 1925 – 1932, str. 486 – 487.)
165ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
‘epa. Ta predlog avtor ~lanka komentira tako: »Premislite dragi Slovenci taj va‘an predlog,
jerbo Hervati se ne bore samo za svoje, nego i za na{e pravice, i Bog zna, ako jo{ mi u ta
burna vriemena u kakvu stisku nedojdjemo, gdie bi nam na{e hrabre bratje po kervi i jeziku
potriebno bilo, zato Slovenci na noge!«28 Drugi sklep zborovanja je bil, naj Slovenci, ali ~e
bi bilo mo‘no, vsi avstrijski Slovani, po{ljejo na frankfurtski parlament protestno peticijo, v
kateri naj izrazijo svoje nasprotovanje vsenem{ki zvezi. Govorili so tudi o adresi, katero bi
naj Slovani poslali nadvojvodi Janezu, vendar so odlo~ili, da se bodo o njej »…drugi put
{irje i potanko govorit.« Podan je bil tudi predlog, naj {tajerski Slovenci protestirajo proti
delitvi [tajerske.29
Naj omenim, da je {lo za shod, na katerem so se se{li najvidnej{i narodnjaki iz maribor-
skega okro‘ja s [tefanom Ko~evarjem na ~elu in hoteli javno pou~iti ljudstvo o slovenskih
prerodnih in narodnopoliti~nih vpra{anjih ter ga vzpodbuditi za domoljubno ~ustvovanje.30
Vendar pa se je, kot bomo videli iz odlomkov pisma, ki ga je eden izmed udele‘encev shoda,
Oroslav Caf, pisal svojemu prijatelju Jo‘efu Mur{cu, ta poizkus ponesre~il. V svojem pismu
pravi Caf, da je Ko~evar »…dobro govoril ino posebno iskal domorodni duh v ljudeh buditi,
kar mu pak ni steklo, ker je ljudstvo ropotalo le zavoljo davkov, desetine ino desetega
peneza…«. 31 Iz te Cafove pripombe je dobro razvidno, da v ljudstvu {e ni bilo ‘ive narodne
zavesti, na kateri bi lahko za~ela rasti politi~na zrelost, temve~ da je ljudstvo v revoluciji
videlo zgolj mo‘nost socialnih sprememb. Tudi zaradi tega – tako pi{e Caf – so Ko~evar in
njegovi somi{ljeniki o narodnih re~eh govorili {ele po odhodu kmetov: »Ko so se ljudje
raze{li, smo se domorodci zbrali – bilo nas je le 7 – 8: Labodski duhovniki se prikazali niso,
ino kar jih je bilo – so se pred na{im shodom razlezli – vra‘ji stra{ljivci! Zdaj je bilo
sklepano o tem kmetovskem zboru ino smo postavili: da je bolje, ljudstva poprek na zbor ne
klicati, ampak le nektere odbornike. Med tem sklepanjem pak prijde troje gospodov – ured-
nikov s Planine – Zagorja ({taj.) ino Rajfen{tajna (nekdanja gospo{~ina Reifenstein, danes
Blagovna, op. N.P.): ti so pak g. predsedniku kmalu ponudili svoj prinesek za Hervate: po 50
fl. sr., top, konje!! @ivili! Sklenjeno je potle bilo – da se po vsi Sloveniji za nje pobira…«32
Caf je pisal tudi o udele‘bi hrva{kega rodoljuba na tem sestanku ter o njegovem pogledu
na velikonem{ko zvezo, o kateri se je v tistem ~asu tudi v slovenskih de‘elah {e vedno
govorilo: »Bil je tude iz Zagreba domorodec g. Kurelac – pravi domorodec. On je z lepimi
ino jasnimi besedami dokazoval: koliko je Nemcem na Sloveniji le‘e~e, da se od Nem{kega
ne odlo~i: ker bi tako Terst – morje izgubili. Nemci pak gledajo tude Dalmacijo za se dobiti
ino vse podunavske de‘ele podver‘ejo – onda pak Slavjanom joj! Ako sedaj Slovenijo iz
vra‘jih rok otmemo, tedaj {e si prihodnost zagotovimo. Tako Hervat – ino celo prav ima!«33
Mur{cu je poro~al tudi o sklepih, ki so jih sprejeli na shodu v Polj~anah: »Zato je
odlo~eno bilo, da se napravi:
1. Protest na Frankobrodski parlamanj.
2. Pro{nja do nadvojvode Reichsverweserja.
3. Ponovljena pro{nja zavoljo na{ih Slovenskih re~i na Dunajski Zbor.
4. Pisana beseda ino priporoka gdi. banu Jela~i}u.«34
28 Glej op. 31.
29 Ibidem.
30 O tem shodu glej tudi: Fran Petre, Poizkus ilirizma pri Slovencih, Ljubljana, 1939, str. 336 – 337.
31 17. (17. VIII. 1848) Shod v Poli~anah., F. Ile{i~: Korespondenca…, ZMS VII, Ljubljana, 1905, str.
28,29.
32 Ibidem.
33 Ibidem.
34 Ibidem.
166 N. PODGOR[EK: SLAVENSKI JUG LETA 1848 IN SLOVENCI
O materialni pomo~i Slovencev v ~asu hrva{kih spopadov z Mad‘ari pri~a tudi zahvala
banskega vije}a, objavljena v Slavenskem Jugu 22. septembra 1848. V njej se zahvaljujejo
slovenskemu dru{tvu v Ljubljani za poslanih 5000 forintov, 3 cekine in 15 frankov: »Na
izkazanoj otoj ljubavi, {aljemo miloj slovenskoj bratji u ime g. na{eg Bana i ~itave domovi-
ne iskrenu i ser~anu zahvalu.«35
V zvezi s hrva{ko-mad‘arskimi spopadi so v Slavenskem Jugu poro~ali tudi o tem, da so
Mad‘ari vdrli na [tajersko36. Dopisnik je razlo‘il vzrok tega po~etja: »U Medjimurju tek
saznamo, za{to su Madjari navalili bili na [tajer? – Oni su bili za~uli, da }e se ~itava
Wimpfen regimenta, ili barem batalion k njima pridru‘iti, ako joj samo priliku dadu, i tim su
joj htieli priliku pru‘iti k tomu, {to su na [tajerce navalili, kojim je malo prie bio vodja
madjarskih rebelah, Perczel pisao, da ne}e nikada povriediti njihove granice.« Mad‘arska
vojska se je po poro~anju dopisnika na [tajerskem »posve razbojni~ki vladala, kasu carsku,
i kue mirnih stanovnikah porobila, i dvojicu ‘enskih okrutno ubila, samo da probaju vitezo-
vi svoje pu{ke na njih«. Ta isti Perczel, pravi dopisnik, je vodil vojsko na [tajersko, ker pa
jim je tam akcija spodletela, so se vojaki umaknili in Perczel je pozneje izjavil, da se je to
zgodilo brez njegove vednosti in proti njegovi volji.37
Novo prelomnico za jugoslovansko idejo v letu 1848 je predstavljala oktobrska du-
najska revolucija. Hrvati so jo – tako kot Slovenci – ocenili za velikonem{ko in protislovan-
sko ter so v njej videli neposredno nevarnost za nadaljnji nacionalni in politi~ni razvoj.
Zato je »upravljajui odbor« zagreb{ke ‘upanije sklenil, da ne bo priznal sprememb, ki jih
bo sprejel dunajski parlament, vse dokler »se ustavna vlast kralja ne povrati« in predlagal,
da se avstrijski Slovani »pozovu u Zagreb ili drugi koi grad na skup{tinu gdi e se dogovarati
o spasenju carskoga prestola na temelju slavenstva«.38 Ta poziv je objavila tudi Slovenija.39
Tudi L. Vukotinovi} je v svojem ~lanku »Jug Slavenski ju‘nim Slavenom!«40 svaril ju‘ne
Slovane pred nevarnostjo reakcionarnih sprememb, ki jih je prinesel ~as po dunajski oktobr-
ski revoluciji: »^uvajte se Slaveni ju‘ni. Vi ste sve dali, {to ste imali; tamo ete ubijati
Taliane, tu Madjare, a sluge ste Niemacah! Sad e skoro na vas metnuti ruku Talian, Madjar
i Niemac.«41 Zato poziva Slovane, naj bodo politi~no aktivni, naj sezovejo skup{~ine, Hrva-
ti naj skli~ejo sabor in »molite na{ega kralja, da nas neostavlja; ko {to ni mi nismo njega
ostavili«.42 Tudi ta pisec je torej bil prepri~an, da poraz dunajske revolucije pomeni nevar-
nost, da bodo Nemci, pa tudi Mad‘ari in Italijani zatrli nacionalne in politi~ne svobode, ki
jih je slovanskim narodom prinesla revolucija 1848.
Po porazu revolucije na Dunaju in odhodu avstrijskega parlamenta v Kromeri‘ so v
krogu okoli Slavenskega Juga nastale nove koncepcije o politi~nem zedinjenju Hrvatov s
Slovenci in Vojvodinskimi Srbi. Zelo natan~no je te na~rte hrva{kih preporoditeljev izrazil
Ognjeslav Utje{enovi} Ostro‘inski43 v »Osnovi za savezno preporodjenje cesarevine au-
35 SJ, {t.21, 22. september 1848, str. 81.
36 Iz Vara‘dina, SJ, {t.46, 19. november 1848, str. 182.
37 Ibidem. Ve~ o teh dogodkih v okolici Ormo‘a glej: Slovenija, {t. 39, 14. november 1848, str.
154,155; {t. 41., 21. november 1848, str. 162,163; in {t.43, 28. november 1848, str. 171; Josip Apih,
Slovenci in leto 1848, Ljubljana, 1888, str. 217,218.
38 SJ, {t. 30, 13. oktober 1848, str. 117.
39 Slovenija, {t. 32, 20. oktober 1848, str. 125.
40 SJ, {t. 50, 29. november 1848, str. 195.
41 Ibidem.
42 Ibidem.
43 Ognjeslav Utje{enovi} Ostro‘inski (Ostro‘in, 21. 8. 1817 – Zagreb, 8. 6. 1890). Leta 1848 ga je
Jela~i} imenoval za ~lana Bojnega odseka Banskega vijea, postal pa je tudi eden od sodelavcev SJ. Pisal je
lirske in epske pesmi (objavil v Gajevi Danici), razprave, posebej o Vojni krajini, ~lanke o upravi. (EJ 8,
Zagreb, 1971, str. 445.)
167ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
strijske po na~elu ustavne slobode i narodne pravstvene jednakosti«, objavljeni v Slaven-
skem Jugu v ve~ nadaljevanjih.44 Izhajajo~ iz etni~nega in nacionalno-individualnega na~ela
je Ostro‘inski predstavil zahtevo za osnovanje desetih (avtor sam ve~krat poudarja {tevilo
deset, kar pomeni, da je Hrvate in Srbe smatral za dva lo~ena naroda, ~eprav je oba zdru‘il v
eno samo enoto, op. N.P.) nacionalno-politi~nih enot znotraj avstrijske monarhije: »1) Niemci;
2) ^esi in Moravci; 3) Slovaci; 4) Poljaci u Galicii i Silezii; 5) Rusini; 6) Hervato-Serblji; 7)
Sloveni; 8) Madjari; 9) Taliani.«45
Ostro‘inski je torej leta 1848 predvideval zdru‘enje ju‘noslovanskih narodov monarhije
(Hrvatov in Srbov), vendar k njim {e ni pri{teval Slovencev. Kljub temu je ta njegova »Osno-
va« eden izmed najdoslednej{ih na~rtov ustave v avstrijski politiki 1848–49; kot svoj
program so jo sprejeli tako hrva{ki in srbski narodnjaki okrog Slavjanskega juga in Slaven-
ske lipe v Zagrebu kot tudi krog ljubljanske Slovenije.46 Leta 1861 je Ostro‘inski ponovno
izdal ta spis (z manj{imi popravki), in sicer pod naslovom »Program zur Konstituirung des
österreichischen Kaiserstaates nach dem Prinzipe der konstitutionellen Freiheit und der
nationalen Gleichberechtigung«; takrat je v ju‘noslovansko skupino (ki jo tudi tako ime-
nuje, namre~ Südslaven) pri{tel poleg Srbov in Hrvatov tudi Slovence.47
Kljub dogodkom v oktobru (zadu{itev revolucije na Dunaju), ko so se ‘e nakazovale
konservativne te‘nje avstrijske vlade so hrva{ki narodnjaki vse do konca leta 1848 (in tudi
kasneje) zagovarjali tako preureditev monarhije. Tako je 19. novembra 1848 v uvodnem
~lanku Slavenskega Juga o zdru‘itvi slovanskih de‘el razmi{ljal »Slavophil«: »…osviestjenje
srodnih narodah slavenskih na jugu i njihovo sdru‘enje – naravna posliedica srodstva narod-
nog – ostala je pusta ‘elja i te‘enje niekih rodoljubah, dok nije moni duh na{eg stolietja i na
na{ih vratih zakucao…«48 . Pisec je menil, da je zveza hrva{kega in srbskega naroda, ki je bila
progla{ena v mesecu maju (na skup{~ini vojvodinskih Srbov v Sremskih Karlovcih op. N.P.) in
ki jo je potrdil hrva{ki sabor v mesecu juniju 1848, za oba naroda koristna, tako du{evno kot
materialno, saj s tem »narod hervatsko – serbski po~imlje imati opet jednu historiu, po~imlje
stupati na pozori{te svieta kao jedan narod, i tako realizirati ideu sveslavensku.« Priznaval pa
je, da ta zveza {e ni tako mo~na, da bi lahko kljubovala vsem neprilikam, ki bi jo v prihodnje
utegnile doleteti. Zato je svetoval: »Ako dakle ‘elimo, da ovaj za nas spasonosni i za obstanak
na{ rie{iteljnji savez postojan bude, to nam pervi i glavni posao biti mora: raditi o tom, da u
sporazumljenju sa Serbima, a i sa bratjom Slovencima koje, i geografi~ki polo‘aj i narodni
interesi na sdru‘enje s nami sile, osnovu na~ina saveza jugoslovenskog izradimo i uviete
opredielimo.« 49 Glede na to, da bo v kratkem pri~el z zasedanji kromeri{ki parlament, je
poudarjal pisec, da je skrajni ~as, da se o tem dogovorijo. Predlagal je, naj se sestane nekaj
najuglednej{ih Srbov in Slovencev s Hrvati, ki naj se dogovorijo »…o sjedinjenju pokrajinah
jugoslavenskih i odno{enju njihovom k osreiednoj vlasti.« ^lanek je zaklju~il z izra‘enim
upanjem, da bo predlog na{el odziv »…u rodoljubivih sercih sunarodnikah na{ih…«50, a vsaj
do konca leta 1848 o kakem odzivu v Slavjanskem jugu ne poro~ajo.
44 SJ, {t. 36 – 40, od 27. oktobra do 5. novembra 1848.
45 SJ, {t. 36, 27. oktober 1848, str. 142.
46 Slovenija je »Osnovo« objavila v {t. 39, 14. november 1848, str. 153; {t. 40, 17. november 1848, str.
157,158 in {t. 43, 28. november 1848, str. 173.
47 Petar Koruni}, Jugoslavizam i federalizam u hrvatskom nacionalnom preporodu 1835 – 1875,
Zagreb, 1989, str. 182 – 196.
48 U Zagrebu, 18. studena, SJ, 19. novembra 1848, {t. 46, str. 181,182. ^lanek pod naslovom Jugosla-
vjanstvo objavila tudi Slovenija, {t. 44, 1. december 1848, str. 173.
49 Ibidem.
50 Ibidem.
168 N. PODGOR[EK: SLAVENSKI JUG LETA 1848 IN SLOVENCI
Podobne ideje o potrebi ju‘noslovanske skupnosti, ki naj zagotovi narodnostne pravice
teh narodov so bile izra‘ene tudi v dveh ~lankih z naslovom »Na{e potriebe«, objavljenih
v decembru 1848. Tam je avtor prvega ~lanka (podpisan z inicialkama J. S.) predlagal, naj se
avstrijski Slovani – po italijanskem in nem{kem vzgledu – zdru‘ijo v zvezo (»Schutz und
Trutzbündniss«), ~e je mo‘no tudi v skupno zakonotvorno zvezo. Zato bi se po njegovem
mnenju morala najprej zdru‘iti »bli‘nja i srodnia plemena slavenska dosada u raznih po-
krajinah ‘ivea… u jedno tielo odkuda e se jedno~ sliti u jedno sriedoto~je.« Kot prvi korak
na poti k tej vseslovanski zdru‘itvi je pisec predlagal zdru‘itev hrva{kega sabora in srbsko-
vojvodinske skup{~ine v enotni sabor, ta sloga med Hrvati in Srbi pa bi naj slu‘ila »…kao
temelj velikome onom sestavu der‘avah na jugu, koje se jo{te za sad izgleda kao » pium
desiderium«.« Prepri~an je bil, da bi se s tem zlitjem stanje obeh strani pobolj{alo, pove~ala
krepost in zagotovila varnost in da bi taka okrepljena zveza kmalu pritegnila {e druge:
»Slovenci i Dalmatinci skoro e po‘eliti dionici na{e sveze postati; zatim e Slovaci, ^esi i
Rusini a i sami Poljaci k nam pristupiti, i tako polo‘it e osnov slavenskoj zapadno – ju‘noj
der‘avi.«51
V naslednji {tevilki Slavenskega Juga je sledilo nadaljevanje ~lanka z istim naslovom
(»Na{e potriebe«), katerega avtor pa je bil sedaj podpisan z inicialkama D. K. (domnevam,
da gre za urednika Dragutina Ku{lana; op. N.P.). Avtor je verjel, da bo kromeri{ki parlament
izdelal novo ustavo, ki bo temeljila na federaciji vseh narodov v Avstriji. Zato je pozival
hrva{ki »osriedoto~ni ministerij da putem domaeg na{eg upraviteljstva pozove na prepisa-
ni ustavni na~in trojednu kraljevinu, vojvodinu serbsku i narod slovenski (gdi je prost od
terorisma madjarskog), da ~im prie izaberu od 50 tisu~ah du{ah jednoga poklisara ( t.j.
poslanca; op. N. P.) na sabor der‘avni u Kromiri‘u.« ^lanek je zaklju~il z mislijo, da »spada
to medju poglavitne i najperve potriebe na{e«.52 Prepri~ani v pravi~nost svojih zahtev so
ozna~ili za »scandalozne i za viek XIX. porugateljne zaklju~ke niema~kog parlamenta, po
kojih se narodi slavenski imenito ^esi, Slovenci i Poljaci smatraju kao narodi niema~ki«.53
Poleg teh ~lankov, ki so se dotikali vseh ju‘nih Slovanov, torej tudi Slovencev, sem v
Slavenskem Jugu 1848 zasledila le {e nekaj kraj{ih novi~k oziroma dopisov iz slovenskih
pokrajin. Tako sta v rubriki »Slavenski sviet« objavili dva dopisa iz Trsta, v katerih so
poro~ali o delovanju tr‘a{kega Slavjanskega dru{tva54. Proti koncu leta 1848 so poro~ali iz
Trsta55 o sve~anosti, ki jo je dru{tvo priredilo 6. decembra zve~er. Potekala je v prostorih
dru{tva; dvorana je bila sve~ano »u narodnom smislu« okra{ena: na desni je visela avstrijska
zastava, na levi pa slovanski grb. Sve~anost se je za~ela s prepevanjem narodne himne, nato
pa je predsednik dru{tva, Koseski, pozdravil zbrane. Sledilo je {e ve~ govornikov, od katerih
pa je po dopisnikovem mnenju najve~ji vtis napravil govornik iz ^e{ke, Vesely, ki je zbra-
51 J. S., Na{e potriebe, SJ, {t. 55, 10. decembra 1848, str. 217, 218.
52 D. K., Na{e potriebe, SJ, {t. 56, 12. decembra 1848, str. 221.
53 SJ, {t. 56, 14. decembra 1848, str. 225.
54 Dru{tvo so za~eli ustanavljati konec oktobra 1848. Na ustanovnem ob~nem zboru 10. 11. 1848 so za
predsednika izbrali Jovana Vesela Koseskega, ki pa se je funkciji odpopvedal ‘e 28. 1. 1849. za njim je
vodenje dru{tva prevzel Ivan Cerer, ki je bil njegov najdejavnej{i ~lan ‘e od samega za~etka. Pod njegovim
okriljem se je dru{tvo lepo razvijalo, saj je februarja 1849 {telo 336 ~lanov. Marca 1849 je dru{tvo za~elo
izdajati svoj mese~ni ~asopis Slavjanski rodoljub (vsega je iz{lo le {est {tevilk); med ~asopisi, na katere je bil
Slavjanski rodoljub naro~en, najdemo tudi ~asopis Slavenski Jug. (Slovanski rodoljub, {t. 1, str. 20, faks.
izdaja, Trst, 1971.) @e s cesarskim patentom 17. 3. 1849 so bila politi~na dru{tva podvr‘ena precej{njim
omejitvam. Dru{tvo je v novih razmerah delovalo predvsem na dru‘abnem podro~ju, raz{lo pa se je kmalu
po razglasitvi silvestrskega patenta.
55 Terst, SJ, {t. 59, 19. december 1848, str. 234. Primerjaj s Slovenijo, {t. 48, 15. december 1848, str.
192.
169ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
nim dejal, da »Sdru‘enimi silami zavr{it emo ono, {to je zapo~ela juna~ka na{a vojska.«
Svoj govor je zaklju~il z vzklikom Slovanstvu in Jela~i}u, na kar je dru‘ba odgovorila »…iz
dubljine serca i punim glasom…‘ivilo slavenstvo, ‘ivio ban Jela~i}!«.56
Konec decembra 1848 so objavili {e en dopis Slavjanskega dru{tva v Trstu, s katerim je
le-to ‘elelo bralcem Slavenskega Juga predstaviti svoje delovanje, jih prepri~ati o slovanski
zavesti dru{tvenih ~lanov ter tudi v hrva{kih bralcih vzpodbuditi domoljubna ~ustva:
»…o~ekuje dru{tvo od vas, da ete se ne ve pojedini nego vsi ukupno, kao narod Slavenski
osviestiti, da ete poeti slavenski ~utiti, upoznavati slavenstvo, i vladati se po slavenski, da si
neete ponajprije sve tudje obi~aje prisvojiti, ve da ete se brinuti da va{e na {to vei stupanj
izobra‘enosti podignete; da ete se truditi da visoku vriednost i va{eg liepog jezika cienu
upoznate, jednom rie~ju da ete biti svestrani i po mogunosti pravi i iskreni Slaveni.«57
V isti {tevilki Slavenskega Juga je bil objavljen dopis iz Celovca, v katerem je bilo
izra‘eno mi{ljenje {tajerskih in koro{kih Slovencev, ki pravi, da smatrajo, da lahko v dveh
letih uvedejo »jedno jedino knji‘evno jugoslavensko narie~je«. [e ve~, dopisnik je menil,
da je to Slovencem in Hrvatom »sada na{ posao« in priporo~il Slavenskemu Jugu, naj
podpre koncepcijo Matije Majarja o »ilirskem« nare~ju. Uredni{tvo je predlog o sprejetju in
{irjenju novega umetnega jezika odklonilo s pripombo, da nacionalni in politi~ni interesi in
»okolnosti na{e zahtievaju u tom poslu najveu opreznost i mi sudimo da bi idui priekim
putem vi{e pokvarili nego koristili dobroj stvari«.58
Iz celotnega vtisa ob prebiranju ~asopisa Slavenski Jug, izstopajo {tevilni ~lanki,
posve~eni dogodkom na slovanskem jugu: poleg doma~ih – hrva{kih – vesti predvsem
poro~ila o narodnih zahtevah vojvodinskih Srbov, o voja{kih spopadih ogrskih Srbov in
Hrvatov z Mad‘ari, pozivi na pomo~ vojvodinskim Srbom, poro~ila o grozodejstvih, ki jih
po~enja mad‘arska vojska nad srbskim prebivalstvom.
Kot je razvidno iz ~lankov objavljenih v Slavenskem Jugu leta 1848, so bili Hrvatje o
samem dogajanju v slovenskih de‘elah slabo informirani, saj poleg ~lanka, ki poro~a o
shodu slovenskih domoljubov v Polj~anah (ki pa za Slovence same ni bil ve~jega pomena),
dveh poro~il o delovanju Slavjanskega dru{tva v Trstu ter dopisa iz Celovca, ni drugih
dopisov. Res je sicer, da je v ~asu, ko je ~asopis Slavenski Jug za~el izhajati (avgusta 1848)
revolucionarna ost na Slovenskem ‘e izgubila svojo ostrino, {e bolj pa se je to poznalo po
sprejetju zakona o zemlji{ki odvezi 7. septembra 1848, ki je umiril kme~ki sloj, ki je takrat
predstavljal ve~ino slovenskega prebivalstva. So pa bili v tem ~asu {e vedno dokaj glasni
predvsem koro{ki Slovenci (poleg Majarja predvsem Andrej Einspieler), ki so si prizadevali
za uresni~itev ideje o Zedinjeni Sloveniji. Prav tako recimo ni poro~il o ‘elji Slovencev, da
se zdru‘ijo s Hrvati in Srbi, ki je bila ve~krat izra‘ena v ~asopisu Slovenija,59 ~eprav so
o~itno poznali in bolj ali manj redno brali ta slovenski ~asopis, saj je bil eden izmed ~lankov
o tr‘a{kem slavjanskem dru{tvu pa tudi dopis iz Polj~an povzet ravno po tem ~asniku.
O~itno je, da za hrva{ko narodno in politi~no gibanje v letu 1848 slovensko gibanje, kljub
avstroslavisti~ni ideji o~uvanja monarhije in o‘jem dr‘avno-pravnem povezovanju z ju‘no-
slovanskimi de‘elami, ni imelo tako velikega zna~aja kot srbsko gibanje.
56 Ibidem.
57 Terst, SJ, {t. 63, 30. december 1848, str. 252. Primerjaj s Slovenijo, {t. 49., 19. december 1848, str.
196.
58 SJ, {t. 63, 30. december 1848, str. 251.
59 Slovenija, {t. 13, 15. avgust 1848, str. 50; {t. 16, 25. avgust 1848, str. 61,62; {t. 36, 3. november 1848,
str. 142.
170 N. PODGOR[EK: SLAVENSKI JUG LETA 1848 IN SLOVENCI
Z u s a m m e n f a s s u n g
Der Slavenski Jug im Jahre 1848 und die Slowenen
Nata{a Podgor{ek
Die Zeitung der kroatischen Nationalen, der Slavenski Jug, erschien vom 6. August 1848 bis zum
Februar 1850 in Zagreb, Redakteure waren Dragutin Ku{lan und Nikola Kresti}, seit Juli 1849 Bogoslav
[ulek. Mitarbeiter der Zeitung waren namhafte Kulturschaffende, Wissenschaftler und Politiker (hervor-
ragende Mitglieder der Narodna stranka/Nationale Partei), die die Entwicklung des kroatischen politi-
schen Denkens durch ihre Arbeit maßgebend prägten. An dieser Stelle seien nur einige genannt, die in der
Zeit vor 1848 und im Revolutionsjahr 1848/49 die wichtigsten Zielsetzungen der kroatischen Politik
definierten: Andrija T. Brli}, Mirko Bogovi}, Mojsie Georgijevi}, Ivan Kukuljevi}-Sakcinski, Ivan
Ma`urani} und Ognjeslav U. Ostro`inski. Diesen Kreis »profilierter Liberaler und Demokraten um die
Zeitung Slavenski Jug« zählte J. [idak neben dem Banus Jela~i} zum »Träger der damaligen kroatischen
Politik.«
Als der Slavenski Jug zu erscheinen begann, vertraten die kroatischen Nationalen das Prinzip des
Austroslawismus, der sich auf das nationale und natürliche Recht gründete. In ihnen lebte die Erkenntnis
von der Existenz verschiedener nationaler Bewußtseinsformen unter den Südslawen. Auf dieser Grund-
lage setzten sie sich ein für einen Bund zwischen den kroatischen Ländern, der serbischen Woiwodina und
den slowenischen Gebieten. Diese Prinzipien befürworteten auch die um den Slavenski Jug versammelten
Demokraten. Aus diesem Grund protestierten sie gegen den großdeutschen Bund, der auch die sloweni-
schen Länder mit einschließen sollte, und unterstützten und befürworteten Jela~i}s Kampf gegen den
ungarischen Chauvinismus. Auch die Slowenen unterstützen (sowohl moralisch als auch materiell) die
damalige kroatische politische Bewegung, sahen sie doch in einem Erfolg der Kroaten die Garantie für
eine freie Entwicklung der slowenischen Nation.
Einen größeren Wendepunkt für die Entwicklung der jugoslawischen Idee bedeutete das Scheitern der
Oktoberrevolution von 1848 in Wien. Sowohl die Kroaten als auch die Slowenen sahen in ihrem Schei-
tern eine unmittelbare Gefahr für die weitere nationale und politische Entwicklung der beiden Nationen.
Trotzdem glaubte man im Kreise des Slavenski Jug noch weiterhin an die Möglichkeit einer Umgestaltung
der Monarchie in eine Föderation. So veröffentlichte man im Oktober und November 1848 einen der
konsequentesten Verfassungsentwürfe in der österreichischen Politik von 1848/49, der auf einem ethni-
schen und national-individuellen Prinzip beruhte und die Gründung von zehn national-politischen Einhei-
ten innerhalb der Habsburgermonarchie vorsah, unter denen eine die Kroaten und Serben, eine andere die
Slowenen bilden sollten.
Ähnliche Pläne unterstützte man dann auch in Zeitungsartikeln bis Ende 1848 (aber auch später). So
schlug man gegen Ende November vor, es sollte eine Gruppe der angesehensten Serben und Slowenen
mit Kroaten zusammenkommen, um eine Vereinigung aller jugoslawischen Gebiete zu vereinbaren und
ihr Verhältnis zur zentralen Gewalt zu definieren. Im Dezember 1848 wurde im Slavenski Jug ein Artikel
in zwei Folgen mit dem Titel Na{e potrebe (Unsere Bedürfnisse) veröffentlicht, in dem vorgeschlagen
wurde, daß sich die Kroaten mit den Serben der Woiwodina vereinigen sollten, dieser Bund würde  eine
Anziehungskraft auf die Slowenen und Dalmatiner, später auch auf die Slowaken, Tschechen, Russinen
und sogar auf die Polen ausüben und somit den »Grundstein für einen westlichen südslawischen Staat
legen«. Im Artikel drückt der Verfasser ferner seine Hoffnung aus, daß der Reichstag von Kremsier eine
neue Verfassung erarbeiten würde, die auf dem Föderalismus aller Nationen der Monarchie beruhen
würde. Aus diesem Grunde rief er die kroatische Regierung auf, »das dreieinige Königreich, die serbische
Woiwodina und die slowenische Nation« aufzufordern, sobald wie möglich pro 50 000 Einwohner je
einen Abgeordneten in den Reichstag nach Kremsier zu wählen.
Außer diesen kroatischen Plänen zur Vereinigung der kroatischen, serbischen und slowenischen
Länder wurden im Slavenski Jug auch einige Berichte aus den slowenischen Gebieten veröffentlicht. Im
August 1848 wird berichtet über eine Kundgebung in Polj~ane, auf der die versammelten slowenischen
Bauern der kroatischen nationalen und politischen Bewegung ihre Unterstützung gewährten, im Septem-
ber riefen die Slowenen die Kroaten zum Kampf gegen die Ungarn auf und schickten ihnen materielle
171ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Hilfe. Im November berichtete ein Korrespondent aus Vara`din, die Ungarn seien in die Steiermark
eingedrungen. Im Dezember berichteten steirische und Kärtner Slowenen über ihre Bestrebungen um eine
einheitliche »illyrische« Schriftsprache und empfiehlen dem Slavenski Jug, diese Bemühungen zu unter-
stützen. Im selben Monat wurde zweimal über die Tätigkeit des Slavjansko dru{tvo (Slawischer Verein)
in Triest berichtet.
Im Slavenski Jug überwiegen im Jahre 1848 – neben zahlreichen Abhandlungen über die Umgestal-
tung der Habsburgermonarchie in eine Föderation – Berichte über die nationalen Forderungen der Serben
in der Woiwodina, über die militärischen Auseinandersetzungen der Kroaten und ungarischen Serben mit
den Ungarn, über Hilferufe und Berichte über der serbischen Bevölkerung zugefügte Greueltaten durch
die ungarische Armee. Artikel über die slowenischen Gebiete und die Slowenen sind rar und bieten
lediglich ein unvollständiges Bild dieses Raums.