DR. O. ILAUNIG: 16 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Pl. LilieRberg vzame z mize pogrRjeno z zeleRim prtom pergamentno listiRO, ki je že bila pripravljena, jo razgrRe ter svečano reče: »Da, Krištof Ignac pl. Abele kot tajnik državnega dvornega sveta Njegovega Veličanstva Leopolda I. ima naročilo, da čestita cesarskemu vladRemu svctRiku Ivanu Erazmu grofu Tatenbahu v imenu monarha, da je srečno prestal težko bolezeR.« »Vladni svetnik,« vpraša grof Tatenbah ves iznenaden. »Njegovo rimsko-Remško cesarsko Veličanstvo Leopold I.,« govori dalje pl. LiMenberg s povzdignjeRim glasom, »imenuje vas gospod IvaR Erazem Tatenbah, uvažajoč vaše zasluge za državo in vero, posebno vdaRost presvctli cesarski hiši s to pravilno in redRO izgotovljeno listiRo za pravega notranje avstrijskcga svetnika, katero listino jaz Krištof Ignac Abele pl. Lilienberg po naročilu Njegove Svetlosti kneza in državnega ministra ter tajRega svetnika Vaclava Lobkovica položim v vaše roke.« Cesarski tajnik izroči po teh besedah krasno izdelano diplomo v roke presenečenega grofa ter mu stisne desnico. Grof TateRbah je strmeč gledal listino, lahka rdečica ga je polila po obrazu. Bilo je, kakor bi se bal dotakriiti se te listine, nobene besede ni mogel spregovoriti. »Kako tedaj,« vpraša LilieRberg, »ali misli moj prijatelj, da sprejme svojo smrtRo obsodbo iz mojih rok? Njegov obraz kaže prestraSenost, jaz mu pa polagam v roke vrlo zaslužeRi dar cesarske milosti.« »PreseRečeRje ta najvišja milost,« je jecljal grof, »v resRici cesarjeva milost je večja, kakor so moje zasluge. Vem, le prijateljevo srce mi je moglo izposlovati to najvišje odlikovaRje.« »Da, prijateljevo srce,« odvrae Lilienberg, »hvaležnost pravega in odkritega prijatelja, ki ni pozabil, da ste mu pred leti rešili življeRJe;prijatolja, ki se trudi, sporočiti svojemu gospodu fn cesarju prave zasluge zvestih državljaRov; pri-jatelja, ki ljubi pravico, ki bi zato tudi prijatelju izročil smrtRo obsodbo, Ce bi Rašel, da je ta izdal svojega vladarja.« Grof Tatenbah se je Rehote zgaRil, kakor bi mu Rekdo prizadjal ostro raRO. Njegov obraz je za treRutek prebledel, Rehote se je oprijel RasloRjala visokega stola, stoječega ob mizi. LilieRberg, ki je to zapazil, pristopi, poRudi grofu stol ter hoče poklicati slugo, a ta se naeRkrat zravRa, iR zopet mu šiRe rdečica v obraz. »Gospod grof, vesela Rovica je preveč vpllvala Ra vaše živce, ki še riso dovolj trdRi vsled vaše težke bolezRi.« »Da, prav imate, gospod LilieRberg! So trenutki, ki vzamejo človeku telesRe moči, a vse to mlRe. Hvala še eRkrat! Sedaj pa moram iti, kajti dogovoril sem se z drugimi člaRi deputacije, da se skupRo odpeljemo; pot je dolga in nujRi posli me čakajo.« »Vrlo prav, gospod grof, v prijetRi družbi se tudi živci pomirijo iR to je Rajboljše zdravilo. Na skorajŠRje svideRJe!« Rekši stisne LilieRberg grofu TateRbabu roko, za trenutek si pogledata v oči, potem pa odide grof Tatenbah skoz preddvorano, da se šepravočasRo sestaRe s svojiiai tovariši, ki odpotu-jejo ?e ta daR iz Dun?;ia. V. V krJSani na Pohorju. Sred taborja tam pri kuiiiču Možjž pa sedijo trijč. Aškerc Kako divno lepo je zeleRO Pohorje, kakor Repremagljiv velikaR z zeleRO odejo se dviga ponosRO iz ravRiRe ter gleda samozavestRO po valovitih viRorodRih hribčekih SloveRskih goric. Gleda svetle hrame in cerkvice, vmes starodavRe gradove, ki saRjajo o davni preteklosti. Prezirljivo se ozira na mogočRo Dravo, ki Rapravl ob ločitvi od njegovega hladRega podRožja še enkrat velik oviRek pred Ptujskim poljeRi, kakor bi se nekako težko poslavljala od zeleRega orjaka, predRo sprejmejo RJeRe valove Repregledna hrvaške ravRiRe. Ob levi gleda pomilovalRO r,a male liribčeke, prijazRO pa pokima visoki Donački gori ter zeleRemu Boču, ki jih smatra kot enakovredRa tovariša, doCim se na drugi strani posmehuje Kozjaku, češ, zakaj siliš tako kvišku s tvoMrai grobeni, prekosil me Re boš, tukaj ostancm jaz gospodar. Pa je tudi lahko ponosen na svojo orjaško postavo, saj je izrastel iz goreče mase nekdanjih ognjenikov,. ki so mu dali trde kosti granita, ki se ne upogne tako lahko vremenskim silam. To je bilo posebno veselje za graščake, ki so lrneli daleč okoli svoja lovišča. Stroge so bile tedaj določbe radi lova, nikdo ni smel loviti, kakor graščak sam in njegovi uslužbenci. Gorje temu, kogar so zasačili, da je lovil brez dovoljenja. Trpinžili so ga neusmiljeno in obsojen je bil na 8mrt. Toda strast je strast, ne ustraši se najhujšega, ne misli na posledice, ampak žene človeka naprej, da doseže to, po čemer hrepeni, če tudi plača dostikrat svojo strast z lastnim življenjem. Bili so in bodo divji lovci, ki ne morejo opuBtiti tega, kar prepovedujejo postave, katerih opravičenosti ljudje nočejo priznati, češ, Bog je ust.varil divjačino za vse ljudi. Da so morali divji lovci pri svojem poCetju postopati zelo previdno, je naravno. Shajali so se na določenih mestih in če so rabili krepčila, našli so take hrame, kjer se jim je nudilo varno zavetje. Taka hiša je stala v času naše povesti v smeri od gradu Račje ob vznožju zelenega Pohorja prav na sktitem mestu. Lastnik te hlše je imel pravico od graščaka v Račjem, da je smel toCIti vino, ki ga je kupoval iz grajskih kleti. Ni čuda, da je bila taka gostilna kakor nalašč za divje lovce, ki so našli tukaj varno zavetje. Zakaj pa ne, saj so pili dosti in tudi vedno plačali. Takih gostov je bil gostilničar lahko vesel, zato pa je tudi poskrbel, da so bili gostje na varnem, posebno pred različnimi birij5i, ki so stikali na povelje gosposke v teh krajih za raznovrstnimi hudodelci. Kaj je pač vse videlo zeleno Pohorje! Starodavni Kelti so se naselili na njihovih vrhovih tja do zadnjega roba ter gledali dol na Panonce. Videl je zeleni gorski orjak, kako so prišli Rimljanl, podlrali gozdove, delali ceste, stavili hiše; četa za četo rimskih vojakov ]e prihajala z juga in se pomikala dalje proti severu in zapadu. Nastale so naselbine, katerih sledovi se najdejo Se dandanes. A prišli so tuji divji ljudje, začelo se ]e preseljevanje narodov. Zapadni Gotje, Huni, Vandali, Avari, Vzhodni Gotje. Rugijci so slcdili drug drugemu, uničevali rodovitna polja, ruSili mirne domove, da skoraj ni bilo slftdu, kje ]e nekdaj bila f lovefika naselbina. Se le ko so prišli Slovani in so bili t>ora2eni Avari ter se ie začelo širiti krščanstvo, se je ustalilo mirno življenje, dvignili so se hrami po dolih in bele cerkvice po hribih, ki vabijo miroljubne prebivalce v hram miru. Naravno je, da so ob vznožju Pohorja, posebno proti vzhodu nastale naselbine in tudi ugodna lega za vinske gorice je privabila marsikaterega sem; dalje gor po strmih robovih pa se je nudila strastnim lovcem prilika, da so zasledovali različno divjačino kakor jeleno, srne, divje merjasce in tudi mcdvede. Gostilničar — bilo mti je ime Konrad — Je bil zvit kakor kozji rog ter je imel bistro oko kaposebno divjim lovcern. V bližini stanujoči prebivalci so sicer vedeli, da se skrivajo v tej hiši sumljivi ljudje; rekli pa niso ničosar, in tudi gostilničar se ni čutil krivega, da so imenovali njegovo hišo pri »divjem lovcu«. To ime ji je ostalo. — Bilo je ncko soboto večer, sredi poletja. Gostilničar Konrad je 5el s svojo ženo in hCerko že popoldne k cerkvi Sv. Bolfenka, starodavni cerkvi, postavljeni že za časa celjskih grofov. Drugi dan pride lcaplan iz Maribora Andrej Srediat semkaj sv. mažo brat; dosti pobožnih romarjev pride sem, ki bodo lačni in žejni in tem bo treba dobro postreči. Nekaj romarjev pride zvečer, drugi pridejo drugi dan zjutraj, vsi pat se morajo dobro okrepčati, ker mnogi izmed njih še poromajo k Sv. Arehu, ker se tudi hočejo priporočiti tcmu mogočnemu priprošnjiku. Tisti večer leta 1688 so sedeli v Konradovi krfimi trije prav resni moSje okoli mize, na kateri so stali veliki vrči. Nič niso pogrešali gostilničarja, še Ijubše jim je bilo, da ga ni bilo. Doma je bil le star, gluh hlapec, ki je bil za čuvaja. Neznani gostje so imeli svojega slugo, starega bradatega moža, ki je toCil žejnim pivcem v kozarce vino. V kotu so slonele puške, poleg katerih sta ležala dva velika lovska psa. Soba je bila slabo razsvetljena ter vsled nizkega stropa zakajena in zaduhla. Kdo so bili ti možje? Ali so bili divji lovci ali so imeli kake druge namene? Stari, gluhi hlapec se ni brigal za nje. Ko je prinesel zahtevano količino dobrega pekrčana iz kleti ter sprejel plačilo, ki je presegalo vrednost žlahtne kapljice, je šel v hlev, da čuva pri živini. Potcm pa se jc kmalu vlegel in trdno zagpal.