Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO. IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri dela Liberta (Ul. Commerc 'ali.’) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačan \ v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 40 Ur
NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo : letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ST. 536
TRST, ČETRTEK 18. FEBRUARJA 1965, GORICA
LET. XIV.
(flifiak%oni2)em
Demokratični Slovenci in še posebej tisti, ki izpovedujemo krščanski svetovni: nazor, srno bili neprijetno presenečeni in celo užaljeni, ko smo zvedeli, da se je v zvezi s sporazumom med tržaškimi strankami sredinske levice in Slov. skupnostjo pridružil fašističnemu, liberalnemu in sploh nacionalističnemu zboru še tednik »Vita Nuova«, poluradno glasilo tržaške škofije. Ta list je namreč v svoji številki z dne 12. t. m. objavil na Prvi strani' članek s temle žaljivim naslon vom: »Ali je spet vzkalil rasizem?« »Tiste, ki so odgovorni za štiristrankarski sporazum — piše „Vita Nuova" — vprašamo, kuj Pomenijo te besede: „Naj bodo zaščitene etnične značilnosti naselij, izvzemši seveda naravno premikanje, izhajajoče iz gospodarskega in socialnega razvoja".« »Te besede niso jasne nadaljuje tednik — ker bi lahko pomenile, da bi ne smelo imeti svojega doma in miru na skalnatem Krasu ali na pustem ozemlju Sesljana in Proseka tistih več kot 300 tisoč Italijanov, ki so bili izgnani s svoje zemlje. In če bi bilo še potrebno graditi hiše tam, kjer so se mnogi mislili naseliti, da bi se čutili bližji svoji zemlji, bi kaj takega ne mogli več narediti.« »Če je tre-a zgornje besede tako tolmačiti pristav-ip Vita Nuova — porečemo, da so podpis-n'ki tistega dokumenta daleč od krščanskih naukov in da v niih dušah ne veje niti malo ^loVečanskega duha. To so pristne rasistične eze in zahteve, katerih bi se morali sramoti sam j Slovenci.«
'anek se zaključuje z ostrim in žaljivim Izpadom na voditelje tržaške Kršč. demo-*Cll.e- katerim očita, da so zašli na kriva a 'n se oddaljili od zdravih načel. j e ie kdo od italijanskih sodržavljanov v s u natančno poučen o pomenu in namenu oo?ra' °meniene točke sporazuma, so to prav je °v° ljudje okrog „Vite Nuove". Saj jim br pr®v dobro znano, da sp Slovenci — vsi rajSz '2ieme, s svojo duhovščino vred — upi-za .?rac^ni' begunskih naselij na Krasu ne čin beguncev, temveč ker se na ta na kr umetno spreminja narodnostna sestava ne3|ev' kar je bilo v preteklosti in je še da-s en° najučinkovitejših raznarodovalni bredstev.
Poudarek je torej na umetnem spreminjali slovenskih krajev, čemur nujno sledita kr^ar°i^0vanie in asimilacija, česar bi po scanskem nauku in krščanski morali ne ogli upravičiti, tudi v primeru, da bi stoodstotno držalo, da je bilo 300 tisoč Istranov izgnanih z rodne zemlje. In prav gospo-om okrog „Vite Nuove" je najbolj znano, a o ne ustreza resnici in da za takšno mno-lcno 'zseljevanje tudi sami nosijo nekaj odgovornosti.
i fa,J'st 'n ljudi, ki se javno proglašajo za a o icane, je vsekakor nedopustno, da te povo|ne dogodke izrabljajo v nečedne name-e in, kar je še najbolj obsodbe vredno,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pred ameriškim umikom v Južnem Vietnamu?
Pisati te dni o položaju v Vietnamu je nehvaležna zadeva, ker si dogodki naglo slede, im preden se posuši tipkarsko črnilo na papirju, lahko že nastopi nekaj nepredvidenega, kar položaj spet spremeni. To se je v zadnjih mesecih in zlasti v zadnjih tednih že večkrat dogod.iilo zaradi zaporednih državnih udarov v Južnem Vietnamu, zaradi nepredvidenih zaostritev položaja, ki so jih povzroči'i izzivalni napadi gverilcev Vietlkonga na ameriška letališča, in zaradi nenadnih ameriško-južnovietnamskih povračilnih udarcev po Severnem Vietnamu. Odkar je še predsednik Kennedy nepremišljeno dopusti', da :so vrgli predsednika Dierm 'in ga umorili (težko si je namreč misliti, da se je to zgodilo brez vednosti in odobritve Kenned.vjeve vlade, ki je upa'a, da bo z odstranitvijo katoliškega predsednika konec budističnih pritožb in politične neenotnosti v Južnem Vietnamu; to je bila enai i/med najhujših mora'no-političnih napak predsednika Kennedyja), se v nesrečnem Južnem Vietnamu položaj ni več stabiliziral, in če je zaslužila Diemova vlada oznako osebne diktature, zasluži večina tistih, ki so ga nasledili z državnimi udari, oznako, vojaških pustolovcev, nasilnikov 'in popolnih političnih nesposobnežev.
NIMAJO SREČNE ROKE
V izbiri tistih, ki naj bi predstavljali vlado Južnega Vietnama, Američani nikakor nimajo srečne rolke in tudi ne mnogo moralnih pomislekov. Sicer je res, da najbrž tudi v tem pogledu položaja nimajo več popolnoma pod nadzorstvom in se je zlasti v zadnjih tednih marsikaj zgodilo, kar jim ni šlo v račun, toda naivnež bi bil, kdor bi mislil, d,a ne vplivajo ali da ne morejo vplivati na »notranje zadeve« dežele, ki je vojaško in gospodarsko popolnoma odvisna od rujih. Zato pade odgovornost za tisto, kar se od Diemovega padca politično dogaja v Južnem Vietnamu, pa tudi za tisto, kar se je dogajalo že prej, v veliki meri nanje.
Dejstvo je — in to se je pokazalo že neštetokrat in ne samo v Aziji — da vlada, ki nima ljudstva za seboj, ne more voditi uspešnih vojn. To resnico so Američani v Vietnamu spregledali in se vdajali iluziji, da je bolje imeti opravka z vojaško diktaturo kakor z vlado, ki bi predstavljala politične struje v deželi. Ameriška vlada kot predstavnica največje demokratične države na svetu sploh kaže (in je vedno kazala) neko posebno naklonjenost do vojaških diktatur v deželah, iki so bile pod, njenim direktnim ali indirektnim nadzorstvom. To se ji je že večkrat tudi bridlko maščevalo, n. pr. na Kubi, kjer so ravno Združene države do zadnjega podpirale krvavo Batisto-
vo diktaturo z orožjem in drugim, kar je povzročilo tako globoko ogorčenost Fidel Castra in njegovih. Vojaška diktatura S3 drži s pomočjo Američanov na Južni Koreja, na Haitiju in v raznih južnoameriških državah. To morda za hip stabilizira notranji položaj v kakšni državi (in za to Američanom očitno gre), vendar pa le začasno in reakcija je potem toliko hujša — in vedno naperjena proti Združenim državam.
SADOVI KRATKOVIDNE POLITIKE
Sadove take kratkovidne politike žanje Amerika zdaj tudii v Južnem Vletnamul. Vsi nepristranski in ce'o ameriški ppročevavci javljajo od tam kopico nerešenih problemov in velikanske napalke in lahkomiselnosti Američanov. Jasno je, da Američani ne morejo in ne smejo vzeti vlade v Južnem Vietnamu v svoje roke, toda v teku let bi bili vendarle lahko preželi deželo v ] toliki meri z demokratičnim duhom, da bi bila vladajoča južnovietnamska plast spoznala nujnost nekaterih reform. Tako bi ! bila n. pr. lahko dovolila notranje avtono-1 mije raznim tujerasnim plemenom, ki predi-1 stavljajo zdaj glavna žarišča upora. Talke avtonomije je že podelil tujim plemenom! Severni Vietnam. Lahko bi bila iskala stik z budistično in katoliško versko skupnostjo in posredovala konstruktivni dialog med njima, namesto da je ta prolblem popolnoma zanemarila, zanašajoč se samo na vojaško silo in na ameriško pomoč. Vsekakor kritičnemu, čeprav še tako dobronamernemu opazovavcu ne igre v glavo, kako so mogli Američani dopustiti, da so se razmere v Južnem Vietnamu tako katastrofalno razvijale, da zdaj ni videti drugega izhoda kot vojno s Severnim Vietnamom in s Kitajsko — ali ameriški umik.
SO V TEKU »SONDIRANJA«?
Zadnje dni se vedno več govori in piše o možnosti pogajanj, na katerih naj bi rešili vietnamsko krizo. Pogoj za pogajanja bi bil z ameriške strani ta, da gverilci prenehajo napadati. Ni izključeno, da se 'bo ilo zgodilo. Toda skoraj z gotovostjo se lahko reče, da bo pomenila vsaka rešitev s pogajanji poraz na daljši ali krajši rok za Američane in za tiste, ki jih oni drže na oblasti v Južnem Vietnamu. Ni izključeno, da gre Američanom v bistvu le še za to, da se izvlečejo iz zadeve z videzom, da ne odhajajo poraženi, ampak potem, ko so do-I segli »sporazum«. In izključeno tudi ni, j da so že v teku kaka tajna »sondiranja«, na kar kaže zadnje dni več kot en znak. Po-| 'šredovavci so morda Angleži in zlasti novi zunanji minister Stevvart, ki ima zadnje dni nenavadno mnogo stikov z diplomati iz »drugega tabora«.
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 21. februarja, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem delu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Polke v slovenski pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pripovedka o Cerkniškem jezeru«. Prvi del. Napisala Desa Kraševec. Igrajo člani Radijskega odra, vodi Stana Kopitar; 12.00 Nabožne pesmi;
12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Karakteristični trio »Možina«; 15.00 Znani pevci: Marie Laforet; 15.30 »Hiša na vodi«, igra v treh dejanjih, Uga Bettija, prevedel Mirko Javornik. Igra RO, režira Jože Peterlin; 18.25 Glasba s filmskih trakov; 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Ahtej, de buoš u ejerkvi klečou na kotli uod novice«; 21.00 Vabilo na ples; 22.10 Klasična simfonija.
♦ PONEDELJEK, 22. februarja, ob 12.15: Iz slovenske folklore; 17.20 Širimo obzorja: »Alfred Nobel« (Mara Kalan); 18.30 Koncertisti naše dežele Duo Aldo Belli - Adriano Vendramelli (viola in violončelo); 19.15 Plošče za vas: 19. quiz oddaja;
20.35 Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«, komična opera v treh dejanjih, Orkester in zbor Slovenske Narodne opere v Ljubljani vodi Demetrij Zebro.
♦ TOREK, 23. februarja, ob: 11.45 Neapeljski motivi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna simfonična glasba;
19.15 Radijska univerza: Tone, Penko: Kraška flora: »Baraga«; 20.35 Kulturni odmevi . dejstva in ljudje v deželi; 22.000 Slovenske novele 19. stoletja: Anton Koder: »Ženin Martinek«.
♦ SREDA, 24. februarja, ob: 11.35 Radio za šole (za 1. stopnjo ljudskih šol); 12.15 Brali smo za vas; 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izva javcev; 17.25 Radio za šole (za 1. stopnjo ljudskih šol); 18.30 Slovenski skladatelji 20. stoletja: »Risto Savin«, pirpravil Dragotin Cvetko; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.30) Nov pesniški rod: »Paolo Speri«, pripravil Josip Tavčar.
♦ ČETRTEK, 25. februarja, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 17.20 Italijanščina po radiu; 17.35 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susy Rim; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jako min; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Prešernov boj s Kopitarjem«;
20.35 »Gospa izstopi v Pompejih«. Dramatizirana zgodba Domenica Rca, prevedel Maks Šah. Igra RO, režira Jože Peterlin.
♦ PETEK, 26. februarja, ob: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol); 12.15 Pomenek s poslttšav-kami; 17.25 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol); 18.30 Jugoslovanski solisti; 19.15 Odporniško gibnaje v italijanskem pripovedništvu: Giorgio Pul-lini: »Rezistenca kot zgodovina«; 20.35 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30): Misli in nazori.
♦ SOBOTA, 27. februarja, ob: 11.45 Italijanski orkestri in pevci; 12.15 Kulturni odmevi . dejstva in ljudje v deželi; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Pevski zbori Furlanije - Julijske krajine; 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji; 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 19.15 Dni žinski obzornik; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Zbor »Lipa« iz Bazovice, ki ga vodi Ubald Vrabec; 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 21.30 Vabilo na ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK I
21. februarja, nedelja: Irena, Marcel
22. februarja, ponedeljek: Marjeta, Peter
23. februarja, torek: Marta, Bogdan
24. februarja, sreda: Matija, Matko
25. februarja, četrtek: Saša, Zmago
26. februarja, petek: Andrej, Porfirij
27. februarja,-sobota: Gabrijel, Baldomir
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Mali in veli!
Vse italijanske politične stranke preživljajo zadnje leto hude notranje krize. Različna stremljenja v posameznih strankah so se jasno pdkazaila pri zadnjih predsedniških voMtvah in se še danes kažejo, zlasti ko gre za utrditev ali za opustitev sredin sko-leve politike.
Krščanska demokracija je za silo zlepila svojo strankino enotnost, toda to je bolj videz. Podobna trenja se pojavljajo tudi v italijanski 'komunistični stranki. Tudi pri tej so stopila na dan ob predsedniških volitvah in Ob zasedanju osrednjega strankinega odbora.
Vidni sta predvsem dve -smeri. Ena, katero vodi Giorgio Amendola, član tajništva in osrednjega komiteja, se nagiba k smeri, ki zagovarja ude’ežbo komunistične stranke v sredinsko-levi vladi. Obenem p'a hoče ustvariti novo stranko vseh socialističnih sil. Svojo tezo zagovarja z dejstvom, da niso mogli ne komunisti ne socialisti preurediti v zadnjih petdesetih letih družbo v kapitalističnih državah v socialističnem! duhu.
Drugo strujo vodijo Pietro Ingrao, glavni urednik »Unita« Alicata in ideolog Romano Ledda. Ti očitajo Amendoh odklon od marksistično-leninskih načel. Odklanjajo tudi takoimenovane »male korake« prve struje, to je vstop v koalicijsko novo vlado1. Pravijo, da je treba, po vstopu socialistov v vlado kapitalističnega sistema, to vlado izpodmikati in raje iskati zveze z levičarji v katoliškem taboru ter se pola-
Vojaški položaj v Vietnamu
Poročajo, da Američani in nacionalni Kitajci s Formoze s svojimi ogledniškimi letali »U-2« in z majhnimi letali za fotografiranje brez pilota stalno nadzorujejo Severni Vietnam in južno Kitajsko, da pa ni opaziti nitkakih premikov kitajskih čet. To bi bil dober znak, da Kitajska zaenkrat ne milsli intervenirati.
Če pa bi se to zgodilo in bi prišle kitajt s-ke vojsike v Severni Vietnam, bi izvedli Američani, kot trdijo v Washingtonu, hude povračilne udarce na kitajsko ozemlje. Ne omejili bi se samo na akcije proti četam v Vietnamu, kot so to storili na Koreji. Bombardirah bi ložistična in strategična oporišča na Kitajskem in vso preskrbovalno linijo, tako iz zraka kot z morja. Isto velja za Hanoi, če bi poslal čete v Južni Vietnam.
Po razpoložljivih podatkih razpolaga ameriško poveljstvo na Tihem oceanu s 450.000 možmi. Večina teh sil pa je na Koreji. Sedmo ameriško vojno ladjevje obsega 450 bojnih ladij in 2400 letal, poleg tega pa imajo Američani na tihomorskih oporiščih, ■ki pridejo v poštev za akcije v Vietnamu, še 625 letal. Izven Koreje razpolagajo Združene države z eno divizijo vojske, z bojno skupino padalcev, ki spadajo h kopenski vojski, in eno divizijo mornariških stre'cev. Htro pa lahko pošljejo še okrepitve iz Združenih držav.
Kitajci s Formoze javljajo, da zbirajo kitajski komunisti za kiitajSko-vietnamsko mejo 200.000 mož. Toda iz vseh drugih, tudi ameriških virov ta poročila odločno zanikajo in trdijo, da ni opaziti za zdaj nikakega zbiranja kitajskih čet, kar dokazuje, da položaj vendarle ni tako napet.
ci koraki KPI
st iti celotne oblasti. To naj bi bil' takoime-novani »veliki korak«.
Sedanji vodja italijanskih komunistov Luigi Longo niha med obema strujama. Nagiba se pa bolj k Amendolovi tezi »malih korakov«, k soudeležbi pri vladi. Na ta način, sodi tudi on, bi se približali socialnim demokratom. Pojavila bi se potem tudi možnost ustanovitve nove enotne delavske stranke.
Zdi se pa, da vsi trije delajo račune brez 'križane od zgoraj. Sovjetsko uradno strankino glasilo »Komunist« je že zavzelo svoje slališče, in sicer bolj proti prvi kot proti drugi struji v KPI. »Komunist« svari pred novim reformizmom v Italiji in proti strujam v komunistični stranki, ki se ne opirajo prav trdno na Marlesova in Leninova načela. Pravi, da še ni prišel čas za »Enotno delavsko stranko/1. Torej tudi ne za »ma-'e korake««, na »velike« je pa treba še čakati.
 •--
KRATKE NOVICE
La Pira ni več florentinski župan. Z glasovi socialistov, komunistov in socialistov proletarske enotnosti je bil izvoljen za župana socialist adv. Lelio Lagorio.
 ■--
Japonski ministrski predsednik Eisalku Sato namerava posredovati med Indonezijo in Malezijo.
Na Dunaju sodijo bivšega SS-ovskega stotnika in Eichmannovega prijatelja, Eri-ha Rajakoviiča, zaradi sodelovanja piri pošiljanju Judov v uničevalna taborišča. Toda tudi on »ne ve nič, se ne spominja nič in je hotel Judom le dobro«.
rlna lito ni?, e m
(Nadaljevanje s 1. strani)
javno zagovarjajo načelo, po katerem bi se krivica smela vračati z novo krivico, zlo z novim zlom. Na dlani je, da je to pogansko, makiavelistično gledanje in zato v kričečem nasprotju s krščanskim naukom.
Ne vemo, kako morejo ljudje okrog »Vite Nuove« svoj grobi napad na podpisnike sporazuma opravičiti pred svojo vestjo in pred katoliško javnostjo, ko jim je dobro znano, da je glavni cilj sporazuma, omogočiti mirno sožitje in sodelovanje med Italijani in Slovenci v teh krajih, in sicer tudi po načelih znane enciklike »Mir na zemlji«, katere odstavek je v sporazumu celo skoraj dobesedno citiran. Ali se ti ljudje ne zavedajo, da s svojim pisanjem dajejo potuho nacionalističnim in drugim skrajnežem, ki so tudi glavni krivci tolikšnih tragedij v naših krajih? Kako morejo takšno ravnanje opravičiti?
Ob tako grobem, žaljivem in neodgovornem napadu izrekamo demokratični in zlasti katoliški Slovenci vodstvom tržaških italijanskih demokratičnih strank, predvsem voditeljem KD, ki so najbolj prizadeti, vso svojo solidarnost. V dobi ekumenskega koncila »Vatikana II.«, ki je krščanskemu in sploh vsemu svetu odprl tako svetle perspektive, je takšno pisanje, kakršno smo našli v »Viti Nuovi«, anahronistično in zasluži kvečjemu pozornost kvasihumoristične priloge ponedeljkove izdaje tržaškega »Piccola«.
D. L.
Zagata nemške zunanje politike
V sredo je prišlo v zaihodnonemškem parlamentu v Bonnu do dramatičnih trenutkov, 'ko je podpredsednik socialistične o-pozicije Erler med ploskanjem svoje skupine zahteval odstop kanclerja Erharda in njegove Vlade zaradi zagate, v 'katero je spravil nemško zunanjo politiko v zvezi s bomatijo, ki je nastala zaradi bližnjega Ul-briohtovega obiska v Egiptu. Erhardova vlada je zahtevala, naj Nasser od,pove o|bis!k vzhodnonemškega predsednika, toda Nasser tega noče storiti, kljub temu, da je Zahodna Nemčija zagrozila, da bo takoj ukinila vsako pomoč Egiptu, če bo prišlo do tega obiska. Po drugi strani pa je že ukn nila dobave orožja Izraelu, da 'bi ustregla Nasserju in drugim arabskim državami, čeprav se čuti zaradi Hitlerjevih zločinov dolžna pomagati Izraelu. Z ukinitvijo orožja, ki ga potrebujejo Izraelci, da se obvarujejo pred napadom Arabcev, pa se je seveda izamerila Judom. Ponudila jim je, da jim plača tako vsoto denarja, kolikor bi bilo vredno odpovedano orožje — eno milijardo mark — toda Izraelci so to užaljeno odklonili.
Rezultat je ta, da ise je Zahodna Nemčija sprla hkrati z Egiptom in z Izraelom, do Uibnichtovega obisika pa bo vseeno prišlo. In verjetno tudi do priznanja Vzhodne Nemčije s strani Egipta in nekaterih drugih arabsMh in afriških držav. To pomeni dejansko velik neuspeh za Zahodno Nemčijo. Talko je imel Erler precej razloga, ko je zahteval odstop Erhardove vlade. Erhard je izgovarjal na sovjetske spletke na Bližnjem vzhodu, ker da je Nasser pod po-Uičnim dn gospodarskim pritiskom Rusije. Novi sovjetski voditelji javno sicer zagotavljajo svojo željo po pomiritvi, a na tihem podžigajo vsak poskus, ki spravlja v Nevarnost mir, je dejal Erhard. Njegov zagovor je; bil precej prepričljiv, zlasti ko je 8°tavljal, da igre za viihar, skozi katerega "ra nemška zunanja politika, da pa bo ^ 'ta vihar prej ali slej ponehal.
? Neg}ede na njegovo 'spretno zagovarjanje nanje pollitike zahodnonemšike vlade pa
Mehiške raziskave v vesolju
Američani so izstrelili v 24 urah — 16. in ■ t. m. — dve vesoljski raketi v okviru . reiizkusov po načrtu »Gemind <. Najprej so prelili raketo »Pegaz«, nato pa fotografko sondo, imenovano »Ranger VIII«, M . od, blizu fotografirala Lunino površino g Poslala na Zemljo okrog 4000 fotografij. Vi|em bo dopolnila ulsphe rakete »Ranger Je fotografirala Luno od blizu v vr , ^ansl<ega leta.
Naslednjo fotografsko sondo bodo izstre-^uno (^e ho šlo vse po sreči) 17.
»Pegaza« pa s izstrelili v zemeljsko krož-t ° z_ velikan siko dvostopenjsko raketo »Satrapu	k!1	Je najmočnejša na svetu. »Peki v,-	z*b!rail podatke o malih meteoritih,
'bi mogli predstavljati nevarnost za astronavte.
VERJETNO MAHINACIJA
V New Yorku je FBI baje odkrila črnsko >	ki	je hoteli a ipognati v zrak kip
vobode	in	še nekatere druge ameriške
zgodovinske spomenike. Morda je res, a še olj verjetno gre za mahinacij o rasistov.
je dejstvo, da se je znašla Zvezna Nemčija, Kar zadeva politiko za združitev Nemčije’ v slepi ulici, že Adenauer je utemeljil vso zahodnonemško zunanjo politiko na raču-nu, da 'bo prišlo prej ali slej do obračunavanja med Zahodom in Sovjetsko zvezo in da bo to edina priložnost, da se Nemčija spet združi in da dobi nazaj nekdanje o-zemlje na vzhodu, tki sta ga zasedli po vojni Poljska in Sovjetska zveza. Erhardova vlada vztraja pri tem konceptu, čeprav se zdi, da se odmika taka možnost vedno bolj v nedogled, ker si ni mogoče predstavljati nove svetovne vojne. To pomeni, da se bo morala Nemčija nekoč vendarle potruditi, da se začne pogajati s Sovjetsko zvezo in z Vzhodno Nemčijo za združitev in njene šanse so samo v tem, da izbere pravi hip in doseže čim|boljše pogoje, ne da bi ji bilo treba zapustiti Atlantski palkt in Skupni trg.^ Ce bi bila realistično vzela v poštev to možnost, bi si bila prihranila sedanjo neprijetno zagato z Egiptom in Izraelom, in verjetno bi si prihranila še marsikatero takšno neprijetnost tudi v bodoče. Seveda pa bi se morala vdati v to, da so ozemlja na vzhodu v glavnem izgubljena, razen morda kakšne majhne koncesije. Vse drugo je 'samo politilka želja, daleč od realizma; škodljiva tudi zato, ker sili Poljsko iz strahu pred nemškim revanSizmom v odvisnost od Sovjetske zveze, medtem ko bi si z urejeno mejo in z mirovno pogodbo z Združeno Nemčijo Poljska lahko oddahnila in zaživela svobodno življenje, ki ga ne bi več tlačili nemška in sovjetska mora.
Novice po svetu
Zdravnik Carlo Nigrisoli je bil v Bologni spoznan za krivega, da je z injekdiijo kura-ra umoril svojo ženo. Obsojen je bil na osnovi indicijev na dosmrtno ječo.
V Trstu pa sodijo Maria Primija, ki je leta 1962 na avtomobilskem izletu v Boljun-cu zadavil svojo 14Jletn0 sestrično Ado Spa-daro. Proces vzbuja pozornpst zaradi zverinskega načina umora, 'ker je morilec po dejanju vrgel svojo žrtev še na smetišče in zmetal kamenje nanjo, da ji je razbil glavo.
Čez kake štiri tedne bodo razstrelili Kitajci 'svojo drugo atomsko Ibombo.
Varšavska policija je 'bliskovito razpršila sovražno demonstracijo okrog 200 afriških, azijskih in kubanskih študentov proti ameriškemu veleposlaništvu. Prvič, da se je zgodilo kaj takega v kaki komunistični prestolnici, ugotavljajo z zadovoljstvom Američani.
V torek bodo uradno začeli v Trstu dela za pomol VII.
Trije neznanci — verjetno norci — so nastavili bombo pred vatikansko palačo, v kateri stanujejo švicarske straže, škoda na okoliških oknih.
Zadnji hip srno izvedeli, da je bil obtožen atentata Claudio Volonte, brat igravca Gian Maria Volontčja, ki je zganjal te dni toliko hrupa s svojo prepovedano uprizoritvijo Hochhuthove igre »Namestnik«.
Nemška manjšina v Alzaciji
Veliki južnonemški dnevnik »Suddeutsche Zeitung« je prinesel v zdanjem času nekaj člankov, ki obravnavajo vprašanje nemške manjšine v Alzaciji in Lotaringiji. Ta dežela je v preteklosti večkrat menjala gospodarja in je bila že ponovno pod Nemčijo in Francijo. Pa drugi svetovni vojni se je spet vrnila pod Francijo čeprav je po etničnem značaju m zgodovini bolj nemška kot francoska. Toda pofrancozenje v njej je že zelo napredovalo. Medtem ko so prebivalci nekdaj (tudi še v preteklem stoletju in vse do konca druge svetovne vojne) govorili nemško tudi v alzaško-lorenskih mestih, ki nosijo vsa nemška, čeprav danes pofrancozena imena (npr. Miilhausen — Mulhouse), pa se govori danes domače nemško »alemansko« narečje, čisto podobno onemu na desnem, nemškem bregu Rena, samo še po vaseh in tudi tam vedno redkeje. Razmere so podobne tistim na Koroškem. Alzaškim Nemcem, ki so izgubili narodno zavest, se zdi imenitneje govoriti francosko. In ker so hodili mnogi samo v francoske šole, se znajo v omikanem razgovoru tudi bolje izražati v knjižni francoščini kakor1 v svojem narečju. Mnogi se spričo Francozov tudi boje govoriti nemško, da bi ne povročili kake reakcije s francoske strani. Francozi so namreč v tem pogledu občutljivi, ker niso pozabili, da so bili že trikrat žrtve nemškega napada in to v glavnem prav zaradi Alzacije-Lorene, ki so jo hoteli imeti Nemci nazaj.
Iz enega izmed člankov v »Suddeutsche Zeitung« je razvidno, da govorijo v Alzaciji-Loreni nemško med seboj le še starejši
ljudje, otroci pa govore francosko, ker se učijo v šolah samo francosko. In tudi starši govore z njimi po francosko, da bi olajšali otrokom učenje v šoli. če pa imajo ti otroci stare starše, ki še govore nemško narečje ali znajo celo knjižno nemščino, potem se včasih naučijo tudi oni nemščine. Toda ko postanejo večji, opuste nemščino, ker zveni po njihovem mnenju, nerodno in premalo fino. »Morda se bo kaj ohranilo od nemških navad, toda v dveh ali treh generacijah bodo živeli v nemško govorečem delu Alzacije in Lotaringije samo še »Francozi«, ki so izgubili svoj materin jezik in ki bodo obvladali nemščino morda le še tako, kakor mi našo šolsko angleščino. Ni treba, da je človek nacionalist, če z otožnostjo ugotavlja ta razvoj, posebno gLode na obsežno skrčenje nemškega jezikovnega ozemlja in potujčenja njegovega prebivalstva od leta 1945,« je zapisala avtorka enega izmed tistih dopisov v omenjenem nemškem dnevniku.
Podobne pojave opažamo seveda tudi pri nas,^ kjer je prav tako mnogo slovenskih staršev, ki misijo, da bodo napravili svojim otrokom uslugo, če bodo govorili z njimi v lujem jeziku in če jih bodo. dali v tuje šole. Narodne manjšine v Evropi doživljajo podobno, lahko bi celo rekli, enako usodo, zato bi bilo treba v širšem okviru nekaj storiti za to, da bi se države osvestile, kakšna vrednota je narodnost, ker je le ona živ organizem, ki je sposoben proizvajati kulturo, oplo-lati druge kulture ter se dati od njih oplo-jati, ne pa država, ki je pogosto le izdelek diplomacije, generalov in birokratov.
T^sciftegc«
Zgonik:
Izvoljena novi župan in odbor
vsem za pravilno nepristransko in pošteno uprav-znala ločiti med zrnjem in plevelom. Mislim, da ljamje javnega denarja Vodili bomo torej zdravo in tvorno demokratično opozicijsko vlogo, ki bo ni naša naloga zapravljati dragoejnega časa s kakšnimi mednarodnimi in drugimi vprašanji, ki naše občane in našo upravo prav malo zanimajo.
. 12. REDNI OBČNI ZBOR SAK JADRANA
Letošnjega rednega občnega zbora Slovenskega akademskega kluba JADRAN se je udeležilo 56 članov. Po prečitanju poročil predsednika, tajnika in blagajnika so prisotni razrešili odbor, ka-| teremu je predsedoval Tom Marc.
Sledile so volitve za novi desetčlanski odbor.
Novi odbor se je sestal na redni seji 12 t. m. I in soglasno sprejel za novega predsednika SAK j Jadrana Klavdija Grbca. Ostale funkcije so bile | tako razdeljene: podpredsednik Aljoša Volčič, tajnik Sonja Baiss, blagajnik Pavcil Colja. Odbornik | za kulturo je Marjam Cernic, za probleme akademikov Marija Strakelj, za šport in zabavo Filip ! Fišer, za tisk in propagando Ivo Magajna. V nadzorni odbor so bili izvoljeni člani Bilber, Hmeljak ■'n Strekalj.
Na izredni seji, ki je bila v isoboto, 13.
1.	m., je zgoniški oboinsiki svet izvolil novega župana in novi odjbor. Lista demokratične enotnosti, ki združuje komuniste, socialiste in psiupovce, je na novembrskih volitvah dobila % mest v občinskem svetu (12 svetovalcev), ostali trije svetovalki so bili izvoljeni na listi Slov. skupnosti. Po dolgih in težkih pogajanjih v okviru liste demokratične enotnosti je bil dosežen sporazum, po katerem pripadata župan in eno odborniško mesto KPI, eno odborniško mesto in oba namestnika pa dobijo socialisti!. Na sobotni seji je predstavnik PSIUP protestiral, ker so ga komunisti in socialisti izločili iz pogajanj, im je izjavil, da mora' zato pri glasovanju odbora oddati belo glasovnico.
Izid volitev je pokazali, da se niso vsi svetovalci držatli sporazuma, kajti novi župan Josip Guštin je prejel 11 glasov, komunistični odbornik Hrovatin pa je bil izvoljen šele pri drugem glasovanju in je prejel le 8 od 12 možnih glasov. Drug odbornik je 'socialist Vladimir Cibic, namestnika pa 'sta Ivan Godnič in Karel Grilanc.
Slovensko Skupnost predstavljajo v občinskem svetu svetovalci Rebula, Štolfa in Žigon. Pred, zaključkom seje je svetovalec Ladi Rebula dal v imenu Slov. skupnosti tole izjavo:
Slovenska skupnost je šla na volitve z jasnim programom, da se bo demokratično borila in delovala v 'korist naše zgoniške občine in vseh zgo-niških občanov. Z veseljem lahko ugotovimo, da so naši ljudje razumeli, kako je potrebno, da se Slovenci združimo okrog lastnega prapora: okrog Slovenske skupnosti, ker je neobhodno potrebno, da imamo Slovenci 'lastno politično organizacijo in lastno predstavništvo, alko hočemo, da nas bodo drugi upoštevali ter nam dali naše pravice. Vodstva italijanskih strank imajo lastno politiko in laslne skrbi. Slovenci jim pridemo prav, samo kadar gre za glasove. Ko pa priidomo na dan z našemi zahtevami, jim postanemo nadležni. Pravim, da so naši ljudje to razumeli in povečali število glasov Slovenske skupnosti. Prepričan sam, da se bo v bodoče zbralo še več zavednih Slovencev cikrog naše slovenske politične organizacije. Mislim, da ni prav nič potrebno, da bi v naši občini ukazovala vodstva neslovenskih strank in prepričan sem, da se da zgoniška občina upravljati tudi brez takih ukazov.
Svetovalci Slovenske skupnosti bomo po svojih močeh delali za uresničevanije našega programa. Samo politično bomo vodili opozicijo proti novemu občanskemu odboru, ki je izšel iz nasprotne liste. Slovenska skupnost naše občVie že danes obžaluje, ker so svetovalci te skupine tako dolgo odiašalli s sklicanjem seje novega Cboinskcga sveta. To je vendar v škodo naše občine, saj precej vprašanj čaka na nujno rešitev. Kar pa zadeva upravno delovanje naše občine, svetovalci Slovenske skupnosti ne 'bomo zganjali opozicije zaradi opozicije. Podprli bomo vse tisto, kar bo za našo občino koristno in potrebno. Tudi sami bomo dajali pobudo za izvajanje bistvenih točk našega programa, ki ga je veliko število volivcev naše občine s svojim glasom odobrilo, ter ga bo morala nova občinska uprava upoštevati. Odločno pa se bomo uprli vsem tistim sklepom, ki se nam bodo zdeli škodljivi in neprimerni za občino ali za večino občanov in proti vsem sklepom, ki me bodo pošteni, nepristranski in. demokratični.
Nikakor ne jfelimo, da bi v naši občini in v Občinskem svetu vladalo kakšno osebno sovraštvo zaradi različnega političnega gledanja, ki je v vsaki demokratični družbi nujno in koristno, pred-
Vse svoje sile pa moramo posvetiti koristim nase občine in tudi pod vidikom skupnih koristi slovenske narodne skupnosti v Italiji.
V smislu teh načel se bomo svetovalci Slovenske skupnosti ravnali 'pri glasovanju o točkah, k' bodo na dnevnem redu kasnejših sej občinskega sveta.
Ladjedelnica Sv. Marka ukinjena?
Sindikalne organizacije v Trstu so v četrtek, 18. t. m., priredile vrsto protestnih zborovanj in povork po mestnih ulicah v zvezi z zaskrbljivimi vestmi, češ da nameravajo pristojna oblastva zapreti ladjedelnico Sv. Marka. 0 tem vprašanju so razpravljali v tržaškem občinskem svetu in tudi v okviru drugih pristojnih ustanov. Če bi vesti ustrezale resnici, bi bil zadan tržaškemu gospodarstvu hud udarec.
Predsednik tržaške zbornice Caidassi se je te dni vrnil iz Rima, kjer je imel vrsto razgovorov na raznih ministrstvih. Potrdil je, da je po’ožaj resen, čeprav še ni popolnoma gotovo, da bo ta veliki industrijski kompleks prenehal s svojo dosedanjo proizvodnjo. Sindikati so za torek prihodnjega tedna napovedali 24-u rno sp1ošno protestno stavko v Trstu.
PREŠERNOVA PROSLAVA V NABREŽINI
V dvorani »Igo Gruden« v Nabrežini se že dolgo ni zbralo toliko ljudi, kot v četrtek, 11. t. m., ko so naši študentje priredili Prešernovo proslavo, kar ljubiteljem slovenske kulture 'n prosvete daje upanje, da se je tudi v naši vasi nekaj prebudilo.
O liku in vlogi največjega slovenskeg'’ pesnika je na proslavi spregovori! srednješolec Aleksander Roje, njegova tehta t izvajanja pa so sprenTjale recitacije najznačilnejših pesnikovih stvaritev, kar sta odlično opravili srednješolki Vera Tuta in Tamara Caharija. Sledil je odlomek dela s Prešernovo tematiko hrvaškega pisatelja šenoe. V posameznih vlogah iso poleg že omenjenih srednješolcev nastopili še Jasna Logar, Marinka Terčon in Bojam Brezigar.
Na koncu je nabrežinski šolski zbor pod vodstvom požrtvovalnega profesorja Ermi-nija Ambrozeta ubrano zapel nekaj pesmi, ki so poslušalce naravnost navdušile.
Vse kaže, da se je r to lepo uspe"o prireditvijo zaključila doba prosvetnega mrtvila, ki je že dolgo vladalo v Nabrežini. Naša študirajoča mladina zasluži vso našo pohvalo in pomoč pni svojem prizadevanju za kulturno udejstvovanje. Dokaz, da se nekaj premika, je že dejstvo, da obstaja lep šolski zbor im da bo v nedeljo prva seja širšega kroga mladih prosvetarjev, ki bo izvolila 'svoj odbor in se pomenila o nadaljnjem udejstvovanju. Vsem prizadevnim študentom naj gre naše priznanje.
Sprejetih je bilo tudi nekaj novih članov kluba.
šent Lenart:
SUROV NAPAD
V nedeljo pomoči se je pripetil v naši okolici surov napad, kar se malokdaj zgodi in ga zato vsi pošteni 'ljudje obsojajo. Zgodilo se je pa tako: v nedeljo smo obhajali običajno »šagro«. Ljudstva se precej nabere. Na žalost se pa naberejo tudi dobre kapljice in pri tem da beseda besedo. Trije mladeniči iz Šent Lenarta so prišli pri kozarcu v prepir z dvema bratoma iz Galja-na pri Čedadu1. Proti večeru je kazalo, d.a so se duhovi že pomirili. Pa ni bilo tako. Ko sta se brata vračala na motorju domov, so jih oni trije na potu obkolili in jiim grozil s koli. Napadalcem, ki so baje od. njiju zahtevali denar, sta komaj ušla. Prijavila sta jih orožnikom, iki so jih kmalu imeli v pasti in odpeljali v videmske /.irfTo-re. Pri izpraševanju se je trojica izgovarjar la, da je hotela oba brata samo malo preplašiti in nič drugega.
Tavorjana:
LEPO, A MRZLO
Vse do včeraj se je po vseh podmatajur-skih vaseh drža’o še dovolj lepo, a mrzlo vreme. Ponoči je zlezla temperatura globoko pod ničlo in je dosti naših potokov in rečic prekrila ledena skorja. Po dnevu se seveda nekoliko otaja. Zmrzal pa še vedno ostane. Zadnji mrazovi so kljub podnev-nemu lepemu vremenu povzročili precejšnjo škodo na sadnem drevju. Po pobočjih je sneg polomil tudi dosti vej' na že itak redkih kostanjevih nasadih. Škode je kar precej prizadejalo, pravijo, da celo za en milijon. Vendar trdijo stari ljudje, da je taka zima dobra za pomladne posevke. Upajmo, da ne bo več pritisnil kak hujši mraz ob koncu februarja, tam za god svetega Matija, ki led razbija aili pa ga še naredi.
'lipana:
SLABO SPREJEMANJE
Naši občani se že skoro eno leto pritožujejo, d,a se televizijske oddaje zelo slabo vidijo na naših sprejemnikih. Lastniki sprejemnih aparatov so naslovili že več pisem j na občino in na televizijo samo. Oddaje, oziroma njih sprejemanje se pa nikakor ni j izboljšalo. Zdaj zbirajo podpise vseh televi-zorskih lastnikov na Vlogo, katero bodo poslali naravnost na vodstvo RAI v Rimu. V pismu navajajo, da povzroča motnje morda jugoslovanska televizijska mreža. Predla' gajo tudi, naj bi se postavil na Cufinih
/a	t/e
KULTURNI VEČERI
Včeraj zvečer se je zbralo dosti poslu-savcev v 'klubskih prostorih »Simon Gregorčič« 'k običajnim »večerom ob sredah«. Nastopi!! je ljubljanski režiser in humorist Žarko Petan. Predaval in recitiral je o mladinskih zgodbah 'in humoreskah. Petan je znan ipo svojih finih in ostrih dovtipih na sedanje razmere, katere objavlja tudi po raznih časopisih.
Prihodnjo sredo je ipa na vrsti predavanje Slovenskega planinskega društva. Alpinist Sandi Blažina iz Izole bo predaval o »Jugosovainski ekspediciji v bolivijske Ande 1964«. Njegovo besedo bodo spremljali tudi številni diapozitivi.
- Huutalbltii iIgUmm,
potrebni ojačevalec. To bi bilo res potrebno.
Pa še nekaj bi /bilo potrebno. Imamo že ojačevalec za radijske oddaje tržaške slovenske postaje. Nismo pa še ujeli kake oddaje, ki bi bila v celoti posvečena našim krajem, ljudem in njih običajem, kot jih nnajo na primer Furlani. Ali se nihče, kljub 'ehničnim možnostim, ne zanima za nas?
KULTURNO ZBOROVANJE v VIDMU
V nedeljo 7. t. m. se je vršilo v Vidmu na širciko zasnovano zborovanje kulturnih organizacij in poedinih kulturnikov iz vseh treh provinc, ki sestavljajo novo deželo Furlani j o-Juii jsko krajino. Pobudo za sklicanje tega kulturnega posveta je dala Sobota filoiogica friulana (Furlansko jezikovno društvo) iz Vidma in tamkajšnja batič na zveza. Namen posvetovanja je bil široko, celo preširoko zasnovan in tudi biez prave juridične podlage. Po namerah sklicateljev naj bi se iz srede udeležencev sestavil nekak kulturni organ, ki bi dajal deželni vladi vse pobude, ki zadevajo ku!-tnrno udejstvovanje v deželi in katerih bi ** moral deželni odbor tudi obvezno držati.
a zborovanju, ki je pokaza'o neenotnost /e. v samem začetku, so izvolili devet ko-: za kulturna diiuštva, za založništvo, •soIska vprašanja, za varstvo kulturnih spo-memikov za muzeje, za igralske družine in druge
panoge. Vsaka podkomisija je imela 'lalQlgo izdelati že isto popoldne svoje pred-■°ge.
Vi ^menjale so se koristne misli, toda ve-c.'na komisij ni utegnila pripraviti svo-hh predlogov. Zato je profesor Gortani za-kl.iuč:l zborovanje brez vsakih praktičnih zaključkov. Pravilno je pripomnil deželni °dbornik za šolstvo prof. Vicario, da se ne sme uganjati »politike kulture«, ampak “Politiko za razvoj kulture«. Tu pa nimajo besede samo posamezne kulturne organizacije ampak vsi kulturni organi in še bolj osebe, ki res kulturno delujejo in neba i ustvarjajo.
Izmed, Slovencev sta bila navzoča le Marii Kont iz Čedada kot zastopnik društva »Trinko« in Filiibert Benedetič iz Trsta.-Tako predstavništvo je pa le preozko in nekritično izbrano, ko pa obstajajo še druge močne slovenske kulturne organizacije in slovenski kulturni delavci v Trstu in Gorici. Zato je jasno, da če naj imajo sklepi bodočih podobnih sestankov obvezno veljavo za kulturno usmerjanje v deželi, morajo hiti Sklicani na širši pocFagi. še posebej velja to načelo za našo s'ovensko etnično 'skupnost.
VOLITVE SE BLIŽAJO
Tajništva raznih igoriški-h političnih strank .se že pripravljajo, nekatera z večjo, druga z manjšo vnemo, na bližnje upravne volitve. Zadnje so bite ob koncu maja 1961. Prihodnje bi se mora'e torej sklicati po postavnih odredbah za dne 30. maja. Možen bi bil krajši odlog dveh tednov zaradi pregleda volilnih seznamov. Vsekakor pa še pred poletjem.
Slišijo se pa glasovi od nekaterih strani, naj bi se volitve prenesle na jesen. Proti tej nameri se je odločno uprla liberalna stranka, ki terja v svoji objavi, naj- se vo-'ilve razpišejo v postavnem roku ali najkasneje sredi junija.
V zvezi z volitvami je sklicalo sestanek tudi vodstvo goriške krščanske demokracije. Pokrajinski strankin tajnik Martina je poudaril, da je treba Sklicati volitve ob poteku štiriletnega upravnega rolka, ker se krščanska demokracija nima bati kakih očitkov. V vseh občinskih svetih, kjer ima stranka večino, pravi tudi posebna objava, je delovna bilanca pozitivna. V svojem načelnem uvodu k razpravi je tajnik poudaril, da bo treba pri prihodnjih upravnih volitvah upoštevati tudi slovensko etnično skupnost.
Mislimo, da je ta poudarek, zlasti po vedno pogostejših kulturnih in gospodarskih obiskih med Staro in Novo Gorico, popolnoma naraven in ustreza konkretnim dejstvom.
SPLOŠNA STAVKA
Vsi trije pokrajinski sindikati so sklenili, naj se v četrtek od 10. do 12. ure izvede stavka Vseh delavcev v Goriški pokrajini. Na lepakih pozivajo vse vrste delavcev •in kakorkoli zaposlenih, naj odločno dvignejo svoj glas proti vedno bolj naraščajoči gospodarski krizi na Goriškem. Združenje trgovcev je tudi pristalo, da zapre v znak solidarnosti in protesta vse trgovine za čas dveh ur pred poldnevom. Zastopnik indu-strijalcev je tudi izrazil mnenje, da je treba nekaj ukreniti, da ne bo goriško gospodarstvo zdrknilo še bolj nizko; ni se pa strinjal s stavko, češ da b0 delavstvu ško clila in da je potrebno ubrati druga pota. Osrednja in deželna vlada da bi morali oločno nastopiti'.
V podgorskih tkalnicah se stanje vedno slabša. Grozijo spet z novim skrčenjem delovnega umika in celo z odpusti od dela. Podoben položaj je tudi pri drugih podjetjih. zlasti 'sitaVbinskih. Slabe razmere se odražajo tudi po trgovinah in celo v gostilnah. Kupovalcev in gostov je tudii vsak dan manj. Ljudje se v strahu sprašujejo, kaj bo še.
NOV STOLPNIK
Na oglu ulice Roma in Mazzini so že začeli podirati 'stare stavbe za novi nebotičnik, o katerem je bilo dosti prerekanja, kakšen bo in kje bo stal. Visok bo 50 metrov in bo imel 15 nadstropij. V njem bo prostora za 60 stanovanj in za 10 trgovinskih prostorov. Spodai se bo širilo 25 metrov dolgo stebrišče in tri in pol metra široko. VeMkanska stavba, ki bo dajala mestu novo obeležje, 'bo stala pol milijarde lir.
štmaver:
VALENTIN — PRVI POMLADIN
Slabo je kazalo, da se bo tudi letos uveljavil ta stari goriški rek. Pa se je, kljub slabim vremenskim prerokom. Šentma,verska šagra je privabila že zjutraj precejšnje število obislkovavcev, posebno iz mesta. Saj je že dopoldne sonce prav prijetno grelo po razpotegnjenih šentmaverskah rebri h. Domačini so se na sprejem gostov 'kar dobro pripravili. V dveh »ustnicah« in v dveh gostilnah so točili prav dobro kapljico. Na razpolago so imeli tudi običajne želodčne dobrote. Že proti deveti uri je drvelo navkreber vedno več avtov, tako d,a je moral pri cerkvi kar mestni stražnik skrbeti za cestni red.
Pri 'slovesni maši je govoril g. Rijavec, domači zbor je pod vodstvom prof. Devetaka še precej ubrano prepeval. Manjkalo je pa nekaj ženskih glasov, ker so jih »osmi-ce« odtegnile kot točajke. Izgovorile so se, da je pač nemogoče služiti na dve strani hkratu. No, pa se je kljub mallim nevšečnostim prva spomladanska šagra kar lepo obnesla. Popoldne se je nagnetlo še več gostov. Izpred 'lepe cerkvice so se čudili krasnemu razgledu po vsej goriški okolici, koder že diha prva pomlad. Proti večeru se je pa že bilo potreba zateči v toplejše prostore raznih gostišč. Najbolj nerodno je pa bilo seveda pod noč. Naše razvpito slabe ceste niso nudile nič kaj udobnega povratka v mesto niti avtomobilom, kaj šele kakim majavim nogam. Ceste nam res niso delale časti za Valentinovo. Bog ve, kdaj nam jo bodo?
ŠTANDREŽ
V naši vasi, bolje rečeno v. goriškern predmestju, je še precej stranskih cest potrebnih popravila!. V slabem stanju so zlasti pota v zgornjem koncu med igriščem1 in pokopališčem. Tudi tam zidajo nove hiše in je potrebna ureditev cestišč. Goriška občina namerava zdaj popraviti cesto sv. Mihaela. Stroški so preračunani na 65 milijonov 'ir. Občina bo v ta namen najela 50 milijonov posojila. Nikomur pa še ni znano, kdaj se bo začela popravljati cesta od Pilošč do znamenja pri Sovodnjah. Zanjo bi mora'a skrbeti pokrajinska uprava, ker pa leži kot hlapec Jernej med dvema občinama, se nihče ne briga za njen prah :n blato.
Nekam tiho je postalo v vasi tudi glede razlastitvenega zakona naših zemljišč v prid takozvani »urbanizaciji«. Prizadeti so seveda zaskrbljeni, toda vaška skupnost se je nekam preveč fatalistično udala v neizbežnost. To ni prav!
SLOVENSKA TRGOVSKA ŠOLA V GORICI
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, ki je billa v sredo, je odbornik za šolstvo pojasnil, da je občinska uprava naklonjena temu, da se odpre v Gorici slovenska trgovska šola. Rekel je, da je to zavirala doslej 'le preobremenjenost občinske uprave z drugimi problemi,
OBČNI ZBOR
Slovensko planinsko društvo bo imelo v nedeljo ob 10. uri svoj redni občni zbor v prostorih kluba »Simon Gregorčič« na Verdijevem Korzu.
Goriško planinsko društvo želi ohraniti svoj sloves in zato še bolj poživiti svoje delovanje med vsemi goriškimi Slovenci v smislu poznavanja domače zemlje. Zato iskreno vabi vse člane, da se občnega zbora udeleže v polnem številu.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
„£ipe %a luna’ o ifloumbkem cfledaliim
Slovensko gledališče je uprizorilo Achardovo veseloigro »Jean de la Lune«, ali kakor ji je dal v slovenskem prevodu Janko Moder naslov »Lipe za luno*.
Dvoje oseb v 'bistvu obravnava dramatik: Marcelino in Jefa. Marcelina je ženska, polna muhavosti, /. nikdar utešenim hrepenenjem, brez moralnih pomislekov in predsodkov, brez občutka odgovornosti in vezanosti v kakršnem koli smislu, razumljiva za trenutek, a že takoj nato čudna in drzna.
Še mnogo bolj nenavaden je Jef s svojo mirnostjo in ljubeznijo. Vse razume in vse prenese. Mnogo stvari nosi v svojem srcu, česar nikomur ne razodene, ali pa to odkriva Marcelini tedaj, ko ta spi. Skoro nerazumljivo odpušča in nedoumljivo veruje.
In tako £,e lovita v krogu dva človeka. Se približujeta in oddaljujeta. Marcel Achard jima je napisal lep dialog in vanj položil veliko francoske duhovitosti. Zunanji okvir zanj niti ni bil važen: ali je to zakon z vsemi tudi formalnimi zahtevami, ali niti to ne. Dogaja se pač nekje v senci Eifelo-včga stoipa, nad ropotom pariških cest.
Od začetka do kraja čutiš, da je pisal delo Francoz in ne morda kak Ibsen, ki je odkrival Norino srce, ali Strindberg aili kak Rus. Tudi ti so obravnavali žensko zagonetnost, a popolnoma drugače. Od tedaj do danes je preteklo mnogo časa in se je gledanje na družbeno moralo v marsičem spremenilo, Francoz pise razen tega drugače kot severnjak.
Režiser Žarko Petan je zaupal igro glavnih treh oseb mladim igravcem in skoraj ni imel druge izbil". Zato se zdi, da je posvetil mnogo dela .in prizadevanja temu, da je ubral njihovo igro v harmonični izraz. Vsi trije igravci imajo radi zunanji poudarek, prekipevajoč izraz, ki zahaja v pretiranost. Petan ji3 ujel njihovo .igro v kolikor toliko lahkoten pogovor, ki je bil še dokaj enovit. Vendar bi verjetno predstava bolj uspela na manjšem odru in v bolj intimnem krogu odra in občinstva. Pričakovali bi tudi večjo igrivost in lahkotnost celotne predstave. Tu pa tam večjo prepričljivost. V najbolj kritičnem trenutku, ko hoče Marceline v tretjem dejanju ponovno oditi, sta zgodba in igra premalo prepričljivi za preobrat. Tudi sicer režiser ni iskal posebnih učinkov in ni uporabil posebnih domislekov, ampak je posvetil pozornost, kot smo že rekli, predvsem harmoniji dialoga in le rahlemu premiku v prostoru, kakor si ga je zamislil arhitekt Sveta Jovanovič. Zadržanost gibanja je učinkovala včasih skoraj preveč statično. Za večjo prepričljivost pa je seveda potrebna sugestivna ustvarjalna moč igravčevega izražanja, ki včasih s pogledom, drugič s skopo kretnjo, z majhno pavzo, z živim življenjem človeka pač, ki ga igra, dopove gledavcu, da je tako, kot pravi, in ne drugače.
Mladi igravci so bili postavljeni pred zelo težko nalogo. Marcelini je igrala Miranda Caharijeva. Ustvarila je prijetno podobo ženske z mnogimi nerazumljivimi odtenki, ostala je nekje blizu naivnosti, boij prepričljiva v afektih kot v mirni igri.
Adrijan Rustja je nastopil v vlogi Jefa. Moral je zaigrati izredno problematično vlogo človeka, z neštetimi, pogosto nerazumljivimi izrazi dobrote in ljubezni, narejenega in resničnega nerazumevanja, izrabljenega Lipeta in vendar razumnega človeka, čustvenega ljubimca in premišljenega in stvarnega človeka. Vso to nerazumljivost je skušal Adrijan Rustja na kar najbolj verjeten način umirjeno iz-ra/'t■ v svojem Jefu.
Videli smo prvo predstavo in morda se v tej še ni zlila igra obeh glavnih igravcev v enoto. Ni še
f
bilo čutiti tistega fluida, ki mora spajati igro ljudi v začaranem krogu. Preveč še živita oba in drugi z njima vsak svoje življenje. Verjetno bo to prišlo po prvih ponovitvah, ko se bodo drug za drugim vigrali.
Ob Marcelini in Jefu živi Clotaire. Igra ga Silvij Kobal. Ta vloga je mnogo manj problematična in težka kot oni dve. Zato jo je tudi Silvij Kobal zaigral s polno sproščenostjo in z običajnimi in značilnimi izrazi. S tem pa je tudi poživljal mestoma nerazgibane prizore.
Richarda je odigral z močnim poudarkom, sigurno in enovito Jožko Lukež, ki je seveda v prizoru, ki ga ima, prevzel dominantni položaj.
V manjših vlogah nastopata še Zlata Rodoškova kot Etiennette in Edvard Martinuzzi kot Louis. Oba sta odigrala svoji vlogi zelo dobro. Soansko glasbo je napisal Aleksander Vodopivec.
J. P.
Marion Anderson se poslavlja
Slavna ameriška altistka Marion Anderson pripravlja poslovilno turnejo po Združenih državah in Kanadi ter po več mestih Latinske Amerike, Evrope in Azije. S tem se zaključuje štiridesetletna kariera slavne pevke. Njen veličastni kontralt so prvič ocenili leta 1925 newyorški glasbeniki, ko je 23-letna umetnica zmagala med MO pevci in pevkami in pela nato kot solistka z newyorškim filharmoničnim orkestrom. Takoj nato je bila angažirana in je pela s philadelfijskim orkestrom.
Po obetajočem začetku se je pevka počasneje vzpenjala. Leta 1930 je odpotovala za dve leti v Evropo. Slavni Arturo Toscanini ji je izrekel najlepši kompliment: »Glas, kakršen je vaš, lahko človek sliši samo enkrat v sto letih«. Kronisti tudi pripovedujejo o njenem čudovitem uspehu, ko je leta 1939 nastopila pred okrog 75.000 ljudmi pred Lincolnovim spomenikom Leta 1942 je z \eIiko nagrado 10 tisoč dolarjev, ki jo je dobila v Philadel-fiji, ustanovila svoj sklad in doslej je debilo več kot 60 pevcev štipendijo iz tega sklada. Leta 1955 je doživela še en uspeh — naposled je mogla nastopiti tudi v Metropolitan Operi.
Doslej je dobila nešteta odlikovanja doma in v tujini: hvaležno je sprejemla povabili za uradna nastopa ob ustoličenju dveh predsednikov Združenih držav — Eisenhovverja in Kennedyja. Eisen-hovver jo je leta 1958 imenoval za delegata pri Organizaciji Združenih narodov, konec leta 1963 pa jo je predsednik Johnson odlikoval z medaljo svobode, najvišjim odlikovanjem, ki ga more dobiti v Združenih državah kaka civilna oseba.
ZANIMIVO ARHEOLOŠKO ODKRITJE
V okolici Rima so odkrili podzemski krščanski oratorij, ki je okrašen s freskami iz 2. stoletja. Po ugotovitvi arheologov je bil ta-oratorij prej poganski »hypogaeum«, napravljen v drugem stoletju pred Kristusom. Kristjani so naslikali v mali apsidi iresko Matere božje med dvema svetnikoma. Ta oboku pred to fresko so dobro ohranjene slike Odrešenika in Janeza Krstnika, še nekega svetnika, katere identitete pa niso dognali. Na stranskih stenah so podobe dveh svetnikov na konju, verjetno sv. Jurija in sv. Demetrija.
DISKUSIJA O MADŽARSKIH IZOBRAŽENCIH
V budimpeštanskem tisku se spet vodi nova diskusija o madžarskih izobražencih. V januarski številki literarne revije »Uj Iras« (Novo pisanje) piše Ferenc Buda: »Mlade izobražence na Madžarskem sili njihov materialni pložaj v brezupnost, ti mladi ljudje morajo porabiti svoje najboljše sile v boju proti revščini, zaostalosti, samovolji, zavisti in za-I' rbtnosti«.
V diskusijo se je vmešalo tudi glasilo Centralnega komiteja »Nepszabadsag« (Ljudska svoboda), ki ostro napada književnika Budo kot razširjevalca »pasivne življenjske filozofije«. Uradni partijski časopis dostavlja, da so v zadnjih letih širili med intelektualno mladino o socializmu utopistične pojme, ki postavljajo proti današnji stvarnosti neko »imaginarno in idealizirano družbo«. Iz tega, baje izhaja pesimizem te mladine dn to, da nima pravega veselja do življenja.
RESTAVRIRANJE DIOKLEOIANOVE PALAČE
Kot javljajo iz Splita, bodo izdali letos lam okrog sto milijonov dinarjev za restavriranje Dio-klecianove palače. Restavrirali bodo podzemlje ogromne palače, veliki mozaik in nekaj dvoran. Monumentalne podzemeljske dvorane bodo uredili v razne namene, n. pr. za slikarske razstave, za simfonične in komorne koncerte in za gledališke predstave. Nekaj dvoran pa bo prirejenih za restavracije in kavarne.
JAMSKE RISBE NA PORTUGALSKEM
Jamske slikarije iz kamnite dobe so odkrili francoski arheologi pri Ecouralu v južnoportugalski pokrajini Alemteji. Kot poroča portugalska revija »Diario de Noticias«, cenijo starost risb na 20 tisoč let. Risbe so torej za okoli 7 tisoč let starejše kot slovite jamske slikarije v Altamiri v Španiji.
Jame v Escoularu so v juliju lanskega leta slučajno odkrili pri razstreljevanju delavci nekega, kamnoloma marmorja. Slikarije predstavljajo živali skupno s človekom, med drugim je zlasti dobro ohranjena z okro izvedena podoba konja.
Kulturno n o v!ob
Adrijan Rustja in Miranda Caharija glavnih vlog
nosivca
Winston Churchill je zapustil okrog 250 slik, ki jih je sam naslikal kot slikar-diletant. Neki strokovnjak znane umetnostne trgovine in antikvarne Scth^by v Londonu je izjavil, da je možno vsako prodati za ceno od tisoč funtov naprej. Tako predstavljajo torej te slike vrednost vsaj pol milijarde lir. Večino slik je podedovala Churchillova žena.»
Znano rimsko nagrado »Tor Margana«, ki jo vsak mesec podelijo kakemu zaslužnemu umetniku ali pisatelju, so podelili te dni španskemu pesniku Raphaelu Albertiju in argentinskemu založniku Gonzalu Losadu.
 •----
Pred kratkim je v Brescii uspešno razstavljal akademski slikar Peter Adamič iz Ljubljane. Pokazal je 32 akarelov s pretežno krajinsko motiviko.
Slavni angleški pisatelj Sommerset Maugham je obhajal pred kratkim svoj 91. rojstni dan. Obhajal ga je v svoji vili na Cap Ferratu na francoski Rivieri, kjer prebiva že nekaj let.
—•—
Oblasti v Rimu so prepovedale predvajanje znane Hochhuthove drame »Namestnik«, katero je hotel uprizoriti znani igralec Gian Maria Volonte’ s skupino svojih prijateljev v nekem klubu. Zaradi tega je prišlo do demonstracij tistih, ki so hoteli videti predstavo.
NOVA AKADEMIKA
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je na svoji redni letni skupščini izbrala za nova redna člana pesniiika Mateja Bora iin slikarja Franceta Miheliča. Za dopisnega člana je pa bil izvoljen dunajski paleontolog dr. Otmar Kiihn.
Ciril Zlobec je objavil pred nekaj tedni novo pesniško zbirko pod naslovom »Najina oaza«. To zbirko so pričakovali kot enega najpomembnejših literarnih dogodkov zadnjih mesecev. Toda kritike, ki jih je deležna, niso najboljše. V dnevniku »Delo« je neki kritik zbirko hudo raztrgal.
V Parizu je umrl v starosti 84 let francoski skladatelj in dirigent Desirec-Emile Inghelbrecht.
Urbanisti v Kopru so zmagali v boju proti nameravani gradnji šestih nebotičnikov po 14 nadstropij na Vojkovi obali. Nebotičniki bi skvarili značilno podobo starega koprskega mesta. Zato je bilo zdaj sklenjeno, da jih bodo zgradili v zahodnem delu novega mestnega okrala Semedela.
Za rakom na pljučih je umrl Nat King Cole, najslavnejši ameriški pevec jazz glasbe. Star je bil šele 45 let.
GOSPODARSTVO
Umetna tkiva in kmetijstvo
OPOMBA: V nekaj zaporednih člankih bomo očrtali vpiiv industrije na kmetijstvo. Ta vpliv je lahko koristen, lahko pa je tildi škodljiv. V naslednjem boro orisali eno kmetijsko panogo, ia katero je vpliv industrije neposredno skrajno škodljiv, posredno pa....
V zadnjih desetletjih opažamo, da lan in konoplja hitro izgubljata svoj gospodarski pomen in da se vedno bolj krči površina, posejana s teva dvema kulturama. Lan sejejo v Evropi v izdatnih količinah samo še v Rusiji, konopljo pa v Rusiji, Jugoslaviji in Italiji. Vendar se pridelek v Italiji vedno bolj manjša. Lanu in konoplji konkurirajo deloma druga naravna tkiva, kot je »sisal«, katerega pridobivajo iz listov juk.e ali aloe-raste tudi pri nas kot lepotično drevce . ali pa tudi iz listov agave.
Naravna svila, izdelana iz zaprekdov svi-loprejke, je tudi že skoraj izginila in v Evropi ne prihaja več v poštev kot domač proizvod. Italija je namreč pridelala letno več svilenih zapredkov kot vse ostale evropske države brez Rusije, je pa proizvodnja hudo padla: dočim je znašal pridelek v letih 1925 do 1930 do 45 milij. kg svilodov, je lansko leto padel na pičlo desetino navedene količine. Ce bo razvoj šel v tej smeri naprej, bomo čez par let lahko rekli: v Italiji so pridelovali svilnate zapredke... Naravno svilo je uničila umetna svila, ki pa ni pravo ime za »rayon«. »Ravon« ni namreč sestavljen iz kakšne umetne snovi, marveč iz naravne lesn:nc, ki se dobi v naravi v -lesu, slami, trstiki, itd.
Za pokritje človeškega telesa in v še mnoge svrhe služijo še vedno v izdatni meri bombaž in volna. Tudi za te je industrija že ustvarila nadomestila. Danes je sicer še večina ljudi oblečenih v bombaž in volno, a izvedenci pravijo, da leta 2.000 človeštvo ne bo potrebovalo nobenega prej navedenih tkiv. To bo tako, kot je danes z umttno gumo, katere se danes porabi že mnogo več kot naravne. V splošnem je naravna guma še vedno boljša, a v marsikatero svrho je umetna! bolj priporočljiva. Vsled izpada naravne gu-| me iz proizvodnje kavčuka trpijo oziroma bodo trpeli le sorazmerno maloštevilni kmetje v Maleziji. Mnogo večje mase kmetovalcev bodo prizadete od izpada bombaža in volne.
merno predrag. Najlonu je sledil terital, katerega ni potrebno likati. Dejstvo je, da imajo vsa večja industrijska podjetja dobro o-premljene laboratorije, kjer izborno plačani strokovnjaki preizkušajo marsikaj in tudi marsikaj odkrijejo. Mnogo takih odkritij pa je tajnih in podjetja, ki so organizirana za življenjsko dobo 100 in več let. (Du Pont v ZDA, Montecatini v Italiji in kup drugih) nimajo nobenega interesa vreči na ir; vsako svoje iznajdbe: mnoga držijo iznajdbe tajne in jih še izpopolnjujejo.
Ni b.lo pd mogoče držati v tajnosti odkritja poliprepilenn, k; je glavna iznajdba družbe Montecatini. Polipropilen je izdelan iz petroleja in stane prav malo. Proizvodnjo se lahko poljubno poveča. Zato pa bo v bodoče naša obleka zelo poceni, ker pol:propilen oziroma izdelki iz njega nadomeščajo že danes vsa tkiva, ki nam jih nudi kmetijstvo. Iznajdba polipropilena je zadala naravnim tkivom smrtni udarec.
Celotni pridelek svilenih zapredkov je znašal lani 4.307 tisoč kg, od katerih so 60.526 kg zapredkov uporabili za pridobitev semena, ostalo so dobile tovarne. Ker je pridelek zapredkov v letu 1963 znašal 4.772 tisoč kg, je torej v 1. 1964 padel za 11%>. Ta °/o bi biil večji, če bi bila okvirna pri> delka — na ončo semena — enako visoka, a je bil pridelek 1. 1964 precej višji kot posledica ugodnejšega vremena med rejo in zaradi boljšega murvinega listja. Dočim je bilo še 1. 1962 med pridelkom pretežno bele barve nekaj zapredkov rumene barve, je ta barva 1. 1964 popdlinoma izginila. Vsi svilodi so bili beli, dobljeni iiz prekrižanih (polihibridnih) japonskih rodov.
SEDAJ GNOJITI DETELJIŠČA
Najpozneje koncem zime morajo biti detelj išča »obdelana«, oskrbljena. S tem delom ne smemo odlašati, če hočemo imeti zadovoljive odkose. Pod obdelanjem dete-ljišč pa moramo razumeti naslenje: Najprej je potrebno detelj!išče d,obro pregledati, da ugotovimo, če je kje kakšen oplaz zemlje, kamor bi bilo potrebno1 nekoliko podsejaiti, ker so tam deteljne rastline popolnoma ali deloma izginile. Nato prevlečemo deteljišče s težko ali obteženo ostro-klinasto brano počez in podoligem. Tale oj Ker v bodoče človeštvo ne bo več potre-1 odstranimo in zažgemo vse nabrano, kar bovalo zemljišč za pridobivanje tkiv, bodo bo večinoma mah. Takoj nato deteljišče /a pridobivanje živalske krme in človeških pognojimo. Primerna so mešana gnojila, hranil na razpolago ogromne površine in s ki vsebujejo vse 3 temeljne gnojilne snovi: tem bo še manjša verjetnost, da bi kdaj dušik (azoto), fosforno 'kislino (acido fo-zmanjkal živež za bodoče človeške rodove, i sforico) in kalij (potassa). V mešanem
 m 	gnojilu naj bodo gnojilne snovi v razmer-
| ju 1:3:6, kar pomeni, naj ne bo v gnojilu teža na dušiku, marveč bolj na fosforu in
SVILNATI ZAPREDKI V ITALIJI
Lansko leto — 1964 — se je ponovno skrčila reja sviloprejk v Italiji. Število rejcev je padlo od 45.031 na 38.733 a’i za 14°/o. Število svil o rejski h poikrajin je padlo od, 17 na 15, občin pa od 390 na 375.
še bo1 j na 'kaliju. Detelje isi namreč nekaj dušilka same preslkrbijo, ga načrpajo iz zraka.
Po nekaj dneh posejemo oplaze, kjer se je detelja izgubila.
Temeljno zimsko škropivo v sadjereji
Velike
površine, ki so danes redno posejane
z bombažem, bodo proste za druge kulture, predvsem za pridobivanje hrane, zlasti pšenice. Izpad bombaža bo lahko povzročil nekoliko socialnih težkoe, n.pr. v Egiptu nerešljivih tehničnih problemov pa ne' bo. Mnogo bolj zamotane bodo posledice, ko bo izpadla volna. Ovc je na celem svetu skoraj enai milijarda, in samo v Italiji in Jugoslaviji po približno 8 milijonov glav, ki porabijo sicer mnogo krme, a nudijo tudi mnogo mleka in ovčjega sira, mnogo vo'ne in tudi mnogo mesa. Kazno je, da bo potrebno zamenjati marsikatero današnjo ovčjo pasmo z bol j mesnato in molzno, človeštvo bo namreč želelo dobiti od živine predvsem živila to je mleko in meso.
In kje so snovi, ki bodo nadomestile da našnja tkiva? Eno tako tkivo je najlo.i ki se je res precej vpeljal, a ni premaga! bom baža in volne, ker je najlon še vedno soraz-
Kjer imajo velike sklenjene nasade sadnega drevja, ikot v Emiliji — posebno v pokrajini Ferrara — ali okoli Verone in v Južnem Tirolu, tam škropijo sadn0 drev je desetkrat na leto in 'tudi večkrat. Pri nas nismo tako napredni in bi dosegli velik napredek že s tem, če bi pripravi'! naše sadjarje do tega, d.a bi res vsi škropili vsaj enkrat na leto. Naprednejši bi tako šikro pili večkrat.
Kdor se pa misli zadovoljiti samo z enkratnim škropljenjem, naj takrat res temeljito poškropi cela drevesa s škropivom, ki je učinkovito v mnogih ozirih in katerega učinkovtost se da s primernimi do datki še okrepiti. Tako škropivo je ban jeva žveplena brozga (polisolfuro di bari o j, katero dobimo v trgovini v obliki suhega prahu rum-eno-sive barve.
Učinkovitost barijeve žveplene brozge se pojavlja 'kot antikritogam in 'kot insekticid. Antikritogami iso sredstva, katera uporabljamo za preprečevanje ali odstranjevanje, t. j1, za zdravljenje rastlinslkih bolezni, katerih je na tisoče, a najbolj znane so:	peronospora,	oidij, škrlup, momlija,
smolika, kodra, rak, itd., vse glivičnega izvora. — Proti tem deluje barijeva žveplena brozga s tem, da zamori glivice in jim ne dovoli, da bi pognale trose in druga razmnožilna sredstva. — Insekticidi pa so
sredstva za uničevanje škodljivcev živalskega izvora, kot so hrošči, metuljčki, listne uši, kaparji, itd., itd,. Večino te šikodljive zalege barijeva žveplena brozga zamori, nekatere škodljivce pa prežene.
Kot že omenjeno, lahko primešamo bari j evi žvepleni brozgi nekatere druge snovi in jo napravimo talko še bolj učinkovito. Tako lahko primešamo Ziram (Mezene, Crittam, itd.), s čimer okrepimo zdravilno moč za kodro. — Barijeva žveplena brozga sama na sebi nima učinlka proti prezimujočim jajčecem listnih uši in rumenega pajka. Za uničenje tudi teh primešamo brozgi fosforove estre ali pa paration.
Največji učinek dosežemo z barijevo žvepleno brozgo, če škropimo prezimujoča drevesa, to je preden marca meseca zbr-stijo. Škropimo s 6°/o raztopino, ikar pomeni, da raztopimo v 100 litrih vode po 6 kg prahu. Ne smemo pa škropiti dreves, ki so bila prej poškropljena s kalkšnim bakrenim škropivom. Priporočljivo je primešati brozgi kakšno lepilo, da se brozga bolje oprime poškropljenega drevesa. — Če nismo dodali barijevi žvepleni brozgi strupov (arzenatov, fosforovih estrov, paration idr.), ni živalim škodljiva 'krma, ki bi rastla pod škropljenim drevesom. — Seveda škropimo z barijevo žvepleno brozgo tudi čez leto, a škropivo mora /biti šibkejše, navadno največ 2°/o.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
SKLEPI KRAŠKIH FAŠISTOV
Na sestanku fašistovskih vodstev iz Postojne, Divače, Sežane, Opčin in Nabrežine, ki se je vršil v Divači, se je enoglasno spre|el sledeči sklep:
Ugotavlja se, da se v zadnjem času po vsem Krasu pojavlja in svobodno razvija jugoslovanska propaganda z iredentističnimi
146.
Dr. E. BESEDNJAK
stremljenji in da po raznih krajih hodijo odposlanci, ki sejejo sovraštvo proti Italiji in fašistovski vladi.
Agitatorji vplivajo posebno na kmetsko in delavsko prebivalstvo in skušajo obujati rde- j ča boljševiška stremljenja.
V nekaterih krajih na Krasu so tla ugodna za protinacionalno delo zaradi dejanskega sodelovanja župnikov in učiteljev, katerim se pridružuje zlohotno delovanje slovenskega Šolskega društva, ki ustanavlja podružnice v raznih krajih na Krasu.
Zato se poziva vlada, da odredi kar najstrožje nadziranje drugorodcev, ki pogosto-ma hodijo čez mejo, zlasti pa tistih, ki so v sorodstvu z ljudmi, ki zavzemajo visoka mesta v beograjskih ministrstvih.
Te ovadbe domačih fašistov so imele svoje posledice. V Rimu se je vršilo zborovanje fašistov, na katerem so razpravljali med drugim o temle: pozivajo se oblastva, da s
paznim očesom zasledujejo verske slovesnosti, da ne zavzamejo političnega značaja.
Posebno pozornost so posvetili slovanskemu tisku v Italiji; pretresali so duh protiitalijanskega slovanskega tiska, kakor tudi pisanje lojalnega slovenskega časopisja.
Pod protiitalijanskim tiskom razumejo fašisti Goriško Stražo, Edinost, istrski Pučki prijatelj in komunistično Delo, pod lojalnim časopisjem pa Novo dobo. Razlika med enim in drugim tiskom je samo ta, da se prvi bor' za pravice, čast i:n dostojanstvo slovanskega ljudstva v Italiji, dočim »lojalno časopisje« nima poguma, da bi se borilo za narodne in kulturne pravice Slovencev in Hrvatov.
PROSTOZIDARJI SO ZRAVEN
Mussolini je ukazal vsem fašistom - pro- ^ stozidarjem, da morajo brezpogojno izstopiti ! iz framasonskih lož. Enemu samemu gospodarju treba biti pokoren: ali fašizmu ali prostozidarstvu.
Fašisti so ubogali Mussolinija ter trumoma izstopali iz lož. Med fašistovskimi voditelji so bili prostozidarji:	podminister Acerbo, |
Dalmatinec in poslanec Dudan, poveljnik fa-šistovske milice Italo Balbo, železniški komisar Torre in drugi.
Seveda se framasoni pripravljajo na obrambo. Razposlali so vsem poglavarjem svojih lož ali društev tajno okrožnico, ki je prišla
na dan. V njej pravi veliki mojster prostozidarjev, da mu nastop fašizma dela resne skrbi.
Ta nastop vzbuja spomine na čas, ko je socialistična stranka sovražno izključila iz svojih vrst framasone. Socialistom je to zelo škodilo. Okrožnica nato nadaljuje, da se bo prostozidarstvo, kakor svoj čas delavstvo, vzdržalo sodelovanja pri poskusu, ki ga sedanja vlada započenja.
Pismo glavarjem se zaključuje s toplim pozdravom vsem bratom prostozidarjem, ki sc raje izstopili iz fašizma, kot da bi izdali svoje ideje. Iz tega vidimo, da niso le italijanski nacionalisti, ampak tudi prostozidarji svobodni, da vstopijo v fašizem.
BOJ PIJANCEM
Popolnoma upravičena so pa sredstva, ki jih fašizem uporablja proti pijancem. V de-želii Piacenzi se vršijo ob nedeljah večkrat pretepi med pijanci. Zato je tamkajšnji fašizem objavil sledečo odredbo:
1. Kogar zasačijo pijanega, ta bo očiščen z obilno porcijo ricinovega olja.
2. Gostilničarjem je zabranjeno, dajati pijačo osebam, ki so enkrat pile.
3. Vsak gostilničar mora imeti v svojih prostorih pol litra ricinovega olja, ki je na razpolago fašistom.
4. Vse družine, katerih člani so udani pijači, so s tem opozorjene. Naj poskrbijo same, da preprečijo neprijetnosti.
5. Fašistovski odelek, ki mora nadzorovati pijance, ne sme prizanašati ne starcem ir, ne mladeničem.
(Dalje)
Čutil je, kako občuduje to bitje! Kaiko domiselno in spretno se je znala izogniti nevarnemu vprašanju! In s kakšnim trdnim mlirom mu je ponovila svoja navadila celo spričo nevarnosti sovražnega topa! In kaiko iz dna srca je sovražil tega njenega moža!
Dopoldne se ni zgodilo nič vec nenavadnega. Rarry je še naprej odpravljal za svojo gospodarico razna tajna intimna naročila, največ pri modistkah. Lahko si je predstavljal, da deli to hišo skrivna razpoka. Gospa je s svojo v resnici pogubno zapravljivostjo in z nekimi svojimi skrivnostnimi obveznostmi že pred časom zapravila vse svoje premoženje in vsak dan bolj izpodkopavala tudi premoženje svojega moža. Enkrat ali dvakrat na leto je prišlo do lega, da se je zdel polom neizogiben. Tedaj je moral ubogi Harry tekati sem in tja v trgovine vsakovrstnih dobaviteljev in premišljevati, kako bi jih s kako malenkostjo pomiril, z majhno vsotico na račun velikega dolga, dokler ni bila nevarnost za -tistikrat odvrnjena in sta gospo in njen tajnik spet lahko za nekaj časa zadihala. Spretni Harry se je z vso s;lo vrgel v te majhne vojne. Ne le zato, ker je oboževal lady Vandeleur in se bal njenega moža ter ga sovražil, ampak tudi zato, ker je že po svoji naravi ljubil eleganco, in tisto malo, kar je sam zapravil, je bilo edino za krojača.
Rejs je našel škatlo iza trakove na označenem kraju; potem se je skrbno oblekel in odšel, da opravi naročilo.
Bill je sijajen sončni dan; toda pot, ki jo je moral napraviti, je (bila precej dolga in Harry je,z grenkobo pomislil na to, da se lady Vandeleur zaradi tistega jeznega generalovega vdora ni spomnila, da bi mu dala denar za kočijaža. Tako je bila njegova lepa polit tistega vročega dne v veliki nevarnosti, da ise pokvari; razen itega je bilo tisto tekanje sem in tja po Londonu s škatlo za trakove pod pazduho prav poniževalno za mladeniča njegove vrste. Za hip je postal in razmišljal, 'kaj naj storil. Vandeleurji so ■stanovali na Eaton Ftaoeu, hiiša, kamor je bil namenjen, pa je bila pri Nothimg Hillu. Zato je zavil v Hyde Park >in se napotil) skozi njega. Izogiba:! se je prometnih drevoredov in hodil rajši po samotnejših poteh ter bil zadovoljen, da je bilo še zgodaj do-pdldne.
Ker bi se bil rad čimprej odkrižal škatle, je hodil hitreje kot navadno in bil je že precej daleč v KensingtonsJkih vrtovih, ko se je na nekem samotnem ikraju med drevjem nenadno znašel pred generalom.
R. L. STEVENSON
mmvrn mm«
Zfroclia a IkatlL %a thakove
»Oh, oprostite, Sir Thomas!« je vzkliknil Harry in se umaknil ob stran, ker se je oni razkoračil pran,' sredi steze. »Hotel sem se nekoliko sprehoditi med tem drevjem. .<
General je potrkal s palico po škatli za trakove1.
»S to rečjo pod pazduho?... Lažete in veste, da lažete!« »Morda, sir Thomas, toda nisem navajen, da bi me kdo tako nahrulil«
»Še vedno niste razumeli svojega položaja!« je zakričal general. »Vi ste moj sluga in šilinga osebe, katero imam na hudeml sumu. Mogoče mislite, da si predstavljam, da je vaša škatla tu polna čajnih žličk ?•<
»V njej je svileni klobuk nekega mojega prijatelja.«
»Dobro, .< je odvrnil general, »pokažite mi torej ta svileni klobuk svojega prijatelja. Na splošno me klobuki precej zanimajo, ker morate vedeti, da sem nekoliko syetovljanski človek,« je pristavil in se divje zarežal.
»Oprostite, sir Thomas,« se je opravičeval ubogi Harry, »toda gre za zasebno in osebno stvar.«
Tedaj ga je general zgrabil z eno roko za ramo, z drugo pa je vzdignil nadenj svojo palico na način, ki je obetal kaj malo dobrega. Harry se je začutil izgubljen. Toda prav tadaj so mu nebesa poslala nepričakovanega branivca v osebi Charlieja Pen-dragona, ki je v tistem hipu skočil izmed drevja in se približal z dolgimi koraki, kričeč:
»Proč z rokami, general! To ni vredno genitlemana!«
»Oho!« je tedaj zarenčal general in zavihtel palico nad novo-došlecem. »Gospod Pendragon! ... Morda mislite, gospod, Pendragon, da moram zaradi tega, ker sem imel smolo, da sem poročil \ašo sestro, zdaj prenašati, da me nadleguje tak zloglasni in propadli tip, kot ste vi? Moje sorodstvo z gospo Vandeleur mi je pregnalo vsakršno željo, da bi občevali z drugimi člani njene družine !«	(Dalje)
|ŠPOHTN
I PREG IL, E ID
Šport med dijaki
Goriški srednješolci se zadnje čase prav pridno udejstvujejo v različnih športnih panogah. Prejšnjo soboto se je začelo odbojkarsko prvenstvo med višjimi srednjimi šolami iz Gorice. Za naslov prvaka se potegujejo štirje razredi, med njimi tudi slovenska klasična gimnazija, ki je lani zasedla prvo mesto. Izidi prvih tekem so: slov. klasična gimnazija — trgovska šola »Fermi« 2:1; industrijska šola »Galilei« — realna gimnazija 2:1.
Slovenski dijaki so se dobro uveljavili tudi v smučanju. Leban Maja in Kraner Martin sta bila vključena v desetčlansko reprezentanco goriškega Šolskega skrbništva, ki je zadnje dni januarja tekmovala v Cortini; oba sta se zadovoljivo odrezala.
Oba bosta tekmovala tudi v Bormiu in v Brik-senu pod vodstvom prof. Krannerja.
Prejšnjo nedeljo so se pomerili mladinci v Ovčji vasi na smučarskih tekmah. Udeležilo se 'ih je 13 fantov in 3 dekleta. Med temi so bili kar štirje slovenski dijaki, tekmovav.ke so pa sPloh bile vse Slovenke. Uspehi so sledeči: Tek aa 2 km fantje: 1. Kranner Marijan 10’52”, 6. Kranner Marko 15'30", 8. Brešan Niko 18’10”, 10. Mcrmolia Franc 18’50”. — Dekleta: 1. Leban M:-Uam 18'39”, 2. Koren Mirjam 20’57”, 3. Leban Aida 24’57”.
Smuk na 300 m fantje: 7. Mermolja 43”9, 8. Kranner Marjan 44”8. 10. Kranner M. 1’02”, 12. “rešan 1 ’26”3. Dekleta: 1. Koren Mirjam 59”3, 2. *-ehan Ada l’Or’6, 3. Leban Mirjam 1’15”4.
Prva dva iz vsake kategorije imata pravico, da s® udeležita vsedržavnih tekem, ki se bodo vršile 27. in 28. februarja v Marsia dl Tagliacozzo (A0uila)
želno 'tekmovanje. Udeležilo se ga je pet moštev: dve iz Trsta (Bor in ena italijanska), tri iz Gorice, vse slovenske (01ympia, Dom in Val). Bor je zasedel prvo mesto, gorička 01ympia drugo.
Iz Oorice
Odbojka. Te dni se je zaključilo Juniorsko de- namestniki.
VSE JE MOTORIZIRANO
Medtem ko se povsod, govori o upadanju gospodarstva v naši pokrajini, pa po drugi strani vidimo vedno višje številke na avtomobilskih tablicah. Že te dni bod.o vpisali v sezname Inšpektorata za motorizacijo številko GO 30.000, kar pomeni, da kroži po naši pokrajini že tolikšno število avtomobilov in motornih vozil. Vsekakor pomeni tako razvita motorizacija v primeri z majhnim številom prebiivavstva precejšnjo blaginjo.
To pa seveda le na prvi pogled. Mnogi 'lastniki avtomobilov so namreč stara vozila zamenjali z novimi. Po drugi strani pa je treba pomisliti, da se še vedno sklepajo nakupi motornih vozil na Obroke. Za mnoge lastnike je avto že neobhodno potrebno sredstvo za poklicno delo, dosti je -pa tudi takih, ki si nabavljajo vozila brez prave potrebe in seveda na obroke. Seveda, ta pa še ni dokaz boljše gospodarske konjunkture.
RODITELJSKI SESTANEK
Ravnateljstvo Nižje srednje iin Strokovne šole v Gorici sporoča, da bo v nedeljo, 21. februarja, ob 10.30 v šolskih prostorih v ulici Randaccio roditeljski sestanek. Vabljeni so starši i,n njihovi
SLOVENSKO GLEDALIČŠE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu
V SOBOTO, 20. FEBRUARJA OB 20.30 IN
V NEDELJO, 21. FEBRUARJA OB 16. URI
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Edward Albee
KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF?
Režija MILE KORUN Nastopajo: DUŠA POCKARJEVA, JURIJ SOUČEK, MARIJA BENKOVA in DANILO BENEDIČIČ PREDSTAVI IZVEN ABONMAJA
V TOREK, 23. FEBRUARJA OB 20.30 URI
V SREDO, 24. FEBRUARJA OB 20.30 URI
V ČETRTEK, 25. FEBRUARJA OB 20.30 URI
Marcel Achard LIPE Z, A LUNO
komedija v treh dejanjih —•-—
Ze najavljeni predstavi »LIPE ZA LUNO«
27.	in 28. februarja odpadeta —»—-
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma
TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE BO V NEDELJO, 28. FEBRUARJA V KULTURNEM DOMU. PRIČETEK OB 15. URI
V NEDELJO, 21. FEBRUARJA OB 15.30 URI V PROSVETNI DVORANI »A. SIRK« V SV. KRIŽU Marcel Achard »LIPE ZA LUNO«
Moda za. vas
Ko govoriimo o modnih novostih, imamo v mislih obleke, plašče, kostime, jopice in bluze; kaj pa torbice, čevlji in rokavice? In me dobro vemo, da so to zelo važne pritikline, da jih je treba 'izbiati s prav takšno pazljivostjo kot obleke. Z nji-fih lahko damo ton našemu oblačilu: ista obleka in lahko športna, če jo nosimo s športnimi čevlji gj l°rbico, pa tudi elegantna, če izberemo bolj zacf^11116 Pdtikline. Vsi usnjeni izdelki so se s|, n'a leta precej podražili, letos pa so dosegli n ?rai astronomske cene. Kupovanje ni lahko, ker e 2olje, da bi si kupile nekaj lepega in moder-e?a. naletijo na zapreko: žep.
Kaj so sii izmislili za letošnjo pomladansko se-0?".° izdelovalci čevljev in torbic? Najrazličnejše „ . e in barve so že dali na trg, a še vedno za-p Zer,° iščejo nekaj, kar bi dalo ton novi sezoni.
adanslke in poletne tkanine so v glavnem svet-r arv — kakšne torbice in čevlje nai ikombini-črn ° Z	In	odločili	so se za klasične barve:
deh°i mo^ro 'n rjavo. Poglejmo čevlje: pete so ko t ka*‘ prejšnje leto, višina od 30 do 70 mm; Pr'01«6 SO vedno rahlo zaokrožene (nekoliko bolj no' ^ortn'h čevljih); končno najavljajo absolutno UVoI'aivitev čevlja vrste Chanel. Pri izbiri usnja ] , Se odločili, poleg klasičnega telečjega seveda, za p "Stanc, usnje: piton in kuščar. Eleganten čevelj n ? Predvsem iz semiš usnja, j , , , torbicah so se seveda držali istih pravil pri v ,!fi TOaiteriala in barv. Omenim naj še to, da bo tnlv St osta'a 'sta kot lansko loto: torej majhne orbice, ki nas bodo stale cel kapital, a bomo vatle spravile komaj denarnico in robček.
M. M.
moti nmml
Stara sem 27 let in imam zaročenca, s katerim se misliva jnaja poročiti. Vendar me nekaj moti: Zelo je ljubosumen na mojo preteklost, vedno mi govori, da mu je zelo tal, da me ni spoznal te ve-1ko prej, tako da bi ne bilo v mojem tivljenju nobenega drugega razen njega, in zahteva, naj mu Popolnoma vse povem, kar zadeva moja prejšnja Poznanstva s fanti, vsakršen dotivljaj in vse. Neprestano sili s tem vame, tudi kadar sva navidezno najlepši harmoniji, Kar naenkrat spet izbruhne iz lega: »Mi boš povedala čisto vse, prav vse?« Kaj
naj storim? Ali naj mu res vse povem, tudi stvari, ki jih vsakdo najrajši obdrži zase, in ali ima sploh pravico to zahtevati od mene? Bojim se tudi, kaj bo potem, ker ga take »izpovedi« nikakor ne pomirijo, ampak hoče vedeti še vse podrobnosti, vsako malenkost in včasih je potem precej časa užaljen, kakor da sem mu storila kakšno krivico, čeprav sem imela samo poznanstva, kot jih doživi vsako dekle, ko pride do mojih let, nič več in nič manj in svojega sedanjega zaročenca takrat sploh še spoznala nisem.
Bo tak tudi v zakonu? Jaz ne zahtevam od njega, naj mi vse pove.
Mirela S.
Praviš, da te moti, tudi mene bi motilo. T' bi ravno tako lahko zahtevala od njega, da ti vse pode, a si pokazala dovolj zrelosti in taktnosti, in tega nisi storila. Zal mi je, da nekateri fantje ne vedo, da ne gre postavljati dekleta na zatožno klop, kjer naj bi vse izpovedala. Morda si mu že preveč pripovedovala in mu razburila fantazijo, da sedaj »zahteva« še podrobnosti. Opozori ga, da to, kar dela, ni vredno vajinega čustva in namena ter da je tudi tebi žal, da se nista prej srečala, a da življenje, ki si ga živela brez njega, pripada le tebi, še tembolj, ker je bilo normalno in je tvoja vest mirna.
Moj zaročenec (zdaj ima 33 let) je bil obsojen, ko mu je bilo 21 let, zaradi soudeležbe pri vlomu na 3 leta ječe. Pripadal je mladi vlomilski tolpi. Od takrat ni bil več obsojen in ni storil nič takega, da bi mu bilo mogoče očitati. Po poklicu je mehanik. Jaz sem slučajno zvedela za njegovo obsodbo, sam mi ni povedal. Z njim ne upam govoriti o tem. Oseba, ki mi je povedala, me svari, naj se ne poročim z njim. Meni se zdi, da se je poboljšal, a vendar mi je tudi neprijetno ob misli, da bodo drugi ljudje vedeli, da sem poročena s človekom, ki je bil obsojen zaradi vloma. Kaj naj storim?
Ana V.
Spregovori z njim o tej boleči zadevi in veruj v človekov dvig po padcu, še posebno, če ga je zagrešil v mladih letih. Saimo moraš biti prepričana o njegovem poboijšanju in mu pomagati, da ostane na pravi poti. Zato pa ga moraš imeti rada in tedaj te ne bodo motili niti glasovi ljudi.
Kaj naj dam otroku, osemletni deklici, s seboj v šolo, da bo pojedel? Vse, kar mu dam, prinese nazaj ali da drugim, obloženi kruhek (panin) s pršutom, z mortadelo, bel kruh, ki ga sama spečem, potico, pomarančo, banano, jabolko, sploh vse. Kako da nima teka. Tudi zjutraj, preden gre v šolo, skoraj nič ne poje, in še to samo, če jo silim. Potem kaj malega popije. Tudi pri povratku iz šole zelo malo je. Le popoldne in zvečer malo več.
Mati
Nekaj dni nič. Sedaj boste dejala, da verjetno nisem mati in da se otrok ne more pustiti brez hrane. Ce je deklica normalne rasti, ji ta poskus ne bo škodil. Kvečjemu bo v njej vzbudil nagon’ po samoohranitvi, kajti še noben otrok ni pričel gladovne stavke. Ko ne bo čutila, da jo stalno silite in ji pripravite vse mogoče stvari, bo sama zaprosila za košček kruha.
Naj dam svoji deklici (devet let) prebosti ušesi, da bo lahko nosila uhane? Jaz bi rada, mala pa se brani, ker se boji Mogoče je tudi že nekoliko prestara za to.
Silvija
Nikar prebadati ušesa. Včasih je bilo v modi, dandanes pa si mlade gospodične raje kupujejo uhane na spojko, ki so praktični, poceni in na ušesu ni neestetskih potegnjenih lukenj.
martina
 \
u
v
Po povesti 0. Cmoda riše Miki Muster
 j
277.	Tremiteik pozneje je stal na robu prepada McTaggart. Krčevito je stkenil roke in prestrašeno klical Nepeeso. Toda v divji, -peneči se vodi ni zrgledal ničesar, niti 'p,ramena las, niti koščka obleke. Prvič v življenju je trdega človeka obšla tolikšna groza, da so se mu tla zamajala ped nogami.
278.	C c ga je uboj Pitnota navdal z zlobnim zmagoslavjem zmagovalca, mu je Ncpees ma odločitev zarezala v zaivest ostro bolečino. To je storila, da se reši prod njiim! Ni opazili Bareeja, ki je cvilil na robu prepada. S e'kel je oto breznu in gledal v vodo, da bi vsaj za trenutek še zagledal Nepeeso. Ni je našel.
279.	Počasi se je napotil preti Pierrotcvi hiši. Sneg je začel naletavati. McTaggart je pcgleda'. v nebo, na katerem so so ■kopičili temini oblaki. Kmalu 'bo gost metež. Razmišljal je: to je sreča. Sneg bo na debelo prekril vse sledove zločina, pokril bo celo Pierrotov grob. Kmalu se je otresel groze in potrtosti.
280.	Pogled na Pierrotov zapuščeni dom je zbudil McTaggai-tovo dejavnost. Vedel je, kaikšno delo ga čaka. Ni mu bilo žal, da sta Pierrot in Nepecsa mrtva. Žal mu je bilo le to, da ni mogel dobiti mladenke. ’ ikopal ju Pierrotu grob poleg drevesa, kjer je ipočiva'a p' v a žena. Toga mit ni narekovalo kakšno plemen' to č. Jtvo, 'temveč previdnost.
281.	Brez premišljanja je nato vstoipil v hišo in poiskal vrče s petrolejem. Vso Pierrotovo zalego petroleja je raz.il po lesenih tleh koče in vrgel vainj gorečo vžigalico. Piam e n se je v trenutku razširil. McTaggart je stal na robu jase in opazoval, ikalko se je Nepeesin dom spreminjal v gorečo baklo, olkrog katere se je v debelih kosmih vsipal sneg.
282.	McTaggart se je brez strahu vralčail v Lac Bain. Nihče ni videl njegovega zločina, nihče ga ne bo mogel ovadili. Zadovoljen 'pa McTaggart kljub temu ni bil. Ni ga tožil zločin in dvojna smrt, nijogovo zavest je vznemirjala Nepeesina podoba na robu prepada. Obraz mladenke, ki si je izbrala smrt, je bil obraz zmagovalke! To ga jo jezilo!