umiieiji aeiovne pr oiz v o an o su Ljubisav Markovič #ww # % | Tečaj poiitične ekenomi|e ij ro._ lzkoriščanje zmogljivosti '„„.„.* Za tak račun moramo upošte- enega vprašanja v zvezi z narav-«[ vat: več momentov. Res je nam- tem Prlme-ro je prehod z roinega žemo zgolj s povečanjem delav- naravnimi pogoji. Td se lahko re- nlrmi živLjenjskimi pogoji: v kak-fl[ reč, da daje 5 mlinov 2000-krat mlina na avtomatični hkrati tudi čeve spretnosti ki z boljšo orga- ducirajo na naravo samega 61o» šni meri so naravnd pogojl čini- večji produkt kakor vodni mlin. napredek v družbeni proizvodnji, nizacijo dela, marveč tudi s po- veka — kakor n. pr. na raso itd. telj razvoja človeSke družbe. Ob- Toda za njihovo izdelavo, raču- Prihranek in osvoboditev člove- polnira izkoriščanjem njihovih — in na naravo okoli njega. Zu- stojijo teorije, ki na to vpraša- najoč tudi hidrocentralo, je treba škega dela (zgodovinsko vzeto je protavodnih kapacitet. nanji naravni pogoj-i se v gospo- n3e odgovarjajo, da so naravno tnnogo več dela, kakor za vodai to zel° dolgotrajno gibanje. Kot Za današnjo proizvodnjo, kl Je darskem pogledu delijo na dva okoliSčine, morje in reke ali po- mlin. Prav gotovo nekaj stokrat vroesnl člea nastopa n. pr. mtin v dru.zben.ih merilih zamotana in velika razreda: na naravno bo- dnebje glavnd 6inite!ji družbeno- več. To je eden bistvenih mo- na vod°)' tesno povezana s strojn-mi na- gastvo živil, torej na plodnost ekonomskega razvoja. Kakor ve- mentov, ki ga je treba upošte- ^ iem ie Pr' avtamatičnem pravami in pogosto z entm sa- zernlje, bogastvo vodovlj z riba- mo< ta razlaga nd marksistična. vati. Razen tega rabi 5 mlinov in ^linu prednost, t. J. večja proiz- mim energetskim slstemom za mi itd., in na naravno bogastvo Kakor trdi marksizom, težišče nl hidrocentrala več delovne sile, vodnost dela? eelotno gospodarstvo, velja ome- sredstev za delo, kako-r so živii v naravnih okoliščinah, marvei kakor en sam vodn: mlin (pa tudi Ka-kor smo dejali, ]e pri avto- njeni pogoj tudi v širšem sml- slapovi, plovne reke, les, kovine, v razvoju materialmh proizva- bolj kvalificirane). In končno, matičnem mlinu opredmeteno slu. Ne velja samo kot vprašanje premag ttd. OdloCUni pomen ima jalnih sil. mlini in hidrocentrala so na- delo> W se v te-ku proizvodnje tzkorišeanja kapacitete posamez- v začetkih kulture prva, na višji Ni težko zavrnitl teorije o od- pravljeni iz trdnejšega materiala. Prenaša na proizvod, večje ka- ne tovarne ali rudnika, marveč stopnji razvoja pa druga vrsta ločdlnem pomenu narave. Dovolj Njihov fizični vek je daljši. Ce k°r Prl ročnem mlinu. Vendar pa vseh tovarn, rudnikov, naprav in naravnega bogastva.« (Marx, Ka- je, {e upoštevamo, da ]e čLoveška upoštevamo vse te momente, se na kiiogram moke prenese voztl v okviru celotnega gospo- pital I., str. 445, <¦ latinici). družba v teku zadnjih 2—3 tisoč tedaj nam le-ti pokažejo, da pro- manjša količina tega dela. Kako darstva. To povzroča potrebo, da z družbeno - ekonomskim raz- let prestaSa tri razldčne družbene duktivnost mlinov ni 2000-krat, to? To ^e zaradi tega, ker se ta — zlasti v pogojih socialističnega vojem> z Znanstve.nim.: odkritji in sistome, medtem ko se domala v temve« samo morda okrog 400- večia porcija dela, ki v teku gospodarstva — dosežemo dolo- z rastočo uporabo znanosti v pro- ničemer niso sp,remenili splošni krat večja kakor produktivnost, osmih ur prehaja z mlina na mo- Cen sklad v delovanju celotne izvodnem procesu se spreminja naraval pogoji. Zato je očividno, ki jo dosežemo z vodnim mlinom. k°. razprši na dostl razsežnejšo ekonomdke. tudi vloga naravnega faktorja v da z nairavaimi pogoji ne raore- površino, na mnogo kilogramov ekono.mskera življenju v slede- mo pojasniti propada sužnjepo- _. PrednOSt raZVitih SredsteV moke- Zat0 pa Je man-iša tuta Naravne OkoIiŠ^Uie tem smislu: sestniškega In nastarvka fevdaT-M 20 delO količma. ki preide na en talo- a) VednQ pomembno po. nega sistema aU pa prapada ka-W X ,' • • -» . i t Narava, zemljišče, vodovje, staja bogastvo »sredstev za pro- P^itaJizma in današnjega poraja- •Nafeli bi še nekatera vpraša- Oglejmo si preprost prirner! Ta gOZ<3ovii pcKlnebje itd. nudi sploS- Izvodnjo« t 1 bogastvo rudn^n nja socializma. nja v zvezi z vlogo, ki jo ima P°<"cua opredmetenega dela. k ne živijenjske pOgoje, pred.tav- vodne mrt\ itd. Arabski polotok' Toda napak bi bilo meniH, da sredstvo za deio kot činitelj de- * mhna PTeha^a na proizvod naj ya poij6i na k3,terern stojimo in kl je pretežno puščava ima prav marksizem ne upošteva pomena lovne proizvodnosti. bo recimo 200 ur, pn roCnem delujemo. Prav tako tudi gradi- mal6 -istlinskega in živalskega naravnih okoliščin za družbeno Sredstvo za de!o Je lahko stroj mUn" Pa sa™° l. ura- ^« avl°- vo, iz kat®a Je z delom nasta- — povrSinskega - bogastva. Dol- življenje. In to ne samo s stala- ali pa ročno orodje. V navede- maticnem mlinu je tore] avesto- lo družben0 bogastvo. Narava je ga stoletja Je bil brez gospodar- šča delovne proizvodnosti, tem- nem primeru sim pnmerjali re- krat veeja. trt racunaniu upo- nekakšao »skladlšče« livil In skega pomena. Tod^ zaradi svo- več tudi s stališča po3,peševanja rultat dela pri mletju moke v Stevamo. da proizvodnja traja 8 sredstev za deto. Kakor pa ve- jih ogromnih rezerv nafte ie v družbenega razvoja vobče. avtomatičnem rnlinu z rezulta- ur. Toda povrSina. ns katero se mo_ )e v ,em ,skla^iu, doka) dtorjev tal naravno ^h, ^, da Je Ev tom dela pri noletju i rofinim ' *™ ««« ^ •^™a"ae™ malo takSnih .tvari kl bi jih ta- boga, _ žai Se vedno samo za zibflka družb^, - eko»o«J^« E^J™r?JS8v s^jsru^ -sJ^ssrsK« so=^r;i !:^rrs Minih i.h.mo avtomaticnein ^"^" ^6n0 de^o materiala lahk° najdemo v tem nHca omogofata, da se delo vse- Evropa nima najprifcladnejHh Sm pa Jcoma %5 vivio 3e - S kifogram moke pri- ^™™ '»"»diseu.. kaksne povsod vse bolj povezuje z na- pogojev za «ovekovo iivljeaie. ™"™em mnuL i 400 krat deta dve minuti, 1 j. dvakrat to- *'!ke Jn kak,š"e *™blnac,je ravniml silami splošnega p»me- Ti so baloši v tropi^aih predelih, Tef Lahko Dr^Lta^iam; da liko (eno uro minulega opred- \ma*° U ™***\ Z™*™ t«« na, kakor so elektrlka. nuklearna kjer obilica rastliastva ia živaJ- le v attomat *ne^STnuric« mete^ga dela smo razdeliU na 5e na Sve^ ™**™ ^- Od- snergija itd. Po drugi plati -pa stva in milo podnebje omogotata poteka v pnsotnosti enega same- celo vrsto prednosti pred manj čina eioveškega dela napravi ras- !tZ ^!,,'„ T'unfxi "J!L- ohHke Cloveškeaa Hvlienja Prav ga (vfcokokvaHfldranega) de- razvitirni orodji. Ta ugotovit.v Mn. količine proizvoda, eetudi t^S.aSl^e »S ottiffl^« Nita 3,,tomat.čnega niti roftne- troja z rocn m or(xljem^^temve« :,„ tehn.cno-ekonorask.m. pogoji. va.nj hn opravljaTlje pO3lov napredoval. ga mhna druzb, n. poda« , na- tud, pr pnrnerjavi razhemh Clm ^je so razhke v naravmh m J _ vse t0Ptud,J teJ na'ravne naravnih okoli- rava. Tako prvo kakor tudi dru- »trojev, Ki jin uporabljamo za ^pogojih, tem bolj se razbkujejo , ,..„„,,.,. _ nplf,vsp.n «*• v. • m,,v go .red«tvo stahe določeno koll- '*to vrsto dela. To prednost ima- ,tud, koMČ:ne proizvoda. SVQd 61^škPM dpla Zzna ' P Eino dela. M Je potrebno, da bi io razvitejša orodja zato, ker de- Rudarji dc>br0 vedOj da se z P™Z in tihnifco SLroAno deio *Pxeveč razSipDa n"aVa ga Ju izdolMi. Toda avtomatični ali lujejo hitreje, močneje !n bol] ,sto koliUoo dela ta tehaike lah- °°*t]o°'n 'ko t^ok« dOnn,e M (člaveka' L3" M° drŽi M ^'f0' ta dana-šnje vazmeve običajni natančno, zaradi česar je večja fco dosefe ^^ večja proizvod- Trh L rn»n7^hniW ^ hllo kalCOT ma" °trOlka> ° ga mlin stane mnogo vefi. Zelezo- '" njihova napadalna površina nJa Ce je n. pr. rudišče buž]e ^V^^i,/.«'«. ™ na ditl" PrOT oaa Je vzrok- da n3e" betonska stavba, razni stroji, in učinek v proizvodu. Premoč površtai in fe vsebuje večjo ko- otodM^5?Wl11 Razen teea nitl «ov razvoj ne naataae po narav- oprema. vse to je požrlo ogrom- stroja je tudi v tem, da goni več- Mlao da,ne kovine. 2elezIla ruda P^* * *"^nlk»Srth nafavnih ni nuJnostl- »'valisce kap.ita.la no količino dela, preden se je iz- Je Stevilo orodij in hkrati z rax- ima lahko nekje 60 odstotkov 61- P°.maflJkaaJe n*k«tenh naraviuh niso tropLčnl predeU z nphovo oblikovalo i* gmote naravmega »"'h Pla« napada predmet dela. ste kovine. nekje pa samo 20»/o. mmeralw ^.ne P°meru revš«" razsipno vegetacijo, temve« materiala. In ker mlin goni elek- Gospodaraki učinek j« - po- Ce so vsi drugt pagoji enaki, bo ne. S..po^° znanostl l* te^ ^merni pas. Osnova za druzbeno tri«na energlja. moramo upo&te- ^ast proizvodnostl dela, večja ta naravna okoliščina omogofcila, mke 61ovek daffaes sam P^zvaja deUtev dela ni absotatna P^lod- vati budi delo, uporabljeno za masa proizvodov m manjša tista da ^ tsta koiičina dela (in teh- v tovarni mnog° .mmeraiov«, se nost zeml,je< temveč njena dife- postavit&v hidrocentrale. za tran- koli6ina dela. ki se v njih opred- Qi,ke) v prvem primeru dala tri- p!"a^' ~ naaomestiKe za K(wne, renciranost, razaoHčn<»t nienill sformatorje, daljnovode itd. Oči- meti. ferat ve6 železa kakor v drugem v^aKna 1M-> Kt so pogosio do^si naravnih proizvodov; s tem pa, vidno vsebuje to rar.vlto sredstvo Toda tu se pojavlja neki odlo- p.ri,meru. Delovna proi-zvodnost oa *naravniltt<1- da človek spr&minja naravne mno«o opredmetencga človeške- fi'en pogoj za to prednost, t. j. bo v prvem priraaru trtkrat več- Toda naravne okoliS6iae ven- okoliščine, v katerih živl, pove- ga dela, t. j. minulega dela. 2a vefjo proizvodnost dela. Ta ja dar ostanejo vedno eden od Sini- juje različnost svojih potreb in Delo,'op.redmete.no v ročnem Pog^j Je — popolno izkoriščanje Prav tako je znan0> da ribno teljev delovne prpizvodnosti. Te- sposobnosti, sredstev za delo in mlinu, je neznatno v primeri z napadalne moči sredstev za delo, bo,gastvo morij in rek bistve-no ga dejstva ne more spremenitl natinov dela. Nujnost, da se nad delorn, ki ga vsebuje avtomatični i^koriščanje celotne proizvodne vpiiva na uspeh v ribotovu. Zna- noben razvoj materialnih proiz- naravno silo opravlja dmžbena mlin. Ali je potem kaka korist kapaciiete. Le v tem primeru do- no je tudi {o, v kotekšni meri vajaln.ih sil. Le-ta sicer lahko kontrola, da se z njo goapodari, Od tega, ali dosežemo kak pri- sežemo tUto veliko površino pro- pl<>dna zem]ja iti ugodno podneb- spremeTii vlogo naoravnih okoli- da se ta z detom človeških rolt hranek v človeškem delu, če na- izvodov — kilogrami, metri — ln je vpHvaita na visoke donose raz- Sčta v tej meri. da te niso ve« podredi ali velikopotezno ukrotd, mesto ročnega mlfcna v proizvod- iraanjšanje tiste porcije mlnu- nih poljedelskih kultur. Na to tako hudo odtoatoe, kakor so ima odločilno vlogo v zgodovinl nji uporabljamo avtomatični 'ega dela, ki se Prenaša na enoto vpra.žanje se bomo še vrnili, ko bile v prejšniih cbdobjih ali ka- fcndustrije. Tak je bil prinier 2 mlin? AH enota proizvoda — ki- proizvoda (pod tem pogojem je ^^ obravnavaU zemljiško kor sodanes v zaostalih deželah, regulacijanu rek v Egiptu, Lom- logram moke — vsebujc manj proizvod maaj obremenjen s ta- ren,t0. zlasti v kmettjstvu. Toda tudi v bardiji, na HoLandsikem itd., ala dcla, rainulcga in živega skupaj, ko imeno-vano amorfcizacijo). Med naravne okoUščine pa prihodnje, ko bodo materialne v Indiji, Perziji itd., lojer je na- fe upoštevamo. da se v osmih Torej ni dovolj sarao to, da spada tudi sam eiovek — kot ra- proizvajalne sile še mnogo bolj makanje z umetnimi kanald da- urah prenese z mllna na prooz- zgradimo moderne tovarne in sa, kot bitje z določeao fizično in razvite, bodo koli«ne bogastev, jalo zemljišču ne samo neogibno vod velika količina minulega de- moderniziramo rudnike. Da bt se psihično konstitucijo, čeprav je ki nastanejo l dotočeno maso vodo, temveč z njenimi usedlma- la, tistega deia, ki se je opred- tova-rne in rudniki »izplačali«, to slednja tudi sama pre.težno pro- dela, še vedno odvisne od narav- mi tudi mineralno gnajilo z gora. metil v samem mliou? Ce je od- je da bi se povečal praizvod in izvod družbenega ra^voja. nih okoliištin — vsa.j v tistih pro- Skrivn.ost industrijskega razcve- govor pritrdilen, lahko trdimo, hkrati dvignila tudi delovna pro- »Ce jo abstrahiramo od bolj ali izvodnih panogah, ki so izhodišč- ta v Spaaiji in na Sicilijd v času da je d&lo z avtomatičnim mli- izvodnost, je zlasti potrebno po- manj razvite oblike družbetie na stopomja v predelovanju na- arabske o-blasti nam poaasnjuje nom bolj proizvodno kakor pa polno izkoriščanje njihove na- ppofevodnje, je delovna pro-iz- ravnih materdj, n. pr. v rudai- kanalizaciia.« (Marx, Kapital I. delo z ročnim mlinom. ŠeJe v padalne moči. Tega pa ne dose- vodnost še vedno povezana z stvu. str. 446—447, v >lattn,ici.) Urednlštvo *.n glavna aprava »Naše skupnosti. (v srbohrvaSčlnl »Naže zajednioec) Beograd, Dečanska 35/IV. telefon 20-118. — Glavni tn odgovorni uvednik LJublsav Markovi« - UrednlSkl odbor ln dopis.ilStvo za Slovenljo. Ljubijana. Ul. Toneta TomSiča 9/II., telefon 21-605. — Uprava »Naše skupnosti« za Slovenijo, Ljubljana. UL Toneta TomSifa 5/11. telefon 21-832. poštnl predal 29, tekoči rafun prt Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-5-Z-367, s posebno oznako »za JJaSo skupnosfc. — Tiska Casoplsno-založnlško podjetje »Slovenskl poročevalec«. — Za tisk odgovoren Franc PleveL