The Oldest and Most Popular Slovene "Newspaper in United States of America AMERIKANSKl LOVENEC štev. (no.) 83. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) CHICAGO, ILL., SOBOTA, 28. APRILA — SATURDAY, APRIL 28, 1934. Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. LETNIK (VOL.) XLIII POSEBNI ODPOSLANEC AMERIŠKE VLADE SKUŠA PRIDOBITI EVROPSKE DRŽAVE ZA USTANOVITEV A. ENOTNE GOSPODARSKE SKUPINE, KI BO OBSEGA-LA CELI SVET. — KONTROLIRALA NAJ BI SE PRO-"I DUKCIJA V RAZMERJU S KONSUMPCIJO. V WASHINGTONU CVETO ČREŠNJE Pariz, Francija. — Na svojem potovanju po Evropi se je ftiudil v Franciji posebni odposlanec ameriškega državnega departmenta, R. W. Child, Jci je v sredo podal ameriškim časnikarjem poročilo o uspehih, katere je dosegel v Franciji. Kakor je odkrito povedal, je tiamen njegovega potovanja, da zainteresira svet v idejo pkupnega svetovnega gospodarstva. Svoje poročilo je podal v obliki pisane spomenice. V njej Izvaja, da je prišel čas, da se bo morala ustanoviti svetovna ekonomska diplomacija, ki bo delovala poleg sedanje politič-he. Problem gospodarstva stalilo raste. V srednjem veku jo bil v veljavi fevdalizem, kjer ;-so podložniki enega gospodarja tvorili svojo lastno gospodarsko enoto. Temu je sledila gospodarska skupina posameznih "pkrajev in ta se je razvila v PRITISK NA KATOLIKE Nemška vlada jemlje katoliškim mladinskim organizacijam pravice, ki jih uživa Hitlerjeva organizacija. —o— Berlin, Nemčija. — Hitlerjevi vladi je škof v Achnu poslal oster protest proti cenzuri, ki jo izvaja vlada nad pastirskimi pismi, katero pišejo škofje za svoje vernike. V protestu je povdarjeno, da je ta cenzura kršitev konkordata med Vatikanom in nemško državo. V konkordatu je namreč izrečena garancija, da imajo škofje pravico pisati svojim vernikom v svojih lastnih listih neovirano. Ta pastirska pisma, katera je vlada prepovedala, da bi se objavila v časopisju, se nanaša- jo na spor med katoliki in Hit-?0!Pl!darSk0 SJk"Pin°' SJ* ierjevo mladinsko organizacijo. Hitlerjeva oi-ganizacija namreč jemala celo državo. Zdaj pa je prišel čas, ko se bo moral delokrog gospodarske skupine še bolj razširiti, in sicer od posameznih držav na celi svet, da bodo torej vse države stale v eni gospodarski enoti, s čimer se fro preprečila ekonomska voj-jtia med velikimi državami. Potreba po tem svetovnem KRIŽEM SVETA — Parnik Exilona. — Samuel j | Insull se je proti časnikarjem I izrazil, da ga je Turčija izva-i bila v zanko s trikom. Polici-jja da je prišla k njemu in mu dejala, da ga bo odvedla pred sodnijo, namesto tega pa ga je odpeljala v ječo. — Baton Rouge, La. — Gov. 1% Jugoslavije. OKOLI STOSEDEMDESET SLOVENCEV V RIMU PRI SV. OČETU OB ZAKLJUČKU SVETEGA LETA__BEDA IN BOLEZEN PRIGNALA ŽENSKO DO OBUPA. — SMRT-NA KOSA.—RAZNE NEZGODE IN DRUGA POROČILA. Papež slovenskim romarjem O veliki noči se je udeležilo slavnosti ob proglašen ju Don Boska za svetnika in ob zaklju-Allen je v četrtek določil, da se žku svetega leta, tudi kakih 170 ima 18. maja izvršiti smrtna slovencev, katerim se je pridru-obsodba nad D. B. Napierjem, UQ tudi lg hrvaških romarjev, ki je pred nekaj dnevi zločin- To gkupino je sv. 0če, sprejel sko napadel in nato umoril ne- |v posebni avdienci dne 2. aprila ko 16 letno deklico. 'ob pol sedmih zvečer. Avdienca — Pariz, Francija. _ Bivši ,je bila nad vse prisrčna. Papež je ruski rdeči voditelj Leon Trot-zky, ki mu je francoska vlada obšel čisto po domače in očetovsko tri dvorane, v katerih so bili ukazala, da se mora izseliti iz romarji razvrščeni. — Spremlja-države, je odpotoval v Mar- +i so ga smeli monsig. Madjerac, seilles, od koder se namerava salezijanski inšpektor dr. Wal- skuša prisiliti katoliško mladino, da bi se ji pridružila in se s tem podvrgla popolni nazijski vzgoji. V sredo je imela tukaj zveza katoliške mladine svoje zborovanje, na katerem je nje načelnik povdarjal. da je bila i kotolišlca mladina vedno patri j otična in da ni nikake po Japonski poslanik v Washingtonu, Hiroši Saito, se s svojo ženo in dvema otrokoma počuti domačega v tuji deželi, ko se sprehaja pod japonskimi črešnjami, katerih krasno cvetje ode-ne ameriško prestolico vsako pomlad v praznično obleko. gospodarstvu stalno raste, na-itrebe> da bi m0rala izpremeniti čin, kako se bo izvedlo, se pa Jnora še izdelati. Child je omenil da je njegova misija, da se z voditelji evropskih držav razgovori o izpeljavi tega načrta, istočasno pa je tudi povdarjal, da njegova misija ne pomeni, da bi bila ameriška' vlada tako slaba, da bi ne mogla sama urediti svojih gospodarskih Razmer; pač pa je to znamenje, «a je iskrena želja predsedni- PORAVNAVA SPORA svojo organizacijo. Temu na- Sporazum med železničarji in družbami glede plač. Washington, D. C. — Med sprotno pa je odgovoril neki nazijski list, da bo katoliška mladina samo z ustnicami izražala svojo naklonjenost na- 'železniškimi družbami in unija-zijski državi, dokler ne bo do-^i železničarjev se je v četr-bivala prave nazijske izobraz-'tek dosegel sporazum glede be. (vprašanja plač, ki je že ogro- Kakor je tudi odpor katoli-, žalo, da bo povzročilo stavko, čanov nad vse odločen, se bo- V sporazumu ste obe stranki do vendar le s težavo upirali nasilju nazijev. Po mnogih me- nekoliko popustili. Dočim so prej družbe zahtevale 10 odstotno znižanje, delavstvo pa ka Roosevelta kakor tudi tajni- stih izvaja nazijska policija si ka Hulla, da se pride do pra- j lovit pritisk na katoliško mla- nasprotno 10 odstotno zvišanje, Vega mednarodnega sodelova-' dino. Tako je v mestu Wlirtten- so se končno pogodili tako, da iija za upostavitev nove svetovne ekonomije. V načrtu je predvsem to, da se organizira in kontrolira svetovna produkcija v razmerju s konsumpcijo V istem smislu, kakor skuša to doseči "new deal" za Ameriko. burgu izdana odredba, po kate- se bo delavstvu svoječasno 10 ri je cerkvenim organizacijam odstotno znižanje povrnilo v prepovedano, da bi gojile treh terminih, in sicer 21/2 od-šport za svojo mladino; edino stotka s 1. julijem, 21/0 odstot-mladina v Hitlerjevi organiza-ka s 1. januarjem in ostalih ciji ima pravico do športa. Iz- 5eljal v Nemčijo, kjer bo skušal ZAMOTAN SLUČAJ ZA ZDRAVNIKE KRATKA PROTESTNA STAVKA Kristusovega na zemlji. — Nazadnje je izrekel na njimi svoj blagoslov z besedami: "Blagoslavljamo vas in vse, kar je vašega, vaše družine, starše, otroke, bolnike, starčke. Blagoslavljamo pa tudi vaše duhovnike, ki vam posredujejo odrešenje in razvijajo v krščansko živ- deljo je prišel njen mož iz Beograda na obisk k družini, a je našel svojo ženo mrtvo. Pokojni-ca je bila že dalje časa bolehna in je očitno, da sta jo beda in bolezen pognali v obup. Ubogo ženo so pokopali na veliki ponedeljek. --o—— Otroka sta povozili V Starem trgu pri Ložu je dovne osebe, ki duhovnikom pri prišel pod voz, katerega sta volem-pomagajo; pa tudi vse svet- dili dve ženski, dveletni Mirko ne ljudi, ki z duhovniki po Ka- Haber. Kolesa, ki so šla dečku ljenje. Blagoslavljamo vse re- AMERIKA IŠČE MACHADA New York, N.Y. — Bivši despot in diktator na Kubi, G. Machado, stoji zdaj tamkaj pod obdolžbo umora in kuban- lujejo. Velik naš blagoslov ve-|la ter ga tudi drugače nevarno ; toliški akciji za isti namen de- čez nogo, so mu jo seveda zlomi- le kanclerja Hitlerja pridobiti fca ameriški načrt. Kakor se govori, je v njegovo misijo vključeno tudi pogajanje glede dol-Sov, češ, da so ravno dolgovi eHa prvih ovir uresničenju ide-^ svetovne ekonomije. POMANJKANJE GASOLINA V CLEVELANDU Chicago, 111. ! protesta proti nizkim plačam 'so v sredo šle na stavko bolničarke v bolnici Frances Wil- Cleveland, O. - Vsled stav- ,ard; Tekom fne.ure 80 " in ki stoji pod obdolžbo, da jc ska vlada je naprosila Ameriko, naj ga aretira. Machado se T., . je namreč naselil v New Yorku. Chicago, 111. - Kdo je za- 0blasti so y sredo hotele izpo]. niti željo kubanskih oblasti, toda Machado je izginil iz svojega stanovanja preteklo nedeljo in njegov tajnik ni mogel, kakor se je izrazil, dati nikakih pojasnil glede njegovega nove- gonetni mož, ki so ga nedavno aretirali v Philadelphiji in pre-V znamenje j peljali y Chicag0 pred sodni- 1 jo? Ali je Armstrong, kakor sam trdi, ali je Hammel, ka kor ga je spoznalo število prič , i;„„i„ji, vrnile nazaj, ko je vodstvo ob- ke uslužbencev na ga^olmskih ^^ ^ ^ ^^ Washingtonovo pismo v moskvi Moskva, Rusija. — V tukaj- v , S1ijem zgodovinskem muzeju je našlo neko pismo, ki ga 5e Pisal prvi ameriški predsednik Washington neki osebi, katere ime v pismu ni omenjeno. Pismo je datirano 21. junija postajah je prišlo v občutnega pomanjkanja gaso lina v tem mestu. Po odredbi unije, ki zahteva za uslužbence izboljšanje plač in delavskih razmer, so vse gasolinske postaje zaprte. Dostavljal se je gasolin samo aeroplanom DILLINGER POSTAJA SVETOVNO ZNAN London, Anglija. — S pobeglim ameriškim banditom Dillin-gerjem se bavi časopisje cele za'Evrope in o njem so napravili prevoz zračne pošte, dalje po- že naravnost fantastične storije licijskim in ognjegaškim avtomobilom in pa garažam, ki za-' lagajo zdravnike in bolniške strežnice z njim. Drugi dan, v 1785 in se nanaša na neki spor j četrtek, se je pomanjkanje še plovbe po Mississippi reki. i bolj občutilo. Neki tukajšnji list je v sredo zjutraj pisal o velikem lovu, ki so ga oblasti podvzele proti Dillingerju, in pridružili da so se celo rdeči Indijanci s svojimi pušicami in loki. decembra meseca oropal neko ekspresno družbo, pri kateri je bil zaposlen, za $39,000 in po begnil. Mož se niti z najmanjšim znamenjem ne izda, da bi bil Hammel, rfasi vsi dokazi govore proti njemu in izdaja ga celo neko tetovirno znamenje na levi roki. Stvar je postala še bolj zapletena, ko je policija iz Columbus, O., preteklo sredo javila, da je bil neki Hammel, ki temu možu popolnoma sliči, svoječasno policist v tamkajšnjem mestu, a je bil zaradi raznih deliktov odpuščen. "Arm- ljaj zlasti vašim škofom, našim preljubim sinovom in pastirjem vaših duš; zakaj vem, koliko dobrega oni za vas store, za vaše nadnaravno življenje; vemo pa takisto, da, če so blagoslovljeni očetje, bodo blagoslovljene tudi družine. Zato vaše škofe s prav posebno velikim blagoslovom poškodovala. blagoslavljamo. In tako naj pri-ga bivalilča. Glavni zločin, za- de tedaj nad vse blagoslov vse-radi katerega bo Machado po- " ^ '..... stavljen pred sodišče, kadar se povrne na Kubo, bo klanje, za katerega je dal povelje 7. avgusta lanskega leta, ko je policija streljala v množice na cesti in jih 17 ubila. Poleg tega pa se bo moral zagovarjati še za več drugih umorov, mučenj, nepravilnega uporabljanja državnega denarja in podobno. mogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha!" Veliko je bilo navdušenje med romarji, ki so se po šestih dneh odsotnosti v sredo po veliki noči na večer vrnili zdravi in srečni iz Rima. -o- Slana dela škodo Iz Maribora poročajo, da je slana po velikonočnih praznikih, ki je nastopila v jutrih, napra vila veliko škodo. Prizadeti so zlasti lastniki mareličnih in strong" enako odločno zanika, breskvinih nasadov, ker so se ta bi bila to resnica. 'sadna drevesa nahajala že v pol- Smrtna kosa V Zabnici na Gorenjskem je umrla Apoloni j a Oman. — V Sv. Lovrencu na Dravskem polju je umrla Kristina Zumerjeva__V LJubljani je umrl Josip Toni, mesarski mojster star 64 let. — Na Marnem je umrl Jakob Drak-sler, p. d. Tome, star 72 let. -—o—— Stari spomeniki davne kulture Skoraj vsako leto se najde v 0-kolici Bihača, kakšen spomenik iz rimske kulture. Okolica Bihača je namreč silno bogata na arheoloških najdbah iz starih časov. Te dni je kmet Dečo Kova-čevič našel na svoji njivi star srebrn denar iz časov cesarja Karamale, ki je vladal od leta 211 do 217 po Kristusu. -o- Katoliški Slovenci, oglašajte «voje prireditve v "Amerlkan-jbem Slovencu"! Stran i! •amerikanski slovenec Sobota, 28. aprila 1934. AMERIKANSKI SLOVENEC gx ' li z nami, naj vam Bog za vse Vsa vladna in javna dela bodo zahtevala ogromna naročila |>stotero popiača! od privatnih industrij in če ne pride kaj posebnega vmes, ka- ' v TT1(vipm žejo znamenja, da bo delo v Združenih državah naraščalo tekom leta 1984. Seveda ne smemo pozabiti, da; gre vlada skozi velikanske1^, poskušaje. Uvajanje NRA in njenih pravilnikov je velikan NEKOLIKO O SV. MISIJONU Bridgeville, Pa. Danes 22. aprila smo imeli sklep sv. misijona. Kako žalostno nam je bilo pri srcu, ko se je č. g. misijonar Rev. Fathei Oman poslavljal od nas. Ni nam mogel lepšega zapustiti pri slovesu v spomin, kot da nam je obljubil, da ,se bo nas spominjal pri sv. mašah. — Tudi mi se vas bomo spominjali v molitvah in prosili Boga, da vas še dolgo vrsto let ohrani pri zdravju, da bi mogli še dolgo dolgo naprej delovati za zveli-čanje naših duš. Najlepša hvala za ves vaš trud, ki ste ga ime v mesto njih. — Ker nisem imel j6 bil° !°..VideM^f Um°Z; takrat dovolj prostega časa za tak razgovor, sem mu obljubil, , da bom opisal moje misli o jona. Vsa cast jim. Ti naj bodo.trajku y Amer. Slovenec. za vzgled takim katoličanom, | Kdo je najyeč kriy> da ge se sramujejo svoje katoli- §trajk tafco dolgo ne poravna? ške vere. — Ravno tako obilno |p() se je ljudstvo udeležilo 40urne mojem mnenju je temu največ kriv župan sam, ki dnevno po raznih tovarnah, farmah in cestah, skratka, pisalo se je, da bodo nastopili normalni časi, kakor so bili leta 1929. Seveda, govoriti potom radia in pisati potom časopisja ni ravno težko. Vse kaj drugega pa je doseči to, o čimer se govori. — Kakor vse kaže, propadamo, in ne vemo, kje je rešitev. Davkov že kmalu ne bo mogel nihče več plačevati. V Milwaukee že dolgujejo na posestvih $15,000,000 in na vsaki štirideseti hiši ima že federalna vlada svojo vknjižbo, kar pomeni, če ne bodo mogli lastniki odplačevati, da bo imela vlada v 15 letih vsa ta posestva v svoji posesti. Dobro veAo, da so delavske razmere tako slabe, da niti ni vredno o tem ziniti, še manj o tem pisati. — Slišali smo na radio in brali v časopisju poročilo našega vrlega predsednika Roosevelta, ki je govoril, da so nastopili normalni časi, kakor so bili pred štirimi leti. Zato so državnim uradnikom zvišali plače 15 odstotkov, kakor so bile, leta 1929, in veteranom izplačajo bonus 288 milijonov, pobožnosti. Posebno se je ska- pošilja policij8ke čete, katere j katere so bo skolektalo pri dav zalo društvo J.D.P. št. 32 K.S. .....+„ „„,,,„„„ 1 kih. — Kakor se meni vidi varujejo ta poldrug tisoč ske- |K.J., ker se je udeležilo korpo- boy> da ge y () pripeljejo zju-jnajbrže predsednik ne ve, ka časa. Pokojna je bila doma iz Slavonije (Dugoselo). Rojena je bila 1888. V Ameriko je prišla 1908. Tu na Tiogi zapušča soproga in šest otrok v starosti od 11—28 let. Soprogu in ostalim sorodni-' y ! I k d 2 do 3 ure v • , , • , , , , , , , . m i v pettK oa r uu ' ,traj na delo m zopet varno odi-.ka brezposelnost vlada po de Oho ^ Z ie morala nod- ,popoldne' tako' da se je Father I dejo z dela na svoje domove1 želi, in ko bi on vedel, kaj de-O bolela je m se je moiaia poti- posebno zahvalil Slovencem.,,., , , , ,,, vreči zel° nevarni °PerTaciJ.1 na" :Vsi tisti, kateri so se udeležili ga organistinja Miss M. Gosar. 'fiv_ misijoiia> s0 v zadovolj- Nahaja se v bolnišnici sv. Jožefa v Marsbfieldu. Vsi oni, kateri jc 4 , • , , . , žele obiskati, se jim da znati, da ^^ kHJ k**lu. 201 policijskim varstvom so varni leži v sobi št. 232, drugo nad- ,ml med.n»' ker Je res dober in le tu pa tam izbruhne revol-stropje. Vsi ji želimo ljubega 01111 ta, katero pa policija kaj hitro zdravja, in upamo kar ljubi Bog j Drugih posebnih novic ni- j zaduši, nezadovoljneže pa raz-daj, da se ji zdravje vrne, da mam kaj poročati, kot- da se podi. Tak je socijalistični si-nam zopet'v cerkvi na koru za- nahajate na bolniški postelji I stem. — Po mojem mnenju bi Njeno stanje';Mrs. Karol Krainik in Mrs. Jo- bil ta štrajk končan v nekaj ; i kljub temu, da hodijo cele trume štrajkarjev okoli tovarne, ■ kateri bi radi preprečili ske-,ni in si želijo, da bi se Father (bom pot y to^rno. Pod močnim V mojem zadnjem dopisu vidim napako, ki se je vrinila v tiskarni in sicer bi moralo tam zapisano, da me daleč okrog poznajo pod črkama .namreč M. U. kakor pa N.Pt.A., 's tremi črkami. Tam se pa bere U.R.A., kar seveda ni pravilno. Druga napaka je, da ni bil v veži "letlar,' ampak "metlar," sko podvzetje. Ni samo določitev delovnega časa, ampak še veliko težje bo izvesti program enotnih cen, odpraviti pogubno konkurenco med podjetji in obrtniki. Vse to bo zahtevalo velikanskega aparata, ki naj kontrolira in uravnava gospodarsko življenje te velike zemlje. Marsikaj morda ne bo obneslo, toda nekaj se bo in narod se bo teh načrtov oklenil, zlasti še, ka~ morda j0hnstownski za-ko bo previdel, da druge praktične rešitve za visoko razvito :st nik že sapi popravil.__Za ameriško industrijo ni. danes skončam kar s kratkim Znamenja kažejo, da se gospodarska depresija poslavlja. Prav je, da se, in da bi se le nikdar več ne vrnila! --O'—--- Španski katoličani prebujeni Generalni štrajk v Španiji, ki so ga marksisti inseenirali z velikimi upi, se je zrušil, ne da bi imelo delavstvo kako korist od tega. Najdalje so nemiri trajali v Barceloni, ki ima v mestnem zastopstvu močno levičarsko večino. Barcelona je zadnja leta sploh izhodišče vseh poizkusov za socialne prevrate na Španskem. Veliki katoliški dnevnik v Madridu "E1 Debate", ki izhaja v 200,000 izvodih, je ves čas štrajka nemoteno izhajal. Pokazalo se je, da je sestava osobja v podjetju od glavnega urednika do stavcev in tiskarjev popolnoma homogena. Razprodajo lista po cestah pa so prevzeli člani katoliške akcije, ker so poklicni raznašalci štrajkali. Po neuspelem poizkusu levičarjev, s štrajkom ustrahovali paidamentarno desničarsko večino, je zelo verjetno, da bo katoliška desnica v bližnji bodočnosti prevzela oblast v državi. Toda. ti možje z mladim Gil Eoblesom na čelu ne čakajo brez- lgra m zapoje. je zelo opasno. j h ana Logar, ki je srečno pre- dneh, če bi naš župan razgla- lVhv Pavel Digoskij, kakor tu- stala operacijo in ji gre na'sil po vseh listih, da on ne bo tli njegova'soproga Mrs. Digo-'boljše. Obe bolnici se nahaja-j sodeloval s tem štrajkom in ne ski j, sta oba v bolniški postelji.' te doma in jim želimo, da čim-1 dal nikakega policijskega var-Po izjavi zdravnika bo morala'prej okrevate. jstva. Če bi bilo tako, bi si noben Mrs. Digoskij v bolnišnico in sej Skoraj bi bila pozabila ome-jskeb ne upal približati tovarni, podvreči operaciji. i niti, da priredijo članice vseh ker bi skoro gotovo vedel, da Mt; Jos> Jordanu, kateri že več (treh podpornih društev plesno bo kaj padlo po njem in štrajk mesecev boleha, se mu je zdravje .veselico dne 12. maja v bližini bi bil prav lahko končan brez poslabšalo tako, da je vedno v joumberlanda, to je v Deep,vsakega prelitja krvi in delavci postelji. Mr. Jordanu, katerega Lake dvorani. V ta namen ao bi potem laglje dosegli to, kar vsi tako radi imamo pa želimo, se namenile, da bodo dale 15 zahtevajo. — Seveda, župan se da bi zopet zdrav in vesel se po- daril. Prvo je posebna odeja, izgovarja, da mora ščititi svoje-veselil med nami. lajo kapitalisti z ubogimi delavci, bi jim gotovo stopil na prste, a delavskih pritožb on ne dobi v roke in tako tudi ne ve o delavskih razmerah. Kar pa pišejo časopisi, ki so v kapitalističnih rokah, ni res, ker sploh hvalijo to, kar ni in ne bo. — Pozdrav čitateljem Am. Slovenca. G. W. R. ali kvilt, domače delo, vreden meščane pred besnimi štraj-Drugič pa zopet kaj drugega. najmanj $10.00. Tudi druga karji. Po tem se vidi, da je žu- — Santiago, Čile. — Vesti iz sosednje države Bolivije, govore da postaja tamkaj ljudstvo čimdalje bolj nemirno in da grozi izbruh revolucije. Nezadovoljstvo raste nad vojno S Paraguajem za Gran Chaco ©Se ml je. ■ .il. ibc i Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu: čitajte pa! Ludvik Perušek zast. -0- KAKO JE NA ZAPADU Enumclaw, Wash. dopisom, bom pa drugič kaj več napisala. M.U. -o- POROČILO IZ WILLARDA Willard, Wis. Dne 10. t. m. odšla je od tu i(Tioge) Mrs. Padrovich, namenjena v Milwaukee in Chicago, da obišče sorodnike in znance. Dne 11. aprila je bila v Gary, hid- Okrog 7:30 (pol osmih zve-, čer) ie šla v spremstvu male de-1 Vreime imamo ^ _ Mice'čez cesto Ravno v tem tre-! katerim smo mi farmarji prav m vesel, menda m treba se po- moč m ce je treba, da pojde še nutku pridrvi v veliki naglici av-1 zadovoljni, ker smo vsi zelo sebej omenjati, ker bo izvrstna petindvajsetkrat, samo da bo tomobil V veliki razburjenosti zaposleni s setvijo. — Kar se godba m prvovrstna postrežba, dosegel pomoč za brezposelne ni vedela, v katero stran naj se!dela tiče, & nekoliko boljše. Po ker kadar naše ženske kaj na- delavce. Skrbi mu dela sedaj, umakne, tako jo je avtomobil po-:šumah je dobilo nekoliko de- pravijo, napravijo zares, da kaj bo s tistimi 30,000 brezpo-dri in hudo razmesaril. Bila je lavcev delo, kateri delajo po .jih potem ni sramota. Torej ro- selnimi, ki so bili za časa zime pri priči mrtva. Truplo so pri- či aril a so izvrstna in izbrana, pan bolj naklonjen kompani-tako da kateri bo tako srečen, jam, kakor pa delavcem. — Ko da jih bo dobil, bo prav zado- je zadnji teden okoli 6000 -dovoljen. Tiketi so samo po 40c. lavcev oblegalo mestni kort Ker vam ravno pošiljam na- Rojake od blizu in daleč se pred njegovim uradom, se je ročnin0 za list, katero sem na- prosi, da se udeleže te veselice, pa le nekoliko drugačnega po-kolektala, želim obenem napi- ker je dobiček namenjen za kazal. Obljubil je delavcem, da sati par vrstic, da bodo rojaki novo dvorano, katero si bodo bo vse storil za nje, kolikor,bo po naselbinah vedeli, kako se društva postavila, ker je stara, v njegovi moči. Tudi je pove-imamo pri nas na zapadli. — kakor že znano, zgorela. —Da dal, da je bil že dvakrat v Wa-prav krasno, s bo na veselici vsak zadovoljen shingtonu, kjer je prosil za po peljali na doni in drugi dan v 4 do 5 dni na teden, kar je v jaki in rojakinje, požurite se zaposleni pri CWA. Sedaj so veliko pomoč revnim. Samo in dobite tikete o pravem času, določeni milijoni pošli in tako ponedeljek 16. aprila, je bil po- nam farmarjem je še vedno da se potem ne boste kesali. — je Ustavljeno vse delo. Govori-greb na Willardu. Pogreb bil je'bolj slabo, zlasti ker so cene Pozdravim rojake in rojakinje lo.se je in tudi pisalo, da se bo omenjeni dan opoldne, radi trn- tako nizke v primeri s tem, kar in čitatel.je tega lista ter želim, do spomladi izboljšalo, da bodo d e 1 no," "k daj j im~ oblast zd:rkn e v l^ar^j e" k ot" zrelo jabolko,''am--'pla, ker se ni moglo čakati delj moramo sami kupovati. Tako, da bi Amer. Slovenec dobil ve- delavci zopet lahko šli na delo Chicažanom, kakor tudi vsem drugim, ki bodo imeli v bodoče kake opravke z uradom "Amer. Slovenca" naznanjamo, da bo skozi poletni čas, začenši s soboto 28. aprila 1934. naš urad odprt Naslednji čas: Vsak dan razun nedelj, praznikov in sobot od 8. ure zjutraj do S:30 (pol šestih) zvečer. Vsako soboto od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Za naročnike s severne, južne in zapadne strani mesta, ki prihajajo ob nedeljah h sv. Štefanu h maši in ob takih prilikah poravnavajo svojo naročnino za list je urad odprt ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. Uprava "Amer. Slovenca." TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE 77 (57) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Več dni je že tdfco hodil, spal in jedel, ko se- k priplezal na neko prijaznejšo višina. Da si prihrani tako dragoceno strelivo, se je riekega dne vsedel iivsi z veliko težavo napravil lok in pšice tor dolgo kamenito sulico. — Dolgo poprej je že izgubil vsako upanje, da bo še kedaj urščal Tarzana, ali da bi prišel še kedaj do zrakoplova. Prepričan je bil, da bo moral preživeti svoje življenje v tej neznani deželi med tako nenavadnimi stvarstvom. Vedno in vedno je pa upal, da se mu rdorda kedaj posreči, da najde kake ljudi, med katerimi bi preživel življenje, ki nm je še odmerjeno, ker najhujše mu je bilo to, da je moral biti sam. Naenkrat je nekega dne udaril v nos duh po dimu. Qirn vendar pomeni ogenj in ogenj pomeni človeka, ker nobeno drugo stvarstvo si «;a ne zna pripraviti. Šel je torej za duhom dima in kmalu opazil globoko doli pod seboj moškega, ki je čepel ob ognju. Težko mu je bilo verjeti, da ga bo neznan in poleg še divji človek spprejel za sebi enakega tovariša. Tedaj pa je'naenkrat opazil na drugi strani, ravno nasproti sebe, stati strašno zver, katere še živ človek ni videl na zunanjem svetu, Bil je .to velikanski dinozaur, celih '75 čevljev dolg in 25 čevljev visok, z velikansko glavo. Žival je opazovala moža spodaj pod pečino pri ognju in se že pripravljala da skoči na svojo žrtev. -. t!!; Pri tem skoku s tolika višine, si jo misiji Jason, se mora strašna žival razleteli na kosce. Namesto tega je pa videl, da je žival razpela svoje čudne plošče, ki je imela zraščena na hrbtu in letela po zraku. Šum je predramil sedečega pri ognju, da je pograbil za orožje. Tudi Jašon se je spustil z višine doli, kakor hitro je, vedel in znal. Obenem je tudi zagrabil za oba sv našel kotliček z zakladom, rabnih snovi iz telesa, in so mu Poleg starega srebrnega in zla-otopeli črevesni živci, pomaga- tega denarja, katerega količi-jo spet zunanja sredstva in lo- no farmer ne mara izdati, je kalne dražitve črevesja. Hujše bil tudi papirnat bankovec za pa je v primerih nervoznih mo- $10,000. Izdan je bil bankovec tenj presnove, ki temeljijo leta 1866 od neke Reach ban-pred vsem na tem, da začenja ke. Ugiba se zdaj, ali ima ta v debelem črevesu gniti in vreti, bankovec še kako vrednost in, po čemer nastanejo bolestni ko- da to izve, ga namerava far-liki, ki ovirajo izločitev nepo- mer poslati na ogled zakladni-rabnih snovi. Poleg kolikov se škemu tajništvu v Washington, tu rado pojavlja težko dihan je Kje je bila omenjena Reach in včasih nekakšna vrsta psiho- banka, nihče ne ve. Bržkone je ze;. a kot posledica nastopajo bila kaka državna ali privatna želodčni kamni, tvori v čreves- banka, ki ne obstoja več, in to-ju, kožne bolezni itd. Proti tem rej tudi bankovec ne bo imel obolenjem, ki imajo svoje ko- več nobene veljave, renine povsem drugje, je medicinska znanost često brez moči, ker jim mora le v redkih primerih dognati pravi vzrok. Naravna prehrana in red v življenju sta v vsakem primeru j NEKAJ ZA VSE Trihine v svinjimi so silno odporne napram mrazu. Prenesejo do 14 stopinj pod ničlo. jnig, ki obravnava to knjigo, pi-.najboljše jamstvo, da se človek! S "srčno napako" postanemo Slika kaže dve poslarani samici, sestri, Sara in Kate iuzby,'»e- "Ti mladi duhovniki ™ ro- obvaruje neprijetnih in često lahko stari kakor Metuzalem. Iz Cedar Hill, Pa., ki stojite poleg odžaganega telefonskega,1™ mesta 80 izfolnili to, kar sta droga. Telefonska družba ga je postavila na njih zemljo brefc,država in družba v preteklosti njunega dovoljenja, ženski pa ste nato storili svoje. Družba, zanemarili. Duh velikega SO- icialnega škofa Prohaske čuje I nad njimi," nevarnih bolezni. -o- zdaj išče pomoči pri sodniji. bilo gotovo všeč, ko je nastopi- opravljali cerkvene zarotovav la godba mladih fantov, ki so pa igrali kar na kuhinjske inštrumente: piskre, rene, riben-žen, sod, z metlo i. ne vem, kaj se ves. Torej, je res ali ni res, prijetno je bilo. Med farani si pa lahko bral veselje na njih licih, ko so čestitali Rev. Kužniku Ludviku, ki je kot mlad gospod prvič stopil med nje. Ta dan je prejel prvi višji red za mašni-ško posvečen je — subdiakonat. Prav je, da o tem tudi kaj spregovorimo, namreč o lepih obredih mašniškega posveče-n j a. Mladeniča, ki na božji klic želi postati duhovnik, in je po svoji vzgoji in izobrazbi uspo-I sobljen, da nastopi to pot, '^uprejmejo naj poprej med kle-rike. Klerik je iz grške besede, kar pomeni delež. Klerik je skega. Spodobi se namreč, da je duhovnik, ki opravlja najsvetejšo daritev, ki nosi Boga ,'sak dan v svojih ne molitve nad obsedenci in pri sv. krstu nad krščevanci. — Akoliti ali strežniki so bili pr- 'svojem srcu, spodobi se, da votno škofovi spremi jevavci, jv svojem življenju pred Bogom kot beremo v Opekovih pridi- popolnejši od drugih ljudi. Ra- stu celo življenje, polagoma zato, da se izvoljenec božji čimbolj e pripravi za sveto službo. VAŽNOST PRAVILNE PREHRANE NAČRT ZA NOVO FEDERAL- izrabijo. NO POSLOPJE Chicago, 111. — Kakor se je kongresnik Sabath izrazil, se je Oe ne postavljamo srcu prevelikih zahtev, ki ga predčasno i predsedniku ltooseveltu in nje govim svetovalcem predložil Ena najčeščih bolezni je go- načrt za nwo federalno sodnij e v Chicagi. Kupo- gah. Kot zaupne može so jih pošiljali škofje v važnih zade- zen tega je duhovnik bolj nego drugi ljudje dolžan z nerazde- vah do drugih škofov in mašni- jI j enim srcem vsega se žrtvova-kov. Pri službi božji so skrbeli (ti svojemu poklicu in vernemu za svečavo in kadilo ter pri- ljudstvu, kar pa v zakonskem pravljali vodo in vino za sveto stanu ni tako lahko mogoče. Da daritev. Tak pomen so imeli ti pa v tej zadevi vsak samega redovi v prvi Cerkvi. — Dan- ^sebe lahko resno presodi, se danes pripušča Cerkev službe 'subdiakonat ne sme nikomur štirih nižjih izvečine svetnim (podeliti pred dopolnjenim 21. ljudem, cerkvenikom in deč- iletom. kom strežnikom. Vendar tudi svoje mašnike posvečuje še j vedno s temi redovi: ostiariat I red bravstva, eksoristat — red : z a r o tovavstva, a k o 1 i t a t red strežništva (Opeka). Ti j imajo svoj pomen še sedaj. rokah in v Zakaj preveč je v tej službi vzvi- tovo lenivost črevesja ali obsti-'sko posiopj - šenega, nebeškega božjega, da pacija. Njeni vzroki so različni, j Ja na sedanjem j } bi bi se ji kdo približal lahkemu- običajno sledi nepravilni in ne-!odstraniia in se lstavJ n-im > selno. Preveč je v mašništvu naravili prehrani, ki je človek |sto nje neb"Učn^k s 43 nad" vzvišenega, nebeškega, božjega! in žival v naravnih okoliščinah^"^ Slot i nroLt biTnl Pa nam je spet eno dolgo pri-1 np no7nata St)ada tedai tako , \ . -P J , digo napisal, bo kdo V^^^S^ S^S^ ^ ^ ^^ Res! Priznam! Ce dosežem po- jezni leg tega še en zdihlaj za novo-, posvečence in že posvečene, bo' utešena moja skrita prošnja! Prihodnjič pa kaj več o lepih obredih mašniškega posvečenja. Pozdravljeni! Želodčno zdravilo, ki hitro deluje Za tem višjem redom je predzadnja stopnja pred maš-ništvom diakonat. To je red, v katerem posvečenec prejme oblast najbližje pomagati du- RAZNO minjajo, da je kot ostiarij dol-namreč človek, ki si je izbral 'žan gledati na točnost v službi j Boga za svoj delež. Mladeniča j božji in na snago v cerkvi; kot torej sprejmejo med klerike, z drugo besedo, v duhovski stan. To se zgodi s podelitvijo ton-zure. Tonzura je obred, v katerem £kof duhovskemu kandidatu odstriže nekaj las na čelu, zadaj nad tilnikom, ob straneh pri ušesih in na temenu. Pomen je ta, da se mladi človek odpove svetu in njegovi nečimerno-sti, ker si izvoli Boga za svoj delež, kakor to škof in z njim kandidat med striženjem las glasno zagotavljata, govoreč: Gospod, del mojega deleža in moje kupe, ti si, ki mi boš dal nazaj mojo dediščino. (Ps. 15, 5.) Pri tonzuri obleče škof kandidata v superpelecej ali roket, to je prikrajšano masno srajči-co. Tonzura še ni red ali stopnja mašniškega posvečenja in ne da nobene oblasti. S tem sv. Cerkev sprejme mladeniča v duhovski stan, mu da pravico do duhovske obleke in ga pri- diakonu pri sv. maši pravi za sprejem sv. reda. —'list pri sv. maši. C Striženje las v obliki križa na,njem dobi oblast svete posode Peterih mestih znači odpoved k oltarju nositi, jih čistiti, pri sveta in vstop v posebno božjo j darovanju vodo v kelih vlivati, službo. Tonzura — to je maj- S subdiakonatom se posvečenec zaveže, da bo ostal v duhov-skeffi stanu vse svoje žive dni ter prevzame za vedno dvojno, zelo resnobno dolžnost: živeti KATOLIŠKI DUHOVNIK MED BARAKARJI Okrog ogrskega glavnega hovniku (ali škofu) pri sv. ma- mesta Budimpešte se je po voj- ,, v ..... , . !ši in peti pri sv. maši evange- 'nj naselilo kakih 200.000 ljudi, Masnika na.] nižji redovi opo- ... ^ . T.ni.v„Vll1fl ;n « • , .. . .. . , . 1 Iij. Ce je potieono m s poseo- meci njimi po večini brezposelnim dovoljenjem sme slovesno ni> kateri na Ogrskem ne dobi-krščevati, pridigovati in deliti |vajo nobene državne podpore, sv. obhajilo. Diakoni se štejejo Med njimi s0 tudi propadli maže k cerkveni hierarhiji, to je li obrtniki, izgnani uradniki itd. k tistim, ki upravljajo sv. Cer- Stanujejo v lesenih kolibah in kev. Apostoli, ki so po volji 1 Kristusovi postavili prve diako-ne, so jim pred vsem izročili skrb za uboge. To službo so lektor naj počasi in razločno bere ljudstvu liste in evangelije, kot eksorcisist naj dostojno deli sveta blažila in blagoslovila; kot okolit pa naj vestno o-skrbuje večno luč pred Najsvetejšim. To je glavno o nižjih redo-vih, ki nam že v teh par stavkih dovolj pričajo o vzvišenosti izvoljencev božjih, ki se s stop- njo za stopnjo približujejo i: oltarju Gospodovemu — k Bogu, kot moli m^šnik v začetku svete maše: Stopil bom k božjemu oltarju, k Bogu, ki je veselje mojega življenja. Štirim nižjim redovom slede v mašniškem posvečevali ju trije višji: subdiakonat ali pod-strežništvo (glej Opeka), diakonat ali služništvo, in presbi-terat ali mašništvo. Subdiakonat je prvi višji red, ki daje kleriku oblast pomagati in brati barakah, ki so ostale tam izza vojne. Celo v jamah in v podzemeljskih luknjah so se naselili. Njihova beda je strašna. Kaj- diakoni tudi pozneje vedno pada manjka vsaka kanalizaci-imeli, zato so bili obenem upra- |ja, ni potov, ne elektrike, niče-vitelji cerkvenega premoženja, |sar. Ogrski časnikar Baltazar Eleks je spisal knjigo o bedi teh civilizacijskih Hrana, ki ima v sebi premalo ■ moče in iz katere debelo črevo 'ne more predelati in izločiti ne-iPorabljivih snovi, je najnavad-iiiejši vzrok lenivosti. Zato se ta I bolezen pojavlja rada v prime-irih takšnih organskih obolenj, i ko pacient ne more zauživati hrane z zadostno količno nepo-rabnih snovi, ki spodbujajo delovanje debelega čreva. Ljudje mislijo, da bo bolniku kaj koristilo, če mu dajejo mnogo j mehke hrano, mesnih in sadnih sokov, pa mu s tem baš pripravijo obstipacijo. V takšnih primerih pomaga le radikalna sprememba diete, namestu pse-ničnega kruha, mora zauživati n. pr. kruh z mnogo sirovih vlaken, sirovo zelenjavo in sadje, mnogo maščobe in sladkornih snovi. V primerih, da se je lenivost pojavila zaradi tega, ker je FARMER NAŠEL BANKOVEC ZA $10,000 Joliet, 111. — Na svoji mali farmi, dve milji od tukaj, je lastnik W. D. Long- pod neko ''Akron, Ohio. — Skuzi dve teti scTO trpela na želodčnih težkočah, zaprtju, plinih, glavobolu in slabem teku. Kadar sem kupila TRINERJEVO GRENKO VINO res nisem pričakovala, da me bo rešilo teh '»»prilik v tako kratkem času. Miss A. S." To je učinek, ki ga poznajo vsi odjemalci Trinerjevega grenkega vina. Ako čutite, da vaše zdravje peša, se z lahkoto zopet povrnete z uživanjem ^Trinerjevega grenkega vina, ki ga priporoča mnogo zdravniKov. 1'ri vseh lekarnarjih. J os. Trincr Co., 13.33 So. Ashland avc,, Chicago, 111. kot nam n. pr. kaže življenjepis sv. Lovrencija. Oznanjevali so pa tudi božjo besedo — pomislimo na sv. Štefana, ki je Judom pridigal — poučevali so katehumene in krščevali. Prt sv. maši so sprejemali darove od vernikov in jih odbirali za daritev. Krona vseh redov mašništva je presbiteriat ali mašništvo, v katerem prejme posvečenec oblast kruh in vino spreminjati v telo in kri Kristusovo, odpuščati grehe ali jih zadrževati. To je najvišja oblast na zemlji in . ž njo je dosežena polnost kato- središča prav«overske obnov« tem posvece- ]iškeRa duhovništva. Glede na 'teh socialno in duhovno zapu-to oblast škofje niso nič večji 'ščenih. Uspeh dušnopastirske-od navadnih duhovnikov. 'otnem plašču. Počakal je, da bi šla mimo, in za hip so se srečale njune brezbrižne oči. Sko-ro otrpnil je, ona pa se je vsa spremenila v obraz. Znova se je zavedel in vstopil v prazen oddelek. Ona se je obrnila, kakor bi hotela za njim in ga želela nagovoriti, toda že je bil izginil. Ko je stopil po hčerko in vzgojiteljico, je ni bilo nikoder več. Vlak je odpeljal. Mark Romenay se je vse potrebno dogovoril z gospo Acherjevo, potem pa se je udobno nastanil v. njuni bližini. Otrok naj spi vso noč. Šele zjutraj bodo prišli v Martigny; dosti zgodaj je, če jo zbudi v Lau-sanni ali tudi šele v Montreuxu. Toda Julko je to skrivnostno potovanje razburilo in ni hotela zaspati. Saj je bilo še tako zgodaj in zunaj je bil še dan. Vprašanja so ji kar vrela iz ust. Celo iz oči so ji sijala, a ni jim vedela izraza. Kam vendar potujejo? Zakaj so se tako nenadoma odpravili na pot? Je li ta Veliki*Sveti Bernard zelo visoka gora? In je pot nanj zelo težavna? Mark Romenay je le kratko odgovarjal, čeprav je sicer rad poslušal njeno čebljanje. Že doma pri večerji je bil ves zamišljen in molčeč in ni nič jedel, molčal je tudi pozneje v avtu, ko so se peljali na kolodvor. Vendar pa v njegovi žalosti ni bilo sovraštva. Nova senca je pačila na njegov obraz, njegove poteze so postale trde. Gospa Acherjeva je hotela zabavati deklico in ji je kazala dve podobi v albumu slikovite Švice. Prva je kazala potnika, ki ga je utrujenost premagala, da je v snegu zaspal.Dva psa sta mu prihitela na pomoč in mu lizala obraz. Prvi mu je prinesel na vratu vina, drugi pa odejo, zvito in privezano na hrbet. V ozadju pa je bil hospic, odkoder sta prihajala dva meniha na pomoč. "Kako je psoma ime?" je pozvedovala Julka. Druga slika je kazala Napoleona, prvega konzula, kako jaše na beli muli preko Alp. Zavit je bil v vihrajoč plašč, izpod oglatega klobuka je gledal ostropotezen obraz, roke so mu brezbrižno držale vajeti: sanjaril je. Na obeh straneh.poti pa so zijali strahoviti prepadi vzgojiteljica je bila navdušena za junaka in se je zato dalj časa pomudila ob tej romantični sliki. Z ljubeznijo je opisovala malo, brezbrižno m vendar tako močno roko. Napoleon in psa sta navdušila otroka, ki je venomer zahteval novih pojasnil in ni maral zaspati. Veliki Sve ti Bernard se mu je zdel nekaj bajnega, tam gori se prav gotovo še vedno gode čudeži. Ni se .H niti sanjalo o tistih, ki jih bo še sama tam gori doživela. "Zdaj pa moraš zaspati," je odločil oče. O ne še! Vidiš, kako je vse rdeče!" v Solnce je le počasi zahajalo in je z bakrenimi zark, obsevalo obzorje. Bil je lep, mehek in dolg poletni večer. Mark Romenay se ni dal preprositi in je zagrnil zavese. Prostor je razsvetljevala le še motna luč, ki je prihajal od svetiljke pod stropom. P^ajala od Prireditve pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če ni povoljne UDELEŽBE V V Da je udeležba povoljna je treba oglašati! Za večjo udeležbo oglašujte v listu 'Amerikanski Slovenec' (Dalje) To je pa čudno in nerazumljivo ! Ali je res tako, da mora biti Slovenec zatiran, da če ga drugi ne zatirajo, se pa sam? Ali ni že to zadosti, ko se zavedamo, da bomo gotovo enkrat v tej deželi prenehali biti Slovenci, da bomo narodno umrli — pa naj bi tudi poskusili vse; ničesar nas ne more rešiti? Ali ni že zadosti misel, da se nekdaj po naših slovenskih domovih ne bo več čula slovenska beseda, ali že ni zadosti bridka misel, da se po naših slovenskih cerkvah, katere so nam zdaj košček domovine (kot pravi moja za slovenski jezik vneta boljša polovica, ki je že v cerkvi jokala, kadarkoli se je po njenih mislih brez resnične potrebe rabilo angleščino v slovenski cerkvi in ki se še od svojega gorenjskega "sva" ne more ločiti) ne bo več razlegala beseda božja, molitev in petje v milem in dragem nam slovenskem jeziku ? Da bodo hodili po tej zemlji, v katero se bomo kmalu mi vsi eden za drugim vlegli k večnemu počitku, kar nas je starej ših, ki smo prišli iz stare domovine, mnogi otroci slovenskih staršev, ki pa ne bodo govorili in ne razumeli slovenskega jezika, ki se sploh ne bodo zavedali, da so sinovi in hčere slovenskih staršev? Ali nam je potreba tako hiteti, tako drveti v narodno smrt, ali ne bo že itak zadosti zgodnja, bridka, bolestna in tragična na- od drugih odvisen? Se veliko manj v čast in ponos pa more biti človeku to, da nežna kakega jezika, posebno, da ne zna svojega materinega jezika za katerega znanje ni nobenih težav, katerega že ima v svoji lasti in oblasti, kateri je njegova svetinja, njegov zaklad, ki se z njim rodi, raste in razvija, pa ga takorekoč proč meče, da je brez svojega lastnega jezika in se obeša tujemu jeziku, tujemu narodu, prav tako, kot bi slekel svojo obleko in jo zavrgel, pa se oblekel v tujo obleko. Kolikor jezikov znaš, toliko več veljaš. Ali ni bolje, da imaš ključ od dveh ali več vrat, kakor od enih? Ali ni bolje imeti dva dolarja, kakor enega, bolje 3, še bolje štiri, čimveč tembolje itd.? Pa je slišati od mnogih staršev govoriti: Cemu bo otrokom slovenski jezik, saj ga ne bodo potrebovali. Ce pa takih staršev otroka kaj po slovensko vprašaš, te pa gleda kot govedo. 'Ali se to pravi ne potrebovati znanje slovenskega jezika? Saj jezik vendar ni kakor kako orodje, da bi se ga odložilo in dalo komu, češ, ne bom več rabil, kot n. pr. rudar, ko preneha delati v rudniku in mu je brez pomena rudarsko orodje. Da bi slovenski otroci ne potrebovali slovenskega jezika, to je pa čudno mnenje. S katerimi drugimi ljudmi pa je človek v ožji zvezi, kakor z ljudmi svoje- ravnim potohi? Ali hočemo izvr- ga naroda? S kom drugim pa siti narodni samomor, češ, saj pride Slovenec v dotiko bolj, ka-enkrat nas bo itak konec? Po- kor s Slovencem? In kako naj temtakem bi lahko pa vsi izvrši- Slovenec s Slovencem občuje, če li samomor, češ, saj enkrat bo- eden razume slovenski jezik, dru-mo itak vsi umrli. | gi pa ne? Ali je izključeno, da Kaj vendar za božjo voljo na-j oni Slovenec, ki zna angleško, ne giba naše ljudi, da pri svojih o-j pride nikdar v dotiko s Sloven-trocih zatirajo svoj materin je- cem, kateri ne razume angleške-zik. Tako človek išče odgovora, ga jezika ? In kako naj potemta pa ga ne najde. Ali je vzrok,' kem Slovenec s Slovencem obču da starši nečejo, da bi njih otro-j je, če oba ne znata slovensko? Torej čisto nobenega vzroka za zatiranje slovenskega jezika ni; ni v tem ne nobene koristi, ne nobene časti. Nič drugega ne more biti temu vzrok, kakor menda nekaka objestnost in prevzetnost, pa zaničevanje, sramovanje in zapostavljanje slovenskega naroda, v čemur dotični ljudje mislijo, da so zato bolj imenitni in bolj nobel, če ne govore slovenskega jezika in se nečejo priznavati za Slovence. Pa se ravno s tem najbolj smešijo in sramote. Kdo iz med nas še ni imel prilike videti A-merikance, tudi ugledne in inteligentne, kako se zanimajo za naš jezik in tako srečne bi se šteli, ko bi naš jezik razumeli, kako so veseli in ponosni, če znajo nekaj slovenskih besed in kako radi vprašajo, kako se to in to po slovenski imenuje! Kaj naj si taki Amerikanci mislijo, kako sodijo o tistih Slovencih, ki se svojega slovenskega jezika sramujejo in nečejo, da bi ga njihovi otroci znali? Amerikanci in Angleži pač ne spoštujejo in ne cenijo nobenega takih, ki svoj jezik zatajijo in hočejo biti po sili Angleži. Takih pravi Amerikanci in Angleži ne marajo za svoje. Izdajalca in odpadnika noben pošten človek ne spoštuje. NAŠ NARODNI PONOS Mi Slovenci smo v družini narodov Benjamin, eden najmanjših med njimi. Pa bi si vtegnil človek pri tem misliti, da je pa morda to vzrok, da nekateri Slovenci nečejo, da bi bili še nadalje Slovenci in hočejo slovenstvo zatreti že v svojih otrocih, ker smo Slovenci majhen in maloštevilen narod. Pa tudi v tem ne le, da ni nobenega pravega vzroka, da bi se Slovenci sramovali pred svetom in se sami sebe zatirali, temveč imamo ravno v tem še temveč vzroka, biti ponosni na svojo slovensko narodnost. Saj se naroda ne ceni ali bi se ga ne imelo ceniti po velikosti, po številu, moči in bogastvu, temveč po njega duhu in delih V tem oziru pa slovenski narod ni najmanjši. Saj je slovenski narod imel in jih ima može, s katerimi bi se ponašal vsak drugi večji kulturni narod. Saj je imel slovenski narod može, ki so izvršili velika, nesmrtna in junaška dela. Imeli smo pesnike, pisatelje, umetnike, svetovnega slovesa. Imeli smo junake, heroje in svetnike — pa jih tudi imamo še, na katere smo lahko pred celim svetom ponosni. (Dalje prih.) -o- MNOGI NE VEDO... da je v zadnjih 50 letih na Angleškem 58.000 ljudi postalo žrtev rudniških katastrof; da daje afriški pritlikavi rodovi ne znajo zakuriti ognie in si ga morajo izposoditi od sosedov. Statistika govori, da oboleva čedalje več ljudi za angino pecto ris. ci znali slovensko, kaka korist, kaka čast? Kakšna vendar! Saj korist, čast vendar ne more biti v neznanju in nevednosti, temveč v znanju in izobrazbi. Saj se vsakdo ponaša s tem, kar je, kar zna, kar ima, kar premore, ne pa s tem, kar ni, kar ne zna, kar nima, kar ne premore. Ali more biti komu v korist in čast to, da ne zna slovenskega ali kateregakoli drugega jezika? Ali more biti komu v čast in ponos to, da nima svoje hiše, svoje obleke, svoje lastne eksistence in je Pa saj če bi bilo za koga gotovo, da znanja slovenskega jezika ne bo nujno potreboval, je vendar že samo zato dobro, da razumeš slovenski jezik, da te vpričo tebe kdo ne obira. Cul sem, da se mnogi zakonski Slovenci samo takrat poslužujejo svojega slovenskega jezika, kadar se med seboj kregajo, da jih drugorodni sosedje ne razumejo, kaj si vse eden drugemu rečejo. Toda čudno te dobrote, znanja slovenskega jezika, pa ne privoščijo svojim otrokom. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. RAZPOŠILJAMO na vse kraje popolnoma garantirane STAROKRANJSKE KOSE, MOTIKE, ročno kovane iz štajerskega jekla, KOSIŠČA, KLEPAL-NO ORODJE, BRUSE, itd. Pišite še danes po cenik. STEPHEN STONICH Box 275 A CHISHOLM, MINN. Zapomnite si naslov, ker ne bo- ŠMARNICE ki jih priporočamo čč. gg. duhovnikom, družinam in posameznikom za mesec majnik: 1) šmarnice "Marije Pomočnice", lepo vezane . . . $1.00 2) Šmarnice "Pozdravljena Kraljica"......$1,00 3) Sveta M. Marija Alakok . . 95c 4) Marija v predpodobah in podobah .......95c 5) Marija vrtnarica našega srca, 95c 6) Na sv. Goro.....95c 7) Šmarnice arskega župnika . 95c 8) Marija in sv. maša . . . 95c Knjigarna Amerikanski Slovenec Velika lUDiieina KAMPANJA prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki k. s. k. jednote Povodom 401etnice K. S. K. Jednote se vrši velika JUBILEJNA KAMPANJA, tr^joča od 1. marca do 31. julija 1934; torej pet mesecev. Namen te kampanje je pridobiti vse katol. Slovence in Slovenke v Ameriki pod Jednotino okrilje, da bi K.S.K. Jedno-ta štela koncem svojega jubilejnega leta 40,000 članstva. NAGRADE: V tej kampanji je zdravniški pregled za odrasle in otroke PROST. Za nove Člane, ki se zavarujejo za $250.00 se plača 50c nagrade; za $500.00 — $1. nagrade; za $1000.00 — $2. nagrade; za $1500.00 — $3. nagrade in za $2000.00 — $4. nagrade. Za otroke 50c nagrade. Za člane, ki prestopijo iz mladinskega oddelka v odraslega se plača določeno nagrado le tedaj, če se kandidat zavaruje za več kot $500.00. Katoliški Slovenci in Slovenke! K.S.K. Jednota Vas uljudno vabi pod svoje okrilje. Ta Jednota je nad 100% solventna in je tekom svojega 401etnega poslovanja izplačala že nad pet milijonov dolarjev raznih podpor. Vprašajte za pojasnila glede pristopa kakega tajnika (co) našega krajevnega društva v Vaši naselbini.