Kaj je varnost in zdravje pri delu Kaj pomeni izraz »varnost in zdravje pri delu«? Kaj in koliko o tem vedo delavci, ki opravljajo razna in zelo zahtevna dela in naloge, pa dijaki in študenti, ki se izobražujejo za razne poklice, projektanti, ki projektirajo delovne in pomožne prostore, stroje in opremo za delo, strokovnjaki in pravniki, ki pišejo tovrstno zakonodajo, politiki oziroma organi, ki sprejemajo zakonodajo s tega področja, zdravniki, ki skrbijo za zdravje delavcev pri delu, inšpektorji, policisti, preiskovalni sodniki, ki v okviru svojih pristojnosti preiskujejo nezgode pri delu, sodniki, ki v zvezi s tem ugotavljajo vzroke, krivdo in odgovornost, odvetniki, ki zagovarjajo delavce ali delodajalce v primeru ugotavljanja in ocenjevanja objektivne ali subjektivne odgovornosti oziroma krivde in odškodninskih zahtevkov, novinarji, ki pišejo in poročajo o nezgodah in zdravju pri delu, itd. Varnost in zdravje pri delu se praktično začneta pri projektiranju delovnih in pomožnih prostorov strojev, opreme in sredstev za delo in se nadaljujeta z zagotavljanjem in izvajanjem potrebnih in predpisanih varstvenih ukrepov neposredno na delovnem mestu oziroma pri opravljanju določenih del in nalog. Projektant mora v projektni dokumentaciji natančno določiti namembnost prostorov, višino, ogrevanje, prezračevanje, skupno površino, prezračevanje, stroje in opremo (denimo: mizarska delavnica, lakirnica, skladiščni prostori, pisarna, sanitarni prostori, garderobni prostori, spalnice, kuhinja, sejna soba itd.). Vsak tehnološki napredek pomeni nov izziv in spremembe delovnega režima oziroma procesa in v zvezi s tem nove oziroma spremenjene fizične in psihične obremenitve delavcev. S tem pa se pri najsodobnejši in razviti tehnologiji spreminja vsebina pojma varnosti in zdravja pri delu, ki zahteva spremembo, usklajevanje in posodabljanje celotne strategije varnosti in zdravja pri delu skupaj Avtor: Uroš Djuric, upokojeni inšpektor RS za delo Sodobna organizacija dela, pravo, medicina, psihologija, gradbeništvo, strojništvo, računalništvo, elektronika, izobraževanje itd. so panoge znanosti, ki v segmentu »varnosti in zdravja pri delu« sestavljajo interdisciplinarno znanost. Ta se uveljavlja in potrjuje kot pomembna panoga znanosti, ki jo je treba nenehno dograjevati, posodabljati in usklajevati z razvojem in dosežki drugih znanosti. z zakonodajo. To je najbolj razvidno iz novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu oziroma njegovega 17. člena, ki je celo petkrat izpostavljen oziroma opredeljen kot prekršek, ki obravnava vsebino izjave o varnosti z oceno tveganja. Veliko sprememb ukrepov prinašajo 37., 38. in 46. člen novega zakona, ki so štirikrat izpostavljeni kot prekršek. Delovno okolje mora izpolnjevati zahteve, ki jih določajo naravne fiziološke omejitve človeškega organizma. Čezmeren hrup, vibracije, sevanje, mraz, vročina itd. Varno delovno okolje in varne delovne razmere ustvarjamo s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi, s katerimi odkrivamo, preprečujemo in odpravljamo vzroke in vire, zaradi katerih lahko pride oziroma prihaja do poškodb pri delu, zdravstvenih okvar in obolenj delavcev pri delu. Odsotnost z dela zaradi nezgod pri delu Kako je praktično videti »zdravstveno razmerje pri nas«, stanje na področju varnosti in zdravja pri delu in odsotnosti z dela zaradi bolniškega dopusta, je razvidno iz evidence, ki jo zbira, ureja in vodi Inštitut za varovanje zdravja RS. Iz te evidence je razvidno, da je bilo v štiriletnem obdobju (2004, 2005, 2006 in 2007), kolikor traja tudi mandat slovenske vlade, v Sloveniji 3,036.387 primerov raznih vrst obolenj oziroma primerov bolniškega dopusta, zaradi tega pa je, kot kaže statistika, izgubljenih kar 55,994.677 koledarskih dni (tabela 1.1, 1.2, 1.3 in 1.4; priloga tabel 1) Podatki, ki so do zdaj zbrani in urejeni po isti metodologiji, kažejo, da se stanje izboljšuje in da je statistika zabeležila v letu 2010 729.004 primere obolenj in v zvezi s tem 12,808.242 izgubljenih koledarskih dni. V dveletnem obdobju (2006 in 2007!) je bilo evidentiranih največ primerov in v zvezi s tem tudi največ dni odsotnosti z dela v gospodarskih dejavnostih: - dejavnost javne uprave in obrambe, - izobraževanje, - zdravstvo in socialno varstvo, - gradbeništvo itd. Kljub vsemu je gradbeništvo na četrtem mestu. Glede na vrsto obolenj oziroma po skupinah bolezni je bilo največ primerov obolenj in v zvezi s tem največ dni odsotnosti z dela zaradi: - bolezni dihal, - nege družinskega člana, - poškodb mišično-kostnega sistema in vezivnih tkiv, - bolezni prebavil itd. (priloga tabel 2) Ko se osredotočimo samo na »varnost in zdravje pri delu« oziroma poškodbe in zastrupitve pri delu ter poškodbe in zastrupitve zunaj dela, ugotovimo, da za urejanje in vodenje evidence in zbiranje podatkov v zvezi s tem obstaja več metodologij, ki jih vodijo inšpektorji RS za delo, ki raziskujejo nezgode pri delu, Inštitut za varovanje zdravja RS in Mednarodna organizacija dela (ILO). Njihovi podatki so različni, največje število nezgod pri delu prikazuje ILO. Če se osredotočimo na varnost in zdravje pri delu, škodo, ki v zvezi s tem nastane, število nezgod pri delu, število primerov obolenj in število izgubljenih dni zaradi odsotnosti z dela, vidimo, da te številke niso zanemarljive in da se tudi v tem segmentu lahko privarčuje kakšen evro. Iz evidence Inštituta za varovanje zdravja RS je razvidno, da je bilo samo v triletnem obdobju (2008, 2009 in 2010) v Sloveniji 2,211.180 primerov raznih vrst obolenj in v zvezi s tem v istem obdobju 40,028.283 izgubljenih koledarskih dni oziroma dni odsotnosti z dela (priloga tabel 3). V Sloveniji je bilo v zadnjih petih letih (2007, 2008, 2009, 2010 in 2011) 105.314 nezgod pri delu, od tega se je 123 nezgod končalo s smrtnim izidom (priloga tabel 4). Slovenija je sprejela nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je začel veljati 3. decembra 2011. V uvodnem strokovnem in obširnem komentarju tega zakona, ki sta ga napisala Miran Kalčič, izvršni direktor Zavoda za varstvo pri delu, in Ana Lozar, piše, da so bile neposreden povod za prenovo zakona tudi ugotovitve komisije ekspertov pri Evropski komisiji leta 2004, pred vstopom Slovenije v EU. Ob pregledu skladnosti slovenskih predpisov na tem področju z evropskimi direktivami je komisija ugotovila neskladnosti z direktivo št. 89 (391) EGS o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu. Potrebna je bila dodatna uskladitev z evropskim pravom glede ureditve stvarne veljavnosti za nekatera specifična področja, uvedbe načela prevencije in promocije zdravja v delovnem okolju, vsebine in obveznosti zdravstvenih pregledov itd. V Sloveniji so bili leta 2010 evidentirani 729.004 primeri bolniškega dopusta in v zvezi s tem izgubljeno 12,808.242 odsotnosti z dela za polni delovni čas, kar potrjuje, da se stanje izboljšuje (priloga tabel 3 in skupina MKB-10). V omenjenem letu je bilo 23.576 primerov bolniške odsotnosti zaradi poškodb in zastrupitev pri delu, zaradi katerih je evidentirano 977.222 dni odsotnosti z dela. Poškodb in zastrupitev zunaj dela je bilo 58.558, zaradi teh pa je bilo 2,032.392 izgubljenih dni oziroma dni odsotnosti z dela. Konec leta 2011 je bilo v Sloveniji zaposlenih okrog 817.000 delavcev. Na Inšpektorat Republike Slovenije je bilo v letu 2011 prijavljenih 12.631 nezgod pri delu, od katerih se je 20 nezgod končalo s smrtnim izidom. Največ nezgod je bilo v gradbeništvu. Številke kažejo, da se stanje umirja oziroma da se število nezgod pri delu zmanjšuje. Vendar pa je treba poudariti, da to zmanjšanje ni rezultat izboljšanja delovnih razmer zaposlenih delavcev ali inšpekcijskega nadzora. Do tega zmanjšanja je prišlo predvsem zaradi zmanjšanja ali ukinjanja delovnih mest s povečanimi nevarnostmi za poškodbe in zdravstvene okvare in zaradi popolnega razpada slovenskega gradbeništva. Kako pomanjkljiv je bil dozdajšnji zakon, potrjuje dejstvo, da je imel 65 členov, od katerih je bilo 13 sankcioniranih kot prekršek. Novi Zakon o varnost in zdravju pri delu pa ima 85 členov, od katerih je kar 29 členov opredeljenih kot prekršek. Naj še dodam, da je namen komentiranja navedenih številk zgolj ta, da bi se zdajšnje razmere na področju varnosti in zdravja pri delu izboljšale. Izboljšamo pa jih lahko samo, če razumemo in spremenimo odnos do te panoge, da točno vemo, kaj sploh sta varnost in zdravje. In v tej smeri je treba izboljševati sistem izobraževanja in obravnavanja dogajanja na tem področju. Priloga tabel 1 Skupna MKB-10 Vsi Primeri Dnevi Ostale bolezni 655.070 10.966.411 19.A Poškodbe in zastrupitve pri delu 34.888 1.283.212 19.B Poškodbe in zastrupitve zunaj dela 72.315 2.310.743 Skupaj 762.273 14.560.366 Tabela 1.1 Primeri in izgubljeni dnevi bolniškega dopusta po poglavjih Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, 10. revizija (MKB-10); Republika Slovenija 2004 Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS Skupna MKB-10 Vsi Primeri Dnevi Ostale bolezni 691.070 11.001.449 19.A Poškodbe in zastrupitve pri delu 31.426 1.150.181 19.B Poškodbe in zastrupitve zunaj dela 66.839 2.160.655 Skupaj 789.335 14.312.285 Tabela 1.2 Primeri in izgubljeni dnevi bolniškega dopusta po poglavjih Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, 10. revizija (MKB-10); Republika Slovenija 2005 Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS Skupna MKB-10 Vsi Primeri Dnevi Ostale bolezni 595.240 9.742.966 19.A Poškodbe in zastrupitve pri delu 31.066 1.11.309 19.B Poškodbe in zastrupitve zunaj dela 68.982 2.172.488 Skupaj 695.288 13.026.763 Tabela 1.3 Primeri in izgubljeni dnevi bolniškega dopusta po poglavjih Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, 10. revizija (MKB-10); Republika Slovenija 2006 Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS Skupna MKB-10 Vsi Primeri Dnevi Ostale bolezni 689.502 10.739.541 19.A Poškodbe in zastrupitve pri delu 31.127 1.157.091 19.B Poškodbe in zastrupitve zunaj dela 68.266 2.198.631 Skupaj 788.895 14.095.263 Tabela 1.4 Primeri in izgubljeni dnevi bolniškega dopusta po poglavjih Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, 10. revizija (MKB-10); Republika Slovenija 2007 Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS Priloga tabel 2 Samo naslednje (nekatere) dejavnosti Primeri Dnevi Dejavnost javne uprave in obrambe 65.409 859.698 Izobraževanje 57.801 789.672 Zdravstvo in socialno varstvo 52.005 923.484 Gradbeništvo 42.962 939.873 Druge poslovne dejavnosti 34.660 671.442 Tabela 2.1 Primeri in izgubljeni dnevi bolniškega dopusta po gospodarskih dejavnostih - vsi; Republika Slovenija 2006 Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS Samo naslednje vrste bolezni Primeri Dnevi Bolezni dihal 108.698 915.323 Nega družinskega člana 91.212 466.683 Bolezni mišično-kostnega sistema in veziv tkiva 88.703 2.478.906 Dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje in stik z zdravstveno službo 69.928 453.340 Nekatere infektivne in parazitske bolezni 49.506 374.375 Tabela 2.2 Primeri in izgubljeni koledarski dnevi bolniškega dopusta po skupinah bolezni - vsi; Republika Slovenija 2006 Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS Samo naslednje (nekatere) dejavnosti Primeri Dnevi Dejavnost javne uprave in obrambe 74.235 898.549 Izobraževanje 69.443 859.930 Zdravstvo in socialno varstvo 59.611 1.029.618 Gradbeništvo 48.103 1.065.275 Druge poslovne dejavnosti 42.870 760.040 Trgovina na drobno 39.418 842.863 Proizvodnja kovinskih izdelkov 34.749 602.309 Proizvodnja strojev in opreme 29.883 536.130 Tabela 2.3 Primeri in izgubljeni dnevi bolniškega dopusta po gospodarskih dejavnostih - vsi; Republika Slovenija 2007 Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS Samo naslednje vrste bolezni Primeri Dnevi Bolezni dihal 136.399 1.083.241 Bolezni mišičnega sistema in veznega tkiva 94.158 2.632.522 Nekatere infekcijske in parazitske bolezni 71.900 499.709 Bolezni prebavil 41.695 417.512 Simptomi, znaki in nenormalni klinično laboratorijski izvidi 29.393 521.049 Tabela 2.4 Primeri in izgubljeni koledarski dnevi bolniškega dopusta po skupinah bolezni - vsi; Republika Slovenija 2007 Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS Priloga tabel 3 Skupina MKB-10 Vsi Primeri Dnevi Ostale bolezni 646.704 3.231.762 19.A Poškodbe in zastrupitve pri delu 28.645 1.101.067 19.B Poškodbe in zastrupitve zunaj dela 64.485 2.130.695 Skupaj 739.834 9.695.286 Tabela 3.1 Primeri in izgubljeni koledarski dnevi bolniškega dopusta - vsi; Republika Slovenija 2008 Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS Skupina MKB-10 Vsi Primeri Dnevi Ostale bolezni 658.246 10.323.758 19.A Poškodbe in zastrupitve pri delu 23.833 964.596 19.B Poškodbe in zastrupitve zunaj dela 60.263 2.037.030 Skupaj 742.342 13.325.384 Tabela 3.2 Primeri in izgubljeni koledarski dnevi bolniškega dopusta - vsi; Republika Slovenija 2009 Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS Skupina MKB-10 Vsi Primeri Dnevi Ostale bolezni 646.870 9.798.628 19.A Poškodbe in zastrupitve pri delu 23.576 977.222 19.B Poškodbe in zastrupitve zunaj dela 58.558 2.032.392 Skupaj 729.004 12.808.242 Tabela 3.3 Primeri in izgubljeni koledarski dnevi bolniškega dopusta po skupinah bolezni - vsi; Republika Slovenija 2010 (za odsotnost z dela za polni delovni čas) Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS Priloga tabel 4 Leto Vsi Primeri Dnevi 2008 739.834 13.894.657 2009 742.342 13.325.384 2010 729.004 12.808.242 Skupaj 2.211.180 40.028.283 Tabela 4.1 Primeri in izgubljeni koledarski dnevi bolniškega dopusta - vsi; Republika Slovenija (2008, 2009 in 2010) Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS Leto Število nezgod pri delu Število umrlih (smrtnih) 2007 25.442 29 2008 25.036 27 2009 21.402 25 2010 20.803 22 2011 12.631 20 Skupaj 105.314 123 Tabela 4.2 Število nezgod pri delu in število umrlih v Republiki Sloveniji Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS in Inšpektorat za delo RS Poslovna skupina