Investicije v kmetijstvu V vsem dosedanjem sistemu fincm-siranja investicij so imeli investatorji naslednje stališče: zagutoviti čim večja sredstva, m-vestirati brez zadostnih priprav In solidnih računov glede na ekonomičnost v izvrševanju del. Danes se je stanje nekoliko po-pravilo, na kar so zlasti vplivali predpisi, po katerih je mogoče dobitl kredite na iniciativo sa-mih iovestitorjev, ki pa morajo dokazati, da so izvršili priprave in da so zagotovali vrnitev po-•ojila. Hazen tega morajo z do- rc.ooo_ I9S3 manjkanje projektantskih orga-nizacij. Te opravijo komaj del naročil. To pomanjkljivost bl lahko odpravili z izdelavo tipskih načrtov za kmeti.jske zgradbe, vendar je čudno, da takih tip-skih načrtov sploh ni. Pravza-prav imamo tipske načrte, ki so bili izdelani še 1947 in 1948, to pa so načrti dragih zgradb iz trdega materiala, katerih gradnja je ne-rentabilna t?r zato po teh na-črtih opravičeno ni mogoče več graditi. Ali se pa morda pro-jektantskim organizacijam ne iz- IZKORIŠČANJE INVESTICM V KMETIJSTVU PO IZVORIH 5REDSTEV ZtfEZNA REPU8LISK.A POKRAJINSKA IN LOKALNA lotetrijn odstotkom sodelovati z lastnimi sredstvi pri stroških investicij. V lcmetijstvu so potrebe po in-vesticijah nedvomno zelo velike. Pri večini kmetijskih organizacij pa opažamo še vedno veliko sla-bost v tem, da svojih investicij-skih planov, ne izdelujejo po pri-pravljenih organizacijsko-gospo-darskih planih (kmetijskih osno-vah). Kmetijske arganizacije investl-rajo nep-ripravljeno, od primera do primera, ali od natečaja pa do moznosti, da dobijo kredit, ter zato svojo invest.ici.isko graditev rešujejo del za delom. Nekega dne, ko bo obdelana njihova kmetijska osnova in dokončno določena smer proizvodnje, pa le bo lahko zgodilo, da bodo ngotovili, da so bili določeni ob-Jekti zgrajeni po nepotrebnem. Kapake pa se popravLjajo drago ln težkio. V praksi precej počasj prodira prepričanje, da je treba tovesticijsko graditev neke kme-tljske organizacije začeti prav tako kakor investicijsko graditev kake tovarne: treba je določiti smer prodzvodnje dn določiti vse potrebne investicijske objekte. Na deveti natečaj, ki je bil raz-p&san za posojila za investicije v kmetijstvu in za katerega je bllo določeno, da se bodo poso-Jfla dajala predvsem tistim kme-tidskim organizacijam, ki svojo investicijsko graditev v celoti Izvajajo, se je prijavalo samo 29 posojilojemalcev, ki so imeli po-polne programe. Vsi drugi so sc usmerili na delne investicdje. Pri tem je treba pripamniti, da je relativno majhno število kmetdjskih organizacij zadostno arondiralo zemljišča. To zlasti veljja za kmetijake orgaraizacije, hl so bile v zadnjih letih osno-vane na zemljišču, ki je bilo iz-ločeno po zakonu o kmetijskein lemljiškem skladu. V teh prime-rih sploh ne moremo govoriti o popolmi tnvesticrijski graditvi, do-kter ne bodo kančali arondacije. To dejstvo kaže še na neko dru-go pomanjkljovost, to je na po- plača izdelovati tipskih nafrtov? V takena poloiaju prihajajo kmetijske organizacije v banke večinoma kot posojilojemalci za posamezne investicijske namene. V prvih letih so posojila pre-težno uporabljali za kmetijske gradbene objekte. Pozneje se je struktura in.vesticij izpreminjala v korist melioraoij. kmetijskili strojev, živine in dolgoletnih na-sadov. V letu 1945 smo največ sredstev porabili za melioracije. Tudi na devetem natečaju za in-vesticijska posojila za leto 1956 so največjd zneski določeni za melioracije. Še vedno pa ne sto-rimo dovolj za rekonstrukoijo zapužčenih meHoracijskih objek-tov i-n za drobne melioraeije, kar bi lahko z majhnimd sredstvi dalo hit o dobre rezultate. Ob-stoji pa nasprotno težnja, da bl se lotili gradnje zelo velikih me-lioracijskih objektov, ki jih je treba graditi več let in fci za mnogo let v naprej angažirajo »redstva. Posebno pozornost zasluži vprašanje, iz kakžnih virov in v kakšnem obsegu je treba ffinansirati investicije v kmetij-stvu. V preteklih letih smo naj-več kmetijskih investicij finan-sirali iz zveznih skladov. Repu-bliški in lokalni viri so bili bolj zainterejirani na gradnji indu-strijskih objektov. Ce pa je po-trebno spremeniti strukturo in-vesticij v korist kmetijstva, tedaj je nujno, da uporabimo tudi druge vire, ne samo zvezne. Iz zveznih virov bi bilo treba pred-vsem zagotoviti finansiranje ti-stih Investicdj ali tistih podrofij ali tistih kmetijskih organizacij, ki bodo pripomogle k povečanju proizvodnje »ključnih proizvo-dov«, od katerih je odvisna naša plačilna bilanca, kakor so na primer žito, industrijske rastline in maščobe. Za druge investicije IZKORISČANJE INVESTICIJ V KMETIJSTVU PO LJUD- SKIH REPUBLIKAH (v milijardah dinarjev) _i Sft&i|d SLOVEUI|A b ; u HAKCDOUI|A cauA GonA bj morali najti sredstva iz repu-bliških in lokaLnih virov. VeL sredstev bi bilo treba dati za gradnjo objektov za vskladišče-nje, dodelavo in predeiavo kme-tijskih pridelkov, da bi lahko obvarovali že gotove pridelke. V vsakera primeru pa morarao imetd pred očmi večjo uporabo lokalnih sredstev, zlasti sredstev kmetijskih organizacij, za žirše investiranje v kmetijstvu. Napačno pa bi bilo misliti, da je kmetdjska proizvodnja odvis-na samo od veličine investicij. SE NA SKUPNE INVESTI-CIJE ZA LETO 1?53, I9S4 IN ZA 1—IX. LETA 1955 CeJotna investicijska graditev našega kmetijstva zahteva velika sredstva, ki jih bomo lahko za-gotovili šele v daljšem časovnem obdobju. Naše kmetijske organi-zacije pa lahko z boljšo organi-zacijo dela, z boljšo to večjo uporabo agrotehničnih ukrepov povečajo svojo proizvodnjo ter hkrati pripravljajo solidne kme-tijske osnove In investicijska plane, ki jih bodo lahko uresnl-čile takrat, ko bodo za to imele možnosti. Dragoš Stankovič ^^ GRADBENA DELA, VKLJUCNO Z MELIORACIJAMI FP^> OPREMA IN MONTAZA |------1 DREVESNICE IN POGOZDOVANJE PIIIJIHI OSTALO ZIVINA