OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine j »OBRTNI VESTNIK« Izhaja tedensko, in sicer vsak petek in stane: celoletno .... Din 40.— polletno Din 20. posamezna številka Din 1.— GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Nefrankiranl dopisi j se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni i le z navedbo vira. j Številka pri poštni hranilnici, i podružnici v Ljubljani 10.860. XVI. letnik. V LJUBLJANI, dne 9. junija 1933. Štev. 13. Okretnega oddava odvtmlikiii §dru§enj v Itlaritioru Izredno prizanesljiv milostljiv im plemenit je bii »Obrtnik« v svoji zadnji številki, v kateri je »zaenkrat samo ugotovil« neko dobesedno sličnost naših člankov s članki oziroma poročili v »Slovenskem Narodu«. Mi smo že v zadnji svoji številki naglasili, da so šobice, obrekovanje in nerganje za nas toliko brezpomembni poizkusi izzivanja, da na iste sploh ne odgovarjamo. Vendar pa moramo naglasiti eno. Podtikanja neobjektivnosti od nasprotne stlrani smo že vajeni, ker je to prav za prav njihovo ediimO orožje. Vendar pa se vprašamo, če misli morda »Obrtnik« z gospodi okrog njega vred, da smo mi kupili tudi »Slovenski Narod« in podplat eali njegove sotirudmike, da pišejo tem-dencijozmo neobjektivno v našo korist in v Skodlo »Obrtnika«. To je precej čudno obregovanje ob naše novinarje, katero pa vendar le v še bolj svetli luči označuje gospode, katerim je vsaka stvar dobrodošla, le da morejo karkoli očitati in napadati. Billi smo vnaprej prepričani, da bi dali zopet povod gospodom okrog »Obirtlni-ka« za neumestne in neokusne napade, ako bi objavili popolnoma točno poročilo o poteku kočljivega dejanja, ki ga je razpravljalo sodišče, kakor tudi o vseh izredno finih besedah, ki so jih nekateri gospodje vzeli iz svtojega že davno priljubljenega obrambnega slovarja, da z istimi napadajo predstavnike naše skupne Zbornice, katerih delo poznajo in visoko cenijo vsi obrtniki. In ravno radi tega smo o poteku razprave objavili poročilo popolnoma nepristranskega novinarja, ki nikdar ni biil obrtnik, niti ne ve o poteku borb za skupne in ločene zbornice vse pOtrebnio, da bi mogel svoje mnenje izraziti v korist enega ali dlnugega. V svojem strahovitem ogorčenju pa je sedaj »Obrtnik« imenoval še »Slovenski Narod’« kot neobjektiven in popolnoma pristranski list. Resnica je že davha ta, da bode v oči, gospodje ! Tudi sicer je ves naš list prepisan od drugod in je sploh napočila kriza v našem uredništvu. I, seveda, če napišemo resnico, ni mnogim ljuba. Pa mi se takih očitkov ne bojimo; cello več, niti ne zmenimo se za tako cmerikavost. Kako smo mi v svojem deilu pasivni in kako je g. Pioman aktiven se vidi že iz tega, da je v času novelizacdje obrtnega zakona, torej najvažnejšega življenjskega vprašanja za naše obrtnike, popolnoma zanemarili to stvar, pa posvetil vso svojo borbo le ločenim zbornicam, ki so v svojem delU neprekosljive in najbolj idealne in koristne za našega obrtnika. Da je ta neprekosljiva delavna aktivnost s strani g. Pičmana res občudovanja vredna in neprekosljiva nam dokazuje že samo dejstvo, katero posnemamo iz »Poročila o delu obrtne Zbornice« v Beogradu, namreč, da so potrebovali dobrih 20 let od svojega obstoja do ustanovitve zavoda za pospeševanje in povzdigo obrtništva, četudi je talk zavod prva potreba resnega dela še posebno, če tako dollgo dobo obstoji samostojna zbornica brez vsake druge, razen Obrtniške, skrbi. In kljub temu nepobitnemu dejstvu je v tem .poročilu zapisano tudi to, da ima beograjska Obrtna zbornica brez vsake samohvale mnogo razlogov za to, da more Mtd zadovoljna s svojim delom in ustvarjanjem ločenih zbornic, ker je bila ona prav za prav glavni bat, ki je vse drugo delo zgibali. Ta glavni bat je torej potreboval polnih 20 let do ustanovitve prepotrebnega zavoda in še takrat, ko je že isti bil ustanovljen, so potrebovali še tri1 mesece za organizacijo, dbkler so ta manjši bat spravili iz mrtve točke v vsaj malo gibanje. To nam pač jasno dokazuje, s kakšnimi ve- V ponedeljek 22. maja 1933 dopoldne in popoldne se je vršila v Mariboru ustanovna skupščina Okrožnega odbora obrtniških združenj za mariborski okoliš. Seje so se udeležili vsi imenovani člani uprave in nadzorstva razen g. narodnega poslanca Antona Hajdinjaka iz Dol. Lendave, ki je isvojo neudeležbo brzojavno opravičil in želel Zborovanju najlepšega uspeha. Predsednik g. Franjo Bureš je ob 10. uri otvloril zborovanje, IM je zgodovinskega pomena, ker se prvič sestajajo k skupščini definitivno imenovani člani uprave Okrožnega odbora in se s tem oživoitvarja ta nova obrtniška institucija. Prisrčno pozdravlja .predvsem pod|predlsedinika Zbornice TOI in predsednika samostojnega obrtnega odlseka pri tej g. Josipa Rebeka, ki se je vedno z vso požrtvovalnostjo potegoval za pravice obrtništva, dalje zastopnika banske uprave obrtmozadiruž- j nega nadzornika g. Ignacija Založnika, j delegata Zbornice TOI pri Okrožnem od- j boru g. Franja Hohneca in končno taj- j nika Zbornice TOI g. dr. Pretnarja Josipa. Nato je podal kratko in jedrnato poročilo, v kaiterem je posebno opozarjal na težak gospodarski položaj, ki z vso silo pritiska zlasti na mailo obrtništvo. Treba je zategadelj, da obrtništvo še bolj strne svoje vrste in posveti vse svoje sile v rešdltev nešteto vprašanj, ki zadevajo naše obrtništvo. Važno je to današnje zborovanje, ker gre za obrtništvo ob severni državni meji, ki ima še svoje posebne potrebe, za katere potrebuje svojega gflasniika in predstavnika, ka.r mu hoče ravno biti Okrožni odbor. Omenja dosedanje delo pripravljalnega okrožnega odbora, ki je pripravilo vse potrebno za vestno funkcioniranje nove osrednje organizacije obrtništva, M nekako prevzema posle Zveze obrtnih zadrug. Zahvaljuje se posebno Zbornici TOI v Ljubljani, ki je Okrožnemu odboru in drugim obrtniškim organizacijam oskrbela dostojne poslovne .prostore. Predlagal je še, da se z današnjega zborovanja odpošlje vdanostna izjava Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in brzojavni pozdravi ministru dr. Šumenkovicu ter g. banu in podbanu, k čemur so navzoči z navdušenjem potrdili. _ Zborovanje je nato pozdravil predsednik obrtnega odseka g. Josip Rebek, ki je predvsem sporočil iskrene pozdrave Zbornice in med drugim poudarjal nujno potrebo čim tesnejšega sodelovanja Okrožnega odbora, ki je predstavnik vsega obrtništva mariborskega okoliša, z Zbornico TOI, ki je gospodarsko pired- 'likimi pripravami in skrbnostjo ustvarjajo obrtniške ustanove. Poleg te ^velike hitrosti in skrbnosti, s katero rešujejo naše obrtništvo iz krize in nevzjdržnega položaja, pa je njihovo delo tudi zelo idealno, posebno v ma-terijailhem pogledu. Naša skupna zbornica TOI je menda »Obrtniku« v veliko breme, dočirn imajb gospodje tam v Beogradu pri njihovem glavnem gibalnem batu po šestih službenih letih kar 84.000 dina.rjev letne plače, kolikor niti .približno nimajo višji uraidniM ljubljanske zbornice TOI, t. j. skupne zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ne pa le za obrt. Kdb plačuje take ogromne zneske, je menda vsakomur jasno. Za konec navajamo le še dejstvo, da se toliko hvaljena, delovna aktivnost »Obrtnika« in gospodbv okrog njega ni nikdar pokazala tam, kjer bi bila najbolj potrebna, nego le tam, kjer bi kazalo kaj lepih besed njim in nam, takih, stavništvo cele banovine in ki ima trdno voljo pomagati obrtništvu. Nato se je dotaknil še raznih perečih obrtniških vprašanj, s katerimi ise bo moral v bližnji bodočnosti pečati Okrožni odbor. Izvajanja zborničnega podpredsednika so izzvala soglasno odobravanje vseh navzočih. S toplimi besedami je pozdravil zborovalce zadružni nadzornik g. Ignacij Založnik, M je osobdto poudarjal potrebo strokovne izobrazbe obrtnega stanu. Sledilo je .poročilo tajnika g. J. Novaka, iz katerega je razvidno, da je v Okrožnem odboru včlanjenih 47 obrtniških zdnužeUj z nad 6000 člani. Zbornica TOI je s svojim razpisom z dne 14. aprila 1933 imenovala upravo Okrožnega odbora obstoječo iz sledečih goepo- FRANJO BUREŠ predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru dav: predsednik Franjo Bureš, podpredsednik Miho Vahltar. člani: Roman Bre-zočnik, Ivan Horvat, Anton Krajcer, Franjo Kumerc, Franjo Novak, Josip Šabeder, vsi iz Maribora, Andrej Mar-čec iz Središča, Janko Horvat im Leopold Pečar iz Ljutomera, Anton Hajdinjak iz Dol. Lendave, Štefan Sukič iz Murske Sobote, Ljudevit Murko iz Ptuja, Florjan Rebernik iz Prevalj, Karel Fodhraški iz Slbv. Bistrice, za namestnike Franc Verzel, Alojz Munda, Ivan Sojo, Rajko Zotter, Vekoslav Gjurin in Ferdo Babič, vsi iz Maribora, Miha Ahej iz Vuhreda, Teodor Vrbnik iz Ljutlome- kakršne so pač pri njih v navadi. Ko so nekateri obrtniki plačevali ogromne vsote deset in celo stotisočev dinarjev kazni radi tega, ker je morda kak vajenec pred leti delal preko določene ure, se ni »Obrtnik« za stvar niti zmenil. Nasprotovanje nam je bilo glavno, dejstvo pa, da je ta iisti vajenec mnogokrat morda po ves teden sedel brez dela, ni nikomur od njih bdllo pomembno in niso smatrali za potrebno vzeti takrat našega ubogega obrtnika v obrambo. Svetila jim je vedno le edina zvezda ločenih zbornic, stanovske potrebe in koristi1 pa so bile paiperiapap in nepotrebne zadeve. Afeo pregledamo katerokoli številko »Obrtnika« bomo ugotovili le kilometrske slavospeve posameznikom, dočim vsaj enega, poštenega strokovnega članka do danes še nismo mogli najti. Pač i pa napadov in poniževanj obdib. Za nas ni n. pr. g. Rebek vse, kakor za »Obrtnika« g. Pičman, in mi ne pojemo nobe- ra, Tomaž Lozinšek iz Ptuja, Anlton Lah iz Zg. Polskave, Josip Ceh iz Sv. Lenarta v Slovemslkih goricah, Fran Zabavnik iz Ormoža, Rupert Borko iz Središča, Ljudevit Alteegy iz Dol. Lendave, Vinko Simonič iz Ptuja, Ivan Hanžeiič iz Središča, v nadzorstvo pa Franc Ambrož iz Rogoznice, Stefan Rižnar iz Mihalovcev, Ivan Kravos in Josip Suilič iz Maribora, Ivan 2urman iz Slov. Bistrice, za namestnike Josip Sagadin iz Ptuja, Stefan Vereš iz Beltincev, Alojz Zorčač iz Brega pri Ptulju, Franc Jančar iz Gor. Radgone in Vinko Lašič iz Maribora. Obenem z imenovanjem uprave je Zbornica TOI od godil a voliitVe v Okrožne odbore, tako da je imenovana uprava definitivna in more vršil ti tudi funkcije, ki pripadajo skupščini. Po odobrenih pravilih obsega Okrožni odbor obrtniških združenj v Mariboru visa združenja rokodelskih obrtnikov, ki imajb svoje sedeže na Območju srezov: Maribor mesto, levi in desni breg, Prevalje, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota. i>n Dolnja Lendava. Na tem oibmočjlu je obstojalo 50 obrtnih zadrug, izmed katerih je Obrtna zadruga v Mihalbvclih likvidirala in se pridružila Skupnemu združenju obrtnikov v Ormožu, Skupna zadruga obrtnikov pri Sv. Lovrencu na Pohorju se je priključila Skupnemu združenju obrtnikov za okolico Maribora na Teznem in Skupna obrltna zadruga v Dravogradu se je razdražila in pridelala Skupnemu združenju obrtnikov v Prevaljah. Tako je danes včlanjenih pri Okrožnem odlbotnu v Mariboru 47 združenj. Rednih letnih skupščin še ni imelo 9 ždraženj, zapisnike o skupščinah ni predložilo 11 združenj. Ožja uprava je imela 4 seje, pri katerih so 'se obravnavale vse važnejše zadeve obrtništva. Skupno z drugimi okrožnimi odbori sb se založila pravila okrožnih odborov. Okrožni odboir je bil zastopan pri Skoraj vseh skupščinah združenj po predsedniku, članih uprave odnosno tajniku. Bili smo v stailhi zvezi z okrožnimi odbori v Celju, Ljubljani in Novem mestu. Pisarna je od sVoje ustanovitve prejela 193 dopisov, odposlala pa 178 in vsem združenjem razposlala 4 okrožnice. Največ je bdiO med dOšlimi dopisi prijav glede šušmarsfcva, ki so se odstopala mestnemu odnosno sreskim načelstvom v nadaljnje poslovanje. To kakor poročilo blagajnika g. Ivana Horvata je bilo soglasno odobreno. Prav tako se je soglasno odobril proračun v znesku Din 70.000 z doklado Din 10 za vsakega člana. Potrdila se je defdnitiv-nost tajnikove namestitve. ne slave g. Rebčku. Ugotavljamo vedno le resnična dejstva, sicer pa je on sam v svoji skromnosti vedno le obrtnik, tovariš in enak vsem, nikdar pa ne nekaj vzvišenega in blestečega, kakor »izVezda« »Obrtnika«. Nimamo navade trkati se na prša, kakor g. Piičman. Ne povdarjamo nikdar v našem listu, kaj da smo vse storili in kje je vse bil g. Rebek, kakor »Obrtnik« to dosledno obvešča svoje čitatelje o vsakem koraku g. Pičmana in o vsaki njegovi besedi. In potem še govore gospodje okrog »Obrtnika«, da zaenkrat o našem listu samo nekaj ugotavljajo, dločim bogsiga-vadi kakšno sltrahoviito skrivnost še skrivajo. Mi jih prosimo, da pridejo na dan z vsem in proti vsakemu, ker na zavijanja nikdar več odgovarjali ne bo-i mo. Ponavljamo pa, da se šobici in ob-regovanju le smejemo. Po obširnih skoz in skoz stvarnih in delioma živahnih razpravah je bdla končno sprejeta resolucija: Neupravičenlo izvrševanje obrtov gospodarsko uničuje naše legitimne obrtnike, ki ne morejo več zmagovati davčnih bremen in zaradi ogrožene eksistence odlagajo obrtno pravico. Svoje zahteve za odpravo šušmarstva bo Okrožni odlbor zbral im objavil na posebnem Zborovanju, katero se skliče meseca avgusta v Mariboru. Uvede naj se eksistenčni minimum, pavšalira pridobnina za male obrtnike, obntmišltVo mora bdJti v davčnih odborih primerno zastopano. Uvoz obrbnišlkih izdelkov v državo naj se prepove allli vsaj omeji, oarina za uvoz sinovim naj se zniža. Združevanje rokodelcev, nabavflfjalne, prodajne in produktivne zadruge se v sedanjih težavnih prilikah toplo priporočajo. Obvezno mojstrsko zavarovanje naj se uvede postopno. Mojstrsko zavarovanje mora biti na vsak način neodvisno od delavskega zavarovanja in naj se izvršuje avtonomno iz a vsak o banovino po Okrožnem odboru. V delavskem zavarovanju se zahteva likvidacija SUZOR, ker bi se s tem zmanjšale sob. dajatve. VaŽtte edtcdtfe Neupravičeno izvrševanje tesarskih in klesarsikili del po stavbah. Komisarijat ministra trgovine in industrije za mesto Beograd je doznal, da nekatera stavbna podjetja, stavbeniki, inženjerji in arhitekti še vedno nadaljujejo staro navadio z izvrševanjem tesarskih im Mesarskih del na stavbah v lastni režiji in z neupravičenimi mojstri. Izvajanje takih del je urejeno s pravilnikom o tesarskih in Mesarskih delih (Pravilnik ministrstva trgovine in industrije štev. 11.324, od 29. marca 1933, M je stopil v veljavo 6. aprila 1933. 91. 1. 6. aprila 1933). Zaradi tega se opozarjajo vsi zainteresirani na predpise navedenega pravičnika, po katerem se označena dela smejo zaupati samo upravičenim mojstrom teh obrtov tudi tedaj, če stavbna dela izvršujejo stavbeniki, inženjerji in arMtelkli, nimajo pa isti dovoljenja za izvrševanje Obrtov. Pomemben jubilej naših mizarjev 28. maja 1933. je Zadruga mizarjev v Ljubljani proslavila na skromen, a tembolj prisrčen mačiln 25 letnico svojega Obstamlka. Proslavi sami je dvignilo njen pomen častno število uglednih javnih črnit el jev, isaj bo s svojo prisotnostjo poveličali pomen te proslave. Za bansko upravo je prisostvoval g. banski tajnik dr. Šitnk, Zbornico je zastopal podpredsednik Rebek Josip, dr. Pretnar pa zavod PO Zbornice TOI. Zupana gosp. dr. Puca im obrtno oblast I. stop. je zastopali g. 'dr. Rupnik, od Okrožnega odbora pa sta bila navzoča gg. Pri-stou in Iglič. Prav častno je ibdilo tudi število zadružnih načelnikov 5n pa zadružnega članstva. Z lepim rt v arni/m poročilom v pogledu V* stoletnega dela zadruge je oitvoril predsednik Zadruge g. Primožič Ferdo žborovanje ter pozdravil navzoče. Iz njegovega zgodovinskega poročila smb posneli, da se je Zadruga ustanovila foaš v dobi nacijonal-nega prerojevanja Slovencev. Prav častno je odjeknilo tudi Obvestilo, da se je s strani zadružnega odbora po predlogu g. Rojine Antona stavil predlog, da se napravi na takratno avstrijsko vlado prošnja z zahtevo, da se od upravnih oblasti dopisuje zadrugi v slovenskem jeziku. Sedamiji načelnikipredsednik je bili tudi takratni predsednik v odboru, se pa sedaj skozi celo dobo 25 let nahaja požrtvovalni član Zadruge g. Ignacij Vehar. K temu jubileju so izrazili svoje častitike tudi igg. dr. Šink, idr. Rupnik, Rebek, Pristou, dr. Pretnar, Iglič, Kers-nič im drugi'. V spomin in za priznane zasluge svojega delovanja pri Zadrugi so dobili gg. Primožič, Vehar, Rojitna, Škafar, Dolničar krasno izdelane plakete, g. Veharja pa so izvolili za častnega člana. Skromno se proslavljajo pri nas taki 'jubileji, ali jedro pri vsem Item le obstoja im t. j. delo, ki ga vrši taka jlubdilanltika povezano s trudom in samopožrtvovanjem idealnih Inaših obrtniških mož, tako delo rodi bogate sadove za celokupno članstvo. Tudi mi se pridružujemo k častit-kam ter želimo Zadrugi mizarjev v Ljubljani lepega in iplOdonosnega razvoja. Dobra strokovna in boljša splošna na-obražba ohrtmišltva ob severni meji banovine je najnujnejša potreba in najboljše sredstvo za zatiranje neupravičene domače im tuje konkurence im za odpravo brezposelnosti. Iz tega vidika poziva Okrožni odbor vsa združenja in vse obrltne stroke, da posvečajo nadaljevalnim šolam veliko pažnjo in prirejajo za pomočnike in mojstre izobraževalne tečaje za ročne spretnosti, knjigovodstvo, kalkulacijo, poznanje zakonov itd. (Kot zelo potrebno in nujno smatramo ustanovitev državne obrtne šole v Mariboru. Ob koncu zborovanja je zbornični podpredsednik g. Josip Rebek poudarjal, da je zborovanje poteMo v tako lepem soglasju im so se vsi udeleženci zavedali važnosti zborovanja. Borba za ločeno in skupno zbornico je končana in obrtništvo naj zastavi sedaj vse svoje sile za konstruktivno delo. Zavračajmo vsak poskus osebne agitacije proti složnemu delu obrtništva. Zeli, da bi se vselej našli na enotni fronti, kakor danes, za napredek im dobrobit obrtniškega stanu. Predsednik g. Bureš se je še zahvalil vsem udeležencem za stvarno razpravljanje in zaključil zborovanje ob 17. uri. V Nemčiji - skupne zbornice že večkrat ismo opozarjali potom našega lista, da je v Nemčiji, tako med gosipodarsIMmi krogi, kakor tudi med znanstvenimi strokovnjaki, prevladalo mnenje, da so ločene zbornice neprimerne, ker na eni Strani veliko preveč stanejo, na drugi ,Strani pa vsled velikega števila zbornic nastane nešteto predlogov, tako da se vladni krogi v zmešnjavi večkrat niti ne spoznajo im ugodijo večkrat na korist enega in ma škodo drugega statnu. Vsled it ega sita Avstrija in Češkoslovaška izrecno is pozivanjem na to, da je v Nemčiji sistem ločenih zbornic doživel poraz, usvojili sistem skupnih zbornic. Da smo imeli prav, mam dokazujejo emaJko inajhlovejši dogodki, kajti vse nemške Zbornice, tako tirgovške, obrtne im industrijske, iso ustanovile delovno skupnost (Aibeiitsgemeinsohaft). Sklenjeno je bilo tudi, da bodo izvedene čim prej potrebne reforme in da bodo tudi čim prej ločene zbornice združene v skupne. O tem bomo prihodnjič natančneje poročali. Slovensko obrtništvo je lahko ponosno, da se je izreklo za skupne zbornice. ker je sedaj odpadla edina agitacijska parola, češ, da imajo tudi Nemci Hočelne zbornice. Kakor pa najnovejši razvoj dogodkov v Nemčiji dokazuje, so se ločene zbornice jako hitro preživele in v nobeni napredni državi danes nimamo več ločenih zbornic. Mariborsko DJO v pravi svetlobi Ustanovni občni zbor Društva jugoslovanskih obrtnikov v Mariboru je za nami, pa sedaj le še pričalkujemo začetek dela onih mariborskih obrtnikov, ki so sd tako lepo nadeli jugoslovansko krinko in katerim je bil nekdaj naziv »šlovensko« tako sovražen, da so se bali oziroma bolje rečeno sramovali pristopiti k že obstoječemu Slovenskemu obrtniškemu društvu v Mariboru, M pa je ravno za to mariborsko obrtništvo brez vsakega ozira na politično ali narodno pripadnost v gospodarskem in obrt (ne m raizrvoju izredno rnrtogo storilo. Ravno radi tega ne vidimo niikake potrebe, da je moralo biti, oziroma da je bilo potrebno ustanavljati v Mariboru še eno Obrtniško društvo in taklo delati razdor v delu. Zdi se nam, da so razlogi te ustanovitve v lobme.jinem Mariboru popolnoma drugačni, kakor so obrtno gospodarski, pa zatio lahko dvomimo, da bi to novo obrtno društvo moglo in sploh hotelo koristno in uisipešno delovati in zastopati naše stanovske interese. Naglašamo le, da nam imena Voditeljev ne morejo biti nikafco jamstvo za kakršnokoli resno delo v obrtniškem in jugoslovanskem smislu, ker so glavni gospodje okbog novoustanovljenega Društva jugoslovanskih obrtnikov istočasno tudi člani proslulčga kolesarskega društva »Edelweisis«. Da-li se strinjajo vsaj nacijonalui interesi enega in drugega društva, pa ve že vsak otrok v Mariboru. Na Občnem zboru je hitlb zelo mnogo govorjenega. Posebno je centralni predsednik g. Pičman poudarjal, kako silno v ustanavljanju napredujejo in da so v bivši Sloveniji ustanovili že mnogo obri-nišMh društev. Čudno pa je zlasti, da so skoro vsa ta društva blizu ene ali druge meje, kar daje poVod mnogim mislim. DaJlje je g. Pičman poudarjal, da ni s svojim štabom prišel v Maribor iz lastne iuicijative ali gospodarske potrebe, nego zgolj na povabilo nekaterih mariborskih obrtnikov, katerim je pač potrebna maska jugoslovanstva. Prišel je v svetem poslanstvu, da osreči še obrtnike bivše Štajerske in da menda še sem prinese razcepljenost, ki jo je zasejal že v Ljubljani in diru,god. Razlika pa je le v tem, da je v Ljubljani razcepil narodno obrtništvo, kar pa — mimogrede omenjenlo — ne bo trajalo dolgo in upamo, d'a se bodlo zopet kmalu zedinili, v Mariboru pa bo to delo popolnoma drugačno, ker so tukaj druge gospodarske, pa tudi narodne razmere in je tudi teren docela drugačen. O resničnosti te trditve se bodo kmalu lahlkb prepričali naši ljubljanski tovariši, pa tiuldi zavedlni tovariši v Mariboru, ki so zaenkrat pristopili k Društvu jugoslovanskih obrtnikov, zapustili pa vrste borbenega in vedno v delu žilavega Slovenskega obrtniškega društva. Pomemben jubilej naše obrtne nadaljevalne šole V svoji predzadnji številki smo že obširno poročali o jubileju, ki ga je proslavila Obrtna nadaljevalna šola v Celju pod spretnim vodstvom tovariša Joška Bizjaka. Ker je ta šola pokazala v času svojega polstoletnega obstoja toliko življenjske sile in tolilkO sijajnih uspehov, moramo njen velik pomen še posebej naglasiti. Danes prinašamo sliko predavateljev. Od leve na desno so v prvi vršiti gg. učiteljica Marija Jurjevčič, šollska upraviteljica Ivana Zupančič, vodja obrtne nadaljevalne šole Jožko Bizjak, celljški mestni župan in predsednik šolskega odbora dr. Alojz Goričan, sresfci prosvetni referent Rihard Pestev-šek, učiteljica Barbara Zupaneik, učiteljica Piano Ana, v drugi Vrsti mizarski mojster Karel Golob, tovarnar Franjo Vehovar, profesor Dušan Beg, ravnatelj celjske meštlne elektrarne inž. Srečko Sajovic, zdravnik dr. Josip Fischer, We-stenov poslovodja Franc Žohar, učitelj Josip Grašer, prikrojevalec Izidor Hoj-kar, v tretji vrsti pa učitelji Jan Kramer, Anton Baša, Mirko Zdolšek, Josip Valenčič, Vekoslav Gobec, Branko Zemljič in Franc Likar, dočim so v zadnji vrsti učitelji Miloš Prelog, Josip Jerše, Gvidon 9rabotnik in Janko Pogačnik. Vsi predavatelji zaslužijo največje priznanje naše javnosti, ker so z največjo ljubeznijo in nesebičnost.jo vložili ves svoj trud v delo za povzdigo in napredek naših mladih bodočih obrtnikov. Celjska obrtna nadaljevalna šola bi lahko bila vsem ostalim svetel vzgled resnega in treznega dela, M nam bo ustvarilo novo generacijo poštenih in delavnih ljudi, uglednih članov našega društva in solidnih državljanov. V bodočem delu želimo enako najlepše uspehe, za dosedanje pa smo hvaležni vsem, M so sodelovali v delu in pomagali do tako lepega skupnega uspeha. Bil sem pri ustanovni skupščini navzoč in priznati moram, da je predsednik Slovenskega Obrtniškega društva g. Novak prav povedal z besedami, da ne vidi v cepljenju mariborskega obrtništva gospodarske koristi ali pdtrebe. Do danes ne vemO, so li ločene zbornice cenejše ali skupne in katere so agillnejše, pač pa vemo, da je naša ljubljanska Skupna zbornica TOI vedlno vse storila po svoji moči za izboljšanje obrtniškega položaja. Prepričati se moramo najprej, katere Zbornice so koristnejše, pa se bomb potem še vedno lahko odločili. Vertdar pa še takrat, ko se bomo prepričali o boljšem delu ločenih zbornic, ne moremo hipoma zapustiti naše skupne, ker razmere v drugi banovini ne morejo biti odločilne tudi za nas. Ako bo drugje rezultat točenih Zbornic boljši, je to na škodo Skupnih zbornic v onih krajih, ne pa naše in je zato vsak napad na isto popolnoma neupravičen in ne osnovan. Boji, razcepljenost in slabljenje, dragi tovariši, nam ne bodo prinesli zaže-Ijenih koristi, pa tudi naša narodna zavednost mora imeti odločilen vpliv, ker smo v svoji državi, katero smo tudi mi sami ustvarjali, pa ne moremo sedaj prepuščati vodsitVa preje vedno pasivnim ljudem v jugoslovanskem delu. Krinke so pa le zelo kratkotrajne. In ko odpadejo, se razgali vsa beda, M je bila z njimi zakrita. Mar naj tudi mi nosimo soodgovornost za zaostalost, M bo vsled takega dela v našem stanu morala nastopiti? In bomo li potem tuidi mi za to krivili našo Skupno zbornico, ako bomo sami zakrivili nesrečo in Zbornici onemogočali isolidnO in pošteno delo za našo korist? ■Mislim, da so nepotrebne vsake besede. Zdrava pamet nam veleva najbolje. Po njenih mislih pojdimo, brez vsake postranske misli na dobiček, osebno korist ali osebno slavo, pa bo gotovo tudi našemu istaniu odprta boljša pot v bodočnost, kakor ta, po kateri sedaj hodimo vsled krivde nekaterih časitiželjnih in neizkrirtalizi,ranih ljudi. Zaveden obrtnik iz Maribora. organizacij Združenje elektrotehničnih obrti za dravsko banovino v Ljubljani je imelo 28. maja 1933 ob pol 10. uri v sejni dvorani na magistratu svoj 10. občni zbor. Načelnik g. Poljšak je otvoril zborovanje in se spomnil dolgoletnega načelnika, pokojnega I. Mihelčiča. Kot zastopnik TOI zbornice je zborovalce pozdravil njen podpredsednik g. Josip Rebek, čestital k desetletnemu jubileju in obljubil vsako podporo zbornice. Gosp. Poljšak je v nadaljnjem govoru orisal desetletno delovanje združenja in tolmačil nekatere važnejše in pomembnejše člene obrtnega zakona, ki se zlasti tičejo tudi združenja. šušmarji so v preteklem letu izvršili za cca 2 in pol milijona dinarjev elektrotehničnih del in tako odvzeli legalnim obrtnikom skoro četrt milijona zaslužka. Tekom živahne debate je bil z volitvami izpopolnjen upravni odbor, obenem pa je bil izvoljen tudi častni odbor in odbor za elektrarne in za elektro-instalaterje. Glede vajencev je bil sprejet predlog, da smejo člani imeti na vsake tri pomočnike po enega vajenca, največ pa štiri, sprejem vajencev pa sme vršiti le zadruga potom sprejemnih izpitov. Združenju želimo v njegovem prihodnjem delovnem letu mnogo uspehov, zagotavljajoč, da bomo vedno po svojih najboljših močeh zastopali tudi njegove interese. Združenje usnjarjev za dravsko banovino v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 11. junija 1933 ob pol 10. uri dopoldne v dvorani hotela »štrukelj« v Ljubljani. Vabljeni vsi člani. Združenje vseh obrtnikov v Črnomlju je imelo v nedeljo 28. maja svoj redni letni občni zbor, o katerem bomo v prihodnji številki prinesli izčrpno poročilo. O ustanovitvi Zveze mesarskih združenj za dravsko banovino bomo prinesli v (naslednji številki izčrpno poročilo. O razstavi portretnih fotografov na ljulbljaniškem velesejlmu, ki je zelo lepo uspela, bomo v prihodnji številki našega lliislta prinesli daljše poročilo, kakor ta lepa razstava tudi zasluži. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 230.63 _ 2318.99, Berlin 1327.92 _ 1338.72, Curi,h 1108.35 — 1113.85, London 194.14 — 195.79, Newyorlc 4741.60 — 4769.88, Pariz 225.85 _ 226.77, Praga 70.67 — 171.53, Trst 297.96 _ 300.36 KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Ha} }e novega? DOMA Prof. Vekoslav Spineič, narodni poslanec in znani istrski borec, j'e po ddlgi bolezni umri na Sušaku v 85. letu življenja. Slava njegovemu spominu! Poljedelska razstava v 22 modrih vagonih je nedavno prispela v Ljubljano in potem nadaljevala svojo pot po vseh večjih krajih naše banovine, da upozna kmetovalce z nazorno ureditvijo kmetskih domov, ikalkoir Ituldi iz modernim gospodarstvom. Slovenci in Dalmatinci so začeli gojiti cvetje. Nedavno je več Slovencev vrtnarjev vzelo v najem večje terene v Donrjih Kartelih blizu Splita in pričelo vzgajati cvetje za izvoe. Največje komplekse so posadili z niageUjčki. Domačini Dalmatinci so enako pričeli gojiti cvetje, čim so jim Slovenci dah ta vzgled, pa so še več zemllijišč posadili z nageiljč-ki. Hrvatski Radiša je imel nedavno svoj redni letini občini zbor, pa je bilo dosedanji upravi izrečeno enoglasno zaupanje. Poslopje za žensko obrtno šolo bodo zgradili v Kraševcu. Dovoljen je kredit v znesku 100.000 dinar|jev. Prvo džamijo na našem Jadranu bodo sezidali v Hercegnovem. Z deli bodo pričeli še letos. Kaznenci ponarejali denar. V kovačnici kaznilnice v Požarevcu so odkrili' ponarejevalce novih desetdinarskih kovancev, venidar pa kopita še niiso mogli najti. Denar so ponarejevali kaznenci, pa je res zaniimilivo, kakšno je tam nadzorstvo, da se kaj takega sploh more zgoditi? PO SVETU Za enakopravnost žene z moškim v Rusiji je zelo odločno nastopil Maksim Gorki, znani pisatelj, ki zahteva, da ženo v socijalnem pogledu popolnoma izenačijo z moškim. Največja ura na svetu je na Eiflovem stolpu v Parizu in ima 20 metrov premera. Število nezaposlenih v Nemčiji se je v primeru z zimskimi meseci zmanjšalo za 800.000. 35,200.000 avtomobilov je bilo na celem svetu začetkom letošnjega leta, od katerih 1k odpade na USA. 6000 novih velikih pivovarn so ustanovile države v USA, v katerih je bila prohibicija odpravljena. Jezuitov ne trpe v Nemčiji, pa so oblasti v Monakovem prepovedale predavanje nekega jezuita. Znani bokser Schmeling se bo v Berlinu oženil s filmsko igralko Anny On-dro. Prvi francoski »Zeppelin« na tirih vrši promet na progi med Parizom in Trou-villeom. Dosegel je hitrost 174 km na uro. Na zračni progi London—Pariš je dosežen nov rekord hitrosti potniških aero-planov. Za pot je zadostovala 1 ura in 15 minut. Socijalistični in komunistični časopisi so v Nemčiji prepovedani za nedoločen čas. Za bojkot avstrijskih letovišč in zdravilišč vodijo hitlerjevci izredno močno in vztrajno propagando. Gandhi je gladoval zopet polnih 19 dni, vendar pa je 29. maja zopet pričel jesti. Sedaj je zopet na svobodi, le koliko časa? Pol milijona udeležencev je bilo navzočih pri otvoritvi svetovne razstave v Chicagu. Tudi več Slovencev je odpotovalo tja. Sovjetski diktator Stalin se baje želi pomiriti s svojimi nasprotniki Kamenje-vim, Zinovjevim in Trockijem. Vojno neusmiljeno nadaljujejo Japonci in Kitajci, četudi je bilo sklenjeno 14-dnevno premirje. Politični odnošaji med Berlinom in Dunajem so se še bolj poostrili vsled prepovedi potovanja Nemcev v Avstrijo, katera prepoved je bila uveljavljena 1. junija. Dokaz naše moči in našega dela Trinajsti ljubljanski velesejem je odlično uspel, zlasti pa razstava naših marljivih obrtnikov. o. junija dopoldne so se tiiunajsltiič svečarno odprla vrata našega velesejma, da ponovno manifestirajo velike slovenske uspehe im dokažejo- odlično sposobnost vele sejemske uprave, ki se ne boji deda iin stroškov, nego neselMčmo vlaga vse svoje napore v leipe cilje takih raizisitav. Qo desetiih dopoldne so se pred ve-leseumiKuim. prostorom zlbrali mnogi povabljeni gostli, da prisostvujejo otvoritvi, !kii je dobila z navzočnostjo kraljevega zastopnika generala Oukavca, bana dr. Marušiča m ministra za socialno poiiiitiiKO' m narodno zdravje Plucliia se prav posebno svečano obeležje. Mini-sitra trgovine je zastopal naš ban, ministra za notranje zadeve podlban g. Purk-majeir, ministra, za vojaštvo nn mornarico general Pekič, mlimiiistra za iamance tinanoni durektor dr. Valjavec, minisitira za promet železniški direktor Ouigmius. Med odličniki srno dalje ziapaizlilli ljubljanskega žiiiipana dr. Puca, mariiiDorske-ga župana dr. Uipolda, Ijulblijainškeiga škoia dr. Rožimaina, univerzitetnega rektorja d!r. Slaviča, podpredsednika senata dr. .Novaka, senatorja dr. Gregorina, poslanca in predsednika Zveze in-duistriijcev Krejčiiaa. predsednika Zbornice 10(1 Jelačiina, podpredsednika Rebeka in taljnilca. dr. Plessa, podpredsednika centrale industrijskih korporacij dr. Windischeitia, avstrijskega, italijanskega, poljskega; in ameriškega konzula, kalkoir tuidi irumiuinlskega in danskega konzula poteg še mnogih drugih odličnih predstavnikov našega javnega življenja. Malo po napovedanem času je predisedinik velesejma g. Bonač pozdravil predvsem kraljevega zaisitopniika in nato vse ositale odličnike iin poudaril, da se po vsem svetu tirtudlijio, kako bi omilili posledice krize, vendar pa da je v prvii vršiti treba Mcatli pomoči v svoji laistmi sili. (Povsod vllada šilna brezposelnost, dočirn je pri nas stanje kljub najtežjim časom še vedno kolikor toliko zadovoljivo, ker posvečamo temu vprašanju vso pozornost. Treba je zagnati veliki moltor, da se bo zopet zavrtelo kolo našega gospodarskega žiivljanlja. V 'Vsakem delu pa je glavno, da je izvršeno z domačimi rolkami in domačimi izdelki. (Poleg drugih se je za sodelovanje zahvalil tudi naši Zbornici T|OI in z vzklikam, Nj. Vel. kralju zaključil svoj govor. Takoj za njim je povzel besedo ban dr. Marušič im naglasil, dai moramo naše gospodarske razmere popraviti, iin izlbolijšatii'. PIredvtsem vemo, da nič ne pomaga vse .tarnanje im pritoževanje, marveč da je potrebno in to je tudi glavno, da postavimo proti tej gospodarski krizi močno akcijo, da ji nasprotujemo z delom, ker je delo proti ulje j najboljša reakcija.. Velesejmi so najboljiši' primer medsebojne goispodar-islke povezanosti vseh državljanov. Alko kje, potem gotoivo v gospodarskem delu vidimo, da je nemogoč tudi najmanjši razmah gospodarskega življenja posameznih delov naše države brez naše narodne iiin državne skupnosti. Za nas je zlasti razveseljivo dejsltVo, da je 'velik del sedanjega velesejma posvečen našim marljivim rolkodeloelm-obrtmikom, katerim pa tudi sicer z največjo uvidevnostjo naša velosejemska upirava vedno da na razpolago prostor dobro se zavedajoč, da moramo toonsuimenltom predvsem predstaviti delo naišega malega človeka, ki živi istega z družino vreld v potu obraza in vedno žulj'a vili rolk. .Poleg večiih plletarsfkiih im kleparskih irriojtstroiv so seveda v večini našli mizarji itn tapetiuiiki, katetrih izdelki so paič najmikavnejši za veleisejeamske razstave. Zapazili ismo^ zlasti izdelke mizarjev Franca Poliča/rja iz Tralte pri St. Vidu, Josipa Alndllovica ir/ Škofljice, Alberta Černeta iz Zg. Šiške, Franca Tomšiča iz Zig. Kašlja, Matije Andloviča iz Ljubljane, Jurija Polaka im druga iz Kranja, Rudolfa Kuhanja im sina iz Mokronoga, F. Šenka iz Trate piri Št. Vidu, 1. R. Veharja iz Ljubljane, Josipa .K/uharja iz Št. Vida, firainca Pre-lovška iiz Moslt, Ivana Mrhaiflja iz Št. Vida, Roka Berliča iiz Zapuž, Franca POličarja iz Trate pri št. Vidu, ‘ranča Velkavrha iz 'Viižimarij, Jakoba. Kregarja iz Št. 'VlSda, Henrika Bitenca iz št. Vida, Franlja Tomišfuča iz Zg. KašHja, D. Lancoša tiz Lljubljame, Gospodarske zadruge mizarskih mojstrov iz Ljubljane, Andreja Kregarja iiz Št. Vida, Ivana Rraznika iz Ljubljane, Franca Kregarja iiz Št. Vlida, Arharja iin Branama iz Št. 'Vida, Egidiija in Karla Liljavca iz Bmo-Ida poleg) Tacenskega mo|stu, Antonia Zalokarja iz Št. Vida, Fr. ROzanaha iiz Dravelj,, Andreja Fajfarja iz Bistrice, Josipa Goljarja iiz Ljubljane, Avgusta Cimermana iz ‘Device Marliije v Polju in Ignacai Repšeta iz Ljubljane, dalje tapetn!ikoiV Avgusta Kobilice iiz Ljubljane, Franca Jagra, Rudolfa Radovana in Karla Sitailja iiz Ljubljane, kakor itudi lesostrugarja Pečjaka im druga iz Ljubljane im izdelovalca roletOv Ivana 'Bernlika enako te Ljubljane. Zastopana je ibila seveda tudi renoinirana tvrdka Naglas. Bilo bi iziredno itežlko ugotoviti pr-venisltvo med vsemi temi izdelki1, vendar pa lahko trdimo, da so vsi zastopali naše obrtništvo zelo častno z najbolj solidnimi izdelki, iki so naši1 javno-isibf lahlko nalfbolj: verno predstavili 'zmožlnoslt naš1^ domačih ljuldi, ki' ne le, da ne zaostaja za inozemisitivom, nego isto celo prekaša, česltiitamo vsem k doseženimi uSpelhom, ve:lese'jemisko upravo pa prosimo veidno enake im se velčlje nalklonjenostii do nalšlilh obrtnikov, ki se skušajo z malilmi sredstvi uveljaviti v 'Ostmi: konkurenci' iz večjimi podjetji, pa v tem svojem delu tudi' tako sijajno uspevajo. Zakaj se cepijo obrtniške vrste? Nesloga je naša slabost. - Nezadovoljni obrtniki so si ustanovili organizacijo. Iz mariborskega »Večernilka« att. 113 od 18. maja t. 1. posnemamo dobesedno nasledtaji članek, ki jasinio pokazuje ozadje nov ©ustanovljenega Društva jugoslovanskih obrtnikov v Mariboiru. Ne želiimlo Slanika komentirati, ker je to nepotrebno, naglažamo pa, da bo naš odgovor v delu in razkrinkavanju vsega onega, kar šlkoduje poklicu aili ugledu naših zalednih obrftniltoov. Trezen in preudaren slovenski obrtnik nam piše: Uistamovnli občni zbor Jugoslovanskega obrtnega društva v Mariboru, ki je bil preteklo nedeljo v Gamlbrinovi dvorani, mi je dali povod, da resnici na ljubo povem sledeče: Kalkor je splošno znano, je bilo v Mariboru že leta 1921 ustanovflljeno Slovensko obrtno društvo, ki je zlasti v začetiku zefllo agilno delovalo za gospodarski razvoj in napredek | tiar uspešno branilo interese vsega, obrt-I ništrva, kar so dokazale lepe in dobro obiskane obrtne raizatave. Te razstave pa niso pokazale sam'o napredka naših obrtnikov, ampalk tudi njih zmožnosti. Prinesle so vsem obrtniškim panogam brez razlike precej koristi. Slovensko obrtno društvo pa se je z veliko vnemo oklenilo nacionalnega dela, ki je bdJlo takralt in je še danes v obmejnem Mariboru tako nujno potrebno. Na žaDost pa so bile prav omenjene razstave vzrok, da je prišlo v društvu do razdora, ki so ga povzročili nekateri koristolovci in anacionalni elementi, ki so jeli rovariti pnoti voditeljem društva, pa tudi proti društvu samemu. Vsi ti nezadovoljni obrtniki so si takra/t' osnoval* sivoje gospodarsko poliitično društvo, M pa je taillo s šestojanuaTskim mandfesltlom 1929 razpuščeno. Voditelji tega razpulščenega društva pa slo kmalu po razpustu uvideli, da so z nesložinim delom več škodovali nego karisltMi obrtniškemu stanu. Zato so se jeli pogajati s Slovenskim obrtnim društvom in izrazili željo, da bodlo kortpo-ratavno vstopili v vrste slovenskih obrtnikov, toda le pod pogojem, če opusti društvo naziv »slovensko«. Slovensko obrtno društvo je o ponudbi bivšliih obrtnikov-desidenltov in o njihovi zahtevi temeljito razpravljalo na nekaterih svojih sejah in se odločilo opustiti naiziv »slovensko« v prepričanju in v ddbri veri za korist cellokupnega Obrtništva, da mislijo desidentje resno. Posledica tega pa je bila, da so vstopili v društvo le nekateri obrtniki. In prav ti so danes voditelji in odborniki na novo ustanovljenega diruštlva Jugoslovanskih Obrtnikov v Mariboru. Iz tega se jasno kaže, da ti obrtniki niso preveč narodni, ampak imajo pred selboj čisto druge smotre. Kot zavednemu slovenskemu obrtniku mi je nerazumljivo, da so se ti lljuldje zbrali v društvo, ki nosi talk naziv itn da so že na prvem in ustanovnem občnem zboru nekalteri teh voditeljev referirali v nemščini. Pri tej priliki pa moram tudi omeniti, da so razmere v Mariboru povsem drugačne in da se precej razlikujejo od razmer na bivšem Kranjskem. Trdno sem prepriča/n, pa tudi vsi ostali merodajni čamirtelji bodo kmalu uvideli, da je temu res tako in da ob naši meji potrebujemo organizacij trdlnega in močnega narodnega značaja. N. Higijena obrtniških delavnic in dela samega Organizacija zagrebške obrtne razsta-| ve na velesejmu ni bila posvečena zgolj ! obrtniškim izdelkom, nego tudi higijeni j v delavnicah in pri delu samem, pa je vredno, da ji tudi mi v tem oziru posvetimo malo več pozornosti. Ta razstava, katero je priredil Higijen-ski zavod s sodelovanjem Osrednjega urada in državnega dispanzerja Higijen-skega zavoda, je zavzela cel paviljon. Predstavlja predvsem, kakšni morajo biti delavni prostori, pa je v vrsti plakatov nazorno predstavljena naša zakonodaja v pogledu higijene dela. Pokazani so delavni prostori, prostor in površina, višina, način gradnje podov, delavnice pod zemljo in na podstrešju, pod okrog peči, okna, snaženje delavnih prostorov, potrebna stranišča, pitna voda, umivalniki, kopalnice, garderobe. V posebnem prostoru so razstavljene figure z oblačili, kakršna morajo imeti posamezni obrtniki pri izvajanju svojih del, tako za mehanike, šoferje, lasuljarje, prodajalce, mesarje, slaščičarje, kovače, tesarje, mizarje itd. Na vseh zidovih paviljona so razstavljene slike stanovanj naših obrtnikov, katere je zbral šef državnega dispanzerja dr. Cepulič. One nam nazorno pokazujejo, v kakšnih težkih razmerah žive mnoge naše obrtniške družine in kako malo pozornosti je bilo baš njim doslej posvečeno. Poleg teh slik so bile tudi slike Radišinega doma s tremi internati. Posebni oddelki govore o boleznih, ki izhajajo kot posledice posameznih obratov. V drastičnih slikah je pokazan ele-phantiasis kot posledica nesreče vsled poškodbe od transmisije, nato antraks v mesarskem obrtu, ekceme v delu z moko, zastrupljenje s fosforjem, za-strupljenja, katerim so najbolj podložni pleskarji in ličilci pri delu z anilin-skimi barvami, posebno pa še delavci v tiskarnah, kjer delajo s svincem. Improvizirana je bila starinska tiskarna, kjer so prah odstranjevali z mehom in moderna s higijenskimi regali za vsesava-nje prahu. Zelo zanimiv je oddelek pljučnih bolezni, kakor od železnega oksida, jekla, rud, porcelana in kaolina, tako od dela pri zlatarjih, brusilcih kamnov, tobačnih delavcih itd. Nadaljnji oddelek nam je predstavil zaščito očesa, nosa, zob in pljuč. Zanimiva so zlasti očala, kakršna so rabili včasih, katera pa so popolnoma nehigi-jenska, in današnja najmodernejša, ki z največjim jamstvom ščitijo obrtnika pred raznimi obolenji. Razstavljena je bila tudi omarica, kakršno je predpisalo ministrstvo za narodno zdravje in soci-jalno politiko za industrije in obrate za prvo pomoč v nesrečnih slučajih. Pravkar je izšla prva strokovna knjiga za prikrojevanje damskih oblačil I PRIREJENA ZA STROKOVNJAKE, SAMOUKE IN ŠOLSKI POUK. Sestavil, risal, spisal in izdal T. KUNC lastnik konc. strok, šole in damskega salona, Ljubljana, Sv. Petra c. 4-II. Cena knjigi Din 120.—, člani krojaške zadruge jo dobe v zadružni pisarni za znižano ceno Din 100.— Oglejte si razstavo risb za damski in moški tečaj na velesejmu paviljon J Konferenca zbornic v 1 Zagrebu Na binlkošltne praznike se je vršila v Zagrebu 'konferenca o bil turiških zbornic in obrtiniiJh odsekov islkiuipmih zlbornic. Na dnevnem redu je bilo vprašanje pravilnika o sodelovanju Obrtnih zbornic in obrtnih odlsekov, o izvrševanju del koit sredstva za pObijanje težkih gospodarskih prilik