AUSTR. mt TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE
Olllllllllllllilllllllllllil
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva ulica S
Naročnina znaša: celoletna . . K 4-— poluletna . . K S-— četrtletna. . K 1*—
Posamezna ktevilka stane 10 vin.
Št. 31.
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1916.
Leto IX.
Naznanila predsedstva J. S. Z.
Ljubljanski premil, g. knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič so blagovolili milostno izjaviti z ozirom na vabilo predsedstva J. S. Z. na njen občni zbor 20. avgusta 1916, da; bodo sami imeli ob 8. uri zjutraj božjo službo za udeležence občnega zbora v cerkvi sv. Florijana in da se bodo udeležili tudi občnega zbora J. S. Z.
1. avgusta 1916.
Vsakemu, ki deluje v strokovni de-lavski organizaciji, se pripeti, da mora Poravnavati spore. Razboriti delavski organizatorji drugod, ne samo v Avstri-J ’	yenkrat tožijo, da več kot na-
l omiki škodujejo organizaciji spori ed tistimi ljudmi in osebne mržnje, sp tudi ene misli, da, več kot umljjiva ^naklonjenost gospodov delodajalcev nasproti delojemalcem. Kolikokrat je moral že tudi pisatelj tega članka •poravnavati spore med člani raznih delavskih društev in med odborniki. *e]st ljudje: navdušeni za našo sveto uelavsikoi stvar, navdušeni za naiše verske in za naše narodne vzore se ti liki biali otroci sporečejo ob vsaki pičici, ampak medtem ko se ti otročad prepira, joče in tudi bunka, kadar mu prekipi strast razžaljenega malega otroč-divu ,?rCka *n izgubi razsodnost ljubka, na glavica, ti otroče ne ve čez uye minuti ničesar več o tem. In ve-uki otroci? Odraščeni ljudje? K než-Ui deci naj bi se šli učit, in ne držali bi uiule osebne mržnje po leta in leta popolnoma -proti načelom naše svete vere, ku}Veieva: °dpuščaj! Ni krščansko, če nntJrJezo nasProti bližnjemu; uči se nnin-aeŽ1-iiv,°,sti in odpusti, če se ti tudi videzno dela krivica. Naj bi vsak, ki
1 svojega brata, svojo sestro, pomi-ni na Križanega, ki je na križu odpu-~l\l celo tistim, ki so križali Njega, Od-cesenika, Boga-človeka.
„ Ljudje smo slabi, pozabljamo, če-r Li nikdar ne smeli pozabiti. Ne od-, sčamo, kuhamo jezo, z nekako peT onsko slastjo uživamo, če blate zlob-u jeziki sobrata, mesto da bi se posta-ui v bran zanj. Le malo jih je takih, tj1 Pi vzeli v bran brata ali sestro, ka-r Jo obrekujejo ali opravljajo zlobni
jeziki; s slastjo in z veseljem se pasemo na čenčah in to na traparijah tudi takrat, kadar prav dobro vemo, da gre za čenče grdih, zlobnih, umazanih gobcev: pobeljenih grobov. Ej, kolikim izbornim krščanskim delavcem in delavkam so izmišljene in pretirane čenče zatrle veselje do dela; s kolikimi vzornimi delavci in delavkami sem sodeloval v malem krogu slovenske krščanskosocialne delavske politične in strokovne organizacije, a jih kar na enkrat nisem več videl na shodih, na sestankih, na sejah. Ne mislim na- take, ki so le radi podpor »zraven«, mislim na take, ki bi jim v nedemokratičnih organizacijah rekli, da so se povspeli na vodilna mesta; o katerih sem znal, da so v našem taboru radi vzorov naše delavske organizacije; ne na take, ki so danes tukaj, jutri tam; marveč na take, o katerih sem znal, da so z dušo in s telesom naši. A če sem jih srečal na cesti in vprašal: prijatelj, prijateljica, kaj je s teboj? Ne vidim te več? Veste, ni se mi odgovarjalo: izpremenil sem svoje nazore, marveč odgovarjali so mi: ta me ni maral, jaz pa njega ne; te ne maram; žrli so me, pa so me ubili! Čudil sem se taikim prikaznim pred leti, zdaj se več ne. Pazim, da spore med delavstvom poravnam, kjer in če le morem, jih že v kali zadušim; včasih se tako nehvaležno delo posreči, včasih tudi ne; je težava, posebno pri trdih naših trmastih bučah, ko mislimo, da imamo le mi prav, če si kaj vtepemo v glavo in ne pomislimo, da trpi; vsled naše trme le naša stvar in da ni človeka na svetu, ki bi vse prav pogodil.
Vsemu slovenskemu krščanskemu socialnemu organiziranemu delavstvu bi rad zaklical, ko bi to mogel, ker tega ne morem, storite to tisti in tiste, ki tole čitate: »Posnemajte, kadar Vam kdo pride s čenčami in z marnji proti Tvojemu sobratu, sosestri, na častnem polju dela žuljave dlani; ustanovitelja naše slovenske krščansko-socialne delavske orgainizacije* 1, dr. Kreka, ki ne posluša čenč in marenj, in če jih že v svoji ljubeznivosti mimo posluša, ti bo vsakega izgovarjal, tudi takega, ki njemu samemu s praznimi čenčami in marnjami dela krivico! Ni dovolj, da ga ljubimo, da ga spoštujemo, da mu zaupamo, krščanski slovenski delavci in delavke, posnemajmo ga v tem, da
ne bomo samo čisto nič dali na prazne čenče in marnje, marveč da bomo z milo in krepko besedo vzeli v zaščito tistega, ki ga obirajo ljudje.
Če bi kar naenkrat zdaj vsi, ki boste to brali, člankarja ubogali, bi lahko kar prenehal pisati1 ta članek. A ker vem, da bodo čenče in prazne marnje še naprej ubijale razborite sodelavce in sodelavke na njivi katoliške slovenske delavske demokracije, zato še nekoliko besedi, kako naj postopajo člani naših organizacij in kako naj postopajo odbori naših delavskih društev, kadar čenče in marnje povzroče spor v njih vrstah.
Ej, spori, te osebnosti! Naj bi jih ne bilo; a ker so, mora pred vsem vsak gledati na to, da ne škodujejo skupnosti. Pred vsem: člani naših organizacij, kaJdar zapazite, da se (prepirata dva resno, takrat storite vse, kar le morete, da se bosta poravnala in spravila ! Z lepo besedo, s svetom; prava beseda, iz-pregovorjena na pravem mestu in ob pravi priliki, dela včasih čudeže!
Če se to ne posreči, potem je po moji sodbi dolžan odbor, da poseže vmes. Vem, da veliko zahtevam, a polagoma ho moralo priti do tega. Poglejte, kako hudo je, čc se rešujejo marnje in čenče pred sodiščem in na Kranjskem pred razsodišči. Glede na varstvo osebne časti so naše postave, kar je seveda popolnoma prav, zelo stroge. Psovke se sploh kaznujejo. Mimogrede: nič nei škodi, če se polagoma prično izgubljati med delavstvom gotovi »pre fejst in prekrepki« izrazi, ki sicer niso smrtni greh, a lepi niso. Marsikdo misli, in kolikokrat sem se na tihem že takim kujnštnim smejal, da obstoja demokratizem v tem, da »krepko« govoriš in da zabavljaš čez vse, kar leze in kar gre; da hodiš zamazan in strgan in zaflekan okoli; presmešno, saj to res ni! Angleško in ameriško delavstvo hodi, kadar ne dela, oblečeno v črne obleke in se pokriva s cilindri, kakor pri nas najvišja gospoda, a o tem, da ni demokratično, ne dvomi cel svet. Demokratizem tiči v tem, da spoštuješ vsakogar praivice, da držiš s sodelavcem, da se možato in krepko, seveda na potih, ki ti jih dovoljuje postava, poteguješ za pravice svojega stanu, da si organiziran, ne pa da v praznih krepkih puhlicah robantiš in da hodiš za-
mazan in zaflekan okoli. Ej, kako so gledali na čedno, naravnost razkošno obleko v srednjem veku delavci; kako je še danes rudar ponosen na čestitlji-vo svojo knapovsko obleko. Delavka, svojega demokratizma ne kažeš s tem, da nosiš ruto; lahko nosiš tudi klobuk, pa si tudi demokratična in še manj boš izdala za klobuke, kolikor izdaš' za rute, posebno zdaj v vojski, pa še glava te bo manj bolela, ker je bolj izpostavljena zraku. A huda mi ne smeš postati, ko boš to brala, moraš razumeti šalo; res je pa, da zdravniki nič radi rut ne vidijo, ker pravijo, da noša rut pospešuje bolezni v glavi: ušesobol, zobobol in tudi na sopilib.
A kam sem zašel! Saj hočem govoriti, kako naj se dela z vso silo na to, da se spori med delavstvom poravnajo. Meni je ljuba delavka, če je naša zavedna članica, naj li nosi kobuk ali ruto; gaj ravno naš list posebno zdaj med vojsko čita več delavk, kot delavcev, zato se pa ne smem ne tem ne onim zameriti in povem, da je popolnoma vseeno, če nosi delavka klobuk ali ruto, saimo to je res, da bi bilo tako za moške kakor za ženske najbolj zdralvo, če bi se sploh ne pokrivali ne s klobuki in se ne zavijali v rute; če hi gologlavi hodili, bi nam manj izpadali lasje, tudi osiveli bi ne tako hitro in manj pleš bi videli; zdravniki pa pravijo in verovati jim moramo, da je noša klobuka bolj zdrava kot zavijanje v ruto. Kaj ne, delavke, ve, ki nosite ruto, za to ne boste hude na tiste, ki nosijo klobuk; pomnite, da v drugih krajih, ne posebno daleč od nas, sploh že vse delavke nosijo klobuke:; ti, ki nosiš klobuk, mi pa tudi ne vihaj nosu nad tisto, ki je navajena rute; pred vsem: nosi že klobuk ali ruto in hodi gologlava: ne razburjaj se zato nikdar in ne jezi se na svojo sodelavko; ker taka nevolja ni čisto nič primerna, smešna pa že zato, ker se bodo že čez 20 let, če ne še prej, čudili tistim, ki bodo nosile rute.
Prepirov o tem ali ruto ali klobuk kaj ne, naj bo konec; ni vredno, da bi se za tako malenkost duhovi razburjali!
Zdaj, ko smo rešili »velevažno« vprašanje o klobuku ali o ruti, (klobuk sem zato prej zapisal, ker naletiš na črko k, s katero se beseda prične, prej v abecedi, kot na črko r, s katero se beseda ruta začne), prestopimo zopet ha resnejše reči.
»Med odbori in člani in med odborniki so večne ribanje,« to boš povsod slišal, kadar in kjerkoli obiščeš kako delavsko organizacijo; mogoče ni nič boljše, če ne še slabše v organizacijah »meščanskih« slojev, a kaj naj nas ti zanimajo v delavskem listu, ki naj se drži delavskih organizacij. Te riharije so umljive, saj se še mož in žena, če sta tudi prijatelja, prav gotovo prerekata za prazen nič največkrat, a tako člani kot odborniki morajo gledati in delati na to, da se škodljivet riharije odpravijo.
Zdaj posebno med vojsko, ko je vse razburljivo in napeto, so še bolj kot prej odborniki in odbornice dolžni, da zatro vsak spor, ki se pojavi med člahi. Kolikokrat sem to že napisal in povedal in še enkrat povem: odbori naših delavskih društev ne smejo sebe smatrati za nekako višje bitje; narobe: ko si prevzel po tvojih sobratih in sose-strah na občnem zboru poverjeno ti zaupno in častno mesto dela, glej, da se boš popolnoma posvetil in žrtvoval stvari in da se ne boš prevzel, češ zdaj sem nekaj več kot so drugi. Saj to ni
res. Nasprotno: odbornik, ki prav umeva Svojo dolžnost, mora vedeti, da je postal sluga vseh članov; pazno in potrpežljivo mora poslušati člane, če se mu o kaki stvari, pa naj si bo še tako malenkostna, pritožujejo. Vedno se mora zavedati svoje dolžnosti, da je on neke vrste, recimo telefon, ki posreduje med člani in odborom. Pred vsem: hladno kri ohrani in ne vzplamti, če
SKOPUH.	H. Conscience.
»Vidim, kaj hočeš reči;« nadaljuje on, »gotovo mi hočeš očitati, zakaj podpiram njegovo skopost! Ne umevaš li, da tako varčujem le za se in za te? Ugovarjala mi boš morebiti, da nimam pravice do dedščine in da tudi ne bom ničesar podedoval. Tako se ti zdi, a temu ni tako! Stric Jan mi je volil polovico svojega premoženja, ostalo spada tebi. Poglej, Cecilija, na ta način bova enkrat imela vse zaklade starca; vse želje bova lahko zadovoljila; razpolagajoč z velikimi vsotami bova lahko predstavljala gospoda in gospo.«
Ker je deklica molčala, je mislil, da mu pritrjuje. Njegov glas je postajal še zmagovitejši, ko je nekoliko zasmeh-Ijivo nadaljeval:
»Posebno dolgo ne bova več čakala. Saj čuješ, da stric vsak dan hujše kašlja; s prsi ni nič! Pregovorila ga bova, da spiše oporoko, s katero bo nama vse zapustil. Zdaj bo šlo: to še lahko. Ce bo umrl — tega ne moreva zabraniti, potem bova pokazala, če znava uživati življenje ali ne!«
Dekle se je še bolj treslo, ko je poslušalo tako brezbožno govvorjenje.
Tis je molčal nekaj časa; pričakoval je njenega odgovora. A ker je nema in sključena sedela, jo je vprašal:
»Cecilija, ali še plakaš?«
Počasi je nato ustajala, šla je dva ali tri korake nazaj .ponosno je vzravnala glavo in je Tisa večkrat tako zaničljivo pogledala, da je prestrašen in začuden poskčil. Vedel le še ni, kaj naj misli o tem, kaj naj upa in česa naj se boji ker je bil Cecilijin obraz bolj vesel kot žalosten.
»No, kaj praviš,« jo je vprašal?
»Hinavski lopov,« je odgovorilo dekle s tihim glasom in z brezmejnim zaničevanjem.
»Kaj,« je Tis začuden vzkliknil?
»Tvoja žena naj postanem?« je nadaljevala Cecilija s srčno odločnostjo, »da bi ti pomagala še po stričevi smrti ga zasmehovati, — vdovam in sirotam krasti dedščino, ki jim po vsej pravici gre. Naj bom tudi živa pokopana, ob robu groba bi še klicala: ne in nikdar ne!«
tudi kdo na odbor zarobanti; če‘ tudi pade krepka beseda, navadno se ne misli tako hudo, kot se pove in če se krepko pove, ne smeš postati hud; pomisli, da človeku kar odleže, če pove, kar ga pri srcu tišči. Ne odbijaj ljudem, kar pravijo, nikar ne misU, da moraš imeti le ti prav; vedno misli, da imajo mogoče drugi prav in povej, da boš že o tem odboru poročal. Poročati pa moraš o tem odboru, ker odbor je za to, da upošteva in da dela za svoje člane in ne za čast in slavo in korist posameznih odbornikov, če so tudi morebiti predsedniki, delati mora pred vsem in v prvi vrsti le za koristi skupnosti. Hvala Bogu, v delavskih naših organizacijah se je tekom let udomačil tak duh; morebiti ne čisto v vseh, ampak v večini; duh sebične častilalkom-nosti in koristolubja in samolubja ni posebno krepak; se tudi ne more vglo-biti in pživiti, ker se je delo 22 let na polju katoliško demokratičnega slovenskega delavstva vkoreninilo in je v njih kaka samovlada nemogoča. Nevolja odbornikov bi odnesla čez noč takega nesposobnega predsednika delavske organizacije, ki bi delal kar po svoji glavi in ki bi preziral odbor; nevolja članov bi pomedla s takimi odborniki in odbornicami, ki bi hoteli delati proti volji članov. Moja izkušnja: kjer se je odbor ali predsednik prevzel, je šla tudi organizacija rakom žvižgati; niti solze nisem potočil za njo, če sem izvedel, da se je to zgodilo zato, ker je odbor samovoljno vladal aili pa je prepustil sploh vse delo predsedniku. Na zrušenih promilah takih organizacij so
se zgradili novi, krepki, demokratični zakopi, ki žive, ki cveto in rode tisočere sadove tudi med sedanjo vojsko; najhujši preizkušnji skromni organizaciji katoliško demokratičnega slovenskega delavstva.
. Tuintam čujem še pritožbo, da se tuintam prevzema odbor nad člani, da poizkuša tuintam kak predsednik uve-
Prestrašen brez besedi je gledal Tis ponosno dekle, ki ga je tako mogočno nadvladala, da je pobesil oči pred njo.
»Mislil si, da, sem pod predpasnikom prej ihtela,« mu je rekla! »Motil si se. Videla sem, kako se ti je odpiralo srce, molila sem k Bogu in se mu zahvaljevala, ker mi je tebe takega pokazal, kakršen si. Zdaj te poznam!«
Trenutno je bil on še presenečen, a ko se je prepričal o tem, da je deklo trdno odločeno, se mu je raztegnilo lice v maščevalen posmeh.
»A, tako meniš? Dobro. Bova videla, kako mine ta reč; našel bom sredstva, s katerimi te_ bom prisilil, če ne boš poslušala dobrih besedi,. Misliš, da me poznaš? Motiš se! Sem zlobnejšn kot misliš o meni. Na kolenih me bos še prosila, naj ti odpustim.«
»Tega ne bom nikdar storila,« mu je zelo hladno odgovorila.
»Kaj praviš, da tega nikdar nei storiš? Kar smejati se ti moram! Noričica, saj niti ne slutiš, da se celo tvoje premoženje nahaja v mojih rokah in da ti lahko odtegnem vse, da, tudi zadnji vinar.«
Ijavljaiti svojo voljo recimo, da prehudo. A prav posebno velikokrat tega iz delavske organizacije ne čujem; včasih je bilo takih pritožb veliko več. Kjer so še in če so upravičene, naj člani sami svoje opravijo.
Najbolj me veseli, ker že toliko časa nisem čul, da bi naše strokovne organizacije koga za to, ker je kritiko-val upravo ali odbor, izključile iz društva, iz organizacije. To dokazuje, da preveva našo strokovno organizacijo zdrav, svež, pravi demokratični delavski duh. Posebno strokovne organizacije morajo gledati na to, da osredotočijo v svojih vrstah vse delavstvo svoje stroke. To je pa le mogoče, da so odbori strpni in ljubeznjivi s svojimi člar ni. Drugače to ne gre. Jaz za svojo osebo sem načelno že dolgo vrsto let naj,-odločnejši sovražnik in naspi’otnik izključitve iz delavskih društev. To je mogoče, da nočem z enim ali drugim občevati, že vem, zakaj ne; a za izključitev iz naših vrst, iz naših organizacij pa nisem za nikogar. Vem, da sodi o tem vprašanju marsikdo drugače, vem pa tudi, kaj je zaklical naš Odrešenik in Zveličar na križu tistim, ki so f?a v svoji zaslepljenosti križali. Vem, glede na »kritikastre« in »nergače!« soidi eden ali drugi drugače in se naslanja na to ali na drugo učeno te-orijo, a kaj učenost, kakor jo tudi visoko spoštujem in cenim, več dam na lastno izkušnjo. Ta me je pa naučila Povesti, s katero zaključujem:
Bil sem še mlad, poln vzorov, navdušen; v nekem društvu so me izvolili za odbornika in če se prav spominjam, se celo za tajnika. Neko nedeljo je prišel v društvo neki delavec, ki je strašno sitnaril in zabavljal in se kregal in Psoval ljudi, ki sem jih spoštoval, ki sem jih imel in jih še imam rad, ker so 31 Pridobili velikih zaslug za praktično hvejdbo naših vzorov; tudi čez naša na-Vela se je kregal; izkratka, zaplula mi Je vroča, še mlada kri; v dveh odborih
sem izposloval večino, še celo soglasno, da smo ga izključili; če se še prav spominjam, sem ga celo v »cajtenge« dal. In nista minuli dve leti popolnoma, tako je zahtevala korist naše stvari, sem moral prav fejst sodelovati s tistim možem, ki je pošten človek, samo glavo. včasih izgubi, da ne izbira besedi. Od takrat sem pa rekel: Fant, naka, za izključitev pa že. nikoli ne boš, nisem in najjbrže tudi nikdar ne bom, ker vem, da je svet okrogel, da se vrti in da se ne je nikdar nobena juha tako vroča, kakor jo izkuhajo.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske sveze.
NOVE NAJVIŠJE CENE ŽIVIM PRE-ŠIČEM IN PREŠIČJIM PRIDELKOM.
Izšle so nove določbe o naj višjih cenah prešičem in prešičjim pridelkom. Ta določba je važna posebno za delavstvo. Naj se pazi na to, če se mesarji in drugi, ki so prizadeti, teh cen tudi dr-,že. Kdor se jih ne drži, naj se kar naznani pristojnemu okrajnemu sodišču, da ga bodo kaznovali. Zadošča, da se to naznani z dopisnico, samio priče se morajo' natančno navesti: torej natančno ime in stanovanje. Cene, ki jih objavljamo, veljajo za Kralnjstko; cene na Koroškem in na slovenskem Štajerskem dobite v »Miru« in v »Slovenskem Gospodarju«. Določbe slovejo;:
Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem
jz dne 20. julija 1916. 1., št. 22.373, s ka-terim se izdajajo izvršilni predpisi k ministrskemu upazu z dinei 6. julija 1916. L, drž.' zak. št. 211
o določitvi najvišjih cen za žive pre-šiče in za prešičje pridelke.
Na podstavi §§ 4, 5 in 7 navedenega ministrskega ukaza se zaupazuje:
§ 1. Kadar se prodajajo živi pre-šiči na drugem kraju, kakor na kraju prevzema (iz hleva), se ne smejo1 zahtevati in plačati višje cene, kakor so spodaj navedene:
a)	za pitane prešiče s težo od 60 doi 90 kg (prešiči za pitanje), kadar se prodajajo pitalcem in živinorejcem za nadaljno vzrejo za 1 kg žive teže 6 K 12 v;
b)	za pitane prešiče vsake teže, kadar se prodajajo, za klanje, za 1 kg po običaju Budimpešta - 'K6banya 6 K 94 v;
c)	za pršutnike s težo čez 40 kg, za 1 kg žive teže 4 K 80 v.
§ 2. Kadar se prodajajo zaklani prešiči (brez drobovja) v celih ali polovičnih kosih, se ne smejo zahtevati in pllačati za 100 kilogramov žive teže višje cene, kakor so spodaj označene: za prešiče brez drobovja, če se prodajajo z glavo in nogami, 700 K;
za prešiče brez drobovja, če se prodaji aj o brez glave in nog, 720 K.
§ 3. Kadar prodaja pridelovalec tistim, ki zopet prodajajo, se za 100 kg čiste teže spodaj navedenih prešičjih pridelkov ne smejo zahtevati in plačati višje cene, kakor so spodaj navedene: A, Za prirejeno, soljeno, prekajeno, papricirano in poparjeno slanino ter za druge vrste dezertne slanine:
za namizno slanino, surovo in soljeno 800 K;
za namizno slanino, prekajeno, 848 K;
za hrbtno slanino in za slanino v kosili, surovo in soljeno, 860 K;
za hrbtno slanino in za slanino v kosih, prekajeno, papricirano ali poparjeno, 910 K;	j
za dezertno slanino (mesno slanino) 910 K.
Kaidar se prodaja kaka druga vrsta masti in slanine, kakor so spredaj navedene, se za 100 kilogramov čiste teže ne sme. zahtevati in plačati višja cena kakor 780 K.
ril ,>>^ar vse v2©111!-« mu je odgovo-
»Gledal bom, da boš zasmehovaina 8bodena iz hiše.«
»Stori, kar misliš, da je prav!«
strici?' smrtni postelji te bode tvoj Klel!«
i Tiho in preplašeno je Cecilija vsled strašne grožnje sklonila glavo.
»Glej, glej! Ptičica pobeša poroti? je izginil neupogljivi prejšnji po-čemVe noreeval Tis? »Zadeti te ho-još! v globlje.- .Ven}> zaikaJ me zaniču-da bi^?^0	ga P01‘očila, ne
branili krem^ila in se fta radi lepšega ha la hi,11* ** res^ Tista vdova ima si-
ra4a vzel-!?ŠijeneŽa’ .pijancsa’ ,tcga bi
bosta , a • Kar vzemi ga, še beračila njeni S,kU)pai- Vem, tvoj tihi in priliz-dn0 trrn	prikriva občudovanja vre-
feni se	Veliko vztrajnost; a no-
di hjega kS; .ati samo nad teboj. Tubo moja niaši6 povod> da mene nočeš, Ran ja 1 bom Bart^lna mka zadela- Pre‘ dal bom, da prona1,? njegovo mater’ glc'
b^j miroval dokfeVVn11 Ne ^ er ju ne bom videl
stradati. Kdo bo kriv njunine nesreče? Nihče drugi, kot ti!«
Cecilijo so popolnoma uničile te strašne besede. Naslonila je svojo glavo na ognišče in se je v žalost zatopila.
Divje veselje je plamtelo na grdem obrazu neusmiljenega Tisa. Njegov pogled je bil tako neplemenit in grozovit, da si mislil, kačo vidiš v njem, ki s strupenim pogledom začara svoj plen in dopusti, da umre na tisočeri način, predno ga požre.
Čez četrt ure pride stric Jan doli,« ji je rekel. »Še enkrat in zadnjič, Cecilija, dobro vse premisli. Hočeš li mir ali vojsko z menoj? Češ li biti bogata in srečna, a hočeš postati dekla, morebiti celo beračica? Premisli, četrt ure kmalu mine.
Cecilija je dvignila glavo in je pla-kajoče odgovorila:
»Govoriti hočem tudi jaz; vse bom povedala svojemu stricu. Izpoznati mora tvoje licemerstvo; ker je dobrega srca, se bo gotovo zgrozil nad tvojo zlobo, ki jo niti ne sluti!«
»>No, no!« ji je odgodrnjal in se ji je porogljivo smejal; »govori, kolikor
hočeš, govori o mojem licemerstvu, kakor praviš, ponovi besedo za besedo, kar sem ti govoril! Verjel ti le ne bo. Dobrega srca je, seveda? A ravno zato bo storil to, kar hočem jaz. Le toži me; čim bolj me boš tožila, timbolje zame!«
Ko je to govoril, je polagoma tako padal z glasom, da Cecilija, ki je zopet naslanjala glavo na ognišče, konca njegovega govorjenja ni več slišala. Hinavski goljuf se je medtem splazil po prstih k stranskim vratom, zapustil je sobo in tiho, da se ni nič slišalo, zapahnil vrata od zunaj.
Čez trenutek nato je slišala Cecilija v notranji hiši glasno njegovo klicanje:
»Stric Jan! Stric Jan!«
Trepetaje je dekle poskočilo, pogledalo je po sobi in prestrašeno izdihovalo:
»Za Boga, k stricu je šel, da ga nahujska proti meni.
Hitela jei k stranskim vratom, da bi jih odprla, a klic obupa se ji je izvil, ko je videla, da je Tis zapah zunaj potisnil pred nje.
B. Za sveže svinjsko meso, in si-
cer:
za stegno, pleče, šinjak 780 K; za kare 860 K;
za rebrica in trebušno meso 700 K. C. Za prekajeno svinjsko meso: za gnjat, pleče, šinjak 900 K; za kare 920 K; ^ za rebrica in trebušno meso 800 K. Kadar se prodaja kaka druga vrsta mesa, kakor soi pod B in C navedene, se za 100 kg čiste teže svežega mesa ne sme' zahtevati in plačati višja cenal, kakor 700 K in za prekajeno meso ne več kakor 800 K.
V tem paragrafu določene naj višje cene veljajo za dobavo od pridelovalce ve železniške postaje brez omota.
Kadar se pošiljajo prešičji pridelki vsake vrste, se sme za omot zahtevati im platčati največ 1 odstotek prodajne cene.
§ 4. Za prodajo živih in zaklanih prešičev ter prešičjih pridelkov dolo-čene najvišije cene se umevajo, ako se proda za gotovinoi na kraju prevzema. Ako se kupnina upa, se smejo terjati čez najvišjo ceno sajmo obresti, ki ne presegajo obrestne mere meničnega eskompta avstrijsko-ogrske banke, veljavnega ob sklepu kupčije, za več nego 2 odstotka.
§ 5. Kadar se prodaja v trgovini na drobno, to jei, kadar se peposrednje oddajal porabniku, in sicer če oddaja pridelovalec v množinah do največ 15 kilogramov, in če oddaja tisti, ki zopet prodaja, se za en kilogram spodaj navedenih prešičjih pridelkov ne sinejo zahtevati in plačati višje cene, kakor so
spodaj navedene:
A. Za slanino in svinjsko mast: za nescvrto svinjsko mast vsake vrste (tolščo, trebušno mast) in za nepri-rejeno surovo slanino 8 K 40 v;
za scvrto svinjsko mast 9 K 40 v; za namizno slanino, surovo ali so-
ljeno s kožo 8 K 64 vin.;
za namizno slanino, prekajeno s kožo 9 K 12 v;
za hrbtno slanino in in za slanino v kosih, surovo ali soljeno, 9 K 28 v; za hrbtno slanino in za slanino v
kosih, prekajeno, papricirano ali poparjeno, 9 K 80 vin.;	.
(za dezertno slanino (mesno slanino)
9 K 80 v.
Kadar se prodaja kaka druga vrsta masti ali slaninej, kakor so spredaj navedene, se za 1 kg ne sme zahtevati in plačati višja cena kakor 8 K 40 v.
(Dalje.)
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani Je v
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo!
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgouino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
Sesata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. Meršol
Troovina z modnim io drobnim blaoom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, snkanoa Ud.
tfredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.

mm
im
■■j'
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
Jgnac Vok
Hm Specijalna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna uL6,
katera ima po ugodnih ce-
nah in obrokih od strokovna-II kov priKnano najboljše šivalne
__------ 1* stroje v Kvropiinto so PFAFF
v veliki izbiri in zalogi. lOlctna pismena gr&ranoljai
		w \\	\\	\\	\\	\\	\\	\\	\\	\\
j JL & E. Sili AEEMMIE ^	Velika zaloga manufakturnega blaga, različno z sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ^ S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — -	Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati g izbiri. Različno platno in Sifoni v vseh kako- J - vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje, s s Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za S postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti d = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni -	prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. % g	Priznano nizke cenel	ls	trg Sl®li ^ Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse g 5 vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: ? srajce, hlače, krila, bodisi iz Sifona ali pa tudi Sr p pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- -ših krojev iz pisanega blaga, Sifona, listra in s / klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- | finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti g. h žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. 5 Vedno sveže blago!	~ «
	
Ljudsko Posojilnico
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, \ lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po	31	01
4 IO
brez kakega odbitka, tako da sprejme ylož~ nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.