vsak četrtek in mlfti • poštnino rred ali * Maribora s pošiljanjem m dom xa celo leto 12 din,, pe! leta 7 din., četrt leta i (ba. izven Jugoslavija K itn. Naročnina se pošljž f^S upravnišlvo .Slo ven-<&ja 19:223. Urednliivo: Korona ees9$ ¿L 5, Rokopisi se ne rnm- Cajo. Upravntšivo sprejema naročnino, insetai* »a», reklamacije. Cene tns*»t tom po dogevaru. Za kratne oglase prtaMros popust. Nezaprte rek lan» cije so poštnine proste. Čekofni laeun poitaegf» urada Ljubljana it. 10.61». Telefon fcilerurban št, 11$, 56. letnik. Kedaj bodo volitve! Naša stranka stoji na stališču, da «o aaj nove volitve v narodno skupščino limprej izvedejo, da tako volilci popitavijo zmoto, ki so jo izvršili pri molitvah 28. nov. 1920, Edino potom novih vafitav je mogoča priii do tega, da cobimo boljšo vlado, boljšo upravo za našo državo. Sedanja vlada, v kateri sedijo demokrati ^liberalci), radikali, in slabostojni, nima niti volje, uiti možnosti, da bi zboljšala ali vsaj skušala zbol^šati sedanji nevzdržljivi položaj. Zategadelj vse treznomisleče stranke ▼ narodni skupščini zahtevajo nova volitve. Gotovo namreč je, da bi volitve r državni zbor položaj v nagi državi mahoma spremenile. Na krmilu lepe nafte države bi po novih volitvah bile stranke, ki, četudi se mogoče razlikujte po političnih naairanjih, katere bi s« složile v borbi za ozdravljenje naše valute in drugih gospodarskih zadaš. A kaj se govori v narodni skupščini? Duševne vodje demokratske stranke izjavljajo bolj svojo željjo , nego svoje prepričanje, da še dve leti ne. bo volitev, Sedaj s« volitve zavlačujejo s poroko kralja Aleksandra., — pozneje s kronanjem in tako bodo sedanje vladne stranke vedno našle povoda dovolj za umetno zavlačevanje. Vale d tega še bo sedanji mučni položaj, v katerem se nahaja naš de-iavee, kmet, obrtnik ter drugi srednji in mali sloji, trajal dalje, In kaj sle* di lama? V sled neznosnih zvišanih novih ia starih davkov bo kmet prišel Se tekam leta 1922 v gospodarsko za -gato: ne bo imel denarnih sredstev in se bo zadolžil Ker pada vrednost našega denarja vedno bolj in bolj, raste draginja in delavec bo udarjen in postal bo razburjen, opravičeno raz -1-urjen še bolj. Obrtnik bo vsled draginje blaga in delavskih moči in vsled davčnih bremen uničen, In vse skupaj, kar sem tu naštel, nas vodi z naglimi koraki nesreči nasproti. Rešitev je edino v tem, da dobi -njo potom novih volitev novo, trezno, j gospodarsko čutečo večino v narodni : skupščini Naloga te večine naj bode;, znižati državne izdatke in odpraviti slabo gospodarstvo. Vojaštva imamo j trikrat preveč. Tu lahko prihranimo najmanj 4 milijarde K (4000 milijonov; J K), število uradništva se mora znižali. Stediti treba začeti povsod, kjer se sedaj brezvestno, izmetava davSni denar, Kmet še zna tako marljivo delati, ia se truditi, obrtnik zna biti marljiv kot mravlja, delavec se zna mučiti od . zore do mraka za vsakdanji kruhek . vae to ne bo preprečilo nesreče poloma- Mino nove volitve so naš spas- To sera napisal, da se bodo naši I.udje vedeli ravnati in da bodo tudi tnali, da sedanja vlada in stranke, ki so v njej, lovijo ljudske volje, sodb« voliloev in nočejo novih volitev. Franjo Zebot. Vladina zaupnica! Vlada si je pridobila te dni eaup-nlco na preostankih našega paríame» 1 ta in sedaj se postavlja z njo ne glede na to, da je po oeli državi na globoko in široko razvnelo skrajno nezaupanje proti njej. Govori opozicijonalnih ¡.govornikov, ki so trdo prijemali vla- ! ' do ter dajali resne opomina m nasveta i so bih glas vpijočega v puščavi. Vladni poslanci se sploh ne bu- ; gajo za take govore in za tak© ra/- i prave, češ, saj imamo večind in ka- ! dar pride do glasovanja, bomo pa gla ! sovali za vlado, pod katero so nam j tako dobro godi, »pa naj bo še tako ne- ! sposobna, in naj opozicija in narodna j večina to ali ono govori. Mi vladamo, j mi smo vlada, sami se nastavljamo in j sami si izdajamo tudi zaupnioe in po' j hvale, tako si mislijo naši vltadinovci in teh načel se tudi korenito drže, ia' dali so si torej zopet enkrat zaupnico in za ta slovesen čin svoje glasovalne mašine so si zbrali prav primerno in prikladno dobo. Draginja raste, promet propada in kmalu bodo siromašni kraji popolnoma odrezani od rodovitnejših pokra jin, odkoder je doslej prihajala prehrana. Listi že p t,jejo,, kako preti najhujša lakota siromašni Dalmaciji. Saj ni čuda! Hrana, ki je že davno na>-knpljena v Hrvatski, še sedaj nI dospela. Vagoni, natovorj'eni s hrano v Osjeku, so se odpeljali in odpravili začetkom novembra, pa še do danes niso dospeli do svojega cilja in lač' uega naročnika v Dalmaciji»- Bog zna, kje so zaostali» Hrana in blago s« nekje kvari, ljudje pa stradajo ter z obu'pom gledajo v bodočnost, katero ustvarja naša, s ponovno nezaupnico kronana vlada. Pol leta že naglaša vlada potrebo varčevanja in razmetujo in razsiplje milijarde. Nered je že teko velik in nasilen, da se razni primanjkljaji aJi pa sleparije še-le tedaj izsledijo, kadar zarezi praznina, kjer so bili £« včeraj nakopičeni milijoni. Cariniki v Bitolju so morali pokrasti C milijonov dinarjev, da je višjim oblastnikom sploh padlo v oči4 da se krade in sle pari. Drzne tatvine in goliufije so v zadnjem času na dnevnem redu in skoraj pri vsaki igra glavno vlogo kak višji uradnik, Vieljiko število so jih že zaprli seveda še-le potem, ko so že milijone pokradli prej se ni o-pazilo — in to bo menda edino znližan j« strahovite uradniška aamade, ki s» že tako dolgo obeta, j Kakor hitro prikipi tu ali tam n«-red do vrhunca in zapreti strahovit polom, kakor na primer sedaj pri pro ; Ketu, se gospodjo zberejo tea si T dolgih govorih mečejo krivdo kakos žogo iz roke v roko, iz kabineta -t kabinet. Polom je tu, lepo se dožene, kaj se vse ni storilo,, kaj se j« zamudilo, ko pa prid« do vpračanja zakaj, se ¡pa prometni ministan izgovori na linanSnega, da mu ni dal dovolj milijonov, ta pa zopet pravi, da jih ni »iti zahteval. Primerov popoln« brezbrižnosti, ali bolje rečeno, breavastnosti pri u-pravljanju z narodno imovino bi lahko naštelfi dolgo vrsto, pa ni potrebno, ker se to itak vidi in občuti i javnem življenju vsak das in pri vsakem koraku, povedati hočemo samo š« to, da s samopašnostjo naših vladi novcev tudi njih samoljubje n« pozna noben« mere in meje. Ne vidijo in ne priznajo perečih stvari in vprašanj, ki so tu, ampak trdovratno pojejo svojo pesem dalje. Kako so samostojni in liberalci nalagali sloven. narod. So gotovi ljudje, ki brez laži živeti ne morejo. V laž', plavajo, od njf se redijo, kakor ribe v vodi. Ka» je voda za ribo, to je laž za take ljudi, Lažn ji vi kljukci — lo j« premila sodba za nje. To velja ne samo za poedinee. — Tudi za cele stranke velja označba la ži in hinavstva, s čimer jo oprecieije- j no celo njihovo bistvo. '.Taki lažnjivi kljukci ¡prve klase, da se poslužimo srbskega izraza, so Iberalci. Naslon imajo od svobode ¿libertas =svobodaj, po svojem načelu in delu pa so naj večji nasprotniki ljudske svobode. Po njihovem programu bi naš Kberalna, takozvana svobodomiselna inteligenca komandirala celemu narodu, ga politično zasužnjevala, oropala versk« : svobode in pravice do versk« vzgoj« i mladine, v gospodarskem oziru pa 1 ga izkoriščevala za nikdar dovolj pol ne malhe brezvestnega kapitalizma* ' Prvoklasni lažnjivi kljukci so tudi sinovi meščanskega liberalizma na deželi — samostojni kmetijci. \ Ko so ti kmetski liberalci pvvikiat stopili na pozor išče siovensk« javnosti, so se jim vsa usta cedila sam« slovenske samostojnosti. Ljudj« na d« žeiit so Jim verjeli, ker so mislili, da so samostojni agitatorji »poštenjaki. Ko pa so samostojni agitatorji zavzel» svoje sedeže v ustavotvorni skupščini v Beogradu, so se pokaaali v pravi luii lažnjivega liberalizma, s katerim jiai je aapolnjena duša in src«. Prva njihova dela v Beogradu so pokušala, to, kar dokazujejo vsa njihova dela, da so lažnjivci in varalice. Ogoljufali so naše Jpidstvo alast! v vprašanju avtonomija Slovenije, S a mostojnost so obljubljali, glasovali pa ao za centralistično ustavo, ki je pripravila grob slovenske samostojnosti in avtonomije. Sedaj pa hočejo ta grob izkopati do dna, in kan čnovel javne v, njem zagrebsti avtonomijo v Sloveniji, V beograjskem parlamentu je te dni zaključil svoje delo odbor za razdeli* tet- države na oblasti ali poarajine. .H tem odboru je Slov. ljudske slranko zastopal dr. Hohnjec, samostojno Droienik, pozneje Raj ar, demokratske pa dr. Kukoveo. Dočim se ja Slovenska ljudska stranka po svojem zastopniku dr. Hohnjecu energično ia dosledno borila za avtonomijo Slovenije iu Hrvatske, je slovenski saaeostoi než (?1) Drofenig izjavil, da se naj Slovenija razdeli na dve pokrajini, katerima ni treba prave avtonomije, ker baje naš narod avtonomijo niti ne zahteva, in ker je tista samouprava, ki jo baje naša stranka nudi slovenskemu narodu, večja, nego je bila samouprava v nekdanji", državi. Dr< Hohnjec je Droleniga tako energične zarrail, kakor tak izdajica slovanske samostojnosti zasluži.- ; Samostojno-kmetijski klub % Beogradu je potem odpoklical nerodnega Drofeniga in mesto njega poslaJ v odbor dolgočasnega Rajarja« Toda tudi ta mož je zadnjo sejo odbora za raa-delitev države porabil za to, da se je z demokratom dr. Kukevoem izjavil za razdelitev Slovenije in za pokop avtonomije nerazdeljene Slovenije. NaS narod bo tem ljudem dal pačilo, ia ga zaslužijo polifiiini lažnjivci in va rahee. OgllCl Kraljevina S H S. Prefc par* lamentom je zadnji dni razlagal mini« strsli predsednik Paši*, kako zunanja politiko je doslej vodila naša vlada. Vj svojem govoru ni povedal nič druge i ga kot to, kar že vemo, da so nas do* sedaj pristrigli na rseh koncih ia kra* ;ih in da še nimamo natančnih mej »apram nobeni sosedni državi, Z Ita< lijo mi n« bomo sklepali po PaSiževem zatrdilu tako dolgo nobanih trgovina * lih pogodb, dokler ta ae izpeazni čia< to nam priznanega ozemlja. Sploh s« bile zadnje seie narodne skupščine precej burne. Ministrski sv«t je Ban* j. al zbornici, da bo dobival eks-eesar, Kari na leto 6 milijonov frankov pla* Zaklad na otoku. Ia angleškega prevedel Paulus, (Dalje.) ,Y njegovem smehljaju je ležala o-nemogla slabotnogt in zlobnost, — iz njegovih oči pa je sijalo preziranje in — izdajstvo XXVI. Kmalu po poldnevu ie zavila „Hi-spaniela" krog skalnatega severnega rta. Veter se je zasukal in je pihal — jiroti zapadu. To je bilo ugodno za najo. Obrnila sva se proti vzhodnemu o-brežju in jadrala proti jugu. Ni bilo dolgo, pa sva bila pred zalivom. Plitev je bil in počakati sva morala, da ga zalije plima in naju zanese na pesek. Sidra nisva imela, ker jem ga odrezal. Hands mi je dal naročila, kako naj povežem jadra in po dolgem trudu sva končno mirno obležala na mestu, — Sedla sva, da spet iužinava. Nekaj časa sva molčala. Nato pa se j« «glasil Hands. „Kapitan", je dejal s svojim ne -prijetnim smehljajem, „tu-le leži moj nekdanji tovariš. — Kaj ko bi ga vrgli v morie? Nisem občutljiv v takih stvareh, gotovo ne, pa zdi se mi, da tole mrtvo truplo ni prav nič poseben okrasek za krovi" „Preslab sem, da bi ga sam dvignil črez pregrajo. — Razen tega mi ta posel np ugaja. Naj leži tam! Mene ne moti!* rfTal6 „Hispaniola" je nesrečna ladja, Jim", je nadaljeval. „Koliko 'i ¡e že ubitih in mrtvih, odkar sva se vkrcala v Bristolu. Nisem Še videl ia-ko nesrečne ladje. — Tale moj tovariš je mrtev, kajne? Jaz nisem učen, vi pa znate brati knjige in pisati tudi. Kaj m.slile, da naravnost vprašam — ali 'e takle mrtev človek mrtev za vedno, ali pa še oživi?" „Telo morete umoriti, Hands, duše pa ne. To bi že morali vedeti! — Vaš tovaniš je na onem svetu in morebiti naju opazuje —!" „Hm", je dejaj, „t« j« aeprijetno, in zdi se kot da bi bilo pobijanje zgolj izguba časa —. Sicer pa, najsi bode kakorkoli, z duhovi ni tr«ba mno«« računati, toliko sem si že izkusil. — Duhov se ne bojim, Jim! — Jim, dober človek ste, ali bi stopili Goli v kabino in mi prinesli — prinesli — kako se vraga pravi — pozabil sem —. Dobro, — ali bi mi prinesli stekleni -co vina, Jim? Tole žganje je premočno zame." Niegovo obotavljanje mi je bilo — sumljivo In da bi rajši pil vino ko žganae, tega gladko nisem mogel ves-jeti. Njegove besede so bile le izgovor! Iznebiti se me je hotel za trenutek, toliko mi je bilo jasno. Pa kaj j« nameraval, tega nisem mogel spozna^ ti. Njegovi pogledi so se izogibali mojim očem in blodili po krovu, po jadrali, po morju in od časa do časa ob-viseli na mrtvem tovarišu. Režal se ie in v neprikriti zadregi molil jezik iz ust, kakor otrok, ki ga zalotijo pri tatvini. „S takira neroHnim in aeumao pr«-kaaj«nim človekom bom 2« š« opravil!" sem ai dejal in s«m Vil koj pripravljen z odgovorom. „Vi:na?" s«m vpraSal. „T«m b«l-je! Heiete belega ali irnega?" „Ki, mislim, — to je vseeno, pri* jatelj", mi je odgovoril. „Ako j« le do« bro in močno!" „Prav! Prinesel vam ga bom, — Hands, — pa iskati ga bom moral n kajuti!" Ropotal sem po stopnicah", koliki» sem mogel glasno, sezul čevlje, stopil tiho po hodniku proti sprednjemu de * lu, zlezel po lestvici in previdno po« molil glavo na krov. Moja najhujša pričakovanja bila so resnioa —, Hands je Čepel na rokah in n kolenih in četudi ga je rana na stegni hudo bolela — čul sem ga, kako je stokal — se je vkljub bolečini vlekel ii.netske sloje. Ce mislijo samostojni, da bodo io.vili volilce s pomoč-o .zda-jaiskega denarja, se presneto motijo. Po zasluji Samostojne upeljini novi davki do v o, j govorijo o umazali žepni p.avdi samostojnih izdajio »iieu.iih pravic in koristi. Drugim za vzgled. Iz Belih vod nam poročajo: Uspeh shoda gospoda poslanca Pušenjaka v naši župmii je krasen. Izmed 400 prebivalcev; župnijo jih je pristopilo h Kmetski zvezi do srede januarja nad 90. Zdaj jih je gotovo že nad 100, ken se nabiranje članov nadaljuje.. Naši listi pa štejejo, 51 naročnikovi Shod Kmetske zveze pri Sv. An > dražu v Slov, gor. je v nedeljo, dne 29, t. m, lepo uspel. Nad 30Q naših najboljših mož in mladeničev je pazljivo poslušalo g, prol. Vesenjaka, ki je v poldrugournem govoru opisal naše skupne težave in slabo gospodarst- j vo sedanjih viadinovoevu Sklepoma je govoril tajnik Golob o potrebi mtadin-skih. gospodarskih in političnih organizacij. Po shodu se je vršila vo- > iitev novega odbora Kmetske zveze. — j Enak shod se je vršil pri Sv, Bolien ku, Tudi tukaj ie bila udeležba po-voljna. Govorila sta g. prof. Vesenjak in tajnik Golob. Vsa znamenja kažejo, da bo Samostojni v Slov. gor. kmalu odklenkalo. i Kako je na Hrvatskem? Citatelje „Slov. Gospodarja" bo gotovo zanimalo, kako je sedaj na Hrvatskem, Skoro vsak otrok že ve govoriti o voditelju hrvatskih seljakov Radiču, Radič, Radič, Radič, se sliši venomer. Kdo je Radič? Po mišljenju star liberalec. Njegovi prijatelji nekdaj so bih: znali ■ protivnik katoličanstva v naši dr i žavi Svetozar Pribičevič, socialdemokrat Bukšeg in prostozidar Demetro-viČ. S temi ljudmi je izdajal svoj Čas protikatoliški list „Hrvatska misel. " Radičevi sodrugi so ustanavljali razne strančice na Hrvatskem: liberalec Lorkovič inteligenco (razumništvo), g. Pribičevič Srbe, Bukšeg delavstvo in Radič sam seljake. Radičev pozdrav: „Hvaljen Jezus!:", s katerim pozdravlja na shodih, je samo metanje peska v oči hrvatskemu ljudstvu. — Radič ni stalen v svoiih nazorih Leta 1902, 7.1 Časa velikih srbskih pobojev v Zagrebu, je Radič ovajal Hrvate, ki so bili potem hudo kaznovani. Pozneje je zopet javno govoril, da so Hrvati in Srbi eden narod in se morajo složiti 'roti Madžarom. Leta 1903 se je udeležil kronanja srbskega kralja Petra Karadžordževiča v Beogradu. Vitka! mu je: „Živijo prvi jugoslovanski naš kralj!" Kmalu nato se je zvezal z — madžaronskim banom Tomašičem, ki je držal s Srbi, a je preganjal Hrva-ie. Pozneje je zopet iskal stikov z na^ š*'m dr. Krekom, dokler ni prešel k ta^ kozvanim frankovcem, Sedanja njegor va politika je, da druži vse nezado -voljne ljudi, na Hrvatskem, On prisluškuje Radič ne dela po smotrenem programu. On pravi: Jaz poslušam, kako narod govori danes, kako jutri, >n tako delam politiko V svojem listu „Dom" je nedavno tega zapisal besede: „.Ako narod hoče Boga, sem tudi jaz za Boga, če pa narod Boga ne potrebuje, ga tudi jaz ne branim in ne ijotrebujem. — Radič ni hotel iti s svojimi narodnimi poslanci (50) v Belgrad Ce bi se Radič udeleževal sej ustavo-tvorne skupščine, b& Jugoslavija nikdar ne imela centralistične ustave — Hrvati in Slovenci bi dobili to, kar >si želimo in zakar se borimo:' Našo avtonomijo. Sedanja brezvestna vlada *>> bila nemogoča. A Radič sedi že od 28. nov. 1920 doma, hujska, a za na -jod ničesar ne sfori. — Sedaj je Radič ustvaril na Hrvatskem takozvani „blok" ali zvezo hrvatskih strank, pa brez naše ljudske stranke. Namen tega bloka je tudi borba proti ljudski stranki. S tem pa je Radič zopet ae*-.zmerno škodoval velikemu gibanju % avtonomistične cilje. Ne bo dolge, k» bo Radič zopet objemal Pribifieviča, — Na Hrvatskem vse nekam z nape -tostjo pričakuje, kaj da bo. Hrvatske ljudstvo je do skrajnosti razburkano,! Brani se plačevati davke, a eksekuto-rji z oboroženo silo rubijo ubogega s&> Ijaka. Mladeniči ne gredo k vojakon^, cele kompanije žandarjev in vojaštva jih lovijo Cele stotine kmetov «agira* jO in jih pred sodišči krufo obsojajo»: A Radič, ki jih je nahujskal, stoji ob strani in ne gre v Beograd, On še ti nezadovoljstvo bolj podpihuje, pa kaj resnega in za narod dobrega ne storil nič. Dobro hrvatsko ljudstvo je po Radiču zapeljano na razna kriva pota» Na eni strani pridiguje hrvatsfao re»• publiko, na drugi strani pa hujskn — proti naši stranki, ki vrši veliki bog za avtonomijov Radič hujska narod, a nič ne stori, da ga ščiti ob času nesreče. Tak je Radič, tak je položaj m Hrvatski. Na Radičevo pot slovenske ljudstvo ne bo šlo, O naši zunanji politiki je govori] politični očak Pi Pašič in njegov govor je menda bil tudi povod, da so se vladinovci sami sebi dopadli, ter si dali zaupnico. Govoril je namreč mno go, ] ovedal je pa prav malo» Jedrc njegovega govora je bilo pač to» da naša zunanja politika sledi politfki „veliikih zaveznikov". Kdo so ti, p® seveda ni povedal, saj bi tudi ne mogel. Velika antanta to ni, ker so s& Angleži m Francozi navzkriž kako* nikdar poprei. Prav bi povedal, če bU bil dejal, da sledimo politiki Franoo zov, da smo njitiovi slepi, prepokornl h. apči, kakor nekdaj carske Rusije. Kajni papež je užival visok ugled v Beogradu. V. Beograd je že odpoto* val zagrebški nadškoi dr. Anton Ban-, er, kjer je opravil v katoliški cerkvi v Beogradu slovesno mašo zadušnicc za 'pokojnim papežem. Maši za rajnim Benediktom so prisostvovali: Kralj i® njegov dvor,j vlada, diplomatski zbor„. parlament in generala. Se ena o Koroščevih ^svilenih bluzah in modrcih".Ker je naš poste-nec Sušnik v seji narodne skupščin» dne 25. januarja napadel finančnega ministra dr. Kumanudija, kateremu je očital popolno nesposobnost, j® le-ta odgovoril prav po „cincarski", („Cin-carji" — tako se imenuje one erbskft napoi izobražence, ki so cigansko-grško-rumunskesa pokolenja).. Očital je poslancu Sušniku, češ, da je dr« Korošec na nekem shodu v Ptuju hv^j skal proti državnemu posojilu in & tem oškodoval državo. To je seveda velika iaž. O tem, kar je govoril dr. Korošec, lahko izpričuje na tisoče po* s . u ša J cev- Ko je finančni minister vzm ustil to laž, so mu samostojneži in li» beraici burno ploskali, — iver še med našim ljudsitvom ni pojasnjena tista Koicščeva zadeva o „¡svilenih bluzah m modrcih", ki jo je „Kmet, list" vsp© redno z liberalnim časopisjem toliko, krat ogreval, hočemo tudi o njej spre* govoriti. Leta 1919, ko smo imeli Pro-tič Koroščevo vlado, in ko se je dobil® za šest do sedem dinarjev 1 dolar (d» nes plačaš 80 dinarjev za 1 dolar je dr. Korošec kot miiister prehrane kupil eno ladjo ameriškega blaga. — B'ago je bilo solidno in 50% ceneje nego v tuzemstvu. Država je morala prevzeti četo vsebino ladje in ni mogla JJrbiraiti. Par zabojev igrali^it kart. je dotična ameriška tvrdka vzela nazaj, ostalo blago pa je ministrstvo spravilo v svoja skladišča. Med drugim so je nahajalo tudi nekaj ženskih bluz, toda ne svilene, temveč vofi nene! In volnene bluzo vendar niso luksuzno blago! Tega ne more zatrjevati niti najhujši nasprotnik naše stranke. Kar je za moškega topla suk nja, io je za žensko volnena bluza: del potrebne obleke. Ce je država pozneje, po odstopu Protič-Koroščeve viade utrpela kako Škodo, ni io zakrivil dr. Korošec, temveč demokratsko-socijaldemokratska vlada, katera ji je sledia. Parfuma, pudra, modrcev* svilenih rut, atlasovih čevljev, naf ramnic in drugega luksuznega blaga pa sploh ni država takrat prevzela* To je ostudna laž, s katero še samo< stojneži lovijo svoje neumne kaline. — Prolič-Koroščevi vladi je sledila Da* vidovič-Kristanova, nato Vesničeva in dve Pašičevi. Ce je v tem času defl onega blaga „izginil", niso tega zat-krivili klerikalci. .To naj si zapomnijo 2, februarja 1922. SLÖVUNSKS HQSEDIUR, ankrai za vselej vsi obrekovalci našega voditelja, ki je nad vsakdanjimi lažmi onemoglih nasprotnikov tako vzvišen, da bi nam ga ne bilo treba braniti. Pika. Zeleeniška zveza Maribor—Spiijo —Radgona—Ljutomer pred narodno skugičino. Naš pariainent se je bavil 26. t. so. s trgovinsko pogodbo med nami in Nem. Avstrijo. Pri tej priliki se je oglasü k besedi naš poslanec dr. Hohnjec in se zavzel za vzpostavitev prometa na progi Maribor—Spilje —Radgona—Ljutomer, Povdaril je, da Je ta proga razdeljena na trii dele: Maribor—Spilje je v naših rokah, Spilje—Radgona v avstrijskih, Radgo-aa—Ljatomer pa zopet v naših. .Ukinitev prometa na tej progi je nepregledna škoda za vse kraje, ki ležijt ob tej progi in sploh za cele Slov, gorice. iugoslovanski klub zahteva od Beograda» da podvzama vse korake, da se promet na zgoraj omenjeni progi zopet obnovi. ¿vgoglovanska Matica, podd. Žalec priredi &voj redni občni zbor po običajnem dnevnem redu v nedeljo, dne i, februarja t» L ob 3. uri popoldne v gostilni g* Vilko Kukca v Zal-qu. Pridite vsi! Upravičene pritožbe radi malomar nosti pri brodu. (Dopis od Sv. Martina pri Vurbergu), Okolicia šentmartin-ska j« v zadnjem Času čisto odrezana od prometa. Dva broda sta preko Dra re, a tudi v največji sin ne more nik-do preko vode: prvi ne vozi, ker je res' »premajhna voda, drugi v Zgornjem Dupleku pa mirno počiva radi malomarnosti ter ktjubovalnosti načelnika, Radi malenkostnega nedostatka ne vozi ta brod že 14 dni ne, a načelnik ga doslej nt prišel niti pogledat, Pride sla, ljudje rabijo zkravni-ka, ali v slučaju ognja požarno bram bo. Od kod naj se dobi pomoč? Geste ni, mosta ni, broda ne vozita, človek je pri najbolj»! vodji po odpomoči izpostavljen poginu. Skrajni čas je že, da že vendar enkrat paerodatfna oblasti nekaj storijo, da se zgradi cesta, most ali pa vsaj, da bosta broda prevažala vBdno. Na&a železniška uprava ima po izjavi železniškega ministra pokvarjenih polovico lokomotiv in 10,000 vagonov. V oeli naši državi imamo tri delavnice za železniške potrebe in sicer. ; delavnico južne železnice v Mariboru, delavnico državnih železnic v Zagrebu in Nišu, Od vseh teh delavnic pa jo uporabna in z vsem potrebnim o-pranljena le delavnica Južne železnice v Mariboru, Koliko vagonov se uporabi pri nas v stanovanjske namene? Naž železniški minister je izjavil, da imajo 6000 vagonov na razpolago brezstano-vanjci po mestih. Ker je vzetih iz prometa 6000 vagonov, trpi država na leto vsled tega 4Q milijonov dinarjev škoda, V naši državi imaKo 15.000 slepcev. Največ teh pomilovanja vrednih revežev je v Bosni in Hercegovini in sicer &„00. Za lajšanje bede slepcev so pri nas 3 zavodi in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, Po Beogradu, kjer kar mrgoli policajev in žandarjev, se ob belem dne-s u ali pa zgodaj zvečer po najbolj ob-ijadenih delih mesta izvršujejo zelo dr *ni zločini in goljufije, prt katerih se z'očinci in banditi navadno izdajajo za policaje in policijske uradnike, da še z večjo gotovost o oskubejo žrtev, ki jim pade v roke.. Prave policije so jim ni treba bati, ta je, kakor izgleda -zaposlena pri preganjanju in zatiranji; političnih nasprotnikov današnje — vlade in pri tem nima časa in pogleda za raznovrstne bandite, roparje in tatove, posebno če so boljše oblečeni, ter lepo srbski govore. — Za primer jjpvne varnosti v naši prestolici služi prav dobro tudi ta-le slučaj za zadnjih dni: Zgodaj zvečer gresta dva delav-ea-Bosanca po neki zelo živahni uliti ko ju prestreže in nagovori troje dobro oblečenih mož, če sta pripravljena sprejeti neko delo. V razgovoru m razlaganju, kako bi bilo to delo — gredo po ulici naprej, eden od treh ne anancev se med potjo loči, na oglu se jim pn zopet pridruži ter pravi, da mu je poprej ined razgovorom izginilo iz žina 2000 dinariev in da jih je gotovo ei.en teh dveh delavoev izmaknil. Delavca zatrjujeta svo.o nedolžncst, pa »se zastonj — trojica ju začne kar na nl-oi tipati in preiskavati po žapih, — Pobrali so njima ves denar -- okrog 300 dinarjev, dali ga v neko J uverto ter oba delavca odvlekli s saioj, češ, oa gredo na policijo. Med po ¡i o pa se trije tiči premislijo, pravijo, da se »e ¿plača noditi na policijo, ker .-ta oba delavca nedolžna in ker se . t» njima ni našlo pogrešanega denarja. Eden ./med njih izvleče iz žepa ku rjrto, — č^s, tu imata vajin denax na^ij in nato izginejo vsi trije, deiaveo od, ira kuverto in najde v njej nekaj ¿»^.opisnega papiga. Mraz v Beogradu. Zadnje uni vla da v Beogradu, kakor nam poroča naš beograjski dopisnik, zelo oster mraz. Od Črnega morja veje tak hud in rnrzei veter, da ti gre mraz do kosti. Donava je že skoro do cela zmrz njena. Promet med Beogradom in Ze-munom se vzdržuje edinole z vlakom. Po Donavi je promet s parniki zaprt, ker je Donava že skoro docela zamrznjena. Okoli 1000 m široka reka je še le toliko ledu prosta, da ne mo reš peš naravnost iz Beograda v Ze-mun.Parniki in ladje tečijo v ledu, V. Beogradu se začne čutiti pomanjkanje raznih potrebščin, ker edini dovoz tvori počasna, enotirna državna železnica. Zaprti uredniki, zapečatene uredništvo, V, Novem Sadu ie izhajal madžarski list „Delbacska," Pisal je baje v protidrzavnem duhu, vsaj volesrbs-ko, tudi v Novem Sadu izhaja oče glasilo „Istina" je to vedno trdilo ter pozivalo oblasti, naj list vendarle zaduši o. To sa je tudi zgodilo, zaorli so \se tri urednike, glavnega še posebej zato, ker ¡e baje s prezirljivimi besedami odvrnil nek članek o kraljevi zaroki. Te ani bi se imela vrši. i proti njim razprava po obtožbi velel/daje , minister notranjih zadev jo je pa usta -vil in zabranil tudi zborovanje, katero so hoteli sklicati vročekrvni narodnjaki okrog „Istine", ker bi lahko prišlo do izgredov proti madžarskemu ta-lrošnjemu prebivalstvu, — Go';.vo se nn-iva mnogo nasilja pod na odnjašt-vom, da je celo ministru preveč. Demokratski izgred v Cakovcu, Te dni so se neki uradniki-demokrati hudo napili pozno zvečer v stanovanju svojega političnega prvaka dr. Novaka v Cakovcu in v pijanosti jim je prišlo na misel, da bi šli na izlet v Nedelšice. Navalili so pred hišo iz-voška Kreuza ter med kričanjem in razbijanjem zahtevali, da jih vozi, četudi so bili poprej že telefonično ob-v ščeni da ni nobenega voza na razpolago. Ko so se pred hišo in na dvorišču dovolj nakričali, so vdrli tudi v privatno stanovanje, tudi to so razbijali in celo tepli Kreuzovo gospo, da je odmedlela! Lepe razmere! — Ban-ditsko divjaštvo se torej že uradnikov oprijemlje in to ne samo v Južni Srbt ji, temveč tudi v naših krajih. Javna varnost v zagrebški okolici je presneto slaba. V bližini Zagreba so našli v zadnjem času mrtvo truplo mladega človeka. A o vzroku njegove tmrti ne ve nikdo nič. Orožništvo stika brezuspešno za ubijalcem. — Pred par dnevi ;e vojak musliman zvabil dekle v gozd pri Zagrebu, ga dvakrat zabodel in ga nato oropal, Vojaka-ro-parja so že izsledili, — Krog Zagrela se potikajo cele bande roparjev, ki streljajo na potnike in ogrožajo tam na najresnejši način javno varnost. Zagrebški okoličani se nevoljno pov prašujejo: Cemu li neki plačujemo to-liKo žandarjev, ako se človek ne čuti več varnega v okolici tako velikega mesta kot je Zagreb. Obsojen jo bil v Zagrebu na sedem let težke ječe znani Vladimir Novak, ki io zagrešil veliko tatvin in nasilnih vlomov. Ko so razglaševali obsodbo, se je nabralo v sodno dvorano veliko število uzmovičev, da bi slišali, kako nagrado prejemajo tatovi in vlomilci. Policija se je pomešala med te zbrane nepoštenjakoviče in aretirala 12 glede poštenosti osumljenih oseb. Naš kralj odpotuje 20. februarja v rumunsko prestolico Bukarešt. Dne 22. februaria se bo izvršila na rumun-skem kraljevem dvoru cerkvena zaroka našega kralja Aleksandra z rum. princeso Mari>o. Tiskarna sv. Cirila sprejme takoj učenca ali vajenca. Prednost imajo ta ki, ki stanujejo pri starših v Mariboru ali v bližini. Zahteva se nekaj srednje ali pa meščanske šole. Usmiljenim ljudem. Deklica stara osem let, se odda za svojo. Kdor bi jo hotei vzeti, naj naznani na nasllov: Jožef Inhart, Topole, p, Braslovče. Gospodarstvo. Izmenjaval^diBarskih^bankov- cev. Finančno ministrstvo je odredilo , da se začnejo 20 januarja jemati iz prometa 5dinarski bankovci, ker so zasledili med njimi več vrst ponaredb, Te bankovce zamenjuje Narodna banka v Beogradu in njene podružnice po večjih mestih. Od ¿0. januarja teče" lOmesečni rok, in sicer C mesecev za izmenjavo teh novčanic pri podružnicah in centrali Narodne banke, preostale 4 mesece pa se izmenjajo ti bankovci samo pri centrali Narodne banke v Beogradu, Da se občinstvu, ki biva v krajih, oddaljenih od središč , v katerih se nahajajo centrale ali podružnice Narodne banke, olajša iz -menjava novčanic po 5 dinarjev ~ 20 kron, je izdala glavna direkcija državnega računovodstva naredbo in potrebna navodila vsem državnim blagajnam in davčnim uradom, da posredujejo pri izmenjavi teh novčanic. Pri izmenjavi teh bankovcev bode imelo ljudstvo zopet mnogo nepotreb -nih stroškov, potov in jeze» Prizadeti bodo seveda samo revnejši sloji, ki i-majo največ teh bankovcev, bogataši imajo debele bankovce in stanujejo po mestih, kjer jdh lahko brez neprilik izdajo in zamenjajo. Vprašati pa moramo tudi na mero-dajnem mestu: Ali imamo že nadomestilo za te bankovce? Ako ni preskrbljeno za nove bankovce, potem bo zopet pomanjkanje manjšega denarja. Ali pa mislijo gospodje pri vladi, da bo draginja kmalu tako velika, da 20kronskih bankovcev ne bomo rabili, ker se kakor v Avstriji za nje niti ene žemlje ne bi dobilo, da bomo torej samo velike bankovce potrebovali kakor v Rusiji? 0-pozarjamo nato gg. poslance, ki naj izposlujejo, da bodo državne blagajne le bankovce sprejemale do zadnjega in izdajale samo nove ter da naj vlada nove bankovce pravočasno preskrbi . da ne bodo zopet ravno revnejši sloji oškodovani Mariborsko sejmsko porodilo z dne 24. t. m. Prignaljo se je:i 12 bikov, 170 volov, 294 krav, 5 telet in 6 konj. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 24 do 30 K;j pol-debeli vol 22 do 24 K; plemenski 24 do 27 K; bika za klanje 13 do 20 K; klavne krave, debele, 16 do 18 K; plemenske krave 16 do 18 K; molzne krave 16 do 18 K; breje krave 16 do 18 K; mlada živina 12 do 16 K; krave za klobasarje 0 do 14 K. Mesne cene v Mariboru, Votovsko meso 1. vrste 1 kg 32 do 34 K; II. vrsto 28 do 30 K; meso od bikov, krav, telic 24 do 26 K; telečje meso I. vrste 32 K; II. vrste 30 K; svinjsko meso sveže 48 do 75 K, Cene živini v Beogradu. Cene sle računajo za 100 kg: goveja živtna 350—600 dinarjev, svinje 900—1200 dinarjev. Razne cene v Beogradu. Bela moka po 6% din. 1 kg, koruzna moka 4 din , govedina 10 din., teietina 10 din, svinjsko meso 10 dn., suho svinjsko meso 16 din., surova slanina 18 din., suha slanina 17 din., mast 22 din., šunka 40 din. Sladko mleko liter 3, kislo 5, smetana 36 din. Stari krompir 3, fižoli 5, hruške in jabolka 7. din. Žito 100 kg 300-350 din., koruza 290 do 300 , seno 130-160, slama. 70-110. dinarjev, Razne cene v Skoplju, Žito 100 kg pšenica 300-312 din., rž 208, ječmen 200, koruza 208, fižol 250—360, krompir 108, sočivje 220, tpštenična moka 384, koruzna 120. 2tvina: konji 1 komad 2000 din., voli 1615, bivoli 1375 do 1400, ovce 100 do 150, koze 100 do 150, debele svinje 1375 din., 100 litrov vina 560-800 din,, žganja 480-1240 dinarjev. Žitne cene. Pšenica 1530-1550 K, sremski ječmen 1120—1140 K, koruza 1150-1160 K, moka nularica 21-21,50 K, krušna moka 18.30-18.50 K, otrobe 7.75-8 K. Prodaja drv iz državnih gozdov se sme po najnovejši odredbi ministrstva j a šume in rude vršiti samo potom javne dražbe. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 303, francoski frank 25.15 naših 3. str am, kron. Za 100 avstiijskih kron je pla. čati 3.35 do 3.50, za 100 čehoslovaškik kron 587 do 590, za 100 nemških mark 150 in za 100 laških Ur 1345 do IBdfi jugoslovanskih kron. V Curihu sme* ša vrednost naše krone 1,65. Od zadnjega poročila je vredno»! deaflria padla za 2 to&k. Razgled po svetu. Sv. Ambroža so oropali. V cerksi v Milanu je pokopan sv. Ambrož, T» dni so vdrli v grobnico sv. Ambroža neznani tatovi in so oropali trupla svetnika dragocenega nakita, ki je obstojal iz dragih kamnov, zlata ia srebra. Krik otroka povzročil strah m. zmedo» V nekem berolinskem kinematografu je viknil otrok: „¡Ogenj, o-genj!" Gledalci so začeli na ta krik vsi drveti proti izhodom. Pri tej eri-liki je bilo več nevarno pogaženih. Milijonarjev sin slepar» Budim* peško časopisje prinaša vest, da je gledališka igralka Elizabeta Balaeas tožila inilijonarjevega sina Evgena Farkaš, ker je izvabil od nje pod pretvezo ženitve dragocenosti v vrednosti četrt milijona. Zadnjič je bila ž njim na Dunaju, kjer je plačala obed s svo jim dragocenim prstanom. Ko sa |e Farkaš na njene stroške pošteno na jedel, je izginil. Na policija so povedali igralki, da ima ta milijonarjev že več sleparij na vesti. Daleč smo prišli. Pobalini so u-drli v več cerkev v Zadru, razbili slike in svete kipe, pomazali slikarijo itt načorgali po stenah: Doli z vero te* smrt papežu (ki je umrl)! Nansenova obtožba. V, prvi seja mednarodnega odbora za pomoč gla' dujoči Rusiji je bil) 25. januarja t, L izvoljen predsednikom, zastopnik Šved skega rdečega križa, g. Cederkranc., podpredsednikom pa dr. Girsa, Z0<« stopnik čehoslovaškega rdečega križam Po Izvršeni volitvi je nadkomisas Nansen (.slovit raziskovalec severnega tečaja, naravoslovec in zemljepis©«} poročal o položaju v bedni Rusiji —• Lakota sega čedalje bolj okoli sebe, ijs v pokrajinah, v katerih je zavladala ta neizprosna uničevalka človešfcvaj gladuje 32 milijonov ljudi. 19 milijonov ljudi je ogroženih od smrtff, oči teh pa jih le 15 milijonov gotovo že propadlo. Nansen je povdaril, da bS Evropa lahko bila rešila te Hjudi, akta bi se bila zganila v septembru lanske ga lota, takrat, ko je klical brezbrižne narode zapada na pomoč. Rešitev, preostalih je mogoča le tedaj, če vlade nemudoma priskočijo na pomoču Nadalje — tako pravi Nansen — je pisanje kapitalističnih listov, češ, da ruska vlada ovira pomožne akcije, tpre pojeno s preračunjenimi lažmi ki zahtevajo neštevilna človeška življenja^ Ruske oblasti ne ovirajo dobrodelnih komisij nikjer; živila prihajajo nebo-škodovana in nepokradena na določeno mesto. Ako pa pomoč ni tako izdatna, kakor bi bilo pričakovati ia krivda pripisovati slabim prometnim razmeram po vsej Rusiji. Oskrba Rta sije s premogom in krmili za transportne konje je nujna. Zboljšanje železniških prog je nemogoče, ker so ljudje že tako oslabeli, da ne morejo več delati, saj si ne morejo niti po ži* vila, ki jih razdeljujejo na določenih mestih. Ker pridejo za transport živil samo tri železniške proge v pošte v, bo mogoče v štirih mesecih rešiti samo eno tretjino ogroženega pre* bivalstva. Vprašanje: ali naj se pošilja žito za kruh ali za seme, je pri vsem tem jako pereče, kaiti vsled nezadostnih transportnih sredstev bi pošiljali eno na račun drugega. Cim ved bi sedaj poslali semena, (za poznejšo rešitev ljudstva), temveč bi jih moralo sedaj umreti. Izbiranje posameznih pokrajin in ljudi je strašna vprašanje, katerega nihče ne more za dovolj)vo reštti ... Nato se je bavila konferenca z vprašanjem, ali se naj reši predvsem za delo potrebne od-I rasle ljudi, alti mladino. Doslej je A-merika darovala za pomoč Rusiji raa« | na živila v vrednosti 28 mil.jonov zlat-tih frankov. Več',na evropskih narodov je vse do današnjega dne gledala to strašno žaloigro Rusije. — Na žalost spadamo po zaslugah naših kapitalističnih vladinovcev tudi mi med ono narode, ki nočejo prispevati za pomoč sestradanemu človeštvu. To se bo bridko maščevalo. ' stran, SEÎ3YÏNHKÏ BnSBtBKB, 2. tebraasja 1922^ Tisoče ljudi v vseh deželah uporabljajo že 25 let p rije t» o dišeč Fdler-jev „Elsafiuid" kot kosmatikum za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delajoče in vrle prijetno sredstvo za ipajg hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zametom in poštnino za vsakogar: 3 dvojnate ali 1 špeci-jalna steklenica 48 K. ZA PRODAJALCE: 12 dvojn. ali 4 špec. steklenice 168 K, 24 dvojn. ali 8 spec, steklenice 280 K, 36 dvojn. ah 12 spec, steklenice 394 K. POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej, pošlje dobi še popust [ v naravi. 4L. PRIMOT: Elsa cbliž za kurja očesa 5 K in 750 K; Eis» mers-tolni klinčič 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa ribjo olie 85 K; Elsa voda za usta 36 K; Elsa kolonska voda 4I K; Eis a šumskimiris 41 K; Glycerin 6 in 30 K; Lysol, Lysofbrm 30 K; Kineski čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek 15 K; Strup sa podgane in miši po 8 in 12 K. StiGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica donja. Elsa trg 34! Hrovaške, 741 a 7438 imeti r«s dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro j iz znane urarske tvrdkej SUTTHER. Prihranite "i si popravljanja in jezo, NAJFINEJŠE URE , iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d HAROCNE DRE. Bogata izbira verižic, prstanov, ahanov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsake 3—29 vrste. — Zahtevajte cenik s slikami od: Tverniške tvrdke H. SUTTNER. Ljubljana št 992 Si „KORANIT asbeetni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženjv zidov.--Tovarna v karlovcu (Hrvatska). Glavno zastopstvo za Slovenijo Fran Hočevar, Moste p. Žirovnica, Gorenjsko. Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju zahtevajte oferte. 4-5 24 ZAHVALA. Povodom prebridice izgjbe maše nad vse ljubljeme žene, »antike, sestre i. t. d. gospe . m, Ivanke Kovaiec pesestnice v^Mosteh, župnija Sv. Lovrenc v Slov. goricah izrekamo za izkazano ljubav našo najprisrčnejšo zahvalo č. domači duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so prihiteli «d blizu in daleč, da jo spremljajo na «jeni zad-»ji poti. Vsem Bog plačaj stotero. Drago ran j ko priporočamo v molitev in blag spomin! , I MOSTE-SV. LOVRENC v Slov.:goricah, i dne J5. januarja 1922. Žalujoči ostali. Iščemo za posekati smrekove, jelove ali borove gozdove pri Dravi. Ponudbe se prosijo na 4-4*t PAVEL KiSS & Kcmp., Sombcr, Bačka._16 * Spodnještajerska ljudska : posojilnica v Mariboru: registrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica it. 6 obrestuje od Novega leta naprej navadne 411 0 L X X X X X X X X X X X X X X X X o j^g trajne in večje vloge pa po dogovoru, ig X X X X X XX XXXXXXXX XXXXXXXX XX Hranila ca ia pocojilnls« t Dobia vabi ca redii obini zbor, ki s« Trši v hranilniiaih projturib, dne 12. februarja 19^3, ot> pol S. uri pop. Dae'ni red: 1. Pr.roîilo n»éeUWa ia aaiiowtva. 2. 0 ¿abriter ni. zakljnéka ia leta 1931. 3. B-y.j |h -i -m % ; M. ¡% •i lUUmM MVm-M typ- hM\ Iliri m v Otroški voziček kapi Knez Iran, Rubor, 81oTenj-gradee. 2—2 82 Avtomat za godbo dobro ohranjen, igra 12 komaiov, se po ceni proda v geoUlal Pri staa it. 1, Maribor. 2- 2 «0 UGODNO KUPITE: 1 žičnata žimnica (Drahteinsatz) K 432-—, 1 tridelna žimnica z afrik K 1400-—, vrvi za perilo 15, 20, 25, 3«, 40 in 50 m dolge, plahte impregnirane za vozove 2—4 m široke in 3—6 m dolge 1 kvadratni meter K 200'—. Spodnje hlače, cajg hlače, srajce vseh vrst, modro platno, plavotisk, tkanina in mangin za postelje, namizne prte, hlačevmo i. t. d. po tovarniških cenah v trgoviai ALOJZIJ GNIUŠEK, Maribor, Glavni trg štev. 6. << v Vinogradniki pozor! Ali že imate škropilnico? — Ako ne, naročite že sedaj in sicet takoj „!esernig-oyo" škropilnico ker je ta, kakor tudi Jeserni^ov nahrbtni žveplalnik •osedaj med vsemi najboljši izdelek na tem polju. — Današnja cena s carino vred znaša: Bakrena škropilnica . . . 400 dinarjev, nahrbtni žveplalnik . . . 300 dinarjev. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: F. ZINAUER, Maribor, Aiefcsand-ova c, Ceniki, zastonj! Naročite takoj, kar bodo cena v spomladi znatno višje I 43 45. jammoB r Pozor mlinarji! Prvovrstna švicarska svilena mlinska sita (pajteljni), kakor tudi pristna volnena sita, 24 in 32 cm široka, priporoča trgovina Avgust Čadež, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35 nasproti «Stare Tišlerjeve gostilne». 3-4* 823 1 Ljudska posojilnica v Celju ppi „Belem volu". Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 41|2°|o oziroma 5°|0 44 od dneva vloge do dneva dviga Posojila daje na vknjižbo, poroštvt in zastavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji. ~ Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptnju Ml_JIIIIIIIIMMII MIMI—JL«MJlJl_lll_—OIMI IIIIIH..................... IIIHI IIII11IIOI H melje in izmenjava vse vrste žita. Mlin je na hovo 2 popravljen, ter izdeluje tudi zdrob l9 KIID U i O vse vrste zrnja po najvišji dnevni eeni. ... ............ ■■■ 1 im.ii .. . M m «II RIHARD ORSSICH, PTUJ. ®iïa1ateU ^ «al.T Kat. tislc. društvo. OdeOTOrnl crednit: yiado PnSenjak. fT.isk Cirilove tlflrarn« v Marioorju