Časopis občine Kamnik, 7. april 2017, leto 2, številka 7
Poklon Maistru in nagrajencem
Tudi letošnji občinski praznik, ki ga Kamnik praznuje 29. marca, na rojstni dan rojaka Rudolfa Maistra, je minil v znamenju Maistrovih vrednot in tistih, ki so s svojim delom v občini pustili pomembne sledi.
Jasna Paladin
Kamnik - Prireditve ob občinskem prazniku se v občini odvijajo že od sredine marca in se bodo sklenile jutri, 8. aprila, osrednje praznovanje pa je občina pripravila v sredo, 29. marca, na dan samega praznika. Kot že vsa minula leta doslej se je osrednje praznovanje odvilo v dveh delih. Po položitvi lovorjevega venca v preddverju občinske stavbe so se vodstvo občinske uprave, gostje in številni občani zbrali ob spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev, kjer je znova sodelovala tudi Častna enota Slovenske vojske.
Venec k spomeniku sta položila župan Marjan Šarec in ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je bila tudi letošnja slavnostna govorni-
ca. Povzela je Maistrova dejanja ob koncu prve svetovne vojne ter poudarila njihov pomen.
Ponos, da se je Rudolf Maister rodil prav v Kamniku in tu preživel prvih šest let svojega življenja, je izrazil tudi župan Marjan Šarec. »In če pravijo, da te tista najzgodnejša leta zaznamujejo, potem si lahko upravičeno lastimo malo zaslug, da ga je Kamnik izoblikoval v človeka, kakršen je bil. Bil je odločen. Bil je človek na pravem mestu, v pravem trenutku in naredil je tisto, kar se je od njega pričakovalo. Zakaj danes praznujemo? Praznujemo zato, ker nam velikokrat manjka ponosa. Ker nam velikokrat manjka odločnosti. Ker nam velikokrat manjka tudi zavedanja, kaj je naša zgodovina in tega, da smo Slovenci lahko
ponosni na tisto, kar imamo,« je povedal župan, ki je svojim soobčanom še mnogo več povedal v nadaljevanju, na osrednji slovesnosti v Domu kulture Kamnik.
Kaj je bilo narejenega v zadnjem letu dni
Pred polno dvorano Doma kulture Kamnik je župan podrobno povzel vse večje pridobitve v minulem letu. »Vsi smo občani naše občine in vsi se moramo tudi potruditi zanjo, da nam bo v ponos. Naša občina je za slovenske razmere zelo velika in razvejana, s svojimi 29.500 prebivalci tudi zahtevna za usklajevanje vseh interesov družbe. Sodbe o uspešnosti našega dela so lahko takšne ali drugačne. Ne morem in ne smem trditi, da smo bili na vseh po-
dročjih uspešni, najboljši in da boljših od nas ni, ni mi pa tudi nerodno stati pred vami in reči, da smo v smer napredka premaknili veliko. Med drugim smo pred kratkim prejeli tudi priznanje zlati kamen za najprodor-nejšo občino v regiji, jeseni pa priznanje Turistične zveze Slovenije za najlepše mesto v kategoriji srednjih mest. Priznanje ni blazina, na kateri se mirno spi, temveč je veslo za veslanje proti toku. Če se ustaviš, te bo odneslo. Trdno verjamem, da bomo upravičili zaupanje ocenjevalcev tudi v prihodnje in se trudili vsak dan znova,« je svoj govor občanom in gostom začel župan Marjan Šarec in v nadaljevanju omenil številne opravljene in uspešne projekte.
> 3. stran
Letošnji občinski nagrajenci skupaj z županom Marjanom Šarcem in obrambno ministrico Andrejo Katič
OBČINSKE NOVICE
Varnejši pred poplavami
Občina je skupaj v ministrstvom za okolje in prostor v zadnjem letu in pol obnovila dober kilometer p roti -poplavnih zidov ob Kamniški Bistrici, s čimer so bistveno povečali poplavno varnost tega dela Kamnika.
stran 2
IZ NAŠIH KRAJEV Tuhinjci s svojo godbo
Konec minulega leta so člani Turističnega društva Tuhinjska dolina znotraj svojih vrst ustanovili Godbo Tuhinjska dolina, ki si je za svoj prvi javni nastop izbrala nedavni velikonočni sejem pred Termami Snovik.
stran 6
MLADI
V	finalu oddaje Hej, DJ!
V	novem projektu za še neuveljavljene didžeje na frekvenci nacionalnega radia je z zmago v glasbenem dvoboju uspela mlada Kamni-čanka Aleksandra Perčič.
stran 9
DRUŠTVA
Združeni že šest desetletij
Sredi marca so člani Združenja šoferjev in avtomehani-kov Kamnik obeležili 60-le-tnico delovanja. Število članov sicer upada, ne pa tudi število preventivnih akcij na področju prometa, v katerih so aktivni.
stran 12
v
V Štacjonu so praznovali rojstni dan
Dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju v Kamniku deluje že pet let.
»Potniki« Štacjona so ob petem rojstnem dnevu centra pripravili prisrčno slovesnost. / Foto: Jasna Paladin
Jasna Paladin
Kamnik - Dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju Štacjon, ki ima svoje prostore v nekdanji železniški postaji v središču Kamnika, že pet let deluje v okviru Centra za socialno delo Kamnik in že vseskozi ob močni podpori Občine Kamnik. Ob vseh težavah, s katerimi so se soočali ob ustanovitvi, so na prehojeno pot zelo ponosni. »Pred petimi leti so imeli nekateri svetniki veliko povedati o primernosti lokacije Štacjona in so temu centru nasprotovali, a Štacjon nam je danes lahko še kako v ponos in veseli smo lahko, da smo pred leti prepoznali vrednost ustanovitve tega dnevnega centra, ki mnogim predstavlja drugi dom, nekaterim celo prvega, saj
se tu ne glede na vse počutite dobrodošle in koristne. In prav to je bil pred petimi leti tudi naš cilj,« je na prisrčni slovesnosti ob petem rojstnem dnevu povedal župan Marjan Šarec.
Potniki - kakor sami sebi rečejo uporabniki Štacjona - so ob rojstnem dnevu svojcem in drugim obiskovalcem predstavili, kaj vse v centru počnejo (ustvarjajo, kuhajo, telovadijo, skrbijo za okolico stavbe, hodijo na izlete, se družijo ...), ob tem pa pokazali veliko dobre volje in pozitivne energije pa tudi hvaležnosti, da jih okolica ne obsoja, pač pa jim pomaga. Kot se za slavje spodobi, ni manjkala niti torta, ki sta jo županu pomagali razrezati direktorica Centra za socialno delo Kamnik Maja Gradišek in vodja Štacjona Tina Širnik.
Pobrali približno dvanajst ton odpadkov
Kamnik - Predzadnjo soboto v marcu in prvo v aprilu so po vsej občini potekale spomladanske čistilne akcije, pri izvedbi katerih je z vrečami, rokavicami in odvozom odpadkov pomagala tudi občina. Kot so nam sporočili, je bilo pobranih za približno osem ton kosovnih in štiri tone mešanih komunalnih odpadkov. Največ odpadkov so pobrali v Špita-liču, na Pšajnovici in v Srednji vasi. So pa komunalni delavci opazili, da so nekateri odpadke na zbirna mesta pripeljali od doma, čemur čistilne akcije seveda niso namenjene. J. P.
DAN UGODNOSTI
ZA OBČANE KAMNIKA 13. 4. 2017
VRTNI CENTER ARBORETUM ODPRTO VSAK DAN
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Občinske novice
OBVESTILO
Občina Kamnik obvešča, da bo dne 7. 4. 2017 na spletni strani www.kamnik.si objavljen javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2017, in sicer za naslednje ukrepe:
•	Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo
° Posodabljanje kmetijskih gospodarstev o Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
•	Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov
•	Sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije
Marjan Šarec l.r.
ŽUPAN
Obnovili bodo Murnovo ulico
Kamnik - Občina Kamnik se bo lotila obnove dotrajane Mu-rnove ulice, zato je v teh dneh strokovna komisija za izvedbo odpiranja ponudb že izvedla javno odpiranje ponudb, prispelih na javno naročilo za rekonstrukcijo omenjene ulice. Ponudbo je oddalo deset ponudnikov, po pravnomočnosti odločitve pa bodo z izbranim ponudnikom, ki bo izpolnjeval vse zahteve iz razpisne dokumentacije, sklenili pogodbo za izvedbo del. J. P.
V zdravstvenem domu nova družinska ambulanta
Kamnik - Iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik so sporočili, da je v ponedeljek, 3. aprila, začela z delom nova ambulanta družinske medicine. Vodil jo bo novi zdravnik Rok Ravnikar, dr. med., specialist družinske medicine, ambulanta, ki ima svoje prostore v 1. nadstropju zdravstvenega doma, pa že sprejema nove paciente. Za izbiro dr. Ravnikarja za svojega osebnega zdravnika lahko pacienti pokličejo po telefonu številka 01 831 86 78. J. P.
Obvestilo
Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik.
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
NAROČNINE:
Špela Volčjak
narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 21. aprila 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 13. aprila 2017.
Varnejši pred poplavami
Občina Kamnik je skupaj v ministrstvom za okolje in prostor v zadnjem letu in pol obnovila dober kilometer protipoplavnih zidov in brežine Kamniške Bistrice, s čimer so bistveno povečali poplavno varnost tega dela Kamnika.
Jasna Paladin
Kamnik - Omenjene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti so med trgovino Spar in Titanovo brvjo izvedli med septembrom 2015 in majem 2016, pred dnevi pa so jih v sklopu praznovanj ob občinskem prazniku tudi uradno predali svojemu namenu.
»Občani krajevnih skupnosti Kamnik center in Perovo smo si oddahnili, saj nas zdaj reka povezuje le še v dobrem. Zadovoljni smo, ker smo varni, ker so varne šole, naša knjižnica, bloki in hiše in tudi zato, ker bo zdaj omogočena gradnja na območju poslovne cone B11 Titan Svit,« je povedala
predsednica KS Kamnik center Ivanka Učakar in se skupaj s predsednikom KS Perovo Edvardom Osenkom zahvalila predstavnikom občine in ministrstva za novo pridobitev. Gre za 1110 metrov novega zidu po desni, nižji strani reke vzdolž poplavno najbolj ogroženih predelov mesta, za kar je bilo namenjenih dobrih 400 tisoč evrov. Večino denarja (89 odstotkov) je prispevalo ministrstvo, preostanek pa občina. »Za nami je velik in zelo pomemben projekt. Ko smo se leta 2010 začeli pogovarjati o tej sanaciji, je bilo govora o skoraj treh milijonih evrov, in čeprav je ta znesek z leti postal bistveno manjši, smo
Obnovljen je bil dober kilometer dolg zid na desnem bregu Kamniške Bistrice.
s to pridobitvijo lahko mirnejši. Ta zid bo preprečil poplave in tisto najhujše, če-
Novo pridobitev sta uradno odprla župan Marjan Šarec in predsednica Krajevne skupnosti Kamnik center Ivanka Učakar. / Foto: Jasna Paladin
mur smo bili priča v preteklosti; spomnimo se samo 1. novembra leta 1990. Kamniška Bistrica je v lepem vremenu videti popolnoma nedolžna reka, a vsi, ki živimo ob njej, vemo, da je hudourniška in se ob večjem deževju hitro lahko spremeni v smrtonosno reko, ki odnaša vse pred seboj. Ta zid je za razliko od drugih zidov, predvsem tistih v naših glavah, čeprav ni lep, zelo funkcionalen,« je povedal župan Marjan Šarec.
K slovesnemu dogodku so ob uradnem odprtju s svojim glasbenim programom poskrbeli učenci Osnovne šole Frana Albrehta. Sanacija brežin Kamniške Bistrice in gradnja proti-poplavne zaščite pa s tem še ni končana, saj državo, ki je pristojna za vode, čaka še več odsekov.
Urejanje prometa se začne v naših glavah
Dobrih deset mesecev po prvi okrogli mizi v sklopu priprav Celostne prometne strategije občine Kamnik so v torek v Domu kulture Kamnik pripravili še zaključno, tokrat z naslovom Zapore gorskih območij.
Jasna Paladin
Kamnik - Priprava Celostne prometne strategije se bliža koncu, a preden bodo znani predlogi in rešitve, ki se bodo začeli izvajati, ko bodo dokument sprejeli še občinski svetniki, so pripravljavci v torek popoldne v prostorih Doma kulture Kamnik pripravili še zaključno okroglo mizo.
Še pred tem pa je bilo v sklopu dogajanja pestro in zabavno na vlaku iz Kamnika do Ljubljane in nazaj, saj so se za to, da bi bila vožnja z vlakom vsaj malce bolj privlačna, s svojim humornim
nastopom potrudili člani Kulturnega društva Priden možic. »Upamo, da smo s tem pripomogli k razmisleku, da se bolj pogosto odločite za prevoz z vlakom namesto z osebnim avtomobilom,« pravijo organizatorji, ki bodo v kratkem objavili tudi videoposnetke zabavnega dogajanja.
Da pa pri urejanju prometa ni velikokrat zabavno, ve povedati župan Marjan Ša-rec. »Celostna prometna strategija občine Kamnik je namenjena ljudem. Ljudje smo tisti, ki jo bomo uporabljati, jo sprejeli, zato je prav, da pri pripravi tudi ak-
tivno sodelujemo. Slišati je bilo kup pripomb, a velikokrat se je izkazalo, da ljudje prevečkrat gledamo le z enega zornega kota. Z današnjim dnem se delo šele začenja. Potreben je premik v glavi, da bo takšna ureditev tudi realizirana. Razmišljati bomo morali celostno, kar že samo ime strategije pove. Ljudje bodo morali kakšno pot opraviti tudi peš ali pa z javnimi prevoznimi sredstvi. Marsikaj je res stvar države, a v Kamniku smo zdaj imeli priložnost povedati, kaj pa si želimo mi,« je povedal župan Marjan Šarec.
V nadaljevanju so zbrani imeli priložnost prisluhniti primerom dobrih praks z urejanjem prometa na nekaterih zavarovanih območjih - iz Bohinja, Logarske doline, Nordijskega centra Planica in Kranjske Gore - ter pomenu razvoja gorskega kolesarjenja, vse to z mislijo na Veliko planino in dolino Kamniške Bistrice, kjer lokalno skupnost na področju urejanja prometa čaka še veliko dela, predvsem pa same občane in obiskovalce, da se bodo zavedali, da je dostop z vozili na takšna območja privilegij (ki ga bo slej ko prej treba plačati), in ne pravica.
Kamničan^ petek, 10. marca 2017
!5
Občinske novice
Poklon Maistru in nagrajencem
3 1. stran
Med projekti je župan omenil sanacijo petih zemeljskih plazov, preventivna dela na vodotokih, sanacijo Muzejske ceste proti gradu Zapri-ce, javno razsvetljavo, avtobusno postajališče in pločnik v Soteski, delovanje KIKštarterja in Podjetniški klub Kamnik, uspehe na turističnem področju, kohezij-ske projekte z gradnjo kanalizacije ob obnovo vodovodnih cevi, protipoplavni zid ob Kamniški Bistrici, obnovo spomenikov, sofinanciranje kulturnih, domoljubnih, mladinskih, godbenih, folklornih, športnih in festivalskih aktivnosti, investicije v kamniške vrtce in podružnične šole ...
Kaj pa načrti?
»Sprejeta proračuna za leti 2017 in 2018 nakazujeta, da so pred nami zahtevne naloge, zlasti proračun za leto 2017 je najvišji doslej, ker vsebuje kohezijska evropska sredstva in 7,5 milijona evrov kredita za gradnjo Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. Zlasti ta projekt nam bo v prihodnosti zapo-
Slavnostna govornica pri Maistrovem spomeniku je bila obrambna ministrica Andreja Katič.
sloval možgane in kratil spanje. Ocenjujemo, da nam bo letos uspelo začeti postopke za gradnjo, predvsem mislim na dokumentacijo. Gradili bomo v več fazah, najprej se bomo lotili same šolske stavbe, v naslednji fazi, ko bomo zbrali sredstva, pa še športne dvorane. Obeta se nam tudi nadaljevanje obnove lokalne ceste skozi Podgorje, kjer bomo zgradili pločnik in javno razsvetljavo in s tem
izboljšali varnost na tej obremenjeni tranzitni cesti. Gradbišče se nam obeta tudi v mestnem jedru, kot posledica dotrajanega električnega omrežja, ki je na meji vzdržljivosti. Elektro Ljubljana bo zamenjal glavni vod, ki napaja Kamnik. Zato smo se odločili, da bomo hkrati zamenjali dotrajano infrastrukturo, in sicer od stavbe sodišča do pošte, na koncu pa sanirali tudi vozišče, območje za pešce pa tla-
kovali, kajti sedanje stanje nam ne more biti v ponos.«
Šest občinskih nagrajencev
Župan je v nadaljevanju podelil šest občinskih priznanj; zlato priznanje sta prejela dr. Marjanca Klobčar in Janez Uršič, srebrnega Danijel Bezek in Enota za protokol Slovenske vojske, bronastega pa Alenka Juvan in KUD Hiša keramika, zakaj pa ne majolka.
Krožišče, pot in vodovod
Na te tri nove pridobitve so se krajani Volčjega Potoka in ostali občani v zadnjih mesecih že dodobra navadili, a do pred kratkim še niso imeli možnosti, da bi se ob tem skupaj poveselili. Zato je občina pred dnevi - ob občinskem prazniku - pripravila še uradno odprtje.
Jasna Paladin
Volčji Potok - Simbolično sta s prerezom traku kroži-šče na obvoznici, del rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici in vodovod, ki so ga zgradili v sklopu kohezij-skih projektov, v ponedeljek,
3. aprila, odprla podžupan Igor Žavbi in predsednik Krajevne skupnosti Volčji Potok Franc Sršen. »Danes bomo priča odprtju dveh zelo pomembnih pridobitev, ki sta močno izboljšali
prometno varnost na tem območju - krožišča, ki smo ga uredili s pomočjo Direkcije RS za infrastrukturo, ter sprehajalne in kolesarske poti, ki s podhodom pod cesto povezuje dva dela Volčjega Potoka. Odpiramo tudi tretjo pridobitev, ki pa se je dejansko ne vidi, saj je zakopana pod zemljo in pomeni veliko pridobitev ne samo za Volčji Potok, temveč za celotno občino. To je kohezijski projekt izgradnje vodovoda in kanalizacijskega omrežja. Veliko
dela, odrekanj in truda je bilo potrebnega, da danes lahko praznujemo,« je povedal podžupan Igor Žavbi. Nov vodovodni cevovod med krožiščem na Duplici in Volčjim Potokom, ki se priključuje na že prej obstoječa vodovoda, ki potekata proti golfskemu igrišču in Rudniku oziroma Šmarci, zagotavlja zadostne količine vode, zmanjšuje vodne izgube in izboljšuje požarno varnost. Vrednost investicije, ki se sofinancirana iz Kohezijskega
sklada, je znašala dobrih devetsto tisoč evrov. Montažno krožno križišče na državni cesti (postavljeno je bilo že decembra 2015) je občino stalo dobrih 38 tisoč evrov, sofinancirala pa ga je tudi Direkcija RS za infrastrukturo. Oktobra lani pa je bila urejen še 280-metrski manjkajoči del rekreacijske poti med krožiš-čem proti Volčjemu Potoku in trgovskim centrom Qlan-dia. Vrednost te občinske investicije pa je bila dobrih 36 tisočakov.
Podžupan Igor Žavbi in predsednik Krajevne skupnosti Volčji Potok Franc Sršen
Rekreacijska pot tudi v Volčjem Potoku prispeva k varnosti pešcev in kolesarjev. / Foto: Gorazd Kavčič
ZAHVALA OBČANKAM IN OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
z jutrišnjim dnem bomo sklenili letošnji praznik Občine Kamnik. Praznovati je lepo, če imaš s kom in predvsem, če imaš za kaj praznovati. Ne morem in ne smem trditi, da smo bili na vseh področjih uspešni, najboljši in da boljših od nas ni, ni mi pa tudi nerodno stati pred vami in reči, da smo v smer napredka premaknili veliko.
Dovolite mi, da se iskreno zahvalim vsakemu izmed Vas, ki ste na kakršenkoli način sodelovali pri pripravi ali izvedbi skoraj 40 dogodkov ob občinskem prazniku. Hvala Vam za Vaš čas, znanje in energijo, ki jo darujete občini Kamnik za boljše življenje vseh nas. Ni pogumen tisti, ki ne čuti strahu, pogumen je tisti, ki se s strahom spopade, ga obvlada in stori, kar se od njega pričakuje.
V duhu teh besed Vas za konec vabim na tradicionalni 12. Maistrov pohod po točkah, ki so v občini Kamnik povezane z generalom Rudolfom Maistrom v organizaciji Društva general Maister Kamnik, ki bo jutri, v soboto, 8. aprila 2017, ob 8. uri.
Vaš župan Marjan Šarec
Pisarna LAS Slovenije tudi v občini Kamnik
Kamnik - Z aprilom je tudi v občini Kamnik začela delovati pisarna LAS Srce Slovenije, katere namen bo približati delovanje Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije, v kateri sodeluje tudi Občina Kamnik. Pisarna bo namenjena vsem občanom, ki imajo projektne ideje, primerne za prijavo na javni poziv LAS. Pisarna bo predvidoma delovala vsak drugi ponedeljek v mesecu, in sicer od 9. do 15. ure v prostorih Občine Kamnik (pisarna številka 32, I. nadstropje). Prvič bodo svoja vrata odprli 10. aprila, termin sestanka pa si bo potrebno rezervirati, in sicer na elektronski naslov las@razvoj. si ali po telefon 01 896 27 13. J. P.
Nova igrala v Sneguljčici
Kamnik - Otroci enote Sneguljčica Vrtca Antona Medveda Kamnik so se pred dnevi razveselili novega igrala, ki jim omogoča dodatne priložnosti ponavljajočega se gibanja, plezanja, guganja, igranja s sipkim materialom, hojo po robovih, potiskanja, raztezanja, padanja, skakanja, gibanja čez ovire in mnogo drugega, ob tem pa je primeren tudi za otroke s posebnimi potrebami. Za igralo, katerega vrednost je skoraj 12 tisoč evrov, je občina prispevala dobrih sedem tisočakov. J. P.
Novo igralo v Sneguljčici mladi že navdušeno uporabljajo.
Voščilo župana Marjana Šarca ob velikonočnih praznikih
Spoštovane občanke, spoštovani občani, velika noč je praznik veselja, zato naj Vas navda z občutki vedrine in upanja ter prinese obilo razumevanja, vztrajnosti, besed spodbud in miru.
Želim Vam blagoslovljene velikonočne praznike v krogu Vaših najbližjih.
Vaš župan Marjan Šarec
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Občinske novice, mnenja
Iz poslanskih klopi
Prejeli smo
Vrnite
pokradene
milijarde
Srečujem se z mnogimi državljani. Ko pogovor nanese na aktualne družbene razmere, se pojavi upravičeno vprašanje: »Kdaj boste tajkunom pobrali nakradene milijarde?« Če želimo vrniti upanje v Slovenijo, je treba odpraviti temeljni vzrok nezadovoljstva in razočaranja: dvojna merila.
Proces privatizacije se je v preteklih petindvajsetih letih v Sloveniji žal izrodil v tri etape »prihvatizacije«. Prva etapa se je začela v devetdesetih, ko so posamezniki, ki so imeli dobro znanje in informacije, zlorabili neznanje in nevednost večine državljanov, ki, opogumljeni z izjavami ekonomista dr. Jožeta Mencingerja, da so certifka-ti ničvreden papir, niso posvečali pretirane pozornosti takratnemu lastninjenju družbenega premoženja. Druga etapa »prihvatizacije« je bila še bolj sprevržena. Začela se je v času gospodarske konjunkture, ko so direktorji velikih podjetij želeli postati tudi njihovi lastniki. Podjetij seveda niso kupovali s svojim denarjem, ampak z denarjem podjetja. S fiktivnimi računi so velike količine denarja spravljali v davčne oaze. V davčnih oazah parkiran denar je bil namenjen za nakup podjetja. Tretja etapa »prihvatiza-cije« se odvija prav danes, ko se denar, ki je bil v preteklosti naložen v davčnih oazah, znova vrača v Slovenijo preko najrazličnejših finančnih skladov ali »podjetji - poštnih nabiralnikov«. S tem denarjem izbranci s pomočjo DUTB in SDH po-
Marec je za Občino Kamnik praznični mesec. Letos ne samo zaradi slovesnosti ob občinskem prazniku, pač pa tudi zato, ker je Občina Kamnik prejela nagrado Zlati kamen 2017 za razvojno najbolj prodorno ob-g čino v Osrednji in Jugovzhodni | Sloveniji.
ž Utemeljitev priznanja razkriva, | kako drugi - namreč strokovna s javnost - gledajo na našo občino: 1 • Kamnik je nadpovprečno ra-| zvita slovenska občina z moli; čnimi razvojnimi aktivnostmi, ki 1 zajemajo vsa ključna področja in g vrsto inovativnih projektov. | • Razvoj občine se močno opira § na turizem; trženje destinacije je i sistematično, občina se povezu-

ceni kupujejo podjetja. Vsi, ki delujemo v politiki, smo prvi poklicani, da s konkretnimi dejanji ukrepamo in ustavimo takšno »prihvatizacijo«. Ukradene milijarde je treba vrniti v Slovenijo. V proračun seveda, preko plačanih davkov ali zaplenjenega nezakonito pridobljenega premoženja. Na primer nemška Zvezna obveščevalna služba je za 4,2 milijona evrov na črnem trgu odkupila podatke o imetnikih bančnih računov v Liechtensteinu. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je Nemčija od svojih državljanov, ki so imeli denar v davčni oazi, iztisnila mnogo več davka na kapital, kot jo je stal nakup seznama imetnikov bančnih računov v davčni oazi. Kaj pa pri nas? Resne vneme, da se nakradene milijarde vrnejo v Slovenijo, ne čutim. SDV oziroma UDBA je bila nekoč glavni slovenski operater za finančne mahinacije v tujini. Če veste, da je na njenih temeljih nastala SOVA, potem vam je najbrž jasno, zakaj neke hude gorečnosti za iskanje ukradenih milijard v davčnih oazah ni. Morda je sedaj tudi bolj jasno, zakaj sem že lansko poletje predlagal, da bi morali SOVO razpustiti.
Matej Tonin, poslanec
je z drugimi kraji in je med prvimi, ki se je pri trženju močno oprla na kulinarične posebnosti območja.
•	Za resen in sistematičen pristop k razvoju turizma je Občina Kamnik že prejela več priznanj, med drugim srebrni znak kot ena od slovenskih zelenih destinacij (Slovenia Green Destination), kar pomeni, da je turistični razvoj kraja ocenjen po mednarodni metodologiji, ki izrazito poudarja trajnostni vidik razvoja turizma.
•	Občina Kamnik ima mednarodni certifikat na področju uspešnega pristopa k varstvu pred naravnimi nesrečami.
•	Coworking center za mlade podjetnike KIK Štarter je evropsko priznana dobra praksa za izboljšanje poslovnega okolja. Priznanja kažejo, da smo na pravi poti. Toda čaka nas še veliko dela za razvoj mestnega jedra in podjetništva.
Matej Slapar, podžupan
N.Si
Vojna za semena
Se vam zdijo semena kot peč-ke, ki jih izpljuvamo? Takšna so se zdela tudi meni, preden sem napisal ta članek. Seme je dragoceno in neponovljivo. Semena so osnova naše prehrane in pomemben člen v razvoju človeštva. Dvanajst tisoč let so kmetje svobodno sejali, izbirali in si izmenjevali semena. Zdaj je ta stari običaj ogrožen. Na planetu je pet kemijskih multinacionalk, ki pridelujejo semena in nadzirajo polovico tržišča. Pravijo, da je njihova naloga, da izkoreninijo lakoto po svetu. To je kavbojsko obnašanje.
Povsod po svetu so se ljudje začeli upirati tej privatizaciji. Kot odgovorni in previdni državljani zahtevajmo takojšnjo ustavitev patentiranja semen, saj je nedopustno, da bi zasebna podjetja nadzorovala prihodnost naše prehrane. V skoraj 400 večjih mestih po svetu se je temu uprlo na stotine ljudi, kmetje, znanstveniki in politiki. Ustanovili so gibanje, ki po Gandhijevem vzoru zagovarja politiko neposlušnosti. Če mislijo, da lahko patentirajo življenje, naj vedo, da jih ne bomo ubogali. Industrijsko pridelana hrana ogroža našo prehransko neodvisnost. Grozi nam vojna za semena.
V	Bruslju se je vojna za semena že začela. Z določenim zakonom bi lahko sprožili privatizacijo semen. Želijo, da bi v Džakarti, Tokiu, Braziliji jedli vsi enako hrano oziroma nezdrava živila. Tisto, kar je narava ustvarila za nas, želijo spremeniti v trgovsko blago.
V	čigavi lasti so torej semena? So javna dobrina ali le trgovsko blago? Tudi v Franciji je lepa zlato rumena pšenica zrasla iz kategoriziranih semen. Za prodajo mora biti vsaka sorta pšenice ali koruze vpisana v sortni katalog rastlin. Vanj zapisujejo njihova imena, lastnosti in predvsem njihove lastnike. Danes je približno šest tisoč sort, ki so po večini v lasti petih velikih podjetij. Semena niso več v domeni kmetov ali vaških skupnosti. Ljudje so si včasih izmenjevali semena. Tisti, ki želi ustvariti novo sorto, verjame, daje za obnavljanje semen dovolj, da se seme poseje.
Kako v Sloveniji ukrepamo na področju zaščite semen oz. možnosti ohranitve samozadostne in predvsem neodvisne proizvodnje? Na področju se-menarske industrije moramo stremeti k temu, da je poraba certificiranega semena čim večja, kakor tudi, da je varstvo naše intelektualne lastnine (sorte, blagovne znamke) čim bolj zaščiteno. Rešitev v neodvisnosti od multinacionalk vidim v vlaganju v razvoj novih sort, ki bodo konkurenčne glede na tuje in jih bodo kmetje kupovali. Zato podprite ustanovitev hranilnice semen na Gorenj-
skem in vlaganje tudi v razvoj na tem segmentu, kar pa je seveda zamudno in potrebuje svoj čas. Pridobite čim več semena avtohtonih slovenskih sort in poskrbite za semena. Ali lahko dokažete, da lahko delate vse tisto, kar so nekoč počeli naši očetje, pradedi? Čeprav se je svet spremenil, lahko še vedno sami pridelujemo seme koruze. Naši očetje so opustili to delo. Želim, da ste čim bolj neodvisni pri vseh opravilih. Tudi pri semenih. Brez semena ni življenja. Poskrbite za lastno zalogo semen in vedno boste vedeli, kaj raste na vašem vrtičku. Ferenc Godina, Ljubljana
Skoraj
pozabljeni stric
Je že tako, da se običajno največ sorodstva zbere na pogrebih. Ko je umrl eden od bratrancev, se nas je predlani novembra zbralo osem od sedemnajstih še živih. S sestrično Micko, ki živi na Jesenicah, sva se odločila, da obiščeva bratranca Maksa, ki živi v Bakov-cih pri Murski Soboti. Pred skoraj pol stoletja sem bil z očetom na njegovi poroki, nato pa se nisva več videla. Srečanje treh sorodnikov je bilo prisrčno, polno spominov in čustev. Maks je bil rojen med vojno, ko je njegova družina še bivala na maminem domu v Stranjah. Njegov oče je bil pekovski pomočnik in je bil ob prenosu partizanske pošte zaradi izdaje iz zasede ubit v Godiču. Maks se je preselil nazaj pod planine, saj je dobil službo v Utoku. Po nekem srečnem naključju sta si z bodočo ženo začela dopisovati in ta dveletni stik ju je pripeljal do poroke. Preselil se je v Prekmurje in rodil se jima je sin Bojan. Zaposlitev si je našel na pošti in tam vztrajal 35 let do upokojitve. Danes ima dve vnukinji, Valentino in Renato, in dve pravnukinji, ki mu delata veselje in krajšata dneve. Njegovo veliko veselje je športni ribolov, saj v »njegovem« ribniku plavajo krapi, ki tehtajo tudi 12 kilogramov. No, tudi po izlovu plavajo, saj jih spusti nazaj v vodo. Po horoskopu je vodnar in je prepričan, da je njegovo življenje povezano z vodo. Tudi na njegovem vrtu, ki ga krasi mogočna lipa, posajena v letu samostojnosti, teče majhen potoček. Rad hodi v naravo in fotografira. »Očeta nisem poznal, ker sem bil premlad, ko je umrl. No, počakal bom še nekaj časa, ko se bosta tam nekje v drugem svetu najini duši srečali.« Mene pa je ganila žalostna usoda strica. Vsaj njegov grob bi lahko obiskal. A tega na pokopališču v Stranjah nisem našel. Tudi v župnih knjigah njegov pokop ni zabeležen. Kaj zdaj?
Na pomoč so spet priskočili sorodniki s podatkom, da njegova žena Slavica biva v Domu sta-
rejših občanov v Kamniku. Hitro sem jo našel. Takole se je živahna šestindevetdesetletnica spomnila smrti moža: »Mož je bil pekovski pomočnik v pekarni v Kamniku. Delal je vse noči, podnevi je bil prost. Imela sva tri otroke in stanovali smo pri meni doma pri Anžu v Stranjah. Ko je za partizane prenašal sporočilo iz tuhinjske doline, je bil pred zadnjo hišo v Godiču ustreljen. Celo noč nisem spala, saj sem slišala rafal, vedela pa sem za njegovo nalogo in rekel je, da bo prišel domov. Ni ga bilo. S sestro sva zjutraj po policijski uri odšli s kolesi preko Bistrice v Godič. Naši sva ga na tleh, v krvi ... Nemški oficir nama je dal nekaj ur časa za pokop. Pokopali smo ga v Stranjah za cerkvenim zidom, brez župnika in cerkvenega obreda. Šele po svobodi smo ga prekopali na pokopališče in tudi cerkveno pokopali. Bil je dober človek ...« Slavici so se orosile oči in pogovor je na hitro končala.
Janez Volkar, Mengeš
Meščanska korporacija Kamnik in občinska stavba
V časopisu Kamničan-ka smo v 6. številki lahko prebrali prispevek z naslovom Meščanska korporacija Kamnik in občinska stavba, v katerem g. Drago Sopčič iz Ljubljane v zvezi z zahtevo po vračilu občinske stavbe povsem nekritično namiguje na izsiljevanje občinske uprave oz. mestnih veljakov. Zakon o denacionalizaciji določa, da nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če služi za opravljanje dejavnosti državnih organov oz. drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino. Če nepremičnine v naravi ni mogoče vrniti, gre upravičencu odškodnina.
MKK v postopku zatrjuje, da je sedanjo občinsko zgradbo mogoče nadomestiti z drugo, in sicer se občina po mnenju MKK lahko seli v Mekinjski samostan ali pa v bivšo Stolo-vo upravno stavbo na Duplici. Občina tej trditvi oporeka, saj to dejansko ne drži. Prav tako občina v postopku oporeka vračilu nepremičnin na pokopališču Žale, Malem gradu ter nepremičnine, v kateri je Policijska postaja Kamnik. MKK zatrjuje, da ji je pravzaprav vseeno, ali dobi občinsko stavbo nazaj v naravi ali pa dobi odškodnino, plačano s strani države. Da bo le vse v skladu z zakonom. Pa vendar to ne drži. Vse bolj se vsiljuje misel, da MKK na vsak način želi v naravi dobiti občinsko zgradbo, pa četudi za ceno selitve javnih služb izven
mestnega središča. To je po eni strani pravzaprav razumljivo. Dejstvo je namreč, da namerava MKK v primeru, da dobi v naravi vrnjeno občinsko zgradbo, od občine zahtevati tudi odškodnino zaradi ne-možnosti uporabe za vsa leta od vložitve zahtevka (1991) dalje.
»Za vsak slučaj«, da pa vendarle ne bi prišlo do zavrnitve njenega zahtevka oz. izplačila odškodnine s strani države, je MKK občini »velikodušno« ponudila občinsko stavbo v najem. Zakaj najem, spoštovani člani MKK, ko pa se vendar uprava po vaših zatrjevanjih tako z lahkoto seli drugam?
»Pretvorba« lastništva v najemno razmerje po našem mnenju ne more biti situacija, ki jo predvideva zgoraj navedena določba. Sicer bi se lahko s ponudbo o najemu upravičenec vedno (četudi morda s figo v žepu) polastil nepremičnine. Kasneje pa bi po lastni volji najemnino višal ali pa odpovedal najem. Konec koncev je najemna pogodba še vedno le pogodba, od katere se da odstopiti. V tem primeru pa najemnica ne bi imela več možnosti ugovora, da se nima kam seliti. To za najemno razmerje ni relevantno! Pa poglejmo drugo situacijo. Povsem zakonito. Če bo v postopku dokazano, da (sedanje) nepremičnine ni mogoče nadomestiti z drugo, bo država korporaciji plačala odškodnino, občina pa bo obdržala nepremičnino. Res je sicer, da MKK ne bo upravičena zahtevati odškodnine od občine, vendar ob tem ne gre spregledati dejstva, da bi ta odškodnina bila plačana iz javnih sredstev, v kolikor bi se takšna zahteva izkazala za utemeljeno. Sredstev občanov občine Kamnik. Sredstev, ki jih občina namenja za gradnjo infrastrukture, za vrtce in šole, šport, kulturo, kmetijstvo, podjetništvo, socialo . Res je, korporaciji je bila storjena krivica, ki jo je treba popraviti. Z vračilom v naravi ali pa s plačilom odškodnine. Tudi izplačilo odškodnine šteje za popravo krivic, mar ne? Ne dopustite, da se pripetijo nove krivice, spoštovani člani MKK. Krivice, ki bodo povzročene vsem občanom občine Kamnik.
Za to, g. Sopčič, se borijo mestni veljaki. Za to, da bo občina še naprej dostopna za vse občane, da bo še naprej skrbela za opravljanje javnih služb, za napredek, gospodarski razvoj, pa tudi za najšibkejše prebivalce občine! . Pa v tem primeru mestni veljaki sploh niso pomembni ... tudi člani MKK ne ... Njihovi položaji bodo slej ko prej končani ... Občina (in občinska zgradba) pa bo tu še dolgo. Poskrbimo skupaj, da bo tudi v prihodnje čim bolje služila občanom in skupnosti.
Maja Sušnik, direktorica občinske uprave Marjan Šarec, župan
Kako nas ocenjujejo drugi?
Kamničan^ petek, 10. marca 2017
!5
Aktualno
Sergej Bubka na Veliki planini
Nekdanji atlet svetovnega kova je obiskal organizatorje letošnjega evropskega prvenstva v gorskih tekih ter si ogledal start teka v Godiču in cilj na Veliki planini.
Jasna Paladin
Podjelša, Godič - Sergej Bubka, legendarni ukrajinski atlet, ki v svojem športnem pokoju opravlja funkcijo podpredsednika Mednarodne atletske zveze, (IAAF) se je v petek, 24. marca, v družbi nekaterih funkcionarjev atletske zveze sprva oglasil v Pod-jelši, na domu vodje 16. Evropskega prvenstva v gorskih tekih - Dušana Papeža in njegove žene Mire, kjer je tudi sedež Kluba gorskih tekačev Papež. Po sproščenem druženju ob domačih mesninah in pecivu ter prijateljskem klepetu so gostitelji
Bubko odpeljali na prizorišče starta letošnjega evropskega prvenstva (to bo med 7. in 9. julijem), ki bo v Eko resortu pod Veliko planino v Godiču, kjer ga je sprejel lastnik Matjaž Zorman, nekaj minut pa si je sicer zelo sproščeni in nasmejani Bubka vzel tudi za novinarje. »V Sloveniji sem bil že večkrat, včasih se tu počutim že kot doma. Slovenija je znana po dobrih športnikih in s svojim podnebjem in čudovitimi gorami več kot primerna za organizacijo takšnega tekmovanja, kot je evropsko prvenstvo v gorskih tekih. Prav tako ste Slovenci strastni navijači in zato je od-
Sergeja Bubko je najprej sprejel predsednik Kluba gorskih tekačev Papež Dušan Papež.
Sergej Bubka na ogledu starta letošnjega evropskega prvenstva v gorskih tekih, ki bo v Eko resortu pod Veliko
planino v Godiču. / Foto: Gorazd Kavčič
ločitev, da ste organizatorji prvenstva, odlična,« je bil zgovoren Bubka. Precej neformalen obisk, ki organizatorjem in Kamniku utegne narediti veliko reklame, se je nadaljeval na Veliki planini, kamor so Bubko z avtom odpeljali na ogled dela proge in cilja gorskega teka, ki bo znova na Gradišču. Toplo in sončno vreme je planino prikazalo v vsem njenem sijaju, zato ne preseneča, da je bil Bubka nad videnim navdušen. Organizatorji evropskega prvenstva v gorskem teku v začetku julija pričakujejo okoli 500 tekačev in njiho-
vih spremljevalcev iz okoli tridesetih držav, in čeprav imajo v Klubu gorskih tekačev Papež tudi z organizacijo mednarodnih tekem že veliko izkušenj, jih za izpeljavo prvenstva na takšnem nivoju čaka še nekaj dela. V pomoč jim bo sicer evropska atletska zveza, a pričakovanja so velika, saj se uspešnost takšnega dogodka ne meri le po ustreznosti proge in športnih dosežkih, ampak tudi po odnosih z javnostmi, spremljevalnih dogodkih in predvsem protokolu - vse te priprave pa so v taboru organizatorjev že v polnem zagonu.
Prašnikar še kar zanemarjen
Čeprav je Alojz Prašnikar zaslužen, da je v Kamnik leta 1891 pripeljala železniška proga, je medaljon z njegovim reliefom na pročelju Železniške postaje Kamnik že več let zanemarjen. Preverili smo, kdo je za to odgovoren.
Jasna Paladin
Kamnik - Na to, da je medaljon z reliefom graditelja kamniške železniške proge Alojza Prašnikarja že dlje časa zanemarjen, počečkan in neugleden ter tudi brez tablice, ki je ob postavitvi sporočala, kdo na medaljo-nu sploh je, nas je opozorilo že nekaj občanov. Medaljon je 15. junija leta 1991 - ob stoletnici kamniške proge - postavila Občina Kamnik. Ker je objekt kulturno zaščiten, smo se obrnili na Zavod za varstvo kulturne dediščine, od koder so nam sporočili, da je avtor medaljona akademski kipar Peter Mali. »Žal trenutno nimam podatkov o napisu na manjkajoči ploščici in upamo, da bomo našli kakšno fotografijo, da bomo ugotovili napis. V zvezi s tem bomo skušali poiskati in povprašati tudi kiparja. Domnevamo, da je najbrž
izdelal tudi ploščico z napisom,« so nam sporočili. Neuglednega stanja se zavedajo tudi na občini, a s prstom kažejo na lastnika -Slovenske železnice. »Sodelavci so v preteklih letih že večkrat posredovali pri Slovenskih železnicah za ureditev omenjenega objekta, vendar za to žal ni posluha. Navedeno ne pomeni, da ne
bomo več poskušali, prav tako pa se trudimo najti morebitno drugo rešitev,« pravijo na občinski upravi. Ko je že kazalo, da Slovenske železnice posluha ne bodo imele niti za novinarska vprašanja, nam je po vztrajanju in večkratnih odzivih le uspelo dobiti njihov odgovor. »Menimo, da je za ohranjanje obeležja dolžna
Alojz Prašnikar, graditelj kamniške železniške proge, si zagotovo zasluži več kot počečkan medaljon brez napisa.
skrbeti Občina Kamnik, ki je po vsej verjetnosti podprla postavitev obeležij znanim Kamničanom. V podobnih primerih pobud za postavitev obeležij na naših nepremičninah damo prosilcu soglasje, v katerem je navedeno, da mora na svoje stroške skrbeti za vzdrževanje obeležja,« so nam med drugim sporočili, o morebitni obnovi precej neugledne fasade pa: »Stavba železniške postaje Kamnik je del javne železniške infrastrukture v lasti Republike Slovenije, družba SŽ-In-frastruktura pa je upravljavec te infrastrukture. Sredstva za vzdrževanje javne železniške infrastrukture zagotavlja Republika Slovenija. Obnova fasade postaje Kamnik v celoti ni predvidena za obnovo v naslednjih nekaj letih, bomo pa v okviru rednih vzdrževalnih del obnovili posamezne dele fasade.«
Podobe
Križnikovih pravljic
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je razpisala likovni natečaj z naslovom Jenkret je biv -podobe Križnikovih pravljic, namenjen pa je osnovnošolcem.
Jasna Paladin
Kamnik - Križnikov festival se bo letos odvijal 9. in 10. junija, del dogajanja pa bo znova razstava likovnih del osnovnošolcev na temo Križnikovih pravljic. Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je zato skupaj z ostalimi organizatorji že objavila razpis natečaja, s katerim k sodelovanju želijo privabiti čim več mladih - ti lahko sodelujejo v okviru šol ali pa kot posamezniki. Likovni natečaj traja že od 10. marca, zaključil pa se bo 26. maja. Teme natečaja so portret Gašperja Križnika in pravljici Od sončne
princezinje in O motni-škem polžu, tehnike pa so lahko različne. Strokovna komisija, ki jo bodo sestavljali akademska slikarka in ilustratorka Andreja Peklar, akademski slikar Alojz Ber-lec ter Slavko Novak, predsednik Filatelističnega društva Ivan Vavpotič Kamnik, bo izbrala po tri najboljše prispevke za razstavo iz vseh treh triletij osnovne šole, izbrali pa bodo tudi motiv, ki bo primeren za ponatis na znamki. Dodatne informacije o natečaju dobite na e-naslo-vu: milena.glusic@kam.sik. si ali po telefonu številka 01
320 55 83.
Likovni in literarni natečaj za gorski tek
Kammik - Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik je na pobudo članov Kluba gorskih tekačev Papež, ki bodo julija organizirali evropsko prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino, razpisal likovni in literarni natečaj z naslovom Velika planina in gorski tek. Prireditev bo svetovno odmeven športni in turistični dogodek, z natečajem pa vabijo kamniške in ko-mendske osnovnošolce, ki si želijo sodelovati pri predstavitvi Velike planine in gorskega teka tekačem, pohodnikom, turistom in drugim ljubiteljem narave. Izdelke bodo zbirali do 28. aprila na sedežu Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik na Glavnem trgu, najboljši, ki jih bo izbrala posebna komisija, pa bodo prejeli posebna priznanja in nagrade. Več informacij pri vodji natečaja Špeli Papež Zamljen (031 421 248). J. P.
Popolna zapora ceste na Zadnji Vrh
Kamnik - Občina Kamnik obvešča, da zaradi ureditve lokalne ceste Tunjiška Mlaka-Zadnji Vrh-Tunjice od 5. aprila do 30. maja velja popolna zapora ceste za promet. V času zapore bo dovoz možen do vseh stanovanjskih hiš, obvoz pa bo urejen po lokalni cesti na odseku Tunjiška Mlaka-Mlaka pri Komendi. J. P.
Predstavitev zbornika o Francetu Tomšiču
Kamnik - Člani Društva sv. Jakob in Društva Demos na Kamniškem vabijo danes, 7. aprila, ob 19. uri v Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik na predstavitev zbornika prispevkov o Francetu Tomšiču, ki so bili predstavljeni na jesenskem simpoziju z naslovom France Tomšič in njegov čas, ter odprtje istoimenske razstave. J. P.
Velika planina že v vijoličnih barvah
Velika planina - Pomlad prihaja tudi v gore in zaplate snega so na Veliki planini že zamenjali žafrani, ki so planino odeli v vijolično barvo. Planina tako v teh dneh v še večjem obsegu privablja ne le pohodnike, ampak tudi fotografe, saj so pogledi in motivi res lepi. J. P.
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Iz naših krajev
Brezjani pletli butarice
Bojana Ložar
Brezje nad Kamnikom - Teden dni pred cvetno nedeljo je za Brezjane poseben dan. S prijatelji iz Godiča se zberejo pod gostoljubnim okriljem Prelesnikove domačije in iz zelenja izdelujejo buta-rice. Možje poskrbijo za zelenje, pri tem pa je pomembno, da ga je vsaj sedem različnih vrst. Letos so se butarice pletle iz bršljana, pušpana, spomladanske rese, brinja, oljčnih vejic ter drugih zimzelenih, večinoma okrasnih vrtnih iglavcev. V osnovo (držalo) so se spletle vrbove, leskove in bezgo-ve veje. Butarice so se okrasile s socvetjem spomladanske rese ter s črnimi bršlja-novimi jagodami. Gospa Rezka Oražem je iz krep papirja izdelovala najrazličnejše cvetove, ki so jih navzoči z veseljem vpletali med zelenje košatih butaric. Prijatelji in sosedje si med seboj radi pomagajo z nasveti in drug drugega ves čas vzpodbujajo. Slišati je veliko smeha, pohvalnih besed in zgodb iz otroštva. Izdelovanje velikonočnih butaric je namreč na Brezjah priso-
tno še iz časa naših prade-dov. Domačini vedo pripovedovati, kako vznemirljiva je bila že sama priprava na izdelovanje butaric. Navadno so z očetom odšli v gozd in v koš nabirali skrbno izbrano zelenje. Oča so znali povedati tudi, kakšen pomen ima določena rastlina, kar je bilo še posebej zanimivo, saj je osmišljalo iskanje in nabiranje. Pri pletenju in izbiranju zelenja je nato sodelovala vsa družina. Verjetno ni treba poudarjati, kako povezujoče je bilo slednje druženje, saj je bilo prepleteno s petjem, molitvijo in pogovorom, za katerega navadno kar ni bilo časa ... Predvsem otroci so stežka dočakali nedeljskega jutra, ko so pokončno in s ponosom svoje spleteno zelenje peš odnesli v mekinj-sko cerkev k blagoslovu. Butarice so po maši zataknili v izbrano sadno drevje na vrtu - za dobro letino, ali v ostrešje - za zaščito hiše in družine pred morebitno nesrečo.
Tudi letos bo tako. Butarice nas bodo še dolgo spominjale na prijetno, nostalgije polno nedeljsko popoldne ...
Materinski dan in pozdrav pomladi
Jernej Ftičar
Mekinje - Kot vsako leto je bilo v Mekinjah za materinski dan tudi letos veselo, saj so otroci podružnične šole Mekinje v nabito polni dvorani doma krajanov pripravili pester program tako za starše kot za ostale krajane.
S predstavo o ljubezni do svojih staršev so ponazorili, zakaj moramo imeti vsi svoje starše radi in se staršem tudi zahvalili za vso njihovo ljubezen. Zapeli, zaplesali in zaigrali pa so prav vsi otroci Osnovne šole Mekinje od prvega do petega razreda (na fotografiji).
V Radomljah bo spet garažna razprodaja
Radomlje - Člani Turističnega društva Radomlje jutri, v soboto, 8. aprila, med 9. in 13. uro vabijo na pomladno garažno razprodajo, namenjeno vsem, ki so sredi spomladanskega čiščenja in ne vedo, kam z rabljenimi predmeti, in tistim, ki si ceneje želijo kupiti kaj rabljenega. Pred Kulturnim domom Radomlje bodo rabljene predmete prodajali, kupovali, menjali ali podarjali. Vsi, ki bi želeli imeti svojo mizo, se morajo prijaviti organizatorjem (td.radomlje@ gmail.com ali sms na 031 727 383). Kaj vse je primerno za garažno razprodajo? Otroška oblačila in oprema, tehnična in računalniška oprema, različni izdelki za dom in vrt, knjige, zbirateljski predmeti in mnogo drugega - vse tisto, česar ne potrebujete, pa še ni za v smeti. Novost letošnje garažne razprodaje je tudi borza rastlin, kjer bo možno menjati zelenjavne sadike in druge rastline. V primeru dežja bo dogodek prestavljen na soboto, 22. aprila. J. P.
Tuhinjci s svojo godbo
Konec minulega leta so člani Turističnega društva Tuhinjska dolina znotraj svojih vrst ustanovili Godbo Tuhinjska dolina, ki si je za prvi javni nastop izbrala nedavni velikonočni sejem pred Termami Snovik.
Jasna Paladin
Snovik - Začetki Godbe Tuhinjska dolina segajo v lansko leto, ko so se 14. decembra prvič zbrali v veliko manjši zasedbi kot na prvem nastopu. Število članov zdaj hitro narašča, saj jih Klemen Leskovec nenehno odkriva in vabi k sodelovanju. Za umetniški del, torej učenje in sestavo programa, skrbi dirigent mag. Miha Kosec, ki se z vso pozornostjo posveča bolj ali manj izkušenim članom. Ti prihajajo iz Tuhinjske doline ali pa so kako drugače povezani z njo.
Kot je pred njihovim prvim uradnim nastopom povedal predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar, je godba nastala iz potrebe po igranju, po ustvarjanju in druženju mladih in mladih po srcu, ki imajo željo po igranju. Ker si želijo svoje vrste okrepiti s čim več mladimi glasbeniki, se z Glasbeno šolo Kamnik že dogovarjajo, da bi jeseni kakšen glasbeni oddelek za trobilce in pihalce odprli tudi v prostorih Osnovne šole Šmartno v Tuhinju.
Rekordno število razstavljavcev
Po dobrih treh mesecih vaj so si tuhinjski godbeniki za svoj prvi javni nastop izbrali velikonočni sejem Turističnega društva Tuhinjska dolina, ki je v nedeljo, 2. aprila,
Prvi javni nastop novoustanovljene Godbe Tuhinjska dolina / Foto: Jasn
privabil rekordno število razstavljavcev pa tudi obiskovalcev, ki jim je bilo zelo naklonjeno tudi lepo vreme. Na stojnicah je bilo mogoče opazovati, okušati in seveda kupovati različne domače dobrote in izdelke domače obrti, velikonočnemu času
primerno pa ni šlo brez velikonočnih butaric. Kot vsako leto doslej sta jih izdelovala Manja in Rajko Žebaljec iz Potoka, ki v buta-rice povežeta leskove vejice, vrbo, bršlin, brin ali oljko, malo ciprese ... ter butarico okrasita še z rožami iz krep
Manja in Rajko Žebaljec iz Potoka / Foto: Jasn
papirja. »Zelenje po okoliških gozdovih večinoma nabereva sama, pri izdelavi butaric pa nama pomagajo tudi otroci. Dela je zadnji teden kar veliko, saj se butaric ne da izdelovati na zalogo, ker zelenje sicer uvene. Kakšno bomo letos izdelali za doma, še ne veva, se je pa tudi že zgodilo, da je prav za domačo butarico, sploh večje velikosti, zmanjkalo zelenja,« smeje priznavata zakonca Žebaljec, ki si želita, da bi člani Turističnega društva Tuhinjska dolina v prihodnje v okviru velikonočnega sejma izdelali kakšno butarico velikanko. Letos sta svoje znanje izdelovanja butaric na sejmu prvič predstavila tudi Jože in Fani Baloh iz Zgornjega Tuhinja, ki pa za izdelavo večinoma uporabljata oljčne vejice, rožmarin, brin in pušpanj.
V naš kraj je prišla pomlad
Maja J. Štefin
Vranja Peč - Ko se na poti proti šoli na Vranji Peči ozremo po pobočjih, raztresenih daleč naokoli, nas prevzame prijeten občutek. Svežo zeleno barvo je razlila pomlad na travnike, drobni cvetovi nežnih rastlin trepetajo v hladni sapi južnega vetra. V zemlji se prebuja novo življenje. Ga slutimo? Ga čutimo? Vsakemu posebej bi morali posvetiti svojo pozornost, ko raste in se razvija. To je sad zemlje, brez katerega ne bi mogli živeti.
Ker ne znamo ceniti narave in njenih danosti, moramo vsako pomlad očistiti travnike in gozdove ter okolico hiš odpadkov, smeti in drugih predmetov, ki jih odvr-žemo (na nepravo mesto), ker jih ne potrebujemo več. Na pobudo Občine Kamnik je Krajevna skupnost Vranja Peč v soboto, 18. marca, organizirala čistilno akcijo,
kjer so sodelovali tudi učenci Podružnične šole Vranja Peč.
Dvoje pozitivnih plati ima pomladanska čistilna akcija (kljub grenkemu občutku zaradi neodgovornega odmetavanja nerabnih predmetov). Druženje ob delu in skrb za lastno dobro sta privabili veliko krajanov in šo-
larjev. Krajevna skupnost je poskrbela, da je bil zaključek uspešno opravljenega dela prijeten ob malici in klepetu. Še več je bilo vredno spoznanje, da je lepo živeti v urejenem okolju. Učenci Podružnične šole Vranja Peč pa ne sodelujejo le pri zunajšolskih dejavnostih. V petek, 24. marca, so
V Krajevni skupnosti Vranja Peč smo tudi letos organizirali
čistilno akcijo. / Foto: Maja J. Štefin
razveselili svoje mamice za materinski dan. To je pomemben pomladanski praznik, ki privabi v šolo na Vranji Peči mamice in babice iz bližnjih in bolj oddaljenih vasi. Ker je v šoli največ prvošolčkov (pet dečkov), je bila predstava, ki so jo izbrali za ta nastop, še posebej prisrčna. Učenci z veseljem nastopajo, besedilo se naučijo na pamet in tako razveseljujejo vse, ki se vedno polnoštevilno udeležijo vsake šolske prireditve, namenjene krajanom. Tako je bilo ta petek pred praznikom.
Da je na Vranjo Peč res prišla pomlad, dokazujeta tudi oba dneva, ki so ju skupaj preživeli krajani in šolarji. Če ne bi imela Krajevna skupnost občutka za sodelovanje s šolo in šola želje, da živi s krajani, na Vranji Peči ne bi bilo veselih in srečnih dogodkov, ki krajane povezujejo tudi s kulturo v prijetno sožitje.
Kamničan^ petek, 10. marca 2017
!5
Kultura
Petnajst let ljudskega prepevanja
Kamniške Ljudske pevke Predice že petnajst let predejo pesmi ljudskega izročila.
Bojana Klemenc
Kamnik - S koncertom Dekle, daj mi rož rdečih so v petek, 24. marca, Ljudske pevke Predice na odru Doma kulture Kamnik obeležile 15-letnico svojega delovanja. V pražnjih novih oblekah so na odru prepevale: Jelica Slavič, Ivanka Kosec, Dragica Požek, Štefka Cerar, Danica Kočar in Angelca Jagodic. Z uvodno pesmijo Predica so se številnim poslušalcem in ljubiteljem ljudskega petja predstavile s svojim nepogrešljivim spremljevalcem, ljudskim godcem Jožetom Jagodicem. Predicam so se na odru pridružili tudi glasbeni pri-
jatelji Vaški pevci iz Šentru-perta, godec Nejc Pirš iz Tuhinja, Družinski trio Pla-hutnik iz Stranj, Francetovi orgličarji iz Škofje Loke in Veseli godci iz Kamnika, petju na odru pa so pritegnili tudi številni obiskovalci na tribuni.
Ob žlahtnem jubileju se je v imenu Občine Kamnik pevkam Predic zahvalil podžupan Igor Žavbi. Kamniška območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je Ljudskim pevkam Predicam na koncu koncerta podelila še priznanja. Za prizadevno in odmevno 15-letno dejavnost poustvarjanja, ohranjanja in posredovanja kam-
niške ljudske glasbene dediščine je Predicam vodja izpostave Tone Ftičar podelil Maroltovo priznanje, bronasto Maroltovo značko so prejele Joži Belcijan, Nežika Drovenik, Jelica Slavič, Vida Vettorazzi in Štefka Cerar, srebrno Ana Kuret, zlato pa Fani Klemenc in Angelca ter Jože Jagodic. Letošnji koncert je povezoval Franci Grad.
Le predi, dekle, predi, prav tanko nit naredi ...
Na pobudo Angelce Jagodic se je nekaj zavzetih in prepevanja željnih pevk ljudskih pesmi prvič zbralo marca 2002. Angelca Jagodic, Ana Kuret, Marta Vrhovnik, Joži
Ljudske pevke Predice na odru Doma kulture Kamnik / Foto: Bojana K
Belcijan in Tončka Nahtigal so bile prve članice Predic, prvi nastop pa so imele že junija ob praznovanju An-gelčine šestdesetletnice. Hitro so se začeli vrstiti nastopi in še danes jih imajo preko štirideset letno. Leta so minevala, skupina se je dopolnjevala, članice so odhajale in prihajale so nove, a vse še dandanes z ljubeznijo oživljajo in ohranjajo stare ljudske pesmi. Budnarjeva hiša v Zgornjih Palovčah je bila njihov najpogostejši oder, kjer so prepevale ob raznih tematskih večerih s prigodami in ljudskimi pesmimi. Prepevale so širom Slovenije in tudi zamejskim Slovencem, rade obiščejo tako najmlajše v vrtcih kot tudi ostarele v domovih za starejše. V vseh teh letih so spoznale mnogo enako mislečih in delujočih skupin, s katerimi so stkale nepozabne vezi, ter začele organizirati sedaj že tradicionalna srečanja ljudskih pevcev in godcev. Predice so srčno hvaležne, da lahko s prepevanjem ohranjajo kulturno dediščino naših prednikov. Angelca Jagodic, vodja skupine, pa doda, da srčno upajo, da bodo lahko z enakim veseljem in pozitivno energijo še nadaljevale to poslanstvo najmanj naslednjih pet let.
Finesa plesa znova navdušila
Minulo nedeljo je v Domu kulture Kamnik znova potekala Finesa plesa, na kateri so se predstavile predvsem domače plesne skupine.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Finesa plesa v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti - Območne izpostave Kamnik je znova razgrela polno dvorano kamniškega doma kulture. Oder so namreč zavzeli plesalci in plesne skupine, ki so se predstavile na območni reviji plesnih skupin. Gledalci so lahko uživali v šestnajstih
raznolikih plesnih točkah, saj je program obsegal pestro paleto od baleta do sodobnih izraznih plesnih gibov. Revijo Finesa plesa so odprle balerine 1. razreda plesa na Glasbeni šoli Kamnik, nadaljevali pa so plesalci najbolj znanih plesnih skupin v Kamniku - KUOD Bayani ter Plesnega kluba Šinšin. Prve so se predstavile z dvema plesoma v izvedbah skupin
Bolly teens in Bayani. Plesalci Šinšina pa so se predstavili s kar petimi plesnimi točkami. Kamniške barve so prijetno popestrili tudi člani Društva Swinging Kamnik, ki je lokalno plesno sceno popestrilo s večeri swinga v domu kulture.
Gostje večera so bili člani in članice Kulturnega društva Qulenium iz Kranja, ki si z različnimi projekti prizade-
va za razvoj in raziskovanje sodobne plesne in odrske umetnosti.
Finesa plesa tako vsako leto znova potrjuje, da je plesna scena v Kamniku v vzponu, za kar so zaslužni predvsem društva in klubi, ki že nekaj let delujejo na lokalnem področju. Tudi letošnja izvedba revije je bila prava paša za oči za vse ljubitelje plesnega giba.
Plesalke KUOD Bayani
Senožetnik
Plesalke Plesnega kluba Šinšin med nastopom
Pozdrav pomladi
Že tradicionalno so člani PSPD Lira Kamnik na Glavnem trgu pripravili Pozdrav pomladi.
Bojana Klemenc
Kamnik - Pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik so pod vodstvom prof. dr. Andreja Mis-sona v nedeljo, 26. marca, pripravili prijetno popoldansko druženje, ki je popestrilo dogajanje nedeljskim mimoidočim in številnim poslušalcem. Člani najstarejšega kamniškega pevskega zbora vedno v goste povabijo še glasbene prijatelje. Po dveh zapetih pesmih Lirašev so se po Glavnem trgu zavr-
teli člani Folklorne skupine Kamnik, ubrano so zapeli pevke tunjiškega Ženskega komornega zbora Vox Annae ter člani Komornega zbora Šutna, na široko so potegnili meh Harmonikarji Simona Cerarja z uspešnicami Avsenika in Slaka, poslušalci pa so lahko zaplesali na glasbo Ansambla Špica. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik PSPD Lira Kamnik Tone Rakar ter podžupan Matej Slapar (na fotografiji), prireditev pa je povezovala Barbara Božič.
Tradicionalna Maistrova podoknica
Kamnik - Pevci DKD Solidarnost Kamnik so na predvečer občinskega praznika - rojstnega dne generala Rudolfa Maistra - pred Maistrovo rojstno hišo na Šutni pripravili že štirinajsto Maistrovo podoknico (na fotografiji). Zapeli in recitirali so Maistrove pesmi in tako spomnili, da Rudolf Maister Vojanov ni bil le general, ampak tudi pesnik. J. P.
Spomladanski koncert Glasbene šole Skalar
Kamnik - Učenci Glasbene šole Skalar so prejšnji teden pripravili Spomladanski koncert, na katerem je nastopilo 33 učencev, ki so zaigrali na klavir, kljunasto flavto, kitaro, violino in violončelo. Polna dvorana nad Kavarno Veronika je prisluhnila mladim glasbenikom od prvega do petega razreda. Kot nam je povedal mentor Simon Skalar, se na glasbeni šoli sicer uči petdeset učencev. Poleg omenjenih glasbil poučujejo tudi sintesajzer, prečno flavto, saksofon, harmoniko in petje. Poučujejo tudi glasbeno teorijo, ki jo skupaj z učenjem inštrumenta lažje in bolje povežejo s praktičnim poukom. A. Se.
Na koncertu se je predstavilo 33 učenk in učencev.
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Zanimivosti
Lina design tudi na ameriškem trgu
Jasna Paladin
Kamnik - Sedežni izdelki kamniškega podjetja Lina design, ki trži blagovno znamko LINA, so veliko priznanje poželi tudi v ZDA, kjer sta jih med najboljše inovativne svetovne rešitve na področju sedežnih izdelkov uvrstila slovita ameriška spletna medija Insider in Huffington Post. Oba sta v središče postavila njihov paradni izdelek Moon, ki krasi tudi hotel Christiana Ronal-da Pestana CR7. »Omenjene medijske objave niso ostale neopažene,« z zadovoljstvom ugotavlja direktor podjetja Lina design
in oblikovalec izdelkov LINA Damjan Uršič in dodaja, da se bodo zaradi povečanega povpraševanja ameriških trgovcev zdaj prednostno lotili prav ameriškega tržišča.
»Z ameriškim trgom smo že lani navezali stike, saj smo sklenili partnerstvo z največjim trgovcem pohištva višjega srednjega razreda, ki obvladuje trge na zahodu ZDA, in sicer trga Teksasa in Arizone, se pravi 35 milijonov potrošnikov. Plod tega partnerstva pa je dobava prvih izdelkov, ki jih bomo skupaj z Mizarstvom Bolčič v ZDA odpremili v teh dneh,« še pravi Uršič.
V Svilanitu podarili brisače
Kamnik - Ob odprtju prenovljene trgovine so se v Svilanitu odločili, da na prav poseben način vrnejo delček lojalnosti zvestim Kamničanom. Ker naslednje leto podjetje Svilanit svila Kamnik praznuje častitljivih osemdeset let obstoja, so se povezali s Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik - CIRIUS Kamnik in jim tako podarili pakete kopalnih brisač in brisač za osebno nego. Na fotografiji Vlado Dolničar, vodja maloprodaje v Svilanitu, ter predstavniki CIRIUS-a: Tatjana Lipovšek, Ana Zadnik in Goran Pavlič. A. B.
Ilustriran priročnik za domačo uporabo naravnih pripravkov in terapij. Ponuja nasvete za uporabo varnih in učinkovitih naravnih oblik zdravljenja za ajšanje vsakodnevnih težav. Pomaga in svetuje, kako premagati stres in vsakodnevne težave sodobnega načina življenja. Vsebuje podrobna navodila in fotografije postopkov za pripravo zeliščnih krem, tinktur in drugih pripravkov.
Cena knjige je 11,90 EUR + poštnina 256 strani; 300 x 230 mm; mehka vezava
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
I www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
Plečnik na Kamniškem
Letos praznujemo 60. obletnico smrti in 145. obletnico rojstva arhitekturnega mojstra Plečnika, ki je svoj pečat pustil tudi na Kamniškem. Kaj vse, je nedavno predstavila arhitektka in konservatorka Saša Lavrinc.
Jasna Paladin
Kamnik - Kamničanka Saša Lavrinc, konservatorka na kranjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, se je s Plečnikom začela ukvarjati že v času študija arhitekture, poglobljeno pa se mu je začela posvečati pred leti v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in vseslovenske akcije, ko so v okviru zavoda za varstvo kulturne dediščine 'preorali' območja, kjer je bil aktiven Plečnik, in mu posvetili publikacijo.
Kot je povedala na nedavnem predavanju v Galeriji Miha Maleš z naslovom Plečnik na Kamniškem, je Jože Plečnik večino del na Kamniškem naredil po svojem 73. letu starosti, v Sad-nikarjevem muzeju pa v knjigi gostov njegov podpis najdemo že 18. aprila leta 1929. »Na Kamniškem je Plečnik zapustil precej drobnarij. Župnijska cerkev svetega Benedikta v Zgornjih Stranjah je ena največjih zakladnic za prikaz vsega njegovega dela, načina dela in natančnosti, poglobljenosti in razmišljanja. Ta objekt združuje največ različnih stvari, ki jih je Plečnik počel,« je povedala Saša Lavrinc in naštela še vrsto arhitekturnih mojstrovin, ki
jih je Plečnik (ali pa njegovi učenci pod njegovim močnim vplivom) v teh krajih pustil za seboj - Železniška postaja Kamnik Mesto (načrte zanjo je sicer podpisal Vinko Glanz), župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni, Glavni trg in stransko pročelje hiše na Maistrovi 2, Sve-čarna Stele, Frančiškanski samostan s kapelo božjega groba, žalski hrib z nagrobnikom družine Gabrovec--Perko, most čez reko Nevljico (danes znan kot Plečnikov most) v Kamniku, župnijska cerkev sv. Ane v Tunjicah, Župnijska cerkev sv. Jurija v Nevljah, Podružnična cerkev sv. Doroteje v Mekinjah in župnijska cerkev sv. Petra v Komendi.
Dvorec v Kamniški Bistrici pravi zaklad
Na predavanju je omenila le nekatere Plečnikove projekte, še najbolj lovsko kočo Kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici, objekt, ki so ga po Plečnikovih načrtih zgradili leta 1933. Lovišče v dolini Kamniške Bistrice je leta 1929 v zakup prevzel jugoslovanski dvor in kralj Aleksander Karadordevič je pri Plečniku naročil načrte za lovsko kočo. Plečnik si jo je zamislil kot stavbo, ki se bo kljub svoji velikosti in po-
Plečnikovo zapuščino na Kamniškem je predstavila Saša
Lavrinc. / Foto: Gorazd Kavčič
menu zlila z okolico - narisal je kamnito pritličje z nadstropjem, obloženim z lesom, in dvokapno položno streho. Ves material, tako les kot kamenje, so mojstri dobili v neposredni okolici. Poskrbeti je bilo treba tudi za kraljevo varnost, zato so načrtovali dvojno stopnišče. Dela so se zaključila v letu 1934, a kralj koče ni veliko uporabljal, saj je jeseni istega leta umrl v atentatu. Kot je povedala Saša Lavrinc, je bila lovska koča po drugi svetovni vojni nacionalizirana, med domačini pa je danes poznana pod več imeni - Lovski dvorec, Kraljev dvorec in predvsem Titov dvorec, saj ga je povojna oblast uporabljala za protokolarni
objekt, tja pa naj bi večkrat prišel tudi Josip Broz - Tito. »Plečnikov dvorec v Kamniški Bistrici si zasluži svojo eniklopedijo. Največji problem te zgradbe ta hip je, da je zadeva v državni lasti, a v dolgoročnem najemu (za 99 let, dvajset let je že preteklo) pri nasledniku Stola. Glede na svojo zgodovino je to vsekakor velika zgodba za to območje. Objekt je povsem ohranjen, tudi notranjost z vsem pohištvom, izdelanim po Plečnikovih načrtih, je večinoma nedotaknjena, zato gre res za pravi zaklad. Objekt je še vedno v lasti države, je neizkoriščen in ponovno potreben prenove,« je še poudarila.
Debatirali o okolju, beguncih ...
Mladinski parlament Alpske konvencije (ali po domače YPAC) je edinstven shod, ki se že dvanajst let - Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik sodeluje devetič - odvija vsako pomlad in združi mlade nadobudneže enajstih šol iz sedmih različnih držav.
Vitja Bizjak
Kamnik - Letos se je ta simulacija parlamenta odvila v avstrijskem Innsbrucku (šole gostiteljice se vsako leto izmenjujejo, v Kamniku je YPAC gostoval leta 2015). V mesto ob Innu smo prispeli v ponedeljek malo pred četrto uro popoldne. Družine gostiteljice, ki so nam cel teden nudile prenočišče, so nas pričakale že na postaji -YPAC si namreč prizadeva za čim cenejšo nastanitev in potovanje sodelujočih. Preostanek ponedeljka smo tako preživeli v prijetni družbi gostiteljev, torek pa je pomenil začetek treh dni trdega dela. Delegati, razdeljeni v štiri komiteje, so obdelovali probleme, kot so privlačnost alpske regije, zaposlitveni trendi v Alpah, okoljevarstvo, in pa (te mesece) eno najaktualnejših tem - begunci in integracija le-teh. Z debatami
smo nadaljevali v sredo, ker pa dvodnevno razpredanje in pregovarjanje ni in ne sme biti brezplodno, so delegati ob koncu dneva sestavili postulate - povzetke večurnega dela komitejev. V četrtek je namreč sledil tradicionalni vrhunec konference, generalna skupščina. Ta se je le-
tos odvila v innsbruški (no, tirolski) deželni hiši, da je bila podobnost s pravim parlamentom še večja. Na pe-turnem zborovanju je bilo predstavljenih petnajst pos-tulatov, ob koncu pa so vsi sodelujoči preko anonimnega glasovanja izbrali svojih deset favoritov. Četrtkov ve-
Udeleženci letošnjega Mladinskega parlamenta Alpske konvencije z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra
Kamnik / Foto: arhiv šole
čer je zaznamovala sprošču-joča večerja z glasbo in razglasitvijo rezultatov. Delegati so največ glasov podelili resoluciji prvega komiteja - ta predvideva bolj pogosto vožnjo s kolesom in manj vožnje z avtomobilom (kar v polovici primerov se namreč za volan usedemo za razdalje, manjše od petih kilometrov). Zmagovalne postulate bodo dijaki doma predstavili ljudem z vplivom - svetnikom, županom, poslancem in podjetnikom. Ti so namreč tisti, ki lahko uresničijo naše zamisli in izboljšajo okolje, v katerem živimo.
Proti Kamniškim Alpam smo iz Inntala (tako se namreč imenuje dolina, v kateri smo preživeli teden) odrinili v petek okoli poldneva, domov pa pridrdrali dobre četrt dneva kasneje - je pa res, da čas hitreje mine, ko se vračaš domov.
Kamničan^ petek, 10. marca 2017
!5
Mladi
V	finalu oddaje Hej, DJ!
V	novem projektu za še neuveljavljene didžeje na frekvenci nacionalnega radia je z zmago v glasbenem dvoboju uspela mlada Kamničanka Aleksandra Perčič.
Bojana Klemenc
Kamnik - Mladi, ki se preizkušajo ali pa vsaj spogledujejo s kariero didžeja, so te dni že v nizkem startu. Na Valu 202 so z začetkom leta zagnali nov, interaktiven in urbani projekt Hej, DJ! Med številnimi prijavami jih je komisija izbrala dvajset, ki se bodo vsak teden pomerili v napovedanih bitkah v živo v studio Vala 202. Prva oddaja je bila na sporedu 6. marca, v njej pa je poslušalstvo navdušila devetnajstle-tna Kamničanka, ki se je z zmago uvrstila v jesenski finale. Nagrada ob morebitni zmagi je mamljiva - enoletno vrtenje glasbe na Valu 202. Valovci želijo s projektom prek glasbe nagovoriti mlade, predvsem tiste, ki imajo radi glasbo in se z njo tudi ukvarjajo. Priložnost želijo dati mladim, odkriti bodoče radijske ustvarjalce, ne le klubske didžeje, in jih
podpreti na poti do uveljavitve. Mladim želijo pokazati, da radio ni 'samo neki zastarel medij', ampak medij, ki si s produkcijo, pristopom in oddajami želi ostati mlad. Mladi, neuveljavljeni didžeji imajo tako z njihovo pomočjo priložnost, da se izkažejo pred širšim radijskim in spletnim občinstvom.
Domača tako za mešalko kot mikrofonom
Aleksandra se z glasbo ukvarja že od malih nog in ji pomeni vse na svetu. V prvem letniku medijske šole se je usmerila v elektronsko glasbo, si kupila mešalno mizo in začela - najprej seveda le zase - 'rolat musko'. V tem času se je kot vokalist-ka pridružila še kamniškemu bendu Sundrops in si močno želi, da bi kot pevka in didžejka dobila možnost predvajanja več alternativne glasbe na radijskih postajah,
kot se je sliši dandanes. Ro-lanje glasbe jo nadvse veseli, a hkrati zatrjuje, da jo prepevanje v glasbeni skupini vseeno bolj osrečuje. Ponosna je, da imajo z bendom že šest avtorskih skladb, in se močno trudijo, da jim proti koncu leta le uspe izdati svojo prvo zgoščenko. »Petje v bendu je zame čista glasba, nekaj, kar se dogaja v danem trenutku. Vsi člani se povežemo v eno harmonijo in smo popolnoma predani energiji trenutka. Kot didžejka še vedno rolam tujo glasbo, ne svoje. Nekaj, kar je že posneto. Izkušnje so mi pokazale, da sem lahko bolj kreativna za mikrofonom kot za mešalno mizo,« zavzeto pojasnjuje Aleksandra.
Pred dobrim letom se je udeležila izobraževanja za didžeje v ljubljanskem klubu K4 pod okriljem Adam Illusion Art in takoj dobila povabilo za 'špil'. »Kar na-
enkrat so me začeli klicati organizatorji, mene pa je presenetilo, da je ljudem moja glasba všeč,« mi začudeno razlaga Aleksandra, ki je v enem letu že rolala po vseh velikih klubih in even-tih v Ljubljani in okolici, tudi na zadnjem Kamfestu. Vrti raznoliko glasbo, primerno dogodku in publiki. »Pravijo mi, da imam poseben občutek, kaj publika želi v tistem trenutku,« se nasmeje in že razpreda, kako se tudi v prihodnje vidi povezana z glasbo.
Navdušena, da daje Val 202 priložnost mladim
Za to tekmovanje za mlade didžeje ji je povedal oče, a je že zamudila rok prijave. Vseeno je poklicala na radio in jo je komisija zaradi dobrega seznama glasbe, ki jo rola, dodatno povabila k sodelovanju. Po naključju je ravno Aleksandra s kolegom
Aljažem Seljakom rolala že v prvi oddaji in zmagala. »Pred oddajo smo imeli dve vaji, in ker je bilo prvič, tudi voditeljici nista bili čisto na jasnem, kako bo vse potekalo. Najprej sem rolala osem-minutni set, potem pa sva zaključila z dvominutnim dvobojem, med vrtenjem glasbe pa sva morala tudi kaj povedati. Pri svojem glasbenem dvoboju sva bila poskusna zajčka, a se je zame vse dobro izšlo,« pravi kamniška glasbenica in se
obenem zahvaljuje vsem, ki so zanjo glasovali. Sedaj ve, kaj mora do jeseni še natre-nirati, saj bi ji zmaga v jesenskem finalu res pomenila ogromno, ne nazadnje tudi odskočno desko za nadaljnje delo.
»Poti je odprtih veliko, a pomembno je, da so vse povezane z glasbo,« zaključuje mlada in ambiciozna Kamničanka. Lahko ji prisluhnete že na majskem dogodku Mesto mladih v Alp-remu.
Odlična popotnica mladim glasbenikom
Učenci Glasbene šole Kamnik so se z nedavnega 46. državnega tekmovanja mladih glasbenikov vrnili z odličnimi dosežki.
Jasna Paladin
Kamnik - Izvedbo letošnjega tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki ga vsako leto marca organizira Zveza slovenskih glasbenih šol, so prevzele glasbene šole gorenjske regije. Med 579 mladimi tekmovalci v kategorijah trobila, tolkala, harmonika, tam-burica, jazz solo, kitarski duo, klavirski duo in komorne skupine z godali in klavirjem, pa so bili tudi trije učenci Glasbene šole Kamnik in prav vsi so posegli po najvišjih odličjih.
Tobija nastopil tudi na zaključnem koncertu
Tobija Smrtnik je pod mentorstvom Uroša Koširja in ob spremljavi Anice Smrtnik v kategoriji evfonij 1. b dosegel 99 točk, osvojil 1. nagrado in prejel zlato plaketo, ob tem pa še posebno nagrado za najbolje izvedeno obvezno skladbo, Anica Smrtnik pa posebno nagrado korepe-titorju za zgledno sodelovanje s tekmovalcem in umetniško podporo. Lovro Plahuta je pod mentorstvom Uroša Koširja in ob spremljavi Anice Smrtnik v kategoriji evfonij 1. a dosegel
Udeleženci državnega tekmovanja mladih glasbenikov iz Glasbene šole Kamnik: Lovro Plahuta, Maša Zemljič in
Tobija Smrtnik / Foto: Egon Bajt
93,67 točke in prejel srebrno plaketo. Maša Zemljič pa je pod mentorstvom Neže Gruden in ob spremljavi Marka Herička v kategoriji trobenta 1. b dosegla 86,67 točke in prejela bronasto plaketo.
Posebna komisija priznanih strokovnjakov je Tobijo Smrtnika izbrala, da je svojo glasbeno točko izvedel tudi na Zaključnem koncertu izbranih prvonagrajencev tekmovanja, ki je bil v četrtek, 23. marca, na Konservatori-
ju za glasbo in balet Ljublja-
Spodbuda za naprej
»Veliko uveljavljenih slovenskih glasbenikov je svojo poklicno pot začelo na prav tem tekmovanju, zato je le-ta mladim glasbenikom spodbuda za nadaljnji študij in odlična popotnica na njihovi profesionalni glasbeni poti,« je na svoje učence ponosna tudi ravnateljica Glasbene šole Kamnik Neža Gruden.
Inovativna informacijska škatla KamBox
V četrtek, 23. marca, so se učenci OŠ Šmartno v Tuhinju udeležili 31. vseslovenskega festivala mladih Turizmu pomaga lastna glava in za produkt KamBox prejeli zlato priznanje.
Tomaž Smole in Petra Potočnik, mentorja
Šmartno v Tuhinju - Projekt Turizmu pomaga lastna glava je celovit sistem organiziranega delovanja osnovnošolske mladine v turizmu, in sicer v domačem kraju. Letošnja tema je bila Potujem, torej sem. Učenci so skupaj z mentorji pripravili turistične naloge na temo turističnega vodenja. Za zaključek so se ekipe predstavile na turistični tržnici s svojimi stojnicami in nalogami.
OŠ Šmartno v Tuhinju je razvila idejo inovativne turi-stično-informacijske škatle, ki so jo poimenovali KamBox. Idejo za zasnovo so prevzeli od stare telefonske govorilnice. Podobnost pa ni samo v videzu, ampak tudi v pomenu. Nekoč so bile telefonske govorilnice same po sebi info točke. Ljudje, ki so jih obiskovali, so dobivali od sogovornika na drugi strani informacije. Pa tudi sam telefonski imenik, ki je krasil govorilnico, je bil vir različnih informacij. Tako tudi
KamBox posreduje informacije obiskovalcu na način in v obliki turističnega vodenja, saj ima obiskovalec osebnega vodnika po Kamniku. Ta virtualna vodenja so narejena v obliki dražljaja in želijo vzpodbuditi zanimanje obiskovalcev za resnični ogled destinacij v občini. Inovativen turistični produkt KamBox OŠ Šmartno v Tuhinju je prepričal komisijo. Osvojili so zlato priznanje, poleg tega pa še posebno zlato priznanje za najboljšo turistično tržnico.
Učenci Osnovne šole Šmartno v Tuhinju s svojim produktom KamBox / foto:
arhiv sole
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Šport
Občinska liga v kegljanju
Ekipa Calcita: (stojijo) Dejan Lorenčič, Brane Progar, Samo Podjed, Nika Progar in Blaž Podjed, (čepijo) Bojan Bojkov, Uroš Zupanc, Franci Grkman, Aleš Prosen / Foto: Leon Pirman
Leon Pirman
Kamnik - Občinska liga v kegljanju se nadaljuje po krajšem premoru zaradi območnega prvenstva med posamezniki in posameznicami ter prvega in drugega kola državnega prvenstva med posamezniki in posameznicami.
Naj omenimo, da smo zopet najuspešnejši klub v Sloveniji; med dekleti so se od kvote štirih tri naše igralke uvrstile med šestnajst najboljših izmed 54 nastopajočih. Med člani pa se je šest naših igralcev uvrstilo med šestnajst izmed 55 nastopajočih. Noemi Živkovič je bila 4., Tadeja Kokalj 6. in Lidija Pirman 10. Med fanti pa so se med šestnajst najboljših uvrstili: Janže Lužan na 2., Marko Oman na 3., Damjan Hafnar na 4., Franci Grubar na 10., Jure Starman na 12. in kot 16. še Klemen Mah-kovic. Poudariti je treba, da je takoj za ligaškim prvenstvom to najbolj cenjena lovorika v kegljanju. Letos smo že državni ligaški prvaki, Jakob Jančar pa je kadetski in mladinski državni prvak in sedaj imamo res lepo priložnost, da osvojimo vse posamezne lovorike. V letih od odprtja novega kegljišča smo imeli večkratne državne prvake med posamezniki, tako je bil Marko
Oman prvak v letih 2008, 2009 in 2010. Leta 2012 je bil Marko bronast, leta 2013 sta bila Damjan Hafnar drugi, Klemen Mahkovic pa tretji. Leta 2014 smo imeli zopet državnega prvaka med posamezniki, tokrat je bil Gašper Burkeljca prvi in Klemen Mahkovic drugi. V letu 2015 pa zopet dvojna krona, Marko Oman prvi in Damjan Hafnar drugi. Leta 2016 pa je Jure Starman osvojil bron. Tudi med dekleti smo imeli državno prvakinjo, in sicer je bila Silvana Belcijan prva leta 2011, Damjana Pirman pa je bila leta 2009 tretja. Ker imamo letos med 16 najboljših kar šest svojih igralcev, se tudi letos nadejamo nadaljevanja tradicije osvajanja najvišjih mest in ponovno se bomo lahko pohvalili, da smo v kegljanju pač najboljši klub v Sloveniji. Razigravanje v občinski ligi se je začelo v ponedeljek, 27. marca, s tekmo za od 5. do 8. mesta med DU Kamnik in Calcit, v sredo sta nadaljevali ekipi Ambrož Team in Zarja Elektronika, v petek pa še ŠD Policist proti Mladincem in Kegelj Team proti ŠD Soteska. Pravila razigravanja so taka, da prvi štirje igrajo vsak z vsakim dvakrat, in tisti, ki ima največ točk, je prvak, enako za mesta od 5 do 8. Razigrava-nja bo konec v začetku maja.
Rezultati 1. kroga razigravanja:
Ambrož Team - Zarja Elektronika 6 : 2
Kegelj Team - ŠD Soteska	1 :	6
ŠD Policist - Mladinci	6 :	: 2
DU Kamnik - Calcit	5 :	: 3
Karateisti uspešni na mednarodnih tekmovanjih
Duplica - Tekmovalci Karate kluba Virtus Duplica so v marcu nastopili na dveh mednarodnih tekmovanjih, in sicer na: Rudar Velenje Open 2017 in 15. karate cup Žalec 2017. Na obeh tekmovanjih je nastopilo več kot tristo tekmovalcev iz več kot 40 klubov ter sedmih držav. Klubske barve so v Žalcu zastopali: Drago Jeglič, Franci Šimenc in Meta Motnikar, v Velenju pa le Meta. V Žalcu sta si ob koncu tekmovanja Drago in Franci delila tretje mesto v kategoriji kate veterani +50 let. Meta pa je v kategoriji članic +68kg borbe po dramatičnem zaključku osvojila 2. mesto. V Velenju je Meta v svoji kategoriji premagala vse tekmice in osvojila 1. mesto. V. S.
Domači tekači najhitrejši na Primožu
Gorskega teka k Svetemu Primožu se je letos udeležilo 97 tekačev. Najhitrejša sta bila Miran Cvet in Tina Klinar.
Aleš Senožetnik
Stahovica - Dvaindvajseti Tek k svetemu Primožu, ki ga z Ivanom Urhom organizira Klub gorskih tekačev Papež, je zaznamovalo toplo vreme in sorazmerno številka udeležba, kljub temu da je le dan kasneje potekal tudi priljubljen mali kraški maraton.
Zmagovalec blizu rekorda
Teka se je udeležilo 97 tekačev, od tega se je osemnajst dečkov in deklic podalo na krajšo, petstometrsko progo, ostali pa na približno 3,5-kilometrsko traso na priljubljeno izletniško točko nad Stahovico. Zmagal je Miran Cvet iz domačega
KGT Papež, ki je s časom 16:11 za manj kot pol minute zaostal za rekorderjem Sebastjanom Zarnikom. Drugi je bil Gašper Bregar, prav tako iz KGT Papež, tretji pa Bashir Rezar (TK Šmarnogorska naveza). »Čeprav počutje ni bilo najboljše in je bilo vreme morda celo nekoliko pretoplo, je štoparica pokazala izredno dober rezultat, tako da sem s tekom zadovoljen,« je v cilju povedal zmagovalec, ki se je teka k Primožu udeležil prvič in mu je tekma predstavljala tudi dober test pred julijskim Evropskim prvenstvom v gorskih tekih na Veliko planino. Kot pravi, zelo veliko trenira in bo ob močni konkurenci vesel uvrstitve med dvajset najboljših.
Dvaindvajsetega teka na Svetega Primoža se je udeležilo sedemindevetdeset tekačev.
\J J
Zmagovalec Miran Cvet / Foto: Aleš Senože
Hitre tudi tekačice
Med osemnajstimi tekačicami se je v ženski konkurenci najbolje odrezala Tina Kli-nar, ki je na vrh pritekla s časom 22:06. Kot je povedala za portal Prijavim.se, proge ni poznala, saj se je teka udeležila prvič. Kljub temu da je pričakovala nekaj več uveljavljenih tekačic, pa je priznala, da so bile tudi mlajše tekačice zelo hitre. V prvi vrsti to gotovo velja za odlično Nušo Mali s ŠKD Sela pri Kamniku, ki se tudi
na drugih podobnih tekaških preizkušnjah redno uvršča med najboljše. Tokrat se je uvrstila za Klinarjevo na drugo mesto, tretja pa je bila Maja Per z AK Domžale. S tekom in rezultati tekmovalcev je bil zadovoljen tudi Dušan Papež, predsednik KGT Papež: »Tek je bil zelo hiter, s čimer smo zadovoljni, še posebej glede na to, da je precejšen del tekmovalcev že na pripravah za evropsko prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino, ki ga organiziramo julija.«
Dejan in Aljaž državna prvaka
Lepo darilo za občinski praznik sta nam pripravila mlada namiznoteniška igralca Dejan Jokic z Duplice in Aljaž Goltnik iz Motnika. Na državnem prvenstvu za mlajše kadete, odigranem v Cerknici 25. marca, sta zmagala v kategoriji dvojic.
Tjaša Žibert
Duplica - Odlična sta bila tudi v posameznem delu tekmovanja. Dejan je osvojil 2., Aljaž pa 3. mesto. Vsakodnevni treningi pri reprezentančnem trenerju Davidu Orešniku, zagnanost in pridnost so poleg talenta bili odločilni faktorji za odmevni športni dosežek. Odprto prvenstvo Kamnika v namiznem tenisu posamezno in v dvojicah v počastitev občinskega praznika je bilo odigrano v Osnovni šoli Marije Vere v nedeljo, 26. marca. V glavnem žrebu je nastopilo 64 igralcev iz vse Slovenije. Polna dvorana, prijateljsko vzdušje in kakovostni dvoboji v štirih kategorijah so navdušili prisotne gledalce. V prvi kakovostni
Državna prvaka v namiznem tenisu v dvojicah za leto 2017
Aljaž Goltnik in Dejan Jokic / Foto: Namiznoteniški klub Kamnik
kategoriji je zmagal Robert Boldin iz Olimpije, drugi je bil Aleks Poropat iz Prebol-
da in tretji Uroš Cerar iz Vesne Ljubljana. Od kamniških igralcev so kolajne
osvojili: Dušan Volkar, Damjan Duric in Luka Jokič zlate, Filip Jesenšek in Edo Horvat srebrni ter Tea Brle-tič in Tadej Zelič bronasti. Marljivi športni delavci iz Namiznoteniškega kluba Kamnik so prislužili pohvale za lepo in brezhibno izvedeno tekmovanje.
Sledi še občinsko prvenstvo
Naslednja in hkrati zaključna namiznoteniška prireditev za sezono 2016/2017 bo občinsko prvenstvo. Igrali bomo v treh starostnih kategorijah: do 40 let, od 40 do 60 let in nad 60 let. Prvenstvo bo v Osnovni šoli Marije Vere v nedeljo, 23. aprila, z začetkom ob 9. uri. Prijazno vabljeni igralci in gledalci.
Kamničan^ petek, 10. marca 2017
!5
Šport
Kamniški 'ponjavarji'
•1 1 • v •	1 v •
najboljši v državi
Učenci Osnovne šole Frana Albrehta so na šolskem državnem tekmovanju v mali prožni ponjavi tako v mlajši kot starejši kategoriji ekipno premagali vso konkurenco, odlične druge pa so bile tudi dijakinje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - Učenci Osnovne šole Frana Albrehta, ki pod mentorstvom Tamare Bra-čič zavzeto trenirajo skoke na mali prožni ponjavi, so se z državnega tekmovanja, ki so ga v petek, 24. marca, gostili v Brežicah, vrnili kot zmagovalci. Tako dečki v mlajši kategoriji (od 4. do 6. razreda) kot v starejši kategoriji (od 7. do 9. razreda) so ekipno osvojili prvo mesto in postali državni prvaki, uspeh pa je s 3. mestom med posamezniki dopolnil šesto-šolec Žan Rozoničnik. Mlajšo ekipo so poleg Žana sestavljali še Jan Inkret, Enej Sladic, Val Antonin, Nema-nja Milojevic in Žan Pavlič, starejšo pa Igor Džunov, Matic Škrjanec, Maj Drolc, Jernej Hribar in Nik Mujanovic. Kamniški učenci, ki s svojimi akrobacijami navdušujejo tudi na številnih šolskih prireditvah, so odlično psihofizično pripravljenost pokazali že na polfinalnem državnem
Skupinska fotografija kamniških 'ponjavarjev' iz OŠ Frana Albrehta in GSŠRM s svojo mentorico Tamaro Bračič / Foto: Tamara Bračič
Žan Rozoničnik, 3. na državnem prvenstvu
tekmovanju v skokih z male prožne ponjave, ko so dokazali, da so daleč pred konkurenco. Z delom svojih varovancev je zadovoljna tudi mentorica Tamara Bračič, ki ima srečo bdeti tudi nad velikimi talenti - Žan Rozoničnik je tretje mesto v državi denimo osvojil po le petih mesecih treninga. »V primerjavi s sotekmovalci -konkurenti - sem še čisti začetnik, saj treniram komaj pet mesecev. Sem pa že od malega vsak dan skakal na domačem trampolinu in si izmišljeval vedno nove in nove skoke ter pri tem užival. Veliko sem gledal tudi različne profesionalne tek-
movalce, kako skačejo in delajo salte, ter jih nato posnemal. Moj talent in zagretost je prepoznala učiteljica Tamara Bračič in me povabila v ekipo. Od novembra lani sedaj redno v okviru šole treniram skoke na mali prožni ponjavi in tudi sodelujem na vseh prireditvah. S svojimi skoki sem prepričal sodnike na polfinalnem državnem tekmovanju in se tako uvrstil na državno tekmovanje, kjer sem to še potrdil,« nam je povedal Žan, o tem, ali so skoki - kot se včasih zdi gledalcem - tudi nevarni, pa: »Skoki niso nevarni, če upoštevaš vsa pravila in se predhodno dobro ogreješ. Pri
skakanju je pomembno, da misliš samo na to, kako boš izvedel skok, in se mu popolnoma posvetiš ter zbereš vse misli.«
Znanje in navdušenje mladih 'ponjavarjev' pa se iz osnovnošolskih klopi prenaša tudi v srednješolske. Na omenjenem državnem tekmovanju so namreč sodelovale tudi dijakinja GSŠRM (nekdanje učenke OŠ Frana Albrehta), ki so - prav tako pod mentorstvom Tamare Bračič - osvojile ekipno 2. mesto. Ekipo so sestavljale Lucija Lampe Kastelic (med posameznicami je bila 4.), Lana Mujanovic, Gaja Perko, Žana Drolc in Klara Flerin.
Brez težav v polfinale, nato pa ...
Tudi po velikem slavju v finalu pokala Slovenije so odbojkarji Calcit Volleyballa zadržali dobro formo.
Miha Štamcar
Kamnik - Ob le enem izgubljenem nizu so v četrtfinalu končnice državnega prvenstva brez težav premagali Panvito Pomgrad, zato pa so imeli manj uspeha minulo soboto, ko so v svoji dvorani v prvem polfinalnem obračunu morali priznati premoč kranjskega Triglava. Varovanci trenerja Gašperja Ribiča so le tri dni po zmagi nad ACH Volleyjem v finalu slovenskega pokalnega tekmovanja na domačem igrišču v prvi četrtfi-nalni tekmi končnice državnega prvenstva po 65 minu-
tah igre opravili s soboški-mi odbojkarji. »Pričakoval sem težjo tekmo, še zlasti po dveh napornih tekmah v Kranju, vendar so fantje od prvega trenutka naprej igrali borbeno, zavzeto in si resnično zaslužijo čestitke. Delo nam je nekoliko olajšalo dejstvo, da so Sobočani v Kamnik prišli brez Aljoše Bogožalca, toda navkljub temu je bila naša igra na visoki ravni. Nekaj slabše smo igrali na povratni tekmi v Murski Soboti, ko nam je v tretjem nizu padla zbranost, toda po četrti tekmi v tednu dni je bilo to razumljivo,« je zmagi svoje
ekipe v četrtfinalnih obračunih komentiral Ribič, ki pa je bil le teden dni po uvrstitvi v polfinale končnice veliko manj zadovoljen. Čeprav so imeli teden dni časa, da se v miru pripravijo na odbojkarje iz Kranja, ki so jih premagali v njihovi dvorani na polfinalni tekmi zaključnega turnirja pokala Slovenije, so dovolili, da so Kranjčani prišli do tie-breaka, v katerem so bili ves čas boljši nasprotnik. Na ta način so za uvrstitev v veliki finale, svojo prvo v zgodovini kluba, potrebovali le še zmago, do katere so skušali priti že v
sredo v dvorani Planina v Kranju.
»Že ves teden pred tekmo sem opozarjal igralce, da bodo morali stopiti na realna tla. Odbojka se igra na igrišču, kjer je treba pokazati, da si boljši. Kranjčani so zasluženo zmagali, razloge za poraz pa bomo morali iskati pri sebi, vsak posameznik posebej,« je po bolečem porazu dejal Ribič, ki je verjel, da bo odločitev o finalu državnega prvenstva padla to soboto v Kamniku. Vendar le v primeru zmage v Kranju. Prva tekma finala končnice v 1. DOL za moške bo v četrtek, 13. aprila.
Hana tretja v Avstriji, slab dan ekipe A
Kristijan Erjavec
Kamnik - Člani kamniškega gorsko kolesarskega kluba Calcit Bike Team so mednarodno sezono v olimpijskem krosu odprli v Avstriji v Lan-genloisu. V soboto, ko so dirkali masterji in mlajše kategorije, se je najbolj izkazala Hana Kranjec Žagar, ki je bila tretja med deklicami do 13 let. V nedeljo je bila še mednarodna dirka UCI C.1 za elitne kategorije, ki pa se za našo ekipo A ni razpletla po željah.
V	soboto je poleg Hane Kranjec Žagar v isti starostni kategoriji, le da med dečki, nastopil še Gal Starman, ki je bil 20. V U-17 je bil Jaka Starman 27. in Matic Kranjec Žagar 42. Nastopil je še Jan Starman, v kategoriji masters 2 je osvojil 29. mesto.
Člani z nastopi razočarani
V	nedeljo so se za startno črto postavili člani ekipe A, skozi cilj pa prišli s sklonjeno glavo. Tina Perše je bila med članicami 21., med člani so bili Rok Naglič 37.,
Jure Belak 46., Gregor Krajnc 47. in Simon Čibej 66. »Danes enostavno ni šlo. Noge niso bile prave, 21. mesto je manj, kot sem pričakovala. Prva dirka je za mano in upam, da bo na naslednjih bolje,« je po dirki menila Tina. »Od samega štarta sem se počutil dobro in zaključil prvi krog okoli 30. do 35. pozicije, nato sem začel pridobivati na klance in se počutil res odlično. Ampak žal mi tokrat kolo ni dopustilo, da bi naredil rezultat, kot sem ga bil sposoben. Nič hudega, pred nami je že Premantura, kjer upam, da bom imel že novo kolo,« je razložil Rok. »Startne številke 20. nisem izkoristil, saj sem zamudil na start in startal s kakšne 50. pozicije. Startni klanec sem dobro odpeljal, nato pa je cel prvi krog pekla zgaga, bil sem na meji odstopa. S tem sem izgubil veliko mest, saj smo bili drug za drugim. V drugem krogu sem prišel k sebi in odpeljal svojo dirko do konca. S prikazanim nisem zadovoljen,« pa je svoje težave opisal Grega.
Prvič v medobčinski ligi
Darja Korelc
Kamnik - Rekreativci Tenis kluba Kamnik so se letos odločili, da bodo prvič zaigrali v medobčinski ekipni teniški ligi Pod kamniškimi planinami, v kateri že vrsto igrajo ekipe Duplice, Stranj, Domžal, Komende, Mengša in Radomelj. Kapetan kamniške ekipe Damijan Kropivšek ima na voljo vrsto odličnih igralcev, med njimi je tudi bivši jugoslo-
vanski mladinski državni reprezentant Jure Lah, tudi druge ekipe pa imajo zelo močne igralce. V ekipi Radomelj igra Andrej Kraše-vec, ki je bil pred leti celo med najboljšimi 500 igralci na lestvici ATP. Liga se v rednem delu igra po sistemu vsak z vsakim, najboljše štiri ekipe pa se bodo uvrstile v zaključni del, ki bo septembra, kjer se bo odločalo, kdo bo prvak za leto 2017.
RADOVLJICA
21-23 APRIL 2017
PETEK OD 15.00 DO 20.00 SOBOTA IN NEDELJA OD 9.00 DO 20.00
WWW.FESTIVAL-COKOLADE.SI
NAJBOLJ ČOKOLADNA PRIREDITEV V SLOVENIJI
•	MEDNARODNI SEJEM COKOLADNIC
•	DEGUSTACIJE ČOKOLADE IN ČOKOLADNIH SLADIC
•	ČOKOLADNA RULETA, igraj in zadeni super nagrade
•	ČOKOLADNESKULPTURE
•	DELAVNICE IN PREDSTAVE ZA OTROKE
•	KUHARSKI SOVI
•	LEPOTILNI ČOKOLADNI ŠOTOR
•	GLASBENI IN ZABAVNI DOGODKI
Radol'ca ^
flhlblltA
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Društva
Kamniški alpinisti še vedno med najboljšimi
Združeni šest desetletij
Sredi marca so člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik obeležili 6o-letnico delovanja. Število članov upada, ne pa tudi število preventivnih akcij na področju prometa, v katerih so aktivni.
Šoferji in avtomehaniki iz kamniške občine so nedavno praznovali 6o-letnico delovanja.
Bojan Pollak
Kamnik - Alpinistični odsek Planinskega društva Kamnik, ki je eden od najboljših alpinističnih odsekov v Sloveniji, je imel v četrtek, 23. marca, svoj redni letni občni zbor. Alpinistični odsek ima 156 članov, od tega je registriranih 62. Inštruktorjev je 28, od katerih je polovica aktivnih.
Plezanje v Evropi
Malo snega in visoke temperature pozimi niso omogočali izvedbe boljših vzponov. Nato se je veliko plezalo v plezališčih in Paklenici.
V	začetku julija je sedemnajst članov obiskalo Španijo, gorovje Picos de Europa. Opravili so več kot štirideset vzponov, med katerimi izstopata v Naranjo de Bulnes (2519 m) - Leiva, 7b, 550 m in v Pena Santa di Častila (2596 m) - Leon, 6c+, 670 m (Jaka Capuder-Tadej Kri-šelj).
Od ostalih vzponov v Evropi naj omenimo samo nekatere. Krišelj: Zahodna Čina, Pressknodel, 7a+/7c, 550 m; Anica Kuk, Spider, 7b/8a, 350 m; Soteska Verdon, sektor Pichenibule, Les rideaux de Gwendal, 7b+, 350 m; Primož Lavrič-Simon Kurent: Ojstrica, Šentjurska smer, 550 m, VI+; Marko Prezelj-Matej Mučič: Travnik, Črni Biser, 800 m, VII/ VI; Žiga Oražem, Dolomiti, Marmolada, Tempi Moderni, 880 m, VII+/VIII-; Triglav, Peternelova smer, VII-, 400 m; Sandra Janežič-Moj-ca Zajc: Špik, Direktna, 900 m, V+; V juliju in avgustu je veliko članov odseka plezalo v Dolomitih.
Konec leta je zaznamoval vzpon Krišelja in Gladka v Triglavu: Čopov steber V/ VI+ 1000 m, 3 dni.
Odprave
Avgusta je Krišelj skupaj z Janezom Svoljškom obiskal Skalno gorovje v Kanadi. Opravila sta lepo število zelo kakovostnih vzponov. Izstopajo: Mount Babel, Greenwood-Moss, V / VIII, 750 m; Bogaboo, North Howser tower, All along the watch-tower, VI - 5.11c - A2, 900 m; Bugaboo, Snowpatch spire, Power of lard, 350 m, 5.12d.
V	Indiji sta Urban Novak in Marko Prezelj opravila ogled možnih ciljev nad dolino Kidžadž. V Patagoniji pa so bili že v letu 2017 Blaž Gladek, Matej Mučič, Ambrož Bajde in Žiga Ora-žem. Kljub zelo muhastemu vremenu je Bajdetu, Mučiču in Oražmu uspelo preplezati v Poincenotu (3002 m) smer Whillans--Cochrane 550 m 5+ 70° M6+. Od šotora do šotora so potrebovali 21 ur, za samo smer pa osem ur.
Ostala dejavnost in priznanja
V	februarju je bil sejem alpinistične opreme, v marcu v Domu kulture Kamnik predstavitev tabora na Norveškem in nato še tabora v Španiji.
V	alpinistično šolo se je vpisalo osemnajst tečajnikov, trinajst jo je uspešno končalo. Konec junija je bila skupaj s športnoplezalnim odsekom izvedena tekma v hitrostnem plezanju (Speed Perovo). Izveden je bil tabor Pipa miru v organizaciji Marka Petka in Dejana Ku-serbanja ter nogometna tekma na najvišji ravni. Na Kamniškem sedlu je bil skupni plezalni konec tedna. Aktivno je deloval tudi svet alpinističnih inštruktorjev. Alpinistični izpit je opravil Žiga Oražem in bil sprejet med kamniške alpiniste.
Marko Prezelj in Urban Novak sta skupaj z Američanom Haydnom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem prejela zlati cepin za prvenstveno smer na impozantni Cerro Kištvar (Kishtwar, 6173 m) v Indiji. To je Markov že četrti zlati cepin, Urbanov pa prvi. Oražem je postal tudi član Slovenske mladinske alpinistične reprezentance (SMAR), ki jo vodi Prezelj. Po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije so Tadej Krišelj, Matej Mučič, Urban Novak, Žiga Oražem in Marko Pre-zelj izpolnili pogoje za mednarodni razred, Blaž Gladek pa za državnega.
Novo-staro vodstvo in načrti za naprej
Občni zbor je bil tokrat volilen, vendar se vodstvo ni bistveno spremenilo. Še naprej bo načelnik Jure Prezelj, njegov namestnik pa Urban Novak. Za tajniške zadeve bosta skrbela Jaka Capuder in Alja Markič, blagajnik bo Primož Narobe, gospodar opreme Boris Bodljaj, vodja sveta alpinističnih inštruktorjev Matej Bizjak, knjižničar Brane Malus, za spletno stran pa bosta skrbela Jaka Capuder in Simon Kurinčič. Poleg osnovne alpinistične in drugih dejavnosti (tabor Pipa miru, tabor Daborski Kukovi, alpinistični tabor v Franciji, alpinistična šola, ki se je že začela in jo vodi Kri-šelj itd.) je predvidena odprava v Indijo, v območje doline Kidžaž (Kijaj Nullah), kjer sta lani Urban Novak in Marko Prezelj našla veliko zanimivih ciljev.
Letos visok jubilej
Letos, 27. aprila, Alpinistični odsek Kamnik praznuje 8o-letnico svoje ustanovitve, zato je jeseni predvidena prireditev, posvečena temu dogodku, naslednje leto pa še skupna odprava.
Jasna Paladin
Kamnik - Združenje šoferjev in avtomehanikov Kamnik, ki povezuje poklicne voznike motornih vozil vseh kategorij, avtomehanike, voznike gradbene, gozdne, kmetijske in druge mehanizacije ter pripadnike drugih poklicev v dejavnosti cestnega prometa, je bilo ustanovljeno januarja leta 1957. Prvi predsednik je bil Gabrijel Djuraševič, že prvo leto po ustanovitvi pa so v svojih vrstah našteli 91 članov. Članstvo se je z leti povečevalo in v najboljših časih naraslo do številke 217, a nato začelo upadati; letos je članov tako le že petdeset.
Prostovoljno delo zakoreninjena vrednota
»Šestdeset let delovanja našega združenja ni malo. V tem obdobju smo imeli dvanajst predsednikov. Pri svojem delu smo se srečevali z marsikaterimi problemi, a za vse je imela občina dokaj posluha. Izkušnje Združenja šoferjev in avtomehani-kov Kamnik temeljijo predvsem na milijonih prevoženih kilometrov poklicnih voznikov ter strokovnih izkušnjah avtomehanikov in drugih njenih članov. Njihovo prostovoljno delo je zakoreninjena vrednota, saj pri delovanju ne gre le za prijateljska in družabna srečanja, kot so veselice in parade, temveč za delo v števil-
Irena Mušič Habjan
Kamnik - Pred uradnim delom so v kulturnem programu, ki ga je sestavila Vladka Vremšak, navdušili člani dramske in planinske skupine OŠ Stranje pod mentorstvom Mire Papež in Stanke Kočar, učenci Glasbene šole Kamnik: Klemen Kotnik s klavirsko harmoniko in trio trobent Maj Blažič, Vasja Gorela Burja in Maša Zemljič. Za ubrano petje so poskrbele pevke ženskega pevskega zbora Vox Annae iz Tunjic, načelnik alpinističnega odseka Jure Prezelj pa je s fotografijami predstavil oddaljeno gorsko skupino Picos de Europa v Španiji. Slikovno predstavitev je pripravil Jernej Rutar, občni zbor je vodila Irena Mušič Habjan. Delo Planinskega društva Kamnik je ob dobrem sode-
nih preventivnih in vzgojnih akcijah na področju prometa. Poleg vsakoletnega varovanja otrok v prvih šolskih dneh, s katerim so člani začeli že davnega leta 1965, sodelujejo tudi pri kolesarskih izpitih in drugih akcijah za osnovnošolce, kot sta kolesarsko tekmovanje Kaj veš o prometu? in Teden mobilnosti, udeležujejo se rednih letnih srečanj sosednjih društev in aktivno sodelujejo v preventivnih akcijah Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik. V ta namen in v druge programe dela so v letu 2o16 namenili 195 ur prostovoljnega dela in prevozili 475 kilometrov,« je delovanje združenja povzel predsednik Franc Pivk, ob tem pa poudaril, da se bodo člani morali na vso moč potruditi, da bodo svoje vrste okrepili. Veseli bodo
lovanju z Občino Kamnik, Društvom GRS Kamnik, PZS in sosednjimi planinskimi društvi v lanskem letu zopet pokazalo, da člani društva z veliko mero prostovoljnega skupnega sodelovanja lahko in zmorejo narediti marsikaj. Občni zbor so pozdravili gostje; podžupan Igor Žavbi, predsednik Društva GRS Kamnik Franc Miš in predstavniki sosednjih planinskih društev. Predsednik Ivan Resnik je poročal o delu markacistov, ki so lani poleg ostalega obnovili del poti na Stari grad, delno Koželjevo pot in most na začetku spominskega parka v Kamniški Bistrici, o uspešnem poslovanju obeh visokogorskih postojank in dobrem obisku tudi zaradi lepega vremena, začetku obnove sanitarij in instalacij v Cojzovi koči na Kokrskem
vsakega, ki se jim bo pridružil.
Poseben dan za Miho Uršiča
Vabilu na slavnostni občni zbor se je odzval tudi župan Marjan Šarec. »Leta 1957 je bilo vse drugače. Sama tehnika, način dela in način življenja. Takrat je bil poklic šoferja in avtomehanika težji, zahtevnejši in bolj nepredvidljiv. Resnično je bilo vse odvisno od človeka in od tega, kako je bil le-ta vešč. Tehnika in tehnični pripomočki so bili popolnoma drugačni, motorji so bili šibkejši. In kako je danes? Pogovarjamo se celo o vozilih brez voznika, o avtomeha-ničnih delavnicah brez avto-mehanikov in o tem, da vse upravljajo roboti. V šestdesetih letih se je vse spremenilo, pa ne nujno, da na bo-
sedlu, kar bo zaključeno še pred letošnjo poletno sezono, manjših vzdrževalnih delih na obeh kočah in žičnicah, dobrem delu mladinskega odseka in planinskih skupin po osnovnih šolah, poletnem in zimskem taboru mladih Vesele gorice, uspešno izvedenih turah vodniškega odseka in turno-smučarskega in turnokole-sarskega odseka z več kot 65o udeleženci na turah, rednih prireditvah (Dan Kamniških planin, Rokovnjaški pohod, druženje s prijatelji iz pobratenega mesta Trofaiach, Smučko in cepin ... ) in vrhunskih plezalnih vzponih alpnistične-ga odseka, ki ima v svoji sredi šest kategoriziranih alpinistov in dva prejemnika zlatega cepina v letu 2o16 Marka Prezlja in Urbana Novaka.
lje. Upad članstva, upad pripadnosti različnim organizacijam in upad pripadnosti naši družbi kaže, da se je na tem področju spremenilo bistveno na slabše. Imamo moderno tehniko, najsodobnejšo opremo, a nam manjka tega, da bi znali narediti nekaj za družbo,« je župan svoje misli delil z zbranimi, nato pa predsedniku združenja Francu Pivku izročil zahvalo za delovanje na področju izobraževanja in preventivne aktivnosti na področju ozaveščanja o cestno-prometnih predpisih in skrbi za varnost občanov. Vodstvo združenja je svojim članom podelilo še jubilejne plakete, poseben dan pa je bil to predvsem za Miho Ur-šiča, ki je član Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik že vse od samega začetka in je za to prejel posebno priznanje.
Predsednik Resnik je na koncu predal še priznanje za častnega vodnika PZS Matevžu Koširju, ki mu ga je podelil zbor predstavnikov vodniških odsekov planinskih društev lanskega novembra ter se za prostovoljno delo, skrb, potrpežljivost in predanost članom planinskega društva iskreno zahvalil. Pred prijetnim druženjem, ki je sledilo uradnemu delu občnega zbora, je Cene Griljc skoraj že tradicionalno predstavil svojo novo sliko, spomin na Matterhorn pred petdesetimi leti, ko je prvič stal na tej njemu čudoviti gori.
Planinsko društvo se za gostoljubje in prijazen sprejem zahvaljuje vodstvu Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra ter vsem, ki so pomagali pripraviti občni zbor.
Občni zbor - praznik planincev
Na rednem občnem zboru Planinskega društva Kamnik se je v petek, 24. marca, v jedilnici Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik zbralo okoli sto članov.
Kamničan JA petek, 7. aprila 2017
13
Pogovor, križanka
Razvoj smuči nikoli ni dokončen
Končala se je letošnja smučarska sezona. V prejšnjih in tudi letošnji je pri izjemnih uspehih sodeloval tudi Kamničan Matej Božičnik, konstruktor smuči. Z njegovim tehničnim znanjem zmagujejo številni smučarji in smučarski skakalci.
Jože Arko
Kamnik - Matej Božičnik v zadnjem obdobju skrbi za razvoj smuči v podjetju Slat-nar, ki izdeluje skakalne smuči za mnoge tekmovalce v svetovnem pokalu.
Prosim vas za vašo osnovno predstavitev in vlogo, ki jo imate v razvoju smuči.
»Diplomiral sem leta 2001 na Naravoslovno tehnični fakulteti v Ljubljani in začel svojo poklicno pot v Ela-nu. S smučanjem sem povezan od rane mladosti v Smučarskem klubu Kamnik, v Elanu pa sem bil kot odgovorni konstruktor najprej vpet v alpski, nato pa še v skakalni del. V tem obdobju sem razvil veliko smuči, s katerimi so dosegali tekmovalci vrhunske rezultate: smučarji Filip Flisar, Andrej Šporn, Mitja Valenčič in Ondrej Bank pa tudi skakalci Peter Prevc, Sara Takanaši in mnogi drugi.«
Smuči skakalcev ste razvijali v Elanu in v podjetju Slat-nar. V čem je razlika?
»Lani sem prevzel razvoj skakalnih smuči pri podjetju Slatnar. Nadaljevali smo tam, kjer smo v Elanu končali. Pri podjetju Slatnar izdelamo do 1500 parov letno. Samo za svetovni pokal jih proizvedemo približno 250 parov. Vrednost smuči, ki so narejene posebej za tekmovalca svetovnega pokala, presega dva tisoč evrov.«
Kaj je bistvo razvoja smuči?
»Skakalne smuči morajo v zelo kratkem času od odriva do pristanka tekmovalca prestati šest faz: drsenje po naletu, prehod v odskok, od-riv z mize, prehod v let, faza letenja in doskok. Primerne morajo biti tudi za pravo temperaturo, vlago in strukturo snega. Niti najmanjše malenkosti ne prepuščam naključju. Ob razvoju smuči pri podjetju Slatnar pridobimo mehanske lastnosti smuči iz statičnih meritev,
pregledamo še druge lastnosti, ki jih dobimo iz digitalizacije slik, sledijo pogovori s tekmovalci.«
Vrhunski tekmovalec potrebuje letno kar nekaj parov smuči. Kako jih na primer pripravite za Petra Prevca?
»Letno za skakalca svetovnega pokala izdelamo deset parov, za Petra tudi nekaj več. Za tekmovalce pripravimo različne smuči. Ene za polete, druge za skoke na 120-metrski skakalnici. Zakaj taka znanost za izdelavo skakalnih smuči za devet do deset sekund uporabe? Razlog za to je kakovost smuči. Vrhunski tekmovalec doseže 230 metrov z odličnim, 250 metrov pa z vrhunskim parom smuči.«
V čem je posebnost smučarskih skokov?
»Smučarski skoki so spoštovanja vreden šport. Skakalec ne more biti vsak. Pri razvoju smuči so potrebna leta izkušenj. Pomembno je
znanje s področja materialov, predvsem s kompoziti, da se zadosti teži smučke in funkcionalnosti. Osrednji del smuči mora na primer imeti sposobnost, da z nekaj kratkimi vijaki drži okovje na sami smučki. Tudi to sami preverjamo v laboratoriju.«
Kakšna so pravila pri izdelavi smuči za skakalce?
»Mednarodna smučarska zveza FIS proizvajalce omejuje s težo in dolžino smučke. Ta se določa glede na indeks višine in teže tekmovalca. Minimalna teža smuči brez okovja je določena in znaša 2,6 kg. Treba je upoštevati tudi zapovedano širino, ki ne sme prekoračiti 115 milimetrov v sprednjem delu in v peti smučke. V sredini določena širina ne sme presegati 105 milimetrov. Hkrati FIS predpisuje še višino konice in pravokotnost izdelane smuči z maksimalnim pobranim robom smuči 2 milimetra. Tudi točka
Matej Božičnik / Foto: Jože Arko
montaže okovja je predpisana in je lahko 57 odstotkov dolžine smuči, merjene od konice smuči do prstov na skakalnem čevlju. Za izdelavo uporabljamo les iz Afrike, Azije in domačih
gozdov. Pogoj za lesne materiale je, da imajo čim daljša vlakna s čim nižjo težo. Zgornja površina smuči je iz polimera, konstrukcijski materiali so steklena in karbonska vlakna, drsna površina je iz polietilena. V sredici v sprednjem delu smuči je vgrajeno satovje. Hkrati se uporabljajo razni dodatki, od gume za dinamiko do svinca za pravilno definiranje težišča. Na drsni površini so vtisnjeni trije kanali, ki pomagajo držati smer na naletu in omogočajo zavijanje pri zaustavljanju.«
Kaj bi povedali za zaključek?
»Menim, da mora razvojni inženir hoditi po robu možnega, a ne grem povsem na rob, sploh če vem, da bi bil ogrožen športnik. Treba je dosegati rezultate, s katerimi gradiš naprej. Razvoj smuči nikoli ni dokončan. Imaš samo vmesne faze, v katerih potrjuješ svoje dobro delo in pravo usmeritev.«
NAJBOLJŠI TAXI V KAMNIKU
TAXI KAMNIK
• KAMNIK • DOMŽALE • MENGEŠ • KOMENDA • TRZIN • KRANJ • LJUBLJANA • LETALIŠČA •
Nudimo prevoze oseb po Sloveniji!
-	3 avtomobili za 4 osebe
-	2 avtomobila za 6 oseb
kombi za 8 oseb
aoc
OMBI prevo
SESTAVIL: F.KALAN	UČENKA	NA AKORD PLAČAN DELAVEC	SUHA TRAVA, SENO	PAVLE 0K0RN	PESNIK GRUDEN	DANSKI NOGOMETAŠ (MORTEN)	ALKALOID V TOBAKU	RAZČLENJEVALA	DELEŽ (NAREČNO)	GORENJSKI GLAS		NEKDANJI UBEŽNIK PRED TURKI		KARL HOFER		NAŠ ZGODOVINAR (LUC)		ZAHODNO-GOTSKI KRALJ		PERNATA ŽIVAL
PRVENSTVO	11				22					SL. SKLADATELJ (VILKO)								14		
OKROGEL, ZAOBLJEN DEL ČESA									5	OSNUTEK, NAČRT										
										PIVSKI VZKLIK										
PREGON DIVJADI			1	SKALNI DROBEC								23		IGNAC PO DOMAČE						
				RUSKI GENERAL (ANDREJ)										REKAV NEMCUI						
JUŽNOAMERIŠKA ŽELVA					GRŠKI BOG VETROV		8		MORSKI OŽIGAL-KAR											19
					STOPNJA PRIDEVNIKA															
RENE DESCARTES			MADŽ.KRAJ OB NAŠI MEJI						MORSKA RIBA							3				[TAL PEVKA (ANNA)
			REKA V SRBIJI						ATLAS											
PEVEC M0NTEN0	18					IGRALKA RINA		13		BARBINN PARTNER		LEANDROVA LJUBICA								
												ŠTAJERSKA GROFOVSKA RODBINA								
MODEL VOZILA SEAT					2	NITAST NEVRE-TENČAR										IANNIS XENAKIS				15
						LUKA OB ČR NEM MORJU										DUŠA (LAT.)				
AMALARIH ATTEMS 0LSEN RUHR VLAS0V	TANJŠA	PAPEŠK0 SODIŠČE					SPODNJI DEL HIŠE							NORV.POP SKUPINA						
							KANDIRAN OLUPEK POMARANČE							NOGOMETNI TRENER (MCA)						
	EDICUA	NOTNI ČRTALEC																		
OVČJE MESO	7			17				PISATELJ INGOLIČ		4								KOŠČEK SUKANCA		JAPONSKO OTOČJE
								GR.-RIMSKI STARI VEK												
TOYOTIN DŽIP				TROPSKI KUŠČAR						REKA V ITALIJI								21		
				REKA V ŠPANIJI						OLIVER ANTAUER										
BODEČ PLEVEL					IGRALEC S KRETNJAMI							20								
					STOK, JAVKANJE															
ŠPELA TRATNIK			GR. JUNAK		6				LJUDSTVO NA NOVI GVINEJI											12
			KOSTUMO-GRAFINJA VOGELNIK																	
SEČNINA, UREA				10		CARL IRVING		16	1	2	3		4		5		6		7	8
						NEDA UKRADEN														
DEL 1 LJUBLJANE									9	10	11		12		13		14		15	16 ¡ 1 1 1
ŠAHISTKA KUSNIR		9		HRVAŠKA DENARNA ENOTA		24			17	18	19		20		21		22		23	24
Nagrade: 3-krat bon v vrednosti 10 EUR. Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do srede, 19. aprila 2017, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Kamničan-ke, ki je na Občini Kamnik pri vratarju.
10	petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Prireditve
Prireditve v aprilu
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com
Kamnik
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko am v aprilu? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www. kamnik-tourism.si.
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Torek, 11. aprila, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik
Predavanje: Kako v svoje življenje vnesti pravo ljubezen
Dialogika, jezik odgovornosti ali kako živeti po čudovitih knjigah Martina Kojca in dr. Scotta Pecka. Predavateljica Bojana Fende Habula, ki že petindvajset let v sklopu holističnega centra Karnion podaja tovrstna znanja, vabi, da letos premagate lenobo, stopite iz cone udobja in se podate na pot osebnostne rasti ter v svoje življenje vnesete več ljubezni.
Petek, 14. aprila, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Kamniška enajsta šola o antiki
Najnovejše novice na Gorenjskem: stari Rim je premagal mogočno Kleopatro. Cikel petih predavanj ddr. Verene Perko o antičnem svetu skozi zgodovino, arheologijo in pripovedovanje zgodb. Četrto predavanje bo zaključila Breda Podbrežnik Vukmir s pripovedjo afroameri-ške pravljice Kako je ženska prelisičila moškega.
Sreda, 19. aprila, ob 19. uri, Krajevna knjižnica
Komenda (OŠ Komenda)
Potopisno predavanje: Za medvedom po Kanadi
Anže Štern bo predstavil življenje, delo in študijsko prakso v Kanadi - v nacionalnem parku Jasper Park.
Sreda, 19. aprila, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Čudne uprašanje' z Noahom
Ciklus pogovorov dr. Noaha Charneyja z naslovom Čudno vprašanje. Tokratni gost bo filmski kritik, novinar, televizijska zvezda in intelektualec Marcel Stefančič ml.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Sreda, 12. aprila, ob 19. uri, Grad Zaprice Muzejski večer: Rosovo groblje - Šmartno v Tuhinju
Predavanje arheologa dr. Dragana Božiča o izjemnem neraziskanem zgodnjekrščanskem najdišču na rimskem podeželju
Torek, 18. aprila, ob 19. uri, Grad Zaprice Muzejski večer: Hodili so jih poslušat
Predstavitev dr. Marije Klobčar in zgoščenke pesemskega izročila kamniškega območja
Sreda, 19. aprila, ob 19. uri, Grad Zaprice Muzejski večer: Realizem - zmaga vsakdanjosti
Prvo predavanje prof. Marka Trobevška iz cikla Kulturna zgodovina od pomladi narodov do druge svetovne vojne
Četrtek, 20. aprila, ob 19. uri, Galerija Pogled Odprtje fotografske razstave: Arven Šakti Szomi Kralj
DOM KULTURE KAMNIK
Sobota, 8. aprila, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Koncert Klape Šufit ob zaključku dobrodelnega meseca Študentskega kluba Kamnik
Vstopnina: 15 evrov v preprodaji/18 evrov na dan dogodka
Torek, 11. aprila, ob 20. uri, Klub Kino dom Klemen Mauhler in Anton Pevc
Večer stand up komedije, Abonma Stand up in za izven Vstopnina: 5 evrov
Sreda, 12. aprila, ob 19.30, Velika dvorana DKK Gledališče Koper: Trio
Glasbena komedija, Maistrov abonma in za izven Vstopnina: 15 evrov/12 evrov
Sreda, 19. aprila, ob 21.30, Klub Kino dom Swinging Kamnik
Swing plesni večer
Vstop prost!
Petek, 21. aprila, ob 17. in 19. uri, Velika dvorana DKK Sanje revnega dečka, Miška si poišče nov dom
Letni nastop učenk plesa in baleta Glasbene šole Kamnik Gostje: Glasbena šola Domžale
Vstop prost, obvezna rezervacija in prevzem brezplačnih vstopnic. Število sedišč je omejeno!
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA
Petek, 7. aprila, ob 21. uri Pest besed - Zrolana poezija
Večer avtorske slam poezije
Četrtek, 13. aprila, ob 18. uri Delavnica audio snemanja
Kako do dobrega zvočnega posnetka?
Petek, 14. aprila, ob 21. uri Koncert Žen (Hr)
Večer post-rock glasbe
Torek, 18. aprila, ob 18. uri Turnir v namiznem tenisu
Četrtek, 20. aprila, ob 18. uri Ura za uporabno slovenščino
Delavnica funkcionalne rabe slovenščine - vse, kar ste v šoli želeli vprašati, pa si niste upali.
TERME SNOVIK
Sobota, 8. aprila, od 11. do 13. ure, Terme Snovik Ustvarjalne delavnice in vodne vragolije s Palčkom Snovičkom
Sreda, 12. aprila, od 16. do 17. ure, Terme Snovik Vodena vadba v fitnesu v naravi
V primeru lepega vremena se bo vodena vadba v fitnesu začela z ogrevanjem in nato predstavitvijo fitnes naprav. Prikazane bodo pravilne vaje na napravah. Zaključili bomo z razteznimi vajami za celo telo. Bodite športno oblečeni in s seboj prinesite vodo. Delavnica Tine Kregar, dipl. fizioterapevtke
Petek, 14. aprila, od 20. do 21. ure, Terme Snovik Pohod z baklami do izvira termalne vode
Brezplačen družinski pohod
Sobota, 15. aprila, od 9.30 do 11.30, Restavracija Terme Snovik
Lončarska delavnica - poslikava babičinih skodelic
Cena: 7 evrov
Nedelja, 16. aprila, od 12.30 do 14. ure, terasa Term Snovik
Velikonočne igre nekoč in danes
Vabljeni na kamniško kajžerco na tržni dan Okusi Kamnika
Pred nami so topli dnevi, ki kličejo po piknikih in po preživljanju prostega časa v naravi. Popoln piknik pa ne naredijo samo lepo vreme, mirna lokacija ter dobra družba, ampak tudi dobra hrana. Ena od jedi, ki na popolnem pikniku ne sme manjkati, je kamniška kajžerca. Polobarjena klobasa temelji na družinskem izročilu kamniškega mesarja Podgorška. Zadnji lastnikte kamniške mesnice je družinski recept izpeljal do popolnosti, pozneje pa svoje znanje prenesel v podjetje Meso Kamnik. Tako je nastal eden izmed paradnih izdelkov mesarja Antona iz Kamnika, ki se predstavlja tudi v okviru vseslovenskega projekta promocije slovenske kulinarične tradicije Okusi Slovenije.
Ohranjanju družinskega izročila v Kamniku posvečamo veliko pozornosti, zato v okviru projekta Okusi Kamnika izpostavljamo številne kulinarične posebnosti Kamnika. Te okuse lahko poskusite tudi na sobotnem tržnem dnevu Okusi Kamnika - Podeželje in Eko. Naslednja tržnica bo v soboto, 29. aprila 2017, na Glavnem trgu v Kamniku. Med 8. in 13. uro boste obiskovalci lahko trgovali z lokalnimi kmeti in pridelovalci domače lokalne hrane. Ob 10. uri pa vas bo pozdravil Orkester harmonikarjev Cirila Spruka, s svojim nastopom pa vam bo dopoldne popestrila tudi Folklorna skupina Kamnik.
Vabljeni v najlepše mestno jedro. Vabljeni v Kamnik.
Za več informacij obiščite TIC Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik. Telefon: 01 831 82 50, e-pošta: tic@kamnik-tourism.si.
Kako pripravimo kamniško kajžerco
Klobaso položite v mrzlo vodo, počakajte, da voda zavre, in kuhajte še 8 do 10 minut. Lahko pa jo tudi popečete na žaru. Pred peko jo hitro pokuhajte, po površini klobase naredite nekaj zarez in specite na žaru ali ponvi. Toda pozor! Temperatura pečenja mora biti zmerna. Če je temperatura previsoka, se klobasa izsuši. Zraven priporočamo še kamniški ženof in gorčico. Privoščite si Okuse Kamnika na pikniku in svežem zraku.
Naj uas zapelje Okusi Kamnikfr^T
Kamnik
zavod za turizem in šport
v občini kamnik
Glauni trg 2,1241 Kamnik
Tel.: 01/83182 50, tic@kamruk-tourism.si
ujuiui.kamnik-tourism.si
Kamničan^ petek, 10. marca 2017
!5
Zahvale
Oče, mama -hvala vama!
Marec je mesec, ko se vse prebuja in brsti, ko je na pohodu preporod življenja. Poleg tega je to mesec, ki kar kipi od raznih praznikov žena in mater ter mož in očetov. Tudi to je bil razlog, da smo se mladi v Zgornjem Tuhinju povezali in pripravili prireditev z naslovom Oče, mama -hvala vama.
Monika Jeglič
Laze v Tuhinju - V nedeljo, 26. marca, je dvorana na La-zah pokala po šivih, saj vsem obiskovalcem ni uspelo dobiti prostega sedeža, ko so prišli v želji, da bi bili priča točkam otrok in mladine tuhinjskega konca. Samo prireditev so spretno krmarili povezovalci Ana Pančur, Lucija Železnik in Domen Hribernik, slednji pa je skupaj z Danijelom Kir-nom in Tomažem Piršem nastopil tudi v krajšem ske-ču o maminem dnevu. S tremi pesmimi se je predstavil tudi cerkveni otroški pevski zbor iz Tuhinja pod vodstvom Špele Jeglič in v spremljavi Špele Kadunc ter Zale Levec. Kitaristke Julia Kadunc, Laura Lipovšek in Lara Pungartnik so pod mentorstvom Janija Kortni-ka pripravile in izvedle dve točki, harmonikaša Tadej Li-povšek in Nejc Pirš pa sta dodobra ogrela publiko z
dvema skladbama. Program so obogatili tudi igralci Urban Koncilja, Urška Levec ter Eva in Lara Pungartnik, ki so pod mentorstvom Karin Bajde pokazali, kako je hudo, ko se čaka na mamo. Predstavili so se tudi najmlajši, ki so publiki v dvorani recitirali pesmi, in sicer so suvereno nastopili Erika in Maja Levec, Katarina Šarc ter Ožbej Jeglič, poleg njih pa je svojo glasbeno točko predstavila še družina Pungartnik. Bogat program so omogočili Kulturno društvo Tuhinj, Župnija Zgornji Tuhinj in Župnijska karitas Tuhinj, za skromna darilca, ki so jih mamice prejele ob koncu prireditve, pa je poskrbela Maja Poljanšek z učenci verouka.
Vsekakor so si bili obiskovalci prireditve enotni, da ima tuhinjska kultura številen podmladek, ki bo s svojimi talenti lahko še dolgo razveseljeval bližnjo in daljno okolico.
Zavetje v pečevju
Po zaslugi Franceta Malešiča je podlistek alpinista, novinarja in pisatelja Janeza Gregorina luč sveta ugledal tudi v knjigi Zavetje v pečevju.
Jasna Paladin
Kamnik - Svojo pripoved je Janez Gregorin kot podlistek objavljal od avgusta 1941 do januarja 1942. Šlo je za 117 nadaljevanj, ki so zdaj zbrana v knjigi. Pripoved govori navidezno o francoski okupaciji leta 1810, ko pridejo Francozi pod kamniške planine, dejansko pa o nemško-italijanski okupaciji. Gradivo za knjigo je zbral in uredil France Malešič, ki je na predstavitvi priznal, da je besedilo prebral že vsaj dvajsetkrat, pa se mu še vedno zdi privlačno. Rokopis je
prepisal na roke, saj digitalizaciji ne zaupa. »Janez Gregorin je imel zelo značilen slog pisanja, v svoji pripovedi pa je ohranil tudi veliko manj znanih ali že pozabljenih besed, nekdaj značilnih prav za kamniške konce, ki so zbrane ob koncu knjige. Pripoved je pravzaprav upor s pisanjem iz nemoči zaradi okupacije in lastne bolezni in neverjetno je, kako je v zgodbi predvidel nekatere dogodke, ki so se nato med vojno res zgodili,« je v pogovoru z Vladimirjem Habja-nom (na sliki) med drugim povedal Malešič.
ZAHVALA
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
8. marca je v objemu za večno zaspal ljubljeni sopotnik, ati, dedi, brat in stric
Marjan Kuhar
rojen 10. 8. 1946, Poreber 9b
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem neimenovanim za tolažilne besede, stiske rok, podarjene sveče, cvetje, denarno pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih dneh. Hvala g. patru Lavren-ciju za lep pogrebni obred, pevcem, Komunalnemu podjetju Kamnik in čutnima negovalkama Petri in Damjani ter društvu Hospic. Beseda hvala je namenjena vsem, ki ste z Marjanom hodili skozi življenje, ga imeli radi in ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Marjan, hvala, ker si bil med nami.
Žalujoči vsi njegovi
m
ZAHVALA
Umrla je naša
Helena Stele
s Kovinarske ceste v Kamniku (18. avgust 1927-15. marec 2017)
Želela si je dočakati devetdeset let, a ji je bolezen to preprečila.
Rada je imela Perovo, svoj dom in vse svoje - zdaj se jim je pridružila v večnem domovanju. Zadnja leta je prebivala v Domu starejših občanov v Kamniku, kjer se je dobro počutila. Iskrena hvala vsem: direktorici Mojci Remsovi, zdravniku Igorju Muže-viču, medicinskim sestram, strežnicam, animatorki, sostanovalcem - sprejemali ste jo z razumevanjem in potrpljenjem, vzorno skrbeli zanjo in ji dali drugi dom. Hvala patru Lovrencu Anželu, ki jo je pogosto obiskoval in jo vseskozi duhovno podpiral s prijazno besedo in zakramenti. Hvaležni smo vsem, ki ste jo obiskovali, jo spremili na zadnji poti, darovali v njen spomin cvetje, sveče in za maše. Hvala župniku Luku Demšarju in p. Lovrencu Anželu za slovesen pogrebni obred, zastopnici cerkvenih pevcev Mileni Rifl za lepe besede slovesa, cerkvenim pevkam, organistki Mariji Jaklič in pevcem pod vodstvom Primoža Krta za lepo petje.
Vsi njeni
Dan odprtih vrat svetovalne pisarne za starejše
Kamnik - Zavod Oreli ob svetovnem dnevu za spremembe - dnevu za sodelovanje vabi na dan odprtih vrat svoje svetovalne pisarne za starejše, ki deluje v prostorih na Tomšičevi ulici v neposredni bližini kamniške tržnice. Dan odprtih vrat bo potekal jutri, v soboto, 8. aprila, med 9. in 13. uro, glavni program pa pripravljajo ob 10. uri, ko se bodo predstavili tudi prostovoljci zavoda, med njimi tudi osnovnošolci iz kamniških šol. Dogodka se bo udeležil tudi podžupan Matej Slapar, za dobro voljo pa bodo skrbeli citrar Tomaž Plahutnik, harmonikar Denis in Ljudske pevke Predice. Na dnevu odprtih vrat bodo med drugim pripravili različne delavnice ter predstavili izobraževanja in organizacije, s katerimi sodelujejo. J. P.
Zaključek dobrodelnega marca s Klapo Šufit
Kamnik - Mesec dobrodelnosti Študentskega kluba Kamnik je končan, sklop dobrodelnih prireditev pa bodo mladi sklenili jutri, 8. aprila, z zaključno prireditvijo, ki bo ob 20. uri v Domu kulture Kamnik. V goste prihaja dalmatinska Klapa Šufit. Denar od prodanih vstopnic bodo namenili socialno ogroženim dijakom Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. J. P.
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s¡^
www.pogrebnik.si
ZAHVALA
V 95. letu starosti se je od nas poslovila
Terezija Poljanšek
po domače Škrbelova mama iz Češnjic v Tuhinju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala vsem, ki ste sodelovali pri pogrebnem obredu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali ter jo boste obdržali v najlepšem spominu.
Vsi njeni
»Nedeljsko jutro se je prebujalo, ti pa si tiho odšel... Pravijo, da vse enkrat mine ... tudi bolečina in trpljenje ... Ko ostane človek brez svojih najdražjih, potuje po neskončnih poteh spominov . Hvala za najlepšo popotnico z vrednotami, ki nas bodo spremljaje celo življenje ... Radi te imamo ...«
ZAHVALA
19. marca, ko se je prebujalo nedeljsko jutro, je v 78. letu tiho odšel naš dragi
Daniel Brelih
iz Mekinj
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem za sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše ter za vse iskrene tola-žilne besede in pozornosti, ki ste nam jih namenili ob zadnjem slovesu. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Pavlu Piberniku in pevcem Krt. Hvala vsem, ki ste Daneta pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
16. marca nas je zapustil ljubljeni mož, oče in ata
Pavel Vrhovnik
iz Kamnika
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem Zarje Kamnik in Društvu diabetikov Kamnik za izrečena so-žalja, darovane sveče, cvetje, svete maše in ostale darove. Hvala osebni zdravnici dr. Jani Plavc, sestrama Emi in Kati. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcem kvarteta Grm in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Dragi mož in ata, za zmeraj boš v naših srcih. Vsi njegovi
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Kamničan
Butarice v Budnar'ci
Na Budnarjevi muzejski domačiji v Zgornjih Palovčah so pripravili že peti festival cvetnonedeljskih butaric. Obiskovalci so si lahko ogledali zanimive primerke butaric iz vse Slovenije, ali pa se kar sami preizkusili v povezovanju zelenja.
Aleš Senožetnik
Zgornje Palovče - Pristen ambient kmečke hiše v Budnarjevi domačiji je minulo nedeljo zaživel s petim festivalom cvetnonedeljskih butaric. Svoje mesto pod »bohkovim kotom« sta zavzeli domačinki Fani Sovin-šek in Bernarda Kvas, ki sta obiskovalcem potrpežljivo pomagali pri prvih korakih povezovanja zelenja v buta-rico. Najraje pleteta palov-ške, kmečke butarice, pri katerih je poudarek na zelenju. »Butarico spleteš hitro, v kakšnih petnajstih minutah je končana. A precej dela je z nabiranjem zelenja ter pripravo oblanja,« pravi Fani Sovinšek. Zanimanje obiskovalcev je vzbudil tudi Jože Bokal, ki je na posebnem pekaču pekel velikonočne oblate - hostije, ki jim relief na pekaču pusti
svoj vtis. Običaj poznajo le redko kje, na Kamniškem je poznan ponekod v Tuhinjski dolini in Šmarci. Peka oblatov je trenutno v postopku vpisa v register nesnovne kulturne dediščine. V goste je prišel tudi Zdravko Mar-kelj, ki je obiskovalcem prikazal pletenje košar iz šibja na tradicionalen način. V gospodarskem delu Bud-narjeve domačije pa je na ogled zanimiva razstava butaric iz vse Slovenije. Poleg palovških butaric so na ogled tudi kaštron, pegl, lju-benska potica, prajklc in druge. Kot je povedala Sabina Romšak, glavna organizatorka dogodka, ki so ga pripravili pri Turističnem društvu Kamn'k, so na novo predstavili tudi butarico iz Zakojce, rojstnega kraja Franceta Bevka, ter Selške doline, ki ji je dodana čipka, po kateri je dolina poznana. Skupno je
Butarice nastajajo pod spretnimi rokami domačink.
Jože Bokal je pekel oblate.
Senožetnik
Sabina Romšak je znova pripravila pestro razstavo butaric iz vse Slovenije. / Foto: Aleš Senožetnik
na ogled 14 butaric, med njimi tudi več kot sto let star primerek, sicer v lasti družine Birk iz Sostrega. Butarice so povezane tudi z različnimi običaji in verovanji. Blagoslovljeno zelenje naj bi varovalo pred neurji, požari, boleznijo in drugimi nevšečnostmi, zato so ga ljudje zatikali v hišah, hlevih. »V butaricah je veliko pušpana, kar je povezano s kropljenjem umrlih. Še da-
nes se za kropljenje uporablja blagoslovljena voda in pušpanova vejica, ki pa je po tradiciji morala biti iz blagoslovljene butarice,« je eno izmed mnogih zanimivosti, povezanih z butaricami, razkrila Sabina Romšak. Razstava, ki na zanimiv način ponazarja raznolikost slovenskih ljudskih običajev, je na ogled še do 20. aprila, ob sobotah in nedeljah med 14. in 17. uro.
PEUGEOT 208
NE VOZI, POTUJ.
9.990 €
peugeot.si
SUS»
pEucEOT.mo7bTOL PROSTOROČNO TELEFONIRANJE I TEMPOMAT I 5 VRAT
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,5 1/100 km. Izpuh CO2: 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
* Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 Active (1.2 PureTech 82 5 vrat EUR6) - mesečno odplačevanje, maloprodajna cena z DDV in vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 9.990 EUR, mesečni obrok je 108 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev, višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 04.01.2017 znaša 7,8% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,4%, financirana vrednost 6.993 EUR, skupni znesek za plačilo 11.757 EUR, stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto, Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.
PEUGEOT 208
MOTION & EMOTION
PEUGEOT
HOBE-K RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si
Lepota na dosegu roke
Pretekli petek so imeli obiskovalci na Zapricah ponovno možnost pogleda na Luno, Jupiter in druge objekte nočnega neba skozi več kot deset teleskopov.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Raziskovalno--astronomski krožek Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra in Astronomsko društvo Komet že skoraj dve desetletji organizira javna opazovanja na travniku pred gradom Zaprice. Pogled na Luno, kakšnega od planetov, Orionovo meglico ali An-dromedino galaksijo obiskovalcev ne pusti ravnodušnih. Tudi minuli petek, ko je šlo organizatorjem na roke tudi toplo spomladansko vreme, je bilo slišati nemalo vzklikov navdušenja in začudenja ob pogledu na objekte nočnega neba, ki si jih je marsikdo sploh prvič ogledal skozi teleskope. Ljubitelji astronomije so namreč po travniku pred gradom Zaprice razpostavili več kot deset teleskopov različnih velikosti.
lep hobi zanima, velja potruditi. Zanje pa ima kamniška srednja šola z Vrankarjem na čelu vseskozi veliko posluha in zaslug, da so se nekateri nekdanji dijaki začeli resneje ukvarjati z astronomijo.
Eden izmed njih je tudi Uroš Stele iz Tunjic, ki ga je, kljub temu da ga je pogled v nebo zanimal že od malega, v gimnazijskih letih prav Vrankar dokončno navdušil nad astronomijo. Stele je danes lastnik 72-centimetrskega teleskopa, ki velja za največjega pri nas. »Pogled v nebo je že od nekdaj zanimiv in skrivnosten. A se njegove lepote premalo zavedamo, saj zaradi vse močnejšega svetlobnega onesnaženja z mest vidimo nekajkrat manj zvezd kot pa s kakšne temnejše lokacije,« pravi Stele o enem največjih težav astronomov.
Marsikdo je sploh prvič pogledal skozi teleskop.
Javna opazovanja so namenjena predvsem popularizaciji astronomije, nam je povedal pobudnik opazovanja Tone Špenko, tudi sicer eden najresnejših amaterskih astronomov pri nas. »Na internetu lahko najdeš precej boljšo fotografijo Lune, kot jo vidimo skozi teleskop, a pogled »v živo« je drugačen, bolj vznemirljiv,« pravi Špenko, medtem ko skupaj z ostalimi astronomi potrpežljivo odgovarja na zvedava vprašanja otrok in odraslih o ustroju vesolja. »Kljub temu da je oprema danes dostopnejša kot včasih in je na voljo tudi več informacij, pa znanje o vesolju ni kaj dosti boljše,« pravi Špenko. Podobne izkušnje ima tudi profesor fizike in mentor astronomskega krožka Lojze Vrankar, ki skozi leta opaža tudi nihanja v zanimanju dijakov za astronomijo. A ravno zato se za vsakega dijaka, ki ga ta
Tudi zato je resno opazovanje mogoče le s kakšnega hriba daleč od mestnih luči, s katerimi si v mestih tudi ponoči delamo dan. »Spomnim se noči na Krvavcu. Decembra, ko je višek meteorskega roja Geminidov. Poleg tega, da so se galaksije videle zares dobro, je deževalo z utrinki,« pravi Stele o eni izmed tistih redkih noči, ko je atmosfera res mirna in čista in opazovalcem ponudi najgloblji pogled v nebo. A nočno nebo veliko skrivnosti razkrije že ob pogledu s prostim očesom ali navadnim lovskim daljnogledom. »Že daljnogled ali majhen teleskop veliko pokaže, ni nujno potrebna draga oprema," pravi Špenko. Javna opazovanja, kot je bilo petkovo na Zapricah, pa so zato dobra spodbuda, da se tudi sami večkrat spomnimo na lepoto nočnega neba, ki je vsakomur na voljo, pa se je premalo zavedamo.