(fJJE, 11. MARCA 1976 — ŠTEVILKA 10 — LETO XXX — CENA 2 DINARJA
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ  SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Drage »bivše delavke za strojem v Metki«, kako naj se pogovarjam z vami, 6e
pa sploh ne vem s kom imam opravka. Anonimn< pismo je zato romalo v koš!
Odbor za filmsko vzgojo prt občinskem svetu ZKPO Celje je določil tri najboljše
spise na temo TDF in jih nagradil s knjiinimi nagradami po temle vrstnem redu:
Jana KREMENšEK. Mehta SOTLAR, Ljubica CENTRIH. Vse nagrajenke so iz celjske
gimnazije. Njim bodo nagrade vročene, ob priložnosti pa bomo objavili tudi njihove
spise. Vodstvu gimnazije in mentor jam gre izjemna zahvala za sodelovanje, škoda,
da na drugih šolah ni bilo tolikšnega razumevanja.
Ob 8. marcu smo o uredništvu prejeli čestitke, namenjene našim bralkam in
kolegicam v uredništvu. Prva na^a je čestitke sporočila na kartici naša zvesta bralka
PANIKA ŠKORJANC iz Celja. Takole piše: »Vsem tovarišicam čestitam k dnevu
žensk in lepo pozdravljum!« Enako in hvala!
VAŠ UREDNIK
Stran 10: TKANINA IN POTROŠNIKI - Stran 13: ŠOLA BREZ KLJUČEV
" _.________
Že so se začela prva
spomla d a nska kmečka
opravMa, pa je sneg
vse zaustavil. Nič za-
to. Danes objavljamo;
sliko, polno optimizma;
in_de Iovnega  poleta, \
pa čeprav brez traktor-'
ja in v klasični zased-
bi v prizoru oranja. Tu-
di tale marčevski sneg
bo ob prvem sončnem
žarku kmalu s ko pn e[
in podoba na širnih
polji se^bo^ sprenneni-
la. Vse več bo takšnih
prizorov kot je ta, ki je
že bil narejen ob prvih
močnejših sončnih
žarkih.
Foto:
DRAGO MEDVED
hmm NIT: VEC, A MANJ
Kakor koli že obračamo
predlog splošne in skupne po-
rabe Z8 letošnje leto sešte-
vamo in odštevanje, pondira-
mo, vselej dobimo enak re-
zultat: sredstev, ki jih bomo
letos porabili za družbeni
standard, je več za dobrih 11
odstotkov, a to je vendarle
manj (realno), kot smo pora-
bili lani. To je srž letošnje
splošne in skupne porabe in
Hkrati odgovor, kako se druž-
bene dejavnosti vključujejo v
zahtevo časa stabilizacijskega
vedenja. Pravzaprav pa je to
iztočnica letošnje porabe. To
je še morda najboljša, naj-
primernejša beseda. Kajti, še
najlažje je sestaviti predlog
porabe (čeprav ne bi rad
Zmanjševal  vrednosti  napor-
nega pa tudi mučnega pri-
pravljalnega postopka polne-
ga prerekanj, usklajevanj, po-
puščanj — in tudi pretenta-
nih odločitev), mnogo težje
je uskladiti besede (potrebe
in želje občanov) z dejanji
(omejena sredstva). Slednje-
ga pa seveda ni mogoče ta-
ko enostavno, kot je to mo-
goče izreči, uresničiti. Nava-
jeni smo namreč, da vsak
porabnik pa tudi sleherni
med nami pridaja svoje po-
trebe in želje spisku, že itak
preobsežnem, da bi ga lahko
uresničili.
Ko je predsedstvo občinske
konference SZDL Celje na
nedavni redni seji obravna-
valo predlog območnega dru-
žbenega dogovora  o delitvi
dohodka in priprave na javno
razpravo, je med svojimi sta-
lišči poudarilo predvsem ta
vidik. Zadolžilo je vodstva
organizacij SZDL in sindika-
tov, da v krajevnih skupno-
stih in temeljnih organizaci-
jah združenega dela organizi-
rajo razprave tako, da bodo
delovni ljudje in občani za-
(/estno sprejemali odgovor-
nost in uresničevali sprejete
dogovore. To bi nekoliko po-
enostavljeno rečeno pomeni-
lo, da moramo imeti pred
očmi razvojne cilje, F>olitiko
porabe, globalne družbene po-
trebe, ne pa parcialne rešit-
ve, posamezne probleme.
Družbena odločitev, da umi-
rimo hitrejšo rast družbene
porabe in režije in da z več
»manevrskega prostora« omo-
gočimo krepitev gospodarske
rasti — brez nje pa ni mo-
goče zagotavljati družbenega
razvoja — mora zdaj prodreti
v zavest, rekli bi pod kožo
vsakdanjega ravnanja in ve-
denja. To pa seveda pomeni
tudi, da znotraj te porabe ve-
lja iskati možnosti prerazpo-
reditve sredstev, zavzemati
se za selektivno porabo. Zdaj
nam sicer nič drugega tudi
ne preostane, saj vseh naših
potreb in želja ne bomo mo-
gli zadovoljiti. Toliko bolj po-
membno je zato, da se pre-
udarno lotimo programirane
porabe.
Prihodnje dni bodo skup-
ščine samoupravnih interes-
nih skupnosti ocenile, vsaka
za svoje področje, javno raz-
pravo, evidentirale bodo po-
bude in predloge. Zaenkrat
je še preuranjeno povzeti in
strniti stališča zborov delov-
nih ljudi in občanov — to bo
storilo predsedstvo občinske
konference SZDL na eni pri-
hodnjih sej. opozoriti pa ve-
lja na uresničevanje socialne
politike v tem letu, ali še do-
ločneje, na dva njena vidika.
Gre za praktično uveljavlja-
nje zmanjševanja socialnega
razlikovanja in drugič, za od-
pravljanje pKjsledic pretekle
stopnje zgodovinskega razvo-
ja. Konkretno vzeto gre za
'aven družbene pomoči oseb,
ki so prav te pomoči najbolj
potrebni. Tokrat predvsem za
materialno pomoč. Kajti po-
lovica najnižje p>okojnine aH
tretjina poprečnih življenjskih
stroškov ni družbena pomoč,
ki bi zagotavljala eksistenčni
minimum.
Primer navajam le za ilu-
stracijo, zdaj težjega dela ob-
likovanja porabe. Poreče kdo,
komu naj vzamemo! Vsi se
odrečimo marsičemu. Spet
primer. Koliko damo za ka-
vico, alkoholček pa nepotre-
ben telefonski pogovor m
kakšen »sindikalni« izlet pa
še in še — seštejmo vse te
postavke, morda ho že to za-
doščalo, da bodo družbene
denarne pomoči res takšna,
kot jih imenujemo in ne bo-
do imele priokusa samaritan-
skega odnosa.
BOJAN VOLK
Celjsko hortikulturno društvo je tudi za ta čas pripravilo več zanimivih strokovnih demonstracij, ki so namenjene ne samo društvenim članom,
marveč tudi drugim, skratka vsem, ki jih zanima delo na vrtu, med sadnim drevjem itd.
Tako bo v ponedeljek. 15. t. m. ob 15.30 prikazan rez vinske trte-brajde pri Ivanu Cerovšku, v Japijevi ulici na Polulah. dva dni za tem 17. marca,
ob istem času. 15.30, pa pri Francu Kolarju. v Krašovčevi 4 na Polulah obrezovanje sadnega drevja.
Obakrat bo zbirališče pri gostilni Logar.
Tudi na Ostrožnem bosta dve demonstraciji, in to 16. marca pri Krivcu rez vinske trte, ter 17. marca prav tam še obrezovanje sadnega drevja. Zbi-
rališče udeležencev bo pri gasilskem domu na Ostrožnem.
V četrtek, 18. t. m., pa bo ob 18. uri v Narodnem domu predaval inž. Vid Korber o sodobnem sadjarstvu v Ameriki.
2. stran — NOVI TEDNIK
St. 10 -- 11. marec 197«
OBMOČJE
ODPIRANJE VRAT
Pravzivprav presenetljivo.
Pobuda je prišla iz Ljubljan-
ske banke in republiškega
sveta za mednarodno sode-
lovanje. Sodeluje tudi gospo-
darska zbornica. Gre za tes-
nejše gospodarsko povezova-
nje s štirimi nordijskimi dr-
žavami: Švedsko, Norveško,
Finsko in Dansko. Za mno-
ge kolektive nič novega. Mno-
ge delovne organizacije so
imele pred leti tesnejše sti-
ke s tem trgom. Nekatere
ga zdaj nimajo več. S cena-
mi svojih i^elkov namreč
niso vzdržale konkurenčnega
boja. Umaknili so se. Tudi z
izgovorom in utemeljitvijo,
da je izvozna stimulacija pre-
šibka.
Zdaj se vrata na to trži-
šče znova odpirajo. Roko po-
nujajo tudi Skandinavci. Na
naši strani j« do\'olj priprav-
ljenosti. Zato bodo prihod-
nje dni v vseh štiriii drža-
vah tudi simpoziji, na kate-
rih se bo predstavilo naše
gospodarstvo in pokazalo,
kaj lahko daje, kje lahko so-
deluje in povezuje sredstva
s tujim kapitalom, kaj lah-
ko uvozi in podobno. Pri
vsem tem ne gre samo za
uvozne in izvozne posle. Gre
tudi za druge oblike medse-
bojnega povezovanja in celo
skupnega sodelovanja v deže-
lah v razvoju.
Vrata se torej odpirajo tu-
di gospodarstvu širšega celj-
skega območja. Prvega razgo-
vora o tem sodelovanju se je
od več kot trideset povablje-
nih udeležila le komaj peti-
na. Prvi odziiv torej več kot
skromen. Zakaj?
Zanimiva je še ugotovitev,
da se lahko y ta prfizadeva-
nja uspešno vključijo tudi
naša zdravilišča. Zlasti Šve-
di se zanimajo zanje. Na pr-
vem razgovoiii predstavnikov
zdravilišč s širšega celjskega
območja ni bilo, ker jih nih-
če ni povabil. Upajmo, da je
zamujeno popiravljeno.
Akcija je torej stekla. Vse-
kakor zanimiva, navzlic ne-
katerim bridkim izkušnjam,
ki jih imajo kolektivi s po-
slovanjem v nordijskih deže-
lah in sploh z zahodnim tr-
žiščem. Akcija za novo pove-
zovanje pa daje tudi ko-
lektivom možnosti, da oceni-
jo lastne sposobnosti in mož-
nosti za konkurenčen boj na
izredno zahtevnem trgu. In
prav ta analiza naj bi sku-
paj z ureditvijo vprašanj
okoli stimulacije izvoza dala
novih moči. Tudi za nastope
v nordijskih državah.       MB
KMETIJSTVO
Ni naključje, če se organi
občinske skupščine, zlasti pa
izvršni svet, z vso odgovor-
nostjo lotevajo tudi vpraša-
nja kmetijske proizvodnje,
preusmerjanja kmetij, njiho-
ve spe^^ializacije in podobno.
Četudi ima industrija v obči-
ni primarno mesto, kmetij-
stvo ni zapostavljeno. Se več,
po prizadevanjih, ki so očitna,
sodijo tudi ta vpnasanja v
prvi plan, še zlasti, ker gre
za proizvodnjo hrane, za pri-
delovanje vrtnin, ki jih mesto
močno potrebuje.
V Celju je izvršni svet že
lani sprožil akcijo za ustano-
vitev samostojne temeljne or-
ganizacije združenega dela za
kmete kooperante. Pri tem
ni šlo za organizacijsko spre-
membo, marveč za težnjo, da
bi ta reorganizacija dala svoj
delež pri večjem povezovanju
kmetov, v doseganju boljših
proizvodnih rezultatov, žal, je
pobuda obtičala na pol poti.
Zaenkrat še ni dobila širše
podpore, ki je bila nakazana.
Sicer pa, nič izgubljenega.
Delo bo moralo steči naprej.
V občini se je doslej že
75 kmečkih gospodarstev od-
ločilo za speciidlizacijo pro-
izvodnje. Okoli 25 od skup-
nega števila jih je svojo na-
logo že opravilo, druga go-
spodarstva so še na poti, da
z nujnimi naložbami rešijo
svojo osnovno proizvodno na-
logo. Vendar se pri vsem
tem zdi, da je specializacija
preveč usmerjena v mlečno
proizvodnjo in pitanje, pre-
malo pa v pridelovanje vrt
nin, kar je za mesto in nje-
gove prebivalce velikega po
mena. Zato ni naključje, če
je tudi izvršni svet priporo-
čil, naj bi tudi pridelovanje
vrtnin dobilo na poti speci-
alizacije večji poudarek. To
je tudi zahteva trga, na kate-
rem se čuti veliko pomanjka-
nje vrtnin.
Zaradi izredno slabih vre-
menskih razmer je bila lan-
skoletna kmetijska proizvod-
nja v občini za približno tret-
jino manjša od običajne. Za-
to tudi napori, da bi bila
letošnj.a in naslednje boljša.
Zato tudi nove pobude za
davčne olajšave tedaj, kadar
se kmečki gospodar odloči za
specializacijo proizvodnje, za
naložbo, ki v nobenem pri-
meru ni majhna in terja po-
leg posojil tudi precejšnja
lastna sredstva.
M. B.
VITANJE
Mednarodni praznik žensk
je sicer za nami, formalno.
Naloge, ki jih ta praznik na-
reikuje, pa so naravnane na
mnogo daljše obdobje. O teh
je razmišljal tudi kolektiv os-
novne šole Vitanje, kolektiv,
ki je v večini ženski in v
katerem o kakršnikoli zuna-
nji kršitvi enakopravnosti ni
sledu. Vprašanje pa je, sli
imajo te delovne tovarišice
primerne in enakopravne
možnosti za izvenslužbeno
dnižb€nopc'li*:čniO udejstvo-
V3.nje, posebno matere. Za-
kaj? V tem kraju ni organi-
ziranega varstva za malčke
do treh let. Prav tako njiho-
ve matere nimajo možnosti
za popoldansko varstvo. Tak-
rat pa se v glavnem odvija
družbenopolitično delo. Ven-
dar se tovarišice v šoli - dob-
ro zavedajo, kako potrebna
je pravilna enakopravna vzgo-
ja obeh spoi^ov 2ra zjdravo druž-
bo bodočnosti.
Vsi na šoli so v celoti pri-
staši in uresničevalci napred-
ne in enakopravne vzgoje
mladine. V tem d\xhi\ orga-
nizirajo pouk in celotno živ-
ljenje na šoli. Opazne so veli-
ke spremembe pri obnašanju
mladine. Odnosi med spolo-
ma so pcsta.li prLstnl, spro-
ščeni, naravni. Mešano sede-
nje, družno delo v prostovolj-
nih dejavnostih, vodstvene
funkcije deklic itd., so narav-
ne in same po sebi umevne
zadeve.
šola dehije na slabše razvi.
tem kmečkem okolju, kjer se
ioakopravnost ženske   tež^e
uveljavlja. Tako je bila žen-
ska vzgajana. Navzlic temu se
gledanje na žensko počasi
spreminja. Tako opažajo vse
več očetov na roditeljskih se-
stankih. V svetu staršev je
polovica moških.
Učitelji se zavedajo potrebe
po šolanih kadrih. Vedo tu-
di, da kmečka gospodinja ali
žena v delavsko-kmeč-l^i dru-
žini ne bo mogla biti ena-
kopravna proizvajalka v spe-
cializiranih pogojih današnje-
ga tržno proizvodnega gospo-
darstva, če ne bo izobražena.
Zato so mentorji pri poklic-
nem usmerjanju učencev os-
mega razreda posebej pozorni
do tistih, ki bodo ostali na
kmetiji. Te otroke obeh spo-
lov skušajo usmeriti v na-
daljnje šolanje v kmetijsko
gospodarskih šolah. Le tako
naše hribovske kmetiije ne bo-
do propadle.
Nadalje navajajo in vceplja-
jo mladini spoštovanje in
hvaležnost do ostarelih par-
tizanskih mater in bork. Ob
novem letu jih otroci obisku-
jejo in prinašajo voščila. Prav
tako rvavajajo otroke, da obi-
skujejo osamele ostarele lju-
di, jim pnnašajo pošto, nosijo
nujne potrebščine iz trgovin
in jim še drugače pomagajo.
Na šoli v Vitanju vzgajajo
enakopravne mlade ljudi z
zavestjo, da je za to potreben
boj. Zato se njihovo delo za
dosego enakopravnosti ni
končalo z letošnjim osmim
marcem, pač pa se bo na-
daljeivaJo.
FRANJO MAROŠEK
SDK
V OBMOČJU
NOVA
POTA
Služba družbenega knji-
govodstva v Celju je ubra-
la pot, ki je že na začet-
ku naletela na ugoden
sprejem. V svoje delo
namreč uvaja nekatere
novosti, ki kažejo, da želi
nastopati tudi v preven-
tivnih akcijah, da se želi
bolj kot doslej približati
združenemu delu in mu
pomagati. Seveda, pri
vsem tem ne gre za to,
da bi prezrla tisto, kar
je treba zatreti in pre-
gnati. Toda, ne gre samo
za to.
V tej akciji je bila
služba družbenega knjigo-
vodstva v Celju pobudnik
razgovorov z najvidnejši-
mi predstavniki družbeno-
političnega in gospodar-
skega življenja v vseh ob-
činah. Delo je .steklo tudi
na medobčinski ravni. V
vseh teh primerih je šlo
za razgovore o delu. vlo-
gi SDK, o pomoči, ki jo
lahko daje združenemu
delu in še za kaj. Tudi
o stanju, problemih in
načrtih, s katerimi se
ukvarjajo  pri  SDK.
Stalne analize poslova-
nja in gibanja najbolj po-
membnih kazalcev gospo-
darjenja, ki jih SDK ob-
javlja, so vsekakor prvi
korak na poti do združe-
nega dela. V teh številkah
so prvi signala. Dobri in
opozorilni.
Pomembna novost je
tudi v tem, da finančni
inšpektorji, vselej, kadar
pridejo v delo-vTio organi-
zacijo, navežejo stike tu-
di s samoupravno delav-
sko kontrolo. Delo inšpek-
torjev dobiva tako dru-
gačne dimenzije, drugo
vsebino. Prav tako bi lah-
ko trdili za samoupravno
delavsko kontrolo.
To so prvi koraki. Novi
na tej poti. Ne pa edini.
Služba družbenega knji-
govodstva skuša v stikih
z združenim delom ugo-
toviti še druge oblike za
sodelovanje in pomoč.
M. B.
CELJE
Celjska stabilizacijska aK-
cija iz lanskega leta Vsa.kia
TOZD ena inovacija bo dobi-
la v ponedeljek popoldne v
veliki dvorani Narodne.ga
doma v Celju pomembno po-
trditev, da je bila koristna
in potrebna. Občinska raz-
iskovalna skupnost in ob-
činska konferenca sociali-
stične zveze sta namreč obja-
vila javni razpis za podelitev
nagrad in priznanj za naj-
pomembnejše inovacijske do-
sežke v letu 1975 v celjskih
delovnih organizacijah. Raz-
pis sicer ni doživel izjemnega
odmeva. Samo iz sedmih de-
lovnih organizacij so poslali
17 predlogov za podelitev na-
grad INOVATOR 75 in priz-
nanj. Ne glede na to pa mo-
ramo upoštevati, da so v več
delovnih kolektivih že sami
opravili temeljito analizo in
izbiro in so tehtno premislili,
katere inovatorje naj pred-
lagajo za občinska priznanja.
Natančnejša analiza celotne
akcije Vsaka TOZD ena ino-
vacija bi pokazala na pre-
cejšnje napore v nekaterih
delovnih sredinah, kjer so
mnogo storili za spodbujanje
inovacijske dejavnosti, pa tu-
di za normativno samouprav-
no ureditev tega pomembne-
ga področja dela.
Ponedeljkovo podelitev
celjskih občinskih priznanj
INOVATOR 75 moramo oce-
njevati tudi v celoti celjskih
prizadevanj, kakor jih naka-
zuje predlagani družbeni do-
govor o obveznostih pri p
speševanju inovacijske dej|
nosti v občini. O tem dog
voru so v teh dneh razpra
Ijali  nia  zborih  delavcev
občanov.  Saj  gre  za  doh
memt,  ki  naj  bi   spcdbu<
razmah  izumiteljstva,  inov
cij,   tehničnih   izboljšav    i
dajanje  koristnih  predlogov
Uspešna izvedba določil dnij
benega dogovora ne bo sami
zagotovila spremembe v on
ganizaciji dela in v oblikoi
vanju  drugačnega  miselnega
odnosa do pomena inovacij,
ske dejavnosti ter znanstve-
no-raziskovalnega   dela,   pač
pa bo prispevala tudi k dvigu
produktivnosti dela. K sreči
tudi v celjskih delovnih sre.
dinah vse bolj     prevladuje
spoznanje,   da   postaja   zna^
nost neposredni produkcijski
faktor.
Slovesna podelitev občin-
skih nagrad in priznanj, ki
jo organizirata občinska raj
iskovalna skupnost in občin
ska konferenoa SZDL Celj(
ne bo samo priložnost ?
družbeno oceno. kakor j
uspela akcija Vsaka TOZ]
ena inovacija. Bo tudi mo
na spodbuda različnim k
misijam za spodbujanje inoj
vacijske de.ievnosti, predvsenj
pa vsem inovatorjem, ki so s
že doslej močno prizadeva
za razmah te dejavnosti. ^
ponedeljek bodo podelili
nagrad INOVATOR 75 in 1
priznanj.
VRH NAD JURKLOŠTROM:
VODOVOD MLADINE
Skupno s krajevno skupnost.jo Jurklošter pripravlja OK
ZSMS Laško mladinsko delovno akcijo. Meseca niuja bo
25 mladink in mladincev z,q;radilo v 20 dneh 3 km dolg vo-
dovod z zajetjem prebivalcem Blatne.ga vrha pod Voluško
goro nad Jurkloštrom.
Krajani sami bodo preskrbeli potrebna finančna sred-
stva, material, strasirali bodo smer vodovoda, ki bo pote-
kala po gozdnatem in travnatem poboč.ju Voluške gore do
Blatnega vrha. Pomagali bodo pri delu in zbiranju sred-
stev, mladina pa se bo potrudila, da bodo dela pravočasno
in pravilno izvršena. Brigadirji, ki bodo tvorili brigado,
imenovano po izredno znani družbenopolitični delavki Stan-
ki Vizovi.šek in dele.satki 10. kongresa ZKJ, ki je imirla
pred kongresom, bodo živeli v zgradbi Kmetijske zadruge
Laško na Marofu. Pred naselitvijo bo potrebno zgradbo še
popraviti, ker jo je poškodoval potres in je sedaj skladišče
za poljščine.
Prepričani smo, da bo pomoč krajanov, pripravljenost
družbenopolitičnih organizacij, da pomagajo pri pripravlja-
nju in izvedbi, prinesla tudi ljudem zadovoljstvo v hiše, ka-
tere so še sedaj brez vodovoda. Upamo, da ne bo težav in
da bodo vsi zainteresirani in za to akcijo odgovorni pri-
skočili na pomoč krajevni skupnosti kot mladinski orga-
nizaciji.     _ F, LAPORNIK
FRANC
BOROVNIK
Verjetno je med rmj-
srečnejšimi krajani Pesja
bil zadnji petek prav Franc
Borovnik, predsednik tam-
kašnje krajevne skupno-
sti. Vesel in srečen zato,
ker jim je uspela velika
akcija — izgradnja pre-
potrebnega vrtca za 80
otrok.
»Mnogo krajev smo mo-
rali obiskati in veliko po-
govorov opraviti, predno
smo lahko začeli graditi
vrtec. Največkrat se je
zataknilo prav pri finan-
ciranju. Srečo pa smo
imeli v tem, da so se iz-
vajalci držali — vsaj pri-
bližno — predvidenih ro-
kov, tako da nismo veliko
kasnili. Dela so opravlje-
na kvalitetno, tako da bo-
do naši malčki z novimi
prostori vsekakor zado-
voljni.
Z^aj nas čakajo nove
naloge, in sicer izboljšava
nekaterih cest v naši kra-
jevni skupnosti, če bomo
še naprej tako složni, kot
doslej, bomo zmogli tudi
to nalogo in naš kraj bo
še lepši, kot je že.«
S takšno zavzetostjo
pripoveduje Franc Borov-
nik, ki je že vrsto let
med najaktivnejšimi ob-
čani v krajevni skupno-
sti Pesje. To je kraju, ki
se je zlasti v zadnjih le-
tih izredno razvil in po-
stal že skoraj malo me-
sto. Franc Borovnik prav-
zaprav ne pozna prostega
časa,  saj ima poleg red-
nega dela še veliko dela
na terenu v različnih or-
ganizacijah. Rojen je bil
pred 40-timi leti v Slovenj
Gradcu, poročil se je pred
šestnajstimi leti in ima
dva sina ter seveda ženo,
ki nd zaposlena in tako
doma skrbi za vsa števil-
na dela svojih treh mo-
ških.
Franc je končal Rudar-
sko industrijsko šolo v
Trbovljah in se po odslu-
žeTiju vojaškega roka za-
poslil v velenjskem rud-
niku. Ker ni mogel miro-
vati in ker ni bil zadovo-
ljen s svojo takratno izo-
brazbo, se je vpisal še v
nadzorniško šolo in jo tu-
di uspešno končal. Neka-
ko leta 1960 pa se je za-
čela strma in plodna pot
Franca Borovnika tudi na
družbenopolitičnem podro-
čju. Opravljal je razne
funkcije ter s tem poma-
gal pri razvoju kraja, or-
ganizacij in vsega ostale-
ga, kar pač sodi zdraven.
Nekaj let je bil tudi pred-
sednik strelske družine
Kajuh,   nato pa od leta
1963 do 1966 predsed-
nik krajevne organizacije
SZDL Pesje. V tistem ča-
su se je krajevna skup-
nost Pesje izredno razši-
rila in jO po razširitvi
uvrščamo na tretje mesto
v velenjski občini za Ko-
novim in Šalekom — Go-
rica. Po nekajletnem pre-
moru je ponovno prevzel
vodstvo krajevne organi-
zacije SZDL, nato pa na
zadnjih volitvah krajevno
Skupnost, kjer je še da-
nes.
To je skromen opis po-
ti moža, ki ne more mi-
rovati, ampak povsod po-
skuša dati vse od sebe za
lepšo podobo kraja in
boljše življenje krajanov.
To mu je tudi vodilo pri
njegovem delu, ko pravi,
»če bomo še naprej enot-
ni, bomo uspeli.« Kdor
pozna Franca Borovnika,
lahko tem besedam ver-
jame.
LOJZE   OJSTERŠEK
OBRAZI

10 — 11. marec 1976
MOVr TEDNIK — stran 3
O DELU POSTAJE MILICE
Tokrat ni šlo samo za običajni sprejem pri predsedniku občinske skupščine Jožetu Maroltu, ki sta se ga
udeležila še načelnik UJV Igor Lotrič ter predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Marjan Ašič, marveč
predvsem za pomenek o delu, nalogah in problemih postaje milice v Celju ter za predstavitev novih članov njenega
vodstva. Postaja milice v Celju ima zdaj vsaj v vodstvenem delu popolno zasedbo. To so komandir in njegovi trije
pomočniki, vsi mladi ljudje in vsi pravniki z višješolsko izobrazbo!
Na sprejemu je o delu postaje najprej spregovoril njen komandir Friderik žaberl, zatem pa se je razvila
zanimiva razprava, ki je opozorila m samo na še vedno številčno preskromno kadrovsko zasedbo na postaji,
marveč tudi na nekatere druge probleme in naloge.
Na posnetku od leve proti desni: Marjan Ašič, Jože Marolt, Alojz Juhart, Ludvik Zvonar, Niko Malus, Friderik
Žaber-l ter Igor Lotrič in Alojz Horvat, višji inšpektor. MB
POLEMIKA
Na pričujoči sestavek me
je navedlo poročanje mla-
idinskega aktivista, ki je raz-
|)ravljal o vlogi ZSMS v sta-
Ibilizaci^ski akciji na kon-
ference ZKS Celje, ki je go-
rorila o nadaijnjd usmeritvi
stabilizacijskih prizadevanj.
?a ne samo to. Mnogokrat
nladi razpravljajo in zago-
rarjajo, češ, mladi v TOZD
ne moremo nositi aktivnega
bremena, strokovno smo
ptesibki, omejeni z mladostjo
izkušenj in podcenjevalnim
pristopom vodilnega kadra.
Ker so primeri nezaupanja
It lastne moči in popuščanje
v intenzivnem iskanju vsebi-
ne mladinskega prispevka v
procesu stabilizacije dokaj
pogost pojav v mnogih OO
ZSMS, je potrebno temu na-
imeniti nekaj misli.
I Stabilizacija gospodarstva
I je danes tema, kjer vlada še
veliko napačnega razumeva-
nja in celo špekuliranja. To
nas sicer ne sme presenečati,
saj gre za iskanje novih ob-
lik popolnejšega uresničeva-
nja samoupravljanja, kar pa
zahteva ne samo institucional-
ne rešitve, temveč tudi kore-
nite spremembe v zavesti in
načinu mišljenja. Obstoj na-
vedmega konflikta pa je žal
^nes še vedno resna ovira
ladaljnilm stabiMzacijskim
iispehom.
Mladinske organiziacije v
'TOZD so še vedno vse pra-
j^ečkrat kadrovsko prešibke,
l^cijsko neusposobljene, v
■Njihovih vrstah je premalo
''iladih strokovnjakov, da bi
^ lahko resneje in učinko-
viteje uprle trdovratnosti sta-
rega načina mišljenja. Pone-
kod je verjetno tudi vzrok
v dejstvu, da celo mladinski
funkcionarji zaplavajo v teh-
nobirokratske strukture. Dru-
gje spet mladinci obupajo
nad samim seboj in se vse
prevečkrat tudi ukvarjajo s
samim seboj.
Menim, da mladost ne bi
smela nikoli obupati sama
nad sabo, saj jo karakteri-
zirata dinamika in svežina,
ki nam ju žal ob konkret-
nih rešitvah in akcijah to-
likokrat primanjkujeta. Toda
mladina ne bi smela popu-
ščati v primerih, ko tehno-
birokratske strukture dvigne-
jo glas in poskušajo izničiti
naša prizadea-anja v imenu
»starosti«, izkušenj in moči.
Mlada generacija bi morala
v akciji zoper takšen fetiši-
stični značaj odnosov imeti
jasne cilje, množično aktiv-
nost vseh in svojo vsebino,
še posebej, če hoče uspeti.
Navajam le del nalog, ki
lahko pozitivno opredelijo
vlogo ZSMS v današnjih sta-
bilizacijskih prizadevanjih:
— zahtevati podrobne in
razumljive informacije o po-
slovni politiki TOZD;
— izpolniti kakovostno svo-
je delovne naloge in zahteva-
ti, da j.ih izpolnijo tudi dru-
gi;
— zahte\'ati zniževanje atro.
škov oziroma lastne cene;
—- spremljati trende uvo-
za in izvoza;
— angažirati se ob zaključ-
nem računu in delib^d do-
hodkfa;
— za vsako naložbo zahte-
vati vsesplošno argumentaci-
jo;
— opozarjati na pomanj-
kljivosti in napake v poslo-
vanju;
— aktivno delovanje in
spremljanje dela v samoup-
ravnih organih;
— organizirati razne obli-
ke delovnih akcij, kot na pri-
m.er tekmovanje za najbolj-
šega delavca — mladinca ipd.
še bi lahko naštevali naloge,
katere bi morala ZSMS vne-
sti v svojo vsebino delova-
nja.
Mladina se mora zavedati,
da je dana situacija in potre-
ba po stabilizacijskih priza-
devanjih tudi odraz njene pa-
sivnosti, slabosti in otopelosti
v preteklosti. Ne sme pa do-
voliti formalne igre skozi
prizmo samokritike zaradi sa-
mokritike, obžalovanja pre-
teklih dejanj, vdanega zago-
tavljanja lojalnosti n^avzgor,
da bi dobili udarca navzdol,
vdanega maskiranja časa
preizkušenj, posipavanja s pe-
pelom preteklosti ipd.
Predvsem pa se moramo vsi
zavedati, da je potrebno bolj
zavzeto delati. Kot delavci
kakor tudi kot mladinski ak-
tivisti. Delo je naša politika
mlade generacije. In le tako
si bo mladost izborila glasno
besedo.
V trenutku ko smo ga naj-
m^anii pričakovali, ga je zapad-
lo toliko, da vse zadnje zime
skupaj ne. Kar naenkrat so
bdla prekinjena spomlad.aniska
poljska dela pa tudi prvo
cvetje od trobentic, zvončkov
in teloha se je za neka,] časa
skrilo pod mogočno snežno
odejo.
Na pragu pomladi, smo se
znašli v težavah, pr©d\"sem
prometnih. Vse dni smo zbi-
rali podatke od ustreznih
služb, ki na kakršen koli na-
čin skrbijo za red in ureje-
nost naših cest. Tako je ko-
mandir postaje prometne mi-
lice v Celju Franc Lavrič pri-
poročal vsem, da v teh dneh,
če se le da, pustijo svoja vo-
zriila doma in se poslužijo av-
tobusov oziroma vlakov, če
pa že morajo nujno na pot
s svojim vozilom, pa naj bo
to kompletno opremljeno s
potrebno in predpisano zim-
sko opremo ter predvsem oči-
ščeno snega, da bo vidljivost
boljša. Pri Cestnem podjetju
Celje smo se pogovarj^ali z
inž. Francem Radiškom, ki je
povedal, da njihovih 200 de-
lavcef\', 35 motornih plugov,
štirje avtomatski posipalo! so-
li ki še nekaj lesenih plu-
gov delajo nepretrgotma noč
in dan. Odsta^aniiK so smežni
plaz pri Igli in je zdaj cesta
prevozna do Logarske doline.
Velike težave imajo tudi
na celjski avtobusni postaji,
kjer sta prometnika Amold
Pavlic in Ivan Zupan pove-
dala, da so sioer vse proge
prea'ozne, razen iz Planine do
Podjezerskega v dolini deve-
tih kilometrov. Težko prevoz-
na je tudi cesta Kozje—-Celje,
kjer se ne moreta srečati dva
avtomobila.
V Zavodu za požarno var-
nost se je oglasil Ivan Pase-
ro, ki je povedal, da so v
prvih snežnih dneh morali s
svojimi vozili posredovati v
več kot petnajstih primerih,
ker so vozila zdrknila s ceste
in obstala v visokem snegu.
In kaj lahko povemo o sa-
mem Celju? V sredo zjutraj
je bilo prav prijetno, ker nd
bilo veliko prometa, saj so
mnogi le pustili vozila do-
ma. Povedati pa moramo, da
nismo zadovoljni s čiščenjem
pdočnikov, saj se nekateri ne
zavedajo, da morajo to
v najkrajšem času nare-
diti. Pri nastali situaci-
ji lahko pomaga vsak ob-
čan s tem, da se ravna po
za takšno stanje predividenih
navodilih ter da ne dela ne-
potrebne panike.
TONE VRABL
Odbor za medsebojna razmerja
iz združenega dela TOZD
ELEKTROKOVINAR
Laško
objavlja
prosto delovno mesto
KUHARICA
— šifra 0927
in sicer za nedoločen čas z nastopom dela takoj —
z deljenim delovnim časom.
POGOJI:
PK kuharica z zahtevano prakso 3 leta.
Poskusno delo traja mesec dni
Pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljite na naslov: DEM TOZD ELKOV Laško,
63270 Laško, Debro 13 c. Razpis velja do 15. marca
1976. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni v roku
30 dni po preteku oglasa.
ODGOVOR
JAVNEGA
DELAVCA
DOBRA USMERITEV DELAVSKE
UNIVERZE
Delavska univerza v Celju nam je neposredno pred
izidom prejšnje številke poslala pojasnilo, ki smo ga
napovedali. Zkiaj ga objavljamo v celoti.
Zdi pa se mi, da Delavska univerza ni opisala vsega
svojega dela. Zato naj bralcem postrežem z nekaj po-
datki. Družbeno politično izobraževanje dobro poteka,
skozi šolo delegatov je lani šlo 600 slušateljev, od njene
ustanovitve zdaj že 1000. Organizirala je osem političnih
šol z 340 slušatelji, več seminarjev s preko 400 urami,
ki jih je obiskovalo .'i020 slušateljev, za 1200 študentov
organizira redna predavanja in izpite v Celju, za sred-
nje strokovne in poklicne šole so lani organizirali 31
oddelkov s skoraj 1000 slušatelji, v drugih oblikah pa
se je izobraževalo okoli 800 delavcev. Nedvomno ob-
sežno delo.
Dolgoročna usmeritev na proces Izobraževanja in
usposabljanja je temeljna in dobra usmeritev delavske
univerze, ki jo povezuje s potrebami združenega dela.
V tem pogledu sta, na primer, v Tovarni gospodinjske
opreme GORENJE končana dva tečaja izobraževanja,
ki sta zajela vse mojstre, obratovodje in nekatere teh-
nologe v šestih temeljnih organizacijah. Zdaj namera-
vajo uvesti tretjega za vse vodilne kadre v združenem
podjetju GORENJE. Slednjega, ki uživa podporo med
gospodarskimi in političnimi krogi tudi v Celju, bi naj
uveljavili še v celjski občini za vse direktorje TOZD
že v letošnji pomladi.
ODGOVORNI UREDNIK
Na pobudo uredništva
Novega tednika dajemo
pojasnilo — informacijo o
delu in posledicah, ki iz
dela izhajajo. Informacija
je namenjena vsem tistim,
ki razmišljajo o upraviče-
nosti takega dela in od-
škodnini za opravljeno de-
lo.
Delavska univerza v Ce-
lju ima šoroko zasnovan
program dela v okviru re-
solucije o izobraževanju
in stališč CK ZKS o vlogi
delavskih univerz na pod-
ročju družbenega izobra-
ževanja (strokovno, diniž-
beno-politično in izobraže.
vanje ob delu za delo). V
tem času se izobražuje v
organizaciji DU okrog 4000
delavcev iz Celja in regi-
je. Obširen program iziva-
ja skupno 16 sodelavcev
DU s preko 280 zunanjimi
sodelavci (predavatelji,
družbeno-političnimi de-
lavci, znanstveniki). Tak
obseg dela je redno
spremljarl z velikimi teža-
vami, tudi finančnimi, saj
zavod razvija svojo dejav-
nost in posluje na princi-
pu gospodarskega računa
(brez dotacij). Tak status
(ekonomski) zahteva vi-
soko kakovost dela in je
položaj zavoda vse prej
kot zavidljiv.
Vsi vemo, da sedanji
čas, čas tehnične in znan-
stvene revolucije, v kateri
se proiz\'Odnja naglo širi,
ko postavlja tržišče svoje
zakonitosti vedno bolj v
trdo ospredje, sta kako-
vost in oena tista dva
elementa pridobivanja
učinkom/, ki jima moramo
tudi v naših socialističnih
tržnih zakonitostih posve-
titi vso skrb. Iz tega siedi,
da je nujno izobraževati
kontinuirano, metodološko
in vsebinsko optimalno
vse, ki jim v organiizacijah
združenega dela zaupamo
kakršnokoli vlogo.
Oglejmo sa le enega od
številnih primerov takega
pristopa delavske univer-
7>e iz TGO Gorenje, kasne-
je tudi združeno podjetje
GORENJE. Izobraževali
smo v skupni organizaciji
z OZD najprej 460 nato še
204 delavce (kontrolorji,
delovodje, obratovodje
tehnologi) po predhodno
temeljito izdelani študiji.
Pred pričetkom, po semi-
narjih in 3 mesece po kon-
čanem izobraževanju smo
izvršili temeljit preizkus
znanja vseh udeležencev.
Dodajali smo le manjka-
joče znanje in omogočili
nova spoznanja. Za kumu-
lativni dosje, kot osnovo
kadrovski politiki, smo za
vse udeležence ugotavljala
nj^ihove sposobnosti in
osebnostne karaktetristike
— vse v povezanosti z de-
lom, učinki in medolove-
škirni odnosi. Informaoije
v celoti predstavljiajo za
udeležence in delovne or-
ganizacije pravo bogastvo,
ki je plod visoko strokov-
nega in zelo obsežnega
dela.
Zasnova, realizacija in
rezultati takega dela, ki
smo ga izvajali skoraj dve
leti so velika opora in pri-
pomoček za velike akcije
v celjski občini na pod-
ročju izobraževanja.
Poliitičmi aktiv v Celju
in preko tega vse družbe-
no-politijčne organizacije
in skupščina občine Celje
nas v tem času zadolžuje-
jo za sodelovanje v tej ve-
liki akciji, ki za začetek
zajema izobraževanje vo-
dilnih delavcev, racionali-
zacija pretoka blaga in
uvajanje integralnega si-
stema kontrole kakovosti
v organizacijah združene-
ga dela. Celotna akcija je
tudi osnova za študijsko
raziskovalno delo, ki naj
se realizira vzporedno z
realizacijo predvidenih na-
log.
Snovanje, realizacija in
preverjanja učinkov izso-
braževalnega procesa v
tem smislu resnično zaslu-
ži opredelitev kot irvavaci-
ja: strinjamo se, da so aa
vložen napor, tako izvajal,
oi in organizatorji kot po-
samezniki, ki v snovanju
in realizaciji inovacij sode-
lujejo, primerno nagrajena
v okviru družbeno-spone-
jemljiviih normativov za
plačilo po vloženem delu.
Zavedamo se, da smo do-
slej javnost premalo ob-
veščali o našem delu in
rezultatih. V bodoče bo
obveščanje javnosti boiljše
organizirano.
Tudi vnaprej vabimo k
sodelovanju vs« občane, ki
imajo smisel, veselje in
znanje za delo v izobra-
ževalnem procesu odras-
lih.
DELAVSKA UNIVERZA
CEUE
4. stran — NOVI TEDNIK
St. 10 — 11. marec I97
ZAVAROVANJE PLAČIL
PREIZKUS POSLOVNE SPOSObNOSF
Prehod na obvezno zava-
rovanje plačil z vrednostni-
mi papirji v dolžniško up-
niških odnosih v gospodarst-
vu pk)meni radikalno spre-
membo v načinu poslovanja.
Odslej naj bi trpel breme
proizvodnje, ki nima zagotov-
ljenega odvzema in plačila,
tisti kolektiv, ki tako proiz-
vodnjo ustvarja. Hkrati se v
bistveno bolj odgovoren po-
ložaj postavljajo tudi gospo-
darski subjekti, ki nekontro-
lirano ali premalo odgovor-
no navezujejo poslovne stike
s takim proizvajalcem. V no-
vih pogojih gospodarjenja so
skoraj vsi nosilci razvoja v
bolj negotovem p>oložaju kot
so bili dosedaj. Bistveno bolj
pomembna postaja tudi krat-
koročno in dolgoročno ute-
meljena poslovna usmerje-
nost, kjer vse pomembnejšo
vlogo dobiva marketing kon.
cepcija razvoja ob še bolj
zaostrenem odnosu do plani-
ranja na mikro in makro
ravni.
Sistemske spremembe bo-
do terjale tudi bistveno bolj-
šo poslovno usposobljenost
gospodarskih subjektov, kjer
gre zlasti za učinkovito po-
vezavo vseh proizvodnih in
poslovnih funkcdij, s poudar-
jeniim pomenom prodaje, fi-
nanc in tudi razvoja. V takih
pogojiih se bo kot nujna in
logična posiledica pojavljal tu-
di zaostren odnos do dela in
dobrega gospodarjmja.
Multilateralna kompenzaci-
ja, ki je bila izvedena 25. ja-
nuarja tega leta, pomeni prvo
etapo prehoda na nov način
poslovanja. Rezultati te po-
ravnave niso zadovoljivi. To
je splošno sprejeta ocena.
Nedvomno bo treba o rezul-
tatih multilateralne kompen-
zacije še posebej razpravlja-
ti, jih oceniti in ustrezno
ukrepati. V sedanjem trenut-
ku za subjekte gospodarje-
nja v združenem delu pa to
vendarle ni najbolj pomemb-
no. Bolj pomembno je, da
ugotovimo, kake posledice
bodo imeli ti rezultati na
posamezne subjekte gospo-
darjenja in da se ustrezno
organiziramo za čim kako-
vostnejše premagovanje ne-
gativnih vplivov, že sedaj
lahko ugotovimo, da bo do
zakonsikiih rokov (do 31. mar-
ca obveznosti! iz leta 1975,
ki so zapadle do 21. januar-
ja 1976; do 30. aprila 1976
za obveznosti, ki so zapad-
le po 25. januarju; do 15.
maja 1976 ea obveznosti, ki
so nastale v prvih treh me-
secih letošnjega leta) ostalo
še precej obveznosti neporav-
nanih. Po.s.ledica odprtih
obveznosti v dolžniško-upni-
ških razmerjih bo v večanju
vrednostnih papirjev v obto-
ku in tudi v vse bolj pora-
jajočih se obveznostih, ki v
njih ne bodo imele kritja.
V takem položaju bomo
imeli opraviti s sanacijo, v
skrajnih primerih pa tudi z
likvidacijami temeljnih orga-
nizacij združenega dela.
Zaostrovali se bodo prob-
lemi likvidnosti. V plačilno
nesposobnem položaju bo
lahko prihajalo tudi do prob-
lemov pravočasnega in pol-
nega izplačevanja osebnih
dohodkov. Posledice na ce-
lotnem združenem delu bo-
do velike. Najbolj jih bodo
občutili tisti, ki so v izgu-
bah, saj je izguba najbolj
neposreden izraz neustrezne
ekonomske učinkovitosti. Ve-
like težave bodo imele tudi
tiste organizacije združenega
dela, ki bodo imele preveli-
ke zaloge ali terjatve brez
kritja. Seveda v novih pogo-
jih gospodarjenja ne bo mo-
gel uspevati tisti, ki bo še v
naprej gradil svojo perspek-
tivo tudi na nepotrebnih ob-
veznostih. Daljnosežne posle-
dice lahko tadenejo vsako-
gar, kdor se na nove pogo-
je gospodarjenja ne bo dob-
ro pripravil in se jim pra-
vočasno in kakovostno pri-
lagodil.
Za celjsko gospodarstvo
pomeni prehod na nov si-
stem poslovanja zelo po-
memben preizkus poslovne
usposobljenosti. Zaradi polo-
žaja, kakršen v gospodarst-
vu je, lahko računamo na
velike pretrese v marsikate
ri TOZD. Rezultati poslova-
nja za 1975. leto še niso ce-
lovito obdelani, vendar že
sedaj vemo, da je v Celju
nekaj TOZD z izgubo, da jih
je nekaj na robu rentabil-
nosti, da imajo ponekod pre-
velike zaloge, tudi previsoke
terjatve, da je še precej pro-
izvodnje, ki nima zagotovlje-
ne prodaje, da imamo v ob-
čini veliko takih proizvodov,
ki se težko prilagajajo spre-
minjajočim se tržnim razme-
ram, kar je v zaostrenih po-
gojih gospodarjenja lahko
zelo nevarno, če k vsem
ugotovitvam d(xiamo, da je
gospodarstvo nadpovprečno
podhranjeno z obratnimi
sredstvi, kar velja tudi za
zelo močno razvito trgovino
v občini, da najbrž ne mo-
remo računati z večjimi fi-
nančnimi posegi bank na tem
področju in da imamo v ob-
čini prevladujočo predeloval-
no industrijo, ki je danes
močno izpostavljena, lahko
ugotovimo, da bo vpliv no-
vih pogojev gospodarjenja na
gospodarstvo občine izredno
velik in se moramo resnič-
no sprijazniti z resnostjo po-
ložaja.
Pogoji gospodarjenja se bo-
do zaostrovali. Toda, kljub te-
mu dramatiziranje položaja,
razmišljanje o brezizhodnosti
položaja ali drugačno tarna-
nje, ne pelje nikamor. Našo
pozornost moramo nasprotno
temu usmeriti k pripravam
na učinkovito obvladovanje
položaja in predvsem nepo-
srednim nalogam, ki izhajajo
od tod. Pomembno je pred-
vsem naslednje:
— Do konca marca 1976
moramo vso pozornost posve-
titi poravnavi obveznosti in
izterjavi terjatev, kar marsi-
kje tudi delajo.
— Letos moramo sprejeti
preudarne in predvsem tržno
interesantne letne plane.
— Strniti moramo vse sile
tako v posameznih delovnih
organizacijah kot tudi v
SOZD, v proizvodnji in trgo-
vini, da bomo zagotovili pro-
dajo izdelkov, ki jih proizva-
jamo. Priznati moramo, da
imamo tu še veliko rezerv.
— Boljša organizacija dela
s poudarjenim teamskim de-
lom in logično sodelovanje
pri izvajanju proizvodnih in
poslovnih funkcij bo v novih
pogojih gosp>odarjenja pod
neposredno preizkušnjo.
-- Vso pozornost moramo
posvetiti iskanju čvrstih, trd-
nejših in dolgoročno usmerje
nih povezav z odgovarjajoči-
mi poslovnimi partnerji.
— Za kvalitetno obvladova-
nje položaja je izredno po-
membno objektivno obvešča-
nje delavcev in njihova moti-
vacija ter mobilizacija na naj-
bolj pomembnih akcijah.
— Vsekakor bomo morali
brzdati nekatere apetite po
nekontrolirani porabi, pred-
vsem tedaj, kdar le-ti niso
rezultat povečane produktiv-
nosti dela. To velja tako za
osebno kot skupno poiabc
združenem  delu  in  tudi
skupno in splošno porabo
družbi sploh.
Izvajanje stabilizacijske 1
cije s kvalitetno izdelavo s
bilizacijskih programov
predvsem njihovim i/,v^
njem, je praktično pievej
na pot za kakovostno or
niziranje vseh dejavnikov
premagovanje negativi
vplivov tudi novih sistemsi
sprememb. Zaradi tega do
va stabilizacija nov pon
in družbeno težo. V celji
občini smo za vodenje sta
lizacijske aktivnosti posel
organizirani. Tudi nel^ti
rezultate smo že dosegli
posameznih sredinah. Vene
bomo morali vztrajati na (
seganju kakovostnih rezull
tov v vseh sredinah v občij
Hkrati pa ponovno pouclj
jam, da lahko trajnejše rezi
tate tudi v spremembi na
na poslovanja, čemur so t
menjeni ukrepi okrog zaj
tavljanja plačil, pričakujeii
le tedaj, če bo stabilizacijsi
aktivnost prisotna v vseh si
dinah in na vseh ravneh
naši družbi. Da temu še
iako, dokazujejo tudi ncf
ti\tii pojavi pri izvedbi mi
tilateralne kompenzacije. M
Um, da je nesprejemljivo,
kolikor ti pojavi ne b«
idejno politično ocenjeni
sankcionirani.
FRANCI GAZVOI
DVOBOJ BELE TEHNIKE
Začelo se je pred dobrimi
šestimi leti in med tem se
je — upajmo — tudi že kon-
čalo. Pa vendar so zaradi te-
ga sedle na zatožno klop de-
lovne organizacije Tovarna
gospodinjske opreme GORE-
NJE Velenje. METALKA Lju-
bljana, KOVINOTEHNA Ce-
lje, ELEKTROTEHNA Beo-
grad ter odgovorne osebe teh
delovnih organizacij, vsaka
stranka z enim odvetnikom.
Pred sodniki je obsežen kup
papirja, vsaj dvainpol kilo-
grama težak.
Kratka zgodba, ki na prvi
obravnavi še ni bila sklenje-
na zaradi bolezni nekaterih
obdolžencev in izvedencev
pa je tale: V letu 1968 so
nekatere ruske gospodinje
pričele kuhati kulinarične
dobrote na štedilnikih GO-
RENJE. Tega leta si je nam-
reč proizvodnja štedilnikov iz
CtORENJA, potem ko si je
pridobila at^t Sovjetske
zveze, utrla pot na to izvoz-
no tržišče. Leto dni pozneje,
s pridobitvijo atesta prodre
na tržišče še en jugoslovan-
ski proizvajalec bele tehnike
SLOBODA iz čačka. Sovjet-
ski kupci so bili z obema za-
dovoljni. Oba sta nastopala
vsak zase, pa še kar brez
težav. Kmalu pa se je pri-
čelo zapletati zunaj, ker se
doma niso mogli dogovoriti,
čeprav so mnogokdaj za mi-
zo v zvezni gospodarski
zbornici sedeli skupaj. Pri-
šli, se vsedli, kramljali in
ničesar zmenili. Med tem pa
je na trgu pričela bitka za
nižje proizvodne stroške, kdo
bo cenejši. Proizvajalec SLO-
BODA je pričel v letih 1970
do 1972 pod splošnim vpli-
vom gibanja cen na svetov-
nem trgu zniževati svoje
prodajne cene, letno za ka^
kih 8 odstotkov. Temu se
seveda tudi GORENJE ni
moglo izo.gniti. Tako je paČ
pritekalo v jugoslovansko
devizno blagajno manj obra-
čunskih dolarjev. Tovarna
GORENJE je, da bi na zu-
najem trgu proizvajalci bele
tehnike nastopali bolj orga-
nizirano in enotno dajala
pobude za sporazum v tej
smeri. Zvezni predpisi nam-
reč spodbujajo k sporazume-
vanju pa tudi opozorila na-
ših najodgovornejših držav-
nikov v tistem času niso bi-
la le enkrat izračena. In ven-
dar, ko so sedli skupaj je
na koncu ostalo pri stališču
delovne organizacije SLOBO-
DA Cačak: vsakdo naj izvaža
po načelu svobodne konku-
rence, naj prodaja po ceni,
ki jo prenesejo proizvodni
stroški. In tako je šla trgo-
vina naprej. Sporazuma ni-
so dosegli, GORENJE pa je
v enem letu pla.siralo na
sovjetskem trgu 60.000 štedil-
nikov.
Zdaj pa je zagorelo. Ne le
v štedilniku, ampak je bil
ogenj v strehi. Na pobudo
delovne organizacije SLOBO-
DA iz Čačka je bil sprožen
postopek, ki je imel za po-
sledico vložitev obtožnega
predloga okrožnega javnega
tožilca v Celju zoper vse, ki
so pretekli teden sedli na za-
tožno klop, da so ravnali v
nasprotju s poslovnimi obi-
čaji, izvajali nelojalno konku-
renco in izvažali belo tehni-
ko ne da bi se prej proiz-
vajalci sporazumeli. Za pri-
stavek pa še to, da je GO-
RENJE zunaj prodajalo ce-
neje kot SLOBODA.
Ni me sram povedati, da
mi ni znano kaj je sodu iz-
bilo dno: ali zgubljanje trži-
šča za proizvode SLOBODA,
ali pa uveljavljanje proizvo-
dov GORENJE. Menda pa to
tudi še ni jasno sodnikom,
ki se pečajo s tem proble-
mom bolj poklicno kot jaz.
(To je le za mojo tolažbo.)
če smo prav razumeli ob-
tožni predlog gre GORENJU
očitek, da je prepoceni izva-
žalo, vsaj kar zadeva štedil-
nik SLOBODA. V dokaznem
postopku, ki ga sodišče še
ni osvetlilo z vseh strani —
obravnava je namreč prelo-
žena — se prično stvari ob-
račati. Nov element je, da
je proizvajalec SLOBODA
posredniku v Sovjetski zvezi
dajal 3 odstotno provizijo,
kar je dodatno zniževalo iz-
kupiček proizvajalca bele
tehnike iz čačka. Potemta-
kem je ta .proizvajalec na
stopal na sovjetskem trgu z
nižjo   ceno   kot   GORENJE.
In ker tega novega dej-
stva ne gre zanikati, v do-
kaznem postopku bodo to
potrdili — se seveda vsiljuje
nekaj rahlih misli. Vse so
usmerjene na naslov poslov-
no moralnih norm. Kako se
je mogoče tako hitro prele-
viti? Vseskozi odklanjati spo-
razumevanje o enotnem na-
stopu, zdaj pa naenkrat bi-
ti prvoborec za sporazume-
vanje. In če je namen res-
ničen, čemu tovarna SLOBO-
DA tudi letos odklanja spo-
razum? Pa naprej, če je
SLOBODA prodajala ce-neje
kot GORENJE, kako more
slednjemu očitati nelojalno
konkurenco. Je mar napad
najboljša obramba! In če je
res, kar smo slišali v sodni
dvorani od zastopnika ob-
dolžene tovarne C^ORENJE,
da uživa konkurenčna tovar-
na bele tehnike baje pod-
poro pri zvetznih upravnih
organih (in menda tudi pri
častnem razsodišču zvezne
gosp>odarske zbornice), pod-
poro v tem smislu, da se
zamiži na eno oko pri izva-
janju predpisov, ki enako
veljajo tudi za nekatere po-
sameznike v organih, ki jih
predpisujejo. Saj menda ne
le za druge.
Morda pa na zatožno klop
niso sedli pravi? če že ne
v sodno dvorano pa na mo-
ralno tribuno!
BOJAN VOLK
ZLATI KLJUČ ZA GARANT
Proizvodni program pohištva v sistemu — dobitnik najvišjega priznanja ZLATI
KLJUČ Beograd 1975 — bo razstavljen od 8. do 31. marca v Domu svobode na Polzeli.
IS OBČINE LAŠKO
Izvršni svet skupščine obči-
ne Laško je na svoji zadnji
seji obravnaval 12 točk dnev-
nega reda in šest podtočk.
Med zadevami, ki jih je ob-
ravnaval izvršna svet, je nekaj
zelo perečih.
Poleg srednjeročnega načr-
ta geodetskih del na področ-
ju občine, ki predvideva
boljšo, točnejšo, predvsem
resničnemu stanju ustrezno
izmero in dokumentacijo, je
svet razpravljal še o osnutku
odloka za občinski proračun,
o družbenem dogovoru za
uresničevanje ekonomskega
razvoj-a Slovenije in o zade-
vah, ki zadevajo nerazviti
kozjanski del občine. Svet je
dal pobudo, da bi se na po-
sebni seji sestala komisija
kozjanskih občin.
predložila kot edino mož
ukrep redno likvidacijo 1
voda. Predloženo je bilo, j
se premičnine in nepremifl
ne prenesejo v upravljanje ■
moupravni stanovanjski sK
nosti.
J. i
KONJICE: ^
SINDIKATI 1
O SKUPNI '
PORABI
Jutri ob 16. uri bo v SloV*
skih Konjicah seja občinsl
ga sveta zveze sindikatov.'
njej bodo člani pregledali f
ročilo o dosedanjem d«'
obravnavali pa bodo tudi'
močni družbeni dogovor
skupni porabi za letošnje'
to. P'
Med problemske zadeve so-
di nedvomno povečanje krši-
tev, ki so v pristojnosti sood-
nika za prekrške, zaradi če-
s.ar izvršni svet predlaga na-
stavitev še enega sodnika, ker
en sam ne zmore vsega in
zadeve zaradi tega celo za-
starajo.
Nujno je treba urediti vse
potrebno za uspešnejše po-
slovanje komisije za ugotav-
ljanje izvora premoženja, ki
je dosedaj še ni razrešila no-
benega od treh primerov, ki
jih je imela v presoji. Zatak-
nilo se je pri tajniku komi-
sije, ki ga praktično nimajo.
Ker je dom upokojencev v
Laškem v minulem letu po-
sloval z izgubo, ker ima še
vedno nerešeno kadrovsko za-
sedbo,  je posebna komisija
^{10 — 11. marec 1976
NOVI TEDNIK      stran S
IrURiZEM
pouI>*tl na novi hotel in zaprti bazen zdravilišča v I.,aškeni
Zdravilišče v Laškem je
)red kratkim izročilo name-
ni novi hotel, z njim vred
lOve fizioterapevtske prosto-
re, individualne kabine, ba-
sen in še kaj. Za novo pri-
jobitev so odšteli nekaj čez
Štiri milijarde starih dinar-
jev.
Kolektiv je tako izboljšal
In povečal ne samo hotelske
imogljivosti, glavna pridobi-
tev je vsekakor na zdrav-
stveni strani. To je vendar
)olnišnica. Zavod za rehabi-
itacijo invalidov.
\ Navzlic temu pomenijo no-
^e zmogljivosti pomembno
ktopnico navzgor tudi v sploš-
pem turističnem pogledu.
Laško. ZdTaviliišče bo s M6
bosteljami, kolikor jih ima
Kaj. vsekakor bolj na širo-
lo odprlo vrata gostom. Ne
kmo domačim, tudi tujim,
po tudi zavoljo tega, ker
mora   kolektiv   del   anuitet
vrniti v tuji valuti.
Pravkar dokončana investi-
cija pa je pravzaprav šele
prv^a etapa v močnejši uve-
ljavitvi Laškega na področju
zdraviliškega in izletniškega
turizma. O tem govorijo tudi
načrti, ki jih nameravajo
uresničiti do 1980. leta. Prva
naložba bo na vrsti že le-
tos. To bosta kuhinja in re-
stavracija. Računajo, da bo-
do za ta dela potrebovah
okoli milijardo starih dinar-
jev, polovico te vsote že
imajo sami. Poleg tega na-
meravajo še letos obnoviti
pročelje starega zdraviliške-
ga poslopja ter urediti oko-
lje.
Nadaljnje naložbe bodo
imele širše obeležje. Vse te
so opisane v tako imenova-
nem B programu. V prvi fa-
zi gre za zgraditev odprtega
plavalnega bazena olimpij-
skih mer, restavracije in av-
tomatskega kegljišča na pro-
storu med   zdraviliščem   in
bencinsko črpalko. Pri tej
investiciji bo sodeloval tudi
kolektiv pivovarne. V tem
programu je še zgraditev brvi
čez Savinjo in končno grad-
nja novega hotela na levem
bregu Savinje, v Jagočah.
S tem bo program zaklju-
čen, načrt, ki bo terjal okoli
dvanajst starih milijard di-
narjev izdatkov in ki bo dal
Laškemu ne samo močnejši
pečat zdraviliškega, marveč
tudi izletniškega turizma.
In še nekaj. To niso samo
želje. V Laškem pravijo, da
gre v vseh primerih zares in
da bodo ta načrt, v kolikor
seveda ne pride do nepred-
videnih zaprek, v letih do
1980. tudi uresničili.
Po vsem tem bo položaj La-
škega kot zdraviliškega in
turističnega mesta okrepljen.
Tu bo nastal nov center,
vabljiv tako za domače kot
za tuje goste, izletnike, tu-
riste. MB
CELJSKI
SPOMINEK
Te dni je celjsko turi-
stično drvištvo objavilo ja-
vni razpis natečaja za spo-
minek Celja. Odločitev nI
naključna. Je predvsem re-
zultat spoznanja^ da Celje
slej ko prej potrebuje zna
čtln spominek, ki ne bo
karkoli z napisom spomin
na Celje, temveč v resnici
spominek, ki bo takoj ob
izidu dobdi domovin&lco
pravico v mestu ob Savi-
nji.
Po razpisu lahko spomi-
nek prikaže značilnosti Ce-
lja ali širšega celjskega
območja. Oblikovan pa mo-
ra biiti tako, da bo možna
serijska izvedba, ki pa se-
veda ne sme biti preveč
zapletena in draga. Velika
prednost spominka bi tu-
di bila, če bd ga lahko
oblikovaJi v več veliikostih,
sioer pa turistično društvo
tudi nava,ja v razpisu, da
mora avtor predlagati Se
delavnico, ki bo sposobna
tak spominek izdelati.
Rok za dostavo osnut-
kov v skici in nadrobnem
opisu, po možnosti pa tu-
di v v2K>rčni izvedbi, je do
konca aprila letos. Za naj-
bolje ocenjene osnutke je
turistično društvo razpisa-
lo tri nagrade: 2500, 1500
in 1000 dinarjev.
Upajmo, da bo pK>buda
padl^ na ugodna tla in da
bo turistično društvo do-
bilo za končno izbiro in
odločitev več osnutkov.
GOSTINSKO TURISTIČNE
PRIREDITVE:
UVOD V SEZONO
čeprav nas do tradicional-
nih gostinsko turističnih pri-
reditev loči še dobrih štiri-
najst dni, so pravzaprav že
pred nami; pohie roke dela
pa imajo njeni organizatorji.
To pa so strokovni odbor za
gostinstvo in turizem pri go-
spodarski zbornici, poslovno
združenje Formator, celjska
turistična zveza ter celjsko
turistično društvo.
Letošnje prireditve bodo
2. in 3. aprila. Zajele bodo
več razstav, predavanja, skup-
no plenarno sejo gostinskih
in turističnih delavcev celj-
skega območja in morda še
kaj. Pri tem mislimo zlasti
na tisto, kar naj bi prispe-
vali gostinci še v svojih lo-
kalih. To pa so lahko kuli-
narični dnevi, kulinarične raz-
stave itd.
Po doslej znanem progra-
mu bodo vse razstave v Na-
rodnem domu. Osrednja po-
zornost bo vsekakor veljala
razstavi pogrinjkov in kuli-
naričnih izdelkov. To pa je
tista možnost, ko se lahko
gostinski kolektivi najbolj
izkažejo. Zelja organizator-
jev je, da bi zlasti na raz-
stavi kulinaričnih izdelkov pre-
vladovale domače specialite-
te.
Zelo zanimiva bo tudi raz-
stava jedilnih listov, novih
prospektov in cvetličnih
aranžmajev.
Celoten program bo tudi
letos dopolniila razstava pi-
jač. Razlika bo le v tem,
da letošnja ne bo združena
z njihovo pOkušnjo.
In končno gre še za raz-
stavo gostinske opreme. To-
rej, lepa priložnost za pro-
izvajalce pa tudi za trgovce
opreme, ki jo potrebujejo in
iščejo gostinski kolektivi.
»SAVINJA« V MAKARSKI
Te dni je v teku posebna
akcija za rešitev in ureditev
nekaterih vprašanj v zvezi z
mladinskim letoviščem »Savi-
nja« v Makarski.
Trenutno stanje v tem zna-
nem in priljubljenem mladin-
skem letovišču nujno terja
nekatera sanacijska dela. To
ne velja samo za sanitarno
ureditev, za sanacijo zidanih
objektov, marveč tudi za na-
kup večjega števila novih šo-
torov in še kaj.
Na vsak način pa bo treba
odgovoriti še na vprašanje —
kaj v prihodnje. Zato bo
treba spoznati tudi zahteve
občine v Makarsfci, kaj meni
graditi na tem prostoru ali
v bližnji okolici in kakšno
ureditev bo zahtevala tudi na
sedanji lokaciji zdravilišča.
Zadeva je nujna, prav zato
je te dni v Makairski tuidi po-
sebna delegacija, ki bo že
zdaj skušala dobiti odgovore
na nekatera vprašanja.
Velenfe
v novih
prostorih
TUrist-ično društvo v Vele-
nju je dobilo nove delovne
prostore in to v novi rdeča
prireditveni  hali,  kjer  ima
svoj turistični biro.
Deit - deil
iabolico
^ prostorih, ki jih je do
•^j na Titovi 8 v Ljubljani
^dal Kompas, je včeraj
""avilišče Radenska odprio
^'^ivo razstavo, na kateri
doslej v Ljubljani pred-
r^^lja svoje zdraviliške m
J^tične ponudbe. To so se-
tri zdravilišča ter pet
priložnost pa so izko-
tudi za predstavitev in
I^^Sustacijo    novega    okusa
J^lkoholne pijače Deit —
jabolko.
STANOVANJSKA IZGRADNJA
v letih 1974 in 1975, ko
smo si v Sloveniji zastavili
cilj zgraditi 26 000 stanovanj,
se je tudi celjska občina ak-
tivno vključila v organizira-
no akcijo. V dveh letih je
bilo zgrajenih 1066 novih sta-
novanj in tako v občini celo
preseženo planirano števi-
lo novozgrajenih stanovanj.
Kljub temu pa je stanovanj-
ski primankljaj še vedno pre-
cej velik in znaša 1733 sta-
novanj, ob upoštevanju no-
vih potreb pa bo znašal ob
koncu sedanjega petletnega
obdobja že 3733 stanovanj. S
6 odstotnim prispevkom iz
bruto osebnih dohodkov in
ostalimi viri financiranja pa
bo po planu samoupravne,
stanovanjske skupnosti zgra-
jenih do leta 1980 le 2523
stanovanj. Tako bo znašal
stanovanjski primanjkljaj ob
koncu petletnega obdobja še
vedno znatno nad 1000 sta-
novanj.
Ko so o vprašanjih stano-
vanjske politike pred krat-
kim razpravljali člani občin-
skega sveta zveze sindikatov
v Celju so pozitivno ocenili
rezultate stanovanjske izgrad-
nje v celjski občini. Ob tem
pa so menili, da bi bili lah-
ko doseženi rezultati še ve-
liko boljši, če bi se vsi de-
javniki, ki sodelujejo v sta-
novanjski graditvi, bolje or-
ganizirali, še vedno je nam-
reč čutiti premajhno pove-
zanost projektantov z izva-
jalci ter izvajalci gradbenih
del z izvajalci obrtnih del.
To pa močno vpliva tudi na
oblikovanje cen stanovanjske
gradnje, ki so, kot vsi dobro
vemo, izredno visoke. V ilu-
stracijo le podatek, da je
znašala leta 1972 cena kva-
dratnega metra stanovanjske
površine 3170 dinarjev in da
je izhodiščna cena za letoš-
nje leto že 6340 dinajrev. To
pa pomeni, da se je v štirih
letih povečala cena kvadrat-
nega metra stanovanjske po-
vršine kar za 100 odstotkov.
In to še ob dejstvu, da pod-
jetja že gradijo koncentrira-
no, hkrati večje število sta-
novanj in upK)rabljajo mo-
derno tehnologijo, kar bi
moralo nujno vplivati na ob-
likovanje stabilnejše cene
kvadratnega metra stanovanj-
ske površine. Člani občinske-
ga sveta so ob tem odloč-
no podprli stališča, da bi
morali sindikati v nasled-
njem obdobju veliko več
storiti kot doslej za boljšo
organizacijo in specializacijo
gradbeništva ter ob tem za
stabilnost cen stanovanjske
gradnje.
Obširna razprava je med
drugim nakazala še eno od
možnosti za zgraditev večje-
ga števila novih stanovanj v
celjski občini v naslednjem
petletnem obdobju. Odprla
je namreč vprašanje partici-
pacije delavcev v sredstvih
za stanovanjsko izgradnjo, ki
so jo doslej uvedle le red-
ke organizacije združenega
dela v celjski občini. Dejstvo
namreč je, da postane dela-
vec nosilec stanovanjske pra-
vice družbenega stanovanja
ne glede na to, ali tudi sam
karkoli prispeva za izgrad-
njo tega stanovanja. Vsi pa
vemo, da je stanovanje še
Delavska Univerza
Laško
razpisuje
prosto delovno mesto
TAJNICE
Zahtevani pogoji:
a) srednješolska izobrazba ekonomsjce ali admini-
strativne smeri '
b) sposobnost komuniciranja s poslovnimi sodelavci
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu DU.
Stanovanja ni. Razpis veHja do zasedbe delovnega
mesta. Prijave pošljite na naslov: Delavska Univer-
za Laško, Valvazorjev trg. št. 6. .
kako pomembna dobrina
življenjskega standarda vsa-
kega delavca, za katero pa,
kot sem že dejala, delavec
poleg prispevka iz bruto
osebnega dohodka ničesar ne
daje. Ob tem lahko navedem
primer Konusa iz Slovenskih
Konjic, ki je že pred letom
dni uvedel participacijo kot
enega dodatnih virov sred-
stev za stanovanjsko izgrad-
njo. Konus bo namreč pri-
čel letos graditi 13 novih
dvostanovanjskih vrstnih hiš-
za katere je preko udeležbe
delavcev, ki prosijo za sta-
novanja v teh hišah, zbral
240 milijonov starih dinar-
jev. Nedvomno je, da bo de-
nar, ki so ga in ga še bodo
zbrali delavci s participacijo,
odigral še kako pomembno
vlogo pri nadaljnjih vlaga-
njih, saj bo močno poveče-
val fond sredstev namenje-
nih stanovanjski izgradnji.
Primer Konusa torej jas-
no kaže na prednosti, ki jih
daje sistem organitziranega
varčevanja in udeležbe delav-
cev pri zbiranju sredstev za
stnovanjsko izgradnjo. Tudi
organizacije združenega dela
v celjski občini bi morale
razmisliti o takšnih oblikah
dodatnega zbiranja sredstev
in vanje vključevati predvsem
delavce, ki jim višina oseb-
nih dohodkov dopušča dolo-
čeno - participacijo. Pobudo
za akcijo pa bi seveda mo-
rali prevzeti sindikati.
Sicer pa star slovenski pre-
govor pravi: ... kamen do
kamna — palača!
DAMJANA STAMEJCIC
6. stran — NOVI TEDNIK
St. 10 — 11. marec I97
SAMOUPRAVA IN Ml
PO DELU
v mnogih šolah še vedno nimajo z ustavo in samouprav-
nimi sporazumi o osnovah in merilih za razporejanje dohod-
ka in delitev sredstev za osebne dohodke osnovnih šol, us-
klajenih samoupravnih splošnih aktov. Pri tem je treba po-
vedati, da je bil citirani sporazum podpisan v letu 1875.
Pri uresničitvi ustavnega načela je v tem sporazumu do-
ločeno:
»Delavci, ki imajo nižjo strokovno izobrazbo ali strokov-
no usposobljenost, kot se zahteva na delovnem mestu, na
katerem dela oziroma dela na delovnem mestu, kjer se za-
hteva izobrazba alternativno, se odbija določen odstotek od
razlike med številom točk za zahtevano in njegovo resnično
izobrazbo. Vendar se lahko za ta odbitek zmanjša osebni
dohodek le v primeru, če delavec ne opravlja zahtevanih
opravil v predvideni kvaliteti, obsegu in času. Odbitek dolo-
ča samoupravni akt podpisnikov sporazumevanja. Rešitve
v teh samoupravnih aktih morajo spodbujati k izobraževa-
nju.
Za lažje razumevanje je treba omeniti, da na osnovnih
golah učijo učitelji treh različnih stopenj izobrazbe (srednje,
višje in visoke). Ob predpostavki, da opravljajo enako po-
membno delo, še posebej pa, da ga opravljajo z enakim us-
pehom in z enakim obsegom, se torej postavi vprašanje, ali
je ustavno v redu, da ima delavec s srednjo izobrazbo toliko
xužji OD kot delavec z višjo ali visoko.
Ugotovljeno pa je, da v nobenem samoupravnem sploš-
nem aktu niso določena merila, s kateriini se meri ali de-
lavec z nižjo izobrazbo »ne opravlja zahtevanih opravil v
predvideni kvaliteti, obsegu in času«.
Zaradi tega prihaja do sporov med učitelji različnih sto-
penj izobrazbe. Ker torej ni dileme, ali uresničiti ustavno za-
htevo in določbo 30. člena samoupravnega sporazuma, so de-
lavci v šolah postavljeni pred izbiro: ali izdelati merila, po
katerih se meri uspešnost dela (leta delovnih izkušenj pa ne
morejo biti edino), ali pa potrditi, da delamo vsi z ena-
kim uspehom in imamo torej pravico do enakega osebnega
dohodka. Zdaj je to preveč po domače! P. R.
SMOG
ALARM
Z razvojem industrije,
naraščanjem prometa in
vedno gostejšim naselje-
vanjem, postaja onesnaže-
vanje zraka vse večji pro-
blem, saj so posledice, ki
Jih povzroča onesnaženi
za-ak zelo hude in nepri-
jetne. Zaradi kvarnega
vpliva na zdravje in po-
čutje ljudi, se zmanjšuje
njihova delovna storilnost,
hkrati pa se povečuje
umrljivost. Velik vpliv pa
ima onesnažen zirak tudi
na rastlinstvo.
Onesnažen zrak pa Je
postal pirobaem javnega
zdravja že leta 1723 v Lon-
donu. Takrat so z odlo-
kom prepovedala uporab-
ljati premog, ki pri go-
renju daoe sajast dim.
Tudi na področju žalske
občane je vedno več pri-
merov prekomernega one-
snaževanja zraka. Ti pri-
meri so najbolj akutni v
samem mestne mnaseliju,
v Libojah, Veliki PirešicI
in deloma tudi v Zaloški
CJorici. Seveda pa je tre-
ba omeniti, da se ka-r dve
tovarni, Juteks in Ferralit,
nahajata v središčnem je-
dru Žalca in tako v veliki
meri onesnažujeta mesto
in tudii bližnjo okolico. To-
da krivcev za vse bolj
umazano okolje je več, za-
to ne gre s prstom kazati
nanje, kajti od nas vseh
in naših skupnih na.porov
je odvisno, kako bomo ži-
veli jutri.
MATEJA PODJED
CELJE
SKUPŠČINA
ŠTUDENTOV
Pred dnevi (v petek, 5.3.)
je bila ustanovna skupščina
kluba celjskih študentov, ki
študirajo v Ljubljani, Mari-
boru in Celju. Skupščine se
je udeležilo 40 delegatov —
študentov. Poslušali so po-
ročilo o dosedanjem delu
kluba, izvajanju akcijskega
programa in problemih, s ka-
terimi se študentje srečujejo.
Po daljši in burni razpravi
so sprejeli samoupravni spo-
razum o ustanovitvi KCš, po-
slovnik in akcijski program.
Prav tako so izvolili novo
vodstvo in za predsednika
KONČAN Darka — študenta
VEKŠ.
Skupščina študentov pome-
ni prelomnico reorganizacije
študentske organizacije kot
kolektivnega člana ZSMS. S
samoupravnim sporazumom
se vsi celjski študentje, ne
glede na mesto šolanja, za-
radi skupnih interesov in na-
log združujejo v enoten klub
s sedežem delovanja v Celju.
V ostalih visokošolskih sredi-
ščih pa delujejo sekcije cel;
skih študentov Program dejj
katerega so sprejeli, precJv
deva, da bodo v bodoče ve
pozornosti posvetili obrav^;
vanju tekočih problenio
celjske občine, problematij
štipendijske in kadrovske p(
litike, stikom s štipenditoi
ji ipd. Prav tako pa bo^
organizirali več manifestacj
športnega in kulturnega zrn
čaja.
VIKI KRAJN
ŠOŠTANJ:
MLADINA ZA
DAN ŽENA
Priizadeama mladinska orga-
nizacija v Šoštanju je ob le-
tošnjem prazniku žensk pri-
pravila v nedeljo, 7. marca
skupaj s prosvetnim društ-
vom Svoboda v domu kultu-
re v Šoštanju kvaliteten spo-
red za šoštanjske matere, že-
ne in delavke. V programu
je sodelovala recitatorska in
igralska skupina mladinske
organizacije. Šaleški oktet
šoštanjske Svobode, za pri-
jetno razpoloženje pa je po-
skrbel glasbeni ansambel Pla-
nika, prav tako iz Šoštanja.
VIKTOR KOJC
LESIČNO:
O MEDVOJNIH
IZGNANCIH
Pred dnevi je bil v Bresta-
nici posvet mentorjev zgodo-
vinarjev in likovnikov pred
srečanjem pionir j ev-zgodovi-
narjev, ki bo aprila letos v
Brestanici. Letošnje srečanje
bo v celoti posvečeno izgnan-
cem. Takrat bodo pionirji-
zgodovinarji reševali teste in
odgovarjali na vprašanja, li-
kovniki pa bodo na to temo
risali.
Med približno šestdesetimi
pionirskimi odredi iz vse Slo-
venije, se je za to srečanje
prijavil tudi odred na naši
osnovni šoli v Lesičnem.
PETER KLAKOČER, os. šola
Lesično
LAŠKA CVETKA:
KREDITIRANJE
Ker si je nekaj Lašča-
nov v zadnjem času na
kupilo športne čolne, ker
je nekaj desetin Laščanov
opravilo izpit za voznike
motornih čolnov, je ne-
kdo na »vodo i>oložil« tu-
di precej zajetno raco, da
telesnokultuma skupnost
daje kredite za nakup mo-
tornih čolnov. Naključje
je, da lastniki teh »plov-
nih enot« najnovejše la-
ške »mornarice« veljajo
za športno aktivne obča^
ne, pa je neki brihtno
bučnež hitro napletel go-
vorice o kreditih.
V resnici so ti čolni na
kredit, toda na redni po
trošniški kredit kot avto-
mobilska prikolica, kot
avtomobil, pohištvo ali kaj
podobnega.
Stvar je postala občut
Ijiva zato, ker se interes-
ne skupnosti v tej občin;
ne morejo pohvaliti z za-
dostnimi sredstvi za .svo-
jo dejavnost, pa bi kre-
ditiranje čolnov, če bi res
bilo, dišalo po prekršku.
Zaradi tega je opravi j ivec
dosegel stroške, ki so na-
sta.li s pojasnjevanjem,
saj je informacijo, ki za-
nika razširjene govorice,
obravnaval celo iz^Tšni
svet skupščine.
Raznašalcu lažnivih ve
sti predlagamo še nekaj
»kreditnih virov«. Kredit
za nakup alkoholnih pi-
jač bi utegnil dobiti pri
Društvu zdravljenih alko-
holikov, kredit za nakup
ta.blet proti zanositvi n
sklada za dodeljevanje
otroških doklad, skratka,
vse polno je zvez, iz ka-
terih bi se lahko izcimila
kreditna politika, kakršno
od ust do ust širi nezna-
ni obrekljivec.       — čeK
RAKOVEC
CELODNEVNA ŠOLA
Na skupnem sestanku star-
j šev, ki imajo predšolske in
osnovnošolske otroke v Ra-
kovou, ki je bil na pobu-
do krajevne konference SZDL
Vitanje, so razpravljali sa-
mo o šoli. To je bil že dru-
gi sestanek, posvečen tej te-
matiki- Da v Rakovcu toliko
govorijo o šoli, je vzrok v
tem, ker so v Vitanju pred-
lagali, naj šolo v Rakovcu
postopno ukinejo, otroke pa
prešolajo na centralno šolo
v Vitanju.
Starša pa sama najbolj ob-
čutijo težave s prešolanjem
otrok. Prešolali so že vse
učence predmetne stopnje od
petega do osmega razreda.
Te vozijo v Vitanje s šol-
skim avtobusom. Od  doma
morajo v večini že ob petih
zjutraj, vračajo pa se med
tretjo in četrto uro popld-
ne. Pozimi pa cesta večkrat
ni prevozna. Sploh pa ni var-
na. Takrat preskrbi šola sku-
paj s starši rejnike v Vita-
nju, da živijo otroci pri njih,
dokler cesta ni prevozna.
Otroci višjih razredov to
zmorejo in prenesejo, teža-
ve pa so s prvošolčki. Le-
tos so tudi te prešolali v
Vitanje. Pa jim je bilo ze-
lo hudo, ko so morali v
februarju ostati v Vitanju,
ločeni od staršev. Znan je
prim^er, ko je deček ves po-
poldne jokal in iskal po Vi-
tanju voznika, da bi ga od-
peljal domov.
Zahteve    staršev   so   na
dlani. Usoposobiti in vzdrže-
vati cesto za varen prevoz
in šele potem prešolali otro-
ke v Vitanje. Ker pa tega
nihče ne more zagotoviti, so
sklenili, naj ostane skupina
od prvega do četrtega razre-
da še naprej v Rakovcu. Hkra-
ti pa starši zahtevajo vseko-
letni vpis v prvi razred in
tudi malo šolo. Tega pa jim
šola v sedanjih razmerah ne
more zagotoviti, ker zaposlu-
je samo eno učiteljico.
Rešitev vidijo v celodnevni
šoli in v celoletni mali šoli.
S tem bi povečali število ot-
rok na povprečno okrog tri-
najst. Za takšno delo pa bi
zaposlili še eno učno moč.
FRANJO IVIAROŠEK
PROSTOVOLJNE
DELOVNE AKCIJE
V LETUŠU
I.^tošnje praznovanje občinskega praznika žalske
občine bo v Krajevni skupnosti Letuš. Prebivalci le
krajevne skupnosti bodo dobili kulturni dom, gasilski
dom, vodovod, avtobusno postajališče, asfaltirali bodo
nekaj krajevnih cest in igrišče. Ker bo to stalo precej
denarja, so se občani odločili za prostvoljne delovne
akcije. Do sedaj so opravili tri akcije v okoli 900
urah. Predvidevajo, da bodo morali opraviti več tisoč
prostovoljnih ur, ki bodo znašale okoli 70 starih mili-
jonov. Minulo soboto so rušili ter razkrivali stare pro-
izvodne obrate (na sliki) od celjske Cinkarne, ki so
jih kupili in Jih bodo tako preuredili.
T.
KRAJEVNA SKUPNOST SLIVNICA
ZDRUŽENO DO CESTE
Nedvomno je ustanovitev
skupnosti krajevnih skupno-
sti v dveh različnih občinah
zaenkrat še redkost. V KS
Slivnica pri Celju, Vinski
vrh, Loka pri Žusmu, Tin-
sko in Pristava, ki so v ob-
činah Šentjur in Šmarje je
to dejstvo. Te KS, ki spa-
dajo v izredno nerazvita pod-
ročja in ki jih je povrhu
tega leta 1974. potres najbolj
prizadejal imajo skupen in-
teres — izgradnjo ceste, bolj-
še bi rekli obnovo že ob-
stoječe 14 km dolge ceste
od Slivnice do Sodne Vasi.
Prebivalci vseh 5 KS, ki
leže ob navedeni cesti so se
odločili, da pristopijo k mo-
dernizaciji te njihove edine
prometne žile, ki jim je živ-
ljenjskega pomena in da po
svojih  najboljših  možnostih
in močeh prispevajo svoj de-
lež. Razmeroma gosta nase-
ljenost teh krajev, ki je zna-
čilna za večino nerazvitih
področij je silila prebivalce
na iskanje delovnih mest v
razvitejših središčih. Dobrih
10 let po osvoboditvi je v
Loko pri Žusmu pričel vo-
ziti prvi a\'tobus. Delavske
avtobusne 'proge so se z rast-
jo šentjurske in celjske in-
dustrije pričele množiti in
danes so ti kraji pravi re-
zervoar delovne sile za na-
vedeno industrijo. Z izjemo
majhnega števila večjih kme-
tij, skoraj iz vsake hiše od-
haja vsaj po en član na de-
lo z avtobusom. Delovnik te-
ga delavca pa ne traja 8 ur,
temveč kar polovico več, saj
odhaja na delo že ob 4. uri
syutraj in se vrača iz dela
prav tako z 2 urno zamudo.
Dobra cesta bi vožnjo lahko
znatno kultivirala in seveda
skrajšala. Hkrati lahko le
dobra cesta prinese v te kra-
je hitrejši razvoj. Prebivalci
teh krajev žive v upanju, da
jim bodo delavci v delovnih
organizacijah priskočili na
pomoč, upoštevajoč pri tem
velik prispevek, ki so ga
prebivalci teh krajev dali v
času NOB in z dolgoletnim
delom v tovarnah.
Pomen ceste je tudi vtem,
da povezuje po najkrajši
smeri Celje z Obsoteljem se
pravi Podčetrtkom in naprej
s Kumrovcem, kjer je v na-
stajanju večje turistično pod-
ročje.
KS Slivnica in Loka že
zbirata 2 odstotni samopri-
spevek v ta namen, po vS<
verjetnosti bodo na to
zbiranja sredstev šle tu(
ostale 3 KS. Razumljivo I
da bodo ta sredstva pi'
skromna za uresničitev i
stavljenega načrta. Delavci
celjskih delovnih organizac
j ah so se že odločili za P
moč in sicer v obliki
udarniške sobote. Na tej P*
ti so tudi šentjurske delC
ne organizacije v katef
itak dela precejšnje števJ!
delavcev iz navedenega V^,
ročja. Menimo, da se bo^
šentjurskim delovnim kol«!
tivom pridružili še koleK'
\'i iz pobratenih KS, potr«'
no pa bo za akcijo zaintef
sirati tudi širšo družbe"
skupnost.
ERNEST RECNi'
§t. 10 — 11. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 7
VARSTVO DOJENČKOV
SKRB VSEH NAS!
V celjskih vzgojno varstve-
nih zavodih se že dolgo sre-
čujejo s problemom, ki je
povezan z varstvom dojenč-
kov. Potrebe po varstvu naj-
mlajših so namreč velike,
oddelkov za dojenčke pa je
v zavodih zelo malo. Zato
je iz skupnosti otroškega
varstva že lani izšla p>obuda
o organiziranju varstva do-
jenčkov v družinah. Gre nam-
reč za projekt, po katerem
bi vzgojno varstveni zavodi
vzpostavili delovno razmerje
s tako imenovanimi privatni,
mi varuhinjami, ki bi čuva-
le dojenčke kar na svojih
domovih. Varuhinje bi imele
■vse pravice in dolžnosti de-
lavcev v združenem delu,
delale bi 42 ur na teden,
imele bi pravico do letnega
dopusta, bile bi tudi zdrav-
stveno in ix>kojninsko zava-
rovane. Zavod bi varuhinjam
zagotovil vsa osnovna sred-
stva, to je posodo, ležalnike,
igrače in perilo za dojenčke.
po potrebi bi iz zavoda do-
bivale varuhinje na dom tu-
di hrano za dojenčke. Oseb-
ni dohodki bi bili enaki ti-
stim, ki jih dobijo varuhi-
nje v vrtcih in bi znašali
okrog 30()0 dinarjev. Ob vsem
tem pa bi morale varuhinje
izpolnjevati dva osnovna po-
goja: biti bi morale zdrave
osebe in imeti urejene pro-
storske razmere, ki bi zago-
tavljale otrokom svobodno
gibanje. Naj povemo, da bi
imele varuhinje glede na nor-
mative v varstvu 3 do 5
otrok.
Celjska skupnost otroškega
varstva je zaupala nalogo o
organiziranju varstva dojenč-
kov v privatnih družinah
vzgojno varstvenemu zavodu
■ Anice Černejeve na Otoku.
To pa zato, ker je v tem
delu Celja največje število
dojenčkov, ki potrebujejo
varstvo. Doslej so se zavodu
prijavile   tri   ženske,   ki   so
želele postati varuške, toda
vse tri stanujejo predaleč od
vrtca Anice černejeve in v
takšnih okoliših, ki zadovo-
ljujejo v svojih vzgojno var-
stvenih zavodih potrebo po
varstvu dojenčkov. Tako je
ostalo varstvo v družinah
kljub pripravljenosti zavoda
za organiziranje dela še ved-
no samo F>ot)uda. Res je
namreč, da bi morale k or-
ganiziranju varstva dojanč-
kov priskočiti na pomoč tu-
di krajevne skupnosti, ka bi
v svojih stanovanjskih sose-
skah veliko lažje poiskale
ženske, ki bi bile pripravlje-
ne delati kot varuške. In ne
samo krajevne skupnosti, vsi
občani bi se morali zavze-
mati za čim hitrejšo vzpo-
stavitev takšne oblike var-
stva otrok. Kajti varstvo do-
jenčkov je končno vpraša-
nje, ki zadeva vse občane.
DAMJANA STAMEJCIC
Aktivna krajevna
skupnost Štore
Krajeviia skupnost što-
re sodi prav gotovo med
tiste, ki si posebej priza-
devajo, da bd približali ob
čanom upravljanje v vseh
njenih oblikah. V lanskem
letu so bili uspešni. Reali-
zirali so ambiciozno zas-
novani delovna program,
včasih pa so s svojo do-
miselnostjo spodbuja,li tu-
di druige k nekaterim po-
sebnim vrstam aktivnosti.
Mislimo na uspešno izve-
deno akcijo »očistimo in
uredimo naše okolje,« ki
ni bila edina domislica. Ob
tej priložnosti ne želimo
poročati o aktiivTiosti kra-
jevne skupnosti in kraja-
nov   siploh.  Opozoriti   že-
limo le na uspešno sode-
lovanje med krajevno
skupnostjo in Krajevno
koneferenco SZDL, ki je v
določenem smislu izjem-
no. 2e land so se odločili
za sklicanje občih zborov
po stalnih območjih — te^h
je 6 v krajevni skupno-
sti, na katerih so obrav-
navali problematiko kra-
ja, in sprejeli enotna sta-
lišča ter sklepe za reševa-
nje problemov, ki tarejo
občane. Uresničili so po-
gosto le deklarativno sta-
lišče o nujnosti enotnega
nastopanja na terenu in
neposrednega povezovanja
z njim.
Vsled sipoznanja, da je
takšen način dela boljši in
gotovo najbolj pravilen,
se je Izrvšni od^bor krajev-
ne konference SZDL že
pred časom odločil, da bo
imel svoje redne sestan-
ke vedno na drugem stal-
nem območju. Sedaj pri-
pravljajo redne občne zbo-
re po stalnih območjih z
namenom, da bodo v iz-
črpnih razpravah obliko-
vali občani stališča v zve-
zi z delitvijo dohtxlka za
osebno, skupno in splošno
pM>rabo. Na istih zborih
bodo govorih o finančnem
obračunu za leto 1975 ter
delovnem in finančnem
programu za leto 1976.
V. O.
ŽALEC
Za produktivnost
Leto 1976 predstavlja
za samoupravne interesne
skupnosti s področja druž-
benih dejavnosti nadalje-
vanje uveljavljanja samo-
upravne organiziranosti,
ki je bila pričeta v začet-
ku leta 1975 na osnovi no-
vih ustavnih in statutar-
nih določil. Poudarek bo
na nadaljnjem razvijanju
tn poglabljanju delegatske-
ga sistema, na utrjevanju
dela splošnih in posebnih
delegacij samoupravnih in-
teresnih skupnosti. Po-
manjkljivosti pri delu de-
legacij in skupščin bo po-
trebno hitreje odpraviti in
doseči večjo učinkovitost
delovanja.
Samoupravne interesne
skupnosti so zajele v svo-
je programe za leto 1976
prednostne naloge' v obči-
ni in republiki s fx>samez-
nih področij, ki bodo naj-
bolj neposredno vplivale
na družbeno produktiv-
nost dela. Vzete so iz sred-
njeročnih usmeritev za
obdobje 1976—1980 in upo-
števajo stabilizacijska pri-
zadevanja naše družbe, za-
to so opuščene nekatere
razširitve dejavnosti. Spo-
štovana so načela solidar
nosti in vzajemnosti z oai-
rom na enakomeren raz-
voj dejavnositi.
MP
SODNIKI
so PRIZADETI
Sodniki občinskega sodišča
▼ Celju se čutijo prizadete
ob razraščanju nezadovoljst-
va strank in družbeno po-
litičnih dejavnikov nad de-
lom sodišča ter ob nastaja-
nju družbene klime, ki pra-
vosodju očita neučinkovitost.
Predsedništvo občinskega
sodišča meni, da vse večja
odmevnost v javnosti o tem,
da sodni {x>stopek traja po
2,3 in več let, na velike ča-
sovne razmake med obravna-
vami, na napake pri soje-
nju, na neživljenjsko obrav-
navanje posameznih sporov,
na neustrezno kaznovalno
Ix>litiko in na vrsto pavšal-
no ocenjenih pomanjkljivo-
sti — ne da bi globje segli
v delovne pogoje sodišča in
upoštevali družbene ra2imere,
ne more prispevati k rešit-
vi teh problemov. V dokaz
preobremenjenosti sodnikov
tega sodišča ponuja predsed-
ništvo nekaj impozantnih šte-
vilk. Lani so sodniki tega
sodišča kljub kadrovski okr-
njenosti rešili 28.487 sodnih
zadev, od tega 4411 težjih in
od skupnega števila celo
2045 starih zadev. Sodišču je
lani poleg zadev iz prejšnjih
let (3601) pripadlo 29.220 za-
dev, za delo torej skupaj
31.821 zadev. Z rešitvijo 336
starih in 542 novih kazen-
skih zadev jih je v lanskem
letu  spričo  izjemno  visoke-
ga pripada (997) v začetku
leta ostalo nerešenih 616,
kar odgovarja nekaj več kot
sedem mesečnemu pripadu.
Med temi nerešenimi zade-
vami pa je najmanj takih,
ki pomenijo nevarnejše za
deve. Zaostanke je pripisa-
ti bivanju obdolžencev ali
pomembnih prič v tujini ter
razpisanim tiralicam, ki še
niso uspešne. Sodnike v tem
stanju, s katerim tudi sami
niso zadovoljni, zaskrbljuje
podatek, da sta poprečno
potrebni več kot dve obrav-
navi za dokončanje vsake
sodne zadeve, čeprav je pred
leti to stanje bilo mnogo
boljše. Vzrok za to, menijo
sodniki, je iskati v proces-
nih »dobrotah«, ki se jih ob-
čani pogosto poslužujejo v
zavlačevalne namene. Po-
manjkanje izvedencev je
prav tako pomemben ele-
ment, ki vpliva na dolgo-
trajnost sodnega postopka.
Sicer pa sodniki ugotav-
ljajo, da se je kaznovalna
politika kot odraz splošne
družbene klime zadnje čase
zaostrila, kar bo v prihod-
nje vplivalo na preprečeva-
nje kaznivih dejanj. Tudi
priložnostni stiki z organi
odkrivanja ter pregona kaz-
nivih dejanj in z drugimi
vidnimi predstavniki družbe-
nopolitičnega življenja bo-
do   po  svoje  prispevali  k
zboljšanju obstoječega sta-
nja. To pa ne bo dovolj, če
družbeno politične sile, ki
so pokhcane delovati na
preprečevanju družbeno ne-
gativnih pojavov ne bodo
učinkoviteje delovale. Kaj-
ti, osveščanje samoupravnih
organov temeljnih organiza-
cij združenega dela, samoup-
ravne delavske kontrole in
delovnih ljudi in občanov je
po mnenju sodnikov temelj-
na skupna skrb za nadalj-
nji samoupravni razvoj, za
zdrave medsebojne odnose v
združenem delu ter sosedske
odnose, za zavarovanje druž-
benega pa tudi zasebnega
premoženja, za splošno in
osebno varnost — to pa je
tudi njihova neodtujljiva pra-
vica in dolžnost.
Nobena krepitev sodišč ter
organov pregona in odkri-
vanja ne bo obrzdala duž-
beno negativnih in družbe-
no nevarnih pojavov, če te
skrbi ne bodo prevzele druž-
beno politične organizacije.
Sodniki pa več kot delati
tudi ne morejo. In lani so
opravili delo za najmanj
petnajst sodnikov, čeprav
jih je bilo zaposlenih le 12,
pravi predsedništvo občin-
skega sodišča v Celju v 1800
besed obsegajočem prispev-
ku, ki nam je bil poslan v
objavo.
TKS ŠENTJUR
OBJEKTI, KADRI
Vsekakor se šentjurska ob-
čina uvršča tudi na področju
telesne kulture med tiste v
Sloveniji, kjer najbolj potre-
bujejo večje število športnih
objektov od telovadnic, igrišč,
bazenov do vsega ostalega,
kar bi zagotavljalo hitrejši
in večji i'azvoj te pomembne
dejavnosti. Trenutno imajo v
vsej občini le tri telovadnice,
po eno igrišče za nogomet,
rokomet, košarko in odbojko,
en bazen, pet kombiniranih
igrišč (košarka, rokomet),
planinski dom, tri smučarske
vlečnice in tri strelišča (v
glavnem neurejena). To pred-
stavlja nekaj več kot 12.000
kv. metrov ah 0,7 kv. m na
prebivalca. Ob osnovnih šo-
lah na Blagovni, v Prevor-
jah, E>obju in Kalobju ima-
jo ob šolah manjše travnate
{jovršine, ki jih uporabljajo
(seveda samo ob lepem vre-
menu) za različne oblike te-
lesne kulture.
To pa je vse premalo za
hitrejši in kvalitetnejši raz-
voj telesne kulture, kot ga za-
hteva najnovejši pristop. Po-
seben problem predstavljajo
tudi kadri, ki jih ni dovolj
in niso strokovno usposob-
ljeni za načrtno ter sodobno
delo. Tako bi potrebovali 38
vaditeljev in trenerjev za po-
samezne športne panc^e, kar
bodo poskušali do leta 1980
realizirati.
V šentjurski občini so tre
nutno tri TVD društva (šent
jur, Planina in Ponikva), Pla
ninsko društvo Šentjur, strel
ske družine v Šentjurju, Go
rici, Loki pri žusmu, Ponikvi
Planini in Dramljah, imajo
tudi tri športne aktive, pet
šolskih športnih društev, tn
košarkarske klube, šahovski
klub in smučarski klub »Voj-
ko« v Hruševcu.
V srednjeročnem programu
razvoja telesne kulture v šent-
jurski občini do leta 1980 že-
lijo predvsem povečati števi-
lo površin za športne objek-
te in obogatiti vrste kadrov.
Z izboljšavo obojega bi bili
dani objektivni pogoji za hi-
trejši raz\'oj, tako množične,
kot kvalitetne telesne kul-
ture.
Pripravili so program grad-
nje prepotrebnih športnih ob-
jektov po posameznih krajev-
nih skupnostih. Tako naj bi
v Šentjurju končno dobili
atletski stadion z nogomet-
nim igriščem. Zlasti atletska
steza je nujno potrebna, .saj
je atletika na prvem mestu
v prioriteti, v šentjurski ob-
čini i>a ni niti ene steze, at-
letske seveda. Brez t^a si
tudi razvoja atletike ne mo-
remo zamišljati. V Šentjurju
naj bi še uredili igrišči ob
vrtcu in kmetijski šoli ter do-
končali gradnjo pokritega ba-
zena ob šoli. Razmišljajo bu-
di o stezi za trim.
V ostalih krajevnih skupno-
stih naj bi uredili šolska igrl-
šo.a in jih tudi opremiU s
potrebnim orod^jem, priprav-
ljajo pa tudi gradnjo treh
tako imenovanih plavališč —
v Ponikvi na S lomu, v Sliv-
nici pri novem jezeru, na
Planmi na Gračnici in v Loki
pri Žusmu. S tako urejenimi
plavališči bi zlasti povečali
možnosti učenja otrok plava-
nja. Na Blagovni, Kalobju,
Prevorjah in Dobju bi naj
uredili učilnice in jih opre-
LETOS
PREBERI TUDI
KAKŠNO
CANKARJEVO
KNJIGO,
TOVARIŠ!
mili s potrebnim orodjem za
telesno vzgojo, kajti možnosti
za gradnjo novih telovadnic
so minimalne, saj ni dovolj
sredstev. S tako pridoblje-
nimi površinami bi imeli 21
tisoč kv. m površin namenje-
nih telesni kulturi, kar bi
pomenilo 1,2 kv. m na pre-
bivalca.
Sredstva bi zagotovili iz
naslednjih virov: TS, TKS,
krajevne skupnosti, prispev-
ki podjetij in s kreditom re-
publiške TKS. Tako lahko
nedvomno pričakujemo v pri-
hodnjih letih tudi v šentjur-
ski občini nadaljnjo rast
športa, kar bi samo oboga-
tilo športno življenje v celjski
regiji in tudi republiki. Ve-
deti namreč moramo, da so
prav na tem področju še ve-
like skrite rezerve, ki jih je
treba izkoristiti. Ob tem je
treba reči še to, da so v šent-
jurski občini stvari dobro za-
stavili in da jih bodo ob p>o-
moči širše družbe tud)i lahko
realiz.irali. To pa je v interesu
nas vseh.
TONE VRABL
ŽALEC
ZA MLADI ROD
Razvoj vzgojno izobraže-
valne dejavnosti v občini Ža-
lec temelji na oceni gospo-
darstva v občini, na oceni
števila šoloobveznih otrok in
na konceptu bodočega raz-
voja osnovnega in srednjega
šolstva. Do konca leta 1980
bi naj ostala šolska mreža
z osmimi centralnimi in 11
podružničnimi šolami ter z
eno F>osebno osnovno šolo.
Vsa prizadevanja šol bo-
do usmerjena v to, da bo
100 odstotkov všolane gene-
racije uspešno zaključila os-
novno šolo. Z izgradnjo no-
vih šolskih kapacitet, to je
dograditvijo   dodatnih   učil-
nic, predvsem na centralnih
šolah, bo pouk tekel v iz-
boljšanih prostorih in pod
boljšimi pogoji.
Po petletnem programu
vlaganj v določene družbene
dejavnosti bo do leta 1980
zgrajeno: nova osnovna šola
v Braslovčah in Žalcu, do-
grajene učilnice šoli Petrov-
če, Polzela, Griže, Vransko
in Šempeter. Skupna investi-
cijska vlaganja v to dejav-
nost bodo znašala 33.000.000
dinarjev. Glede na predvi-
deno izgradnjo bodo šole pri-
dobile 840 novih sedežev.
Kljub novim kapacitetam pa
ne bo možno na vseh šolah
v občini organizirati enoiz-
menskega pouka.
Bistven napredek v osnov-
nem šolstvu bo pomenilo
tudi hitrejše uvajanje celo-
dnevnega programa v šoli,
kar pa seveda terja ustrez-
no povečanje zmogljivosti
šol, povečanje števila peda-
goških delavcev, kot tudi
ureditev šolske prehrane.
Predvideno je, da bo glede
na prostorske in kadrovske
možnosti v celodnevno šolo
zajetih približno pplovica šo-
loobveznih otrok.
________-____ MA.
8. stran — NOVI TEDNIK
Št. 10 — 11. marec 1976
IZŠLA TRETJA KNJIGA
KRAJEVNEGA LEKSIKONA
Zadiije dni letošnjega feb-
ruarja je Državna založba
Slovenije poslala na knjižni
trg že tretjo knjigo KRA-
JEVNEGA LEKSIKONA SLO-
VENIJE. V prvi knjigi,
ki je izšla leta 1968, je opi-
san zahodni del Slovenije
(19 občin Slov. Primorja,
Krasa, Notranjske, Goriške
in zahodne polovice Gorenj-
ske). V drugi knjigi, izdani
leta 1971, je opisano jedro
osrednje Slovenije in njen
jugovzhodni del (15 občin
vzhodne polovice Gorenjske,
vseh 5 ljubljanskih ter ve-
čina Dolenjske z Belo kra-
jino). V tretji knjigi, ki je
pravkar izšla, pa je zajet,
kot pravi podnaslov »Svet
med Savinjskimi Alpami in
Sotlo«: savinjsko in šaleško
območje, Zasavje, Spodnje
Posavje, Posotelje in zgor-
nji del porečja Dravinje z
delom južne strani Pohorja.
Občine Spodnjega Posavja
(Brežice, Krško in Sevnica)
vključujejo tudi severovzhod-
ni del Dolenjske. Skupaj je
v tretji knjigi opisanih 14
občin s 1357 naselji.
Temeljna zasnova celotne-
ga enciklopedičnega dela je
tudi v tretji knjigi enaka-
kot v prvih dveh. Vendar so
sodelavci (kar 60 jih je na-
vedenih) v to knjigo vnes-
li mnogo več gradiva in po-
datkov kot v prvi dve. Pred-
vsem so seveda navedli naj-
novejše podatke o številu
prebivalstva v posameznih
občinah in krajih (.po štet-
ju iz leta 1971); da bi ohra-
nili enakomernost in dali
možnost za primerjavo z ena-
kimi podatki v prvih dveh
knjigah, kjer so lahko na-
vedli le podatke po štetju
iz leta 1961, so tudi v tret-
ji knjigi vzporedno navajali
demoigrafske podatke po
prejšnjem štetju (1961). Pa
tudi sicer so upoštevali po-
datke iz najnovejših javno
objavljenih ali kako druga-
če dostopnih dognanj. Tako
je tretja knjiga tega reper-
torija z uradnimi, statistič-
nimi, topografskimi, zemlje-
pisnimi, kulturnimi, gospo-
darskimi in turističnimi po-
datki o občinah in krajih
tega dela Slovenije resnično
bogata in v splošnem zelo
zanesljiva. Le tu in tam je
hitri družbeni razvoj, poln
organizacijskih sprememb,
zlasti v posameznih OZD,
avtorje nekoliko prehitel, ta-
ko da nekateri drobni po-
datki, ki jih navajajo, niso
več povsem točni. Toda to
so zares malenkosti, tudi če
prištejemo še kakšen pravi
spodrsljajček, ki je v tako
obsežnem delu skoraj neiz-
ogiben, in nikakor ne mo-
rejo omajati splošnega vti-
s^ izredne solidarnosti in
skrbnosti. Uredniški ekipi
pod vodstvom dr. Romana
Savnika je uspelo to mno-
žico podatkov, ki so jih
zbrali in zapisali tako šte-
vilni sodelavci, vsebinsko, or-
ganizacijsko in metodično v
kar   največji meri uskladiti
in poenotiti. KRAJEVNI
LEKSIKON SLOVENIJE je
znanstveno zanesljiva publi-
kacija, čeprav ni nastala v
nekem institutu, ampak jo
pišejo številni strokovnjaki
raznih profilov in stopenj,
raztreseni po vsej Sloveniji,
sodelavsko in organizacij-
sko pa jih poveeuje ured-
ništvo pod okriljem redakci-
je DZS. Založba je torej sto-
rila več, kot je njena dolž-
nost. Ne skrbi samo za na-
tis tega enciklopedičnega
priročnika, ampak organizi-
ra in financira tudi priprav-
lalna raziskovalna dela, brez
katerih bi leksikon ne bil
na tako visoki ravni.
Med številnimi sodelavci
in avtorji velja posebej ome-
niti nekatere, ki so dali tej
knjigi poseben pečat z ob-
segom in vsebinsko zaneslji-
vostjo svojih prispevkov. Se-
nior celjskih zgodovinarjev
in geografov prof. J. Orožen
je opisal občine: Celje, La-
ško, Slovenske Konjice,
Hrastnik in Trbovlje. Glav-
ni avtor za opis občine Ža-
lec je prof. M. Natek, za
občino Mozirje dr. D. Meze,
za občino Velenje dr. A. So-
re, za občino Šentjur dr. M.
Žagar, medtem ko je pri
opisih krajev v drugih ob-
činah podpisanih več avtor-
jev (nekateri žive v tistih
krajih, druge kraje pa so
morali obdelati sodelavci od
drugod ali kar iz osrednje
redakcije). Razni strokovnja-
ki, ki so za opise občin in
krajev prispevali podatke s
svojega strokovnega področ-
ja, so našteti v uvodu knji-
ge.
Pomembna sta tudi pisa-
va in izgovor imen za kra-
je in zaselke ter njihove
prebivalce, za katero so skr-
beli znanstveniki iz institu-
ta za slovenski jezik pri
SAZU. Po dogovoru s pravo-
pisno komisijo SAZU se pi-
sava sestavljenih imen za na-
selja v tej knjigi ravna že
po določilih nove izdaje Slo-
venskega pravopisa, ki jo
SAZU šele pripravlja.
Knjigi so priloženi pre-
gledni zemljevidi posameznih
občinskih teritorijev, pose-
bej pa še v barvah natisnje-
ni načrt mesta Celja, ki ga
je po navodilih prof. J. Orož-
na izdelal Geodetski zavod
v Celju.
Zares smo lahko veseli in
ponosni, da je naše pokra-
jinsko območje tako lepo in
tehtno predstavljeno v tem
leksikonu, ki mu po zasno-
vi in izvedbi ni enakega v
vsej Jugoslaviji. Prav zato bi
morala biti na razpolago v
vsaki javni in šolski knjiž-
nici, v priročnih strokov-
nih knjižnicah upravnih or-
ganov in drugih OZD na na-
šem območju vsaj pravkar
izdana tretja knjiga. Razum-
ni ljudje, tudi posamezniki,
pa bodo seveda vsaj zdaj
kupili tudi prvi dve knjigi,
ki sta še na razpolago.
VLADO NOVAK
CELJSKO GLEDALIŠKO ŽIVLJENJE
PETINDVAJSETLETNICA
2. novembra 1950 se je v
Ljubljani začel tečaj za pK)-
klicne igralce slovenskih
mestnih gledališč. Po avdici-
ji, opravljeni pred članico
SNG Ljubljana Mihaelo Ša-
ričevo in režiserjem Franom
Žižkom, so bili od celjskih
igralcev poslani v tečaj: Na-
da in Peter Božič, Zora čer-
vinka, Marija Goršič, Franc
Mimik, Rado Smrečnik in
Bogdana Vrečkova ter od
prijavljencev od drugod še
Milan Furman (iz Ptuja) in
Janez škof (z Gorenjske).
Prvi poklicni igralci mesec
dni kasneje, t. j. 6. decemb-
ra 1950, po tedanjem mest-
nem ljudskem odboru insti-
tucionaliziranega Mestnega
gledališča v Celju . . .
Štiri mesece nato — 17.
marca 1951 je zabeležila kro-
nika celjskega gledališča
prvo predstavo poklicnega
ansambla: Mira Pucova, Ope-
racija. Režiral je Tone Zor-
ko, nastopila pa je vsa prva
garnitura umetniškega oseb-
ja: Franc Mimik (dr. Ra-
tek), Janez škof (dr. Donat),
Milan Furman (župnik Kla-
vora), Peter Božič (ilegalec).
Nada Božič (dr. Romihova),
Bogdana Vrečkova (dr. Per-
metova). Zora červinkova
(sestra Kanizija), Marija
Goršičeva (sestra Serafina).
Devet ljudi, če ne štejemo
ostalih, tedaj še bolj ali
manj priložnostnih soustvar-
jalcev gledališke predstave,
se je zapisalo med »poklic-
ne varuhe naše materine be-
sede, skrinje zaveze našega
naroda«, kakor je zapisal
profesor Tine Orel, kot tol-
mač razpoloženja celjske
javnosti ob tako vzpodbud-
nem dogodku, kot je bil
prvi nastop prvega celjskega
poklicnega gledališkega an-
sambla (Savinjski vestnik
31. 3. 19.51).
Seveda: naše gledališče,
uresničujoč veliko pričako-
vanje svojega hvaležnega ob-
činstva, ni moglo ostati pri
prvih debitantih. Krog po-
klicnih gledaliških delavcev
je bilo treba razširiti in iz-
polniti še zlasti, ker so že-
lje, potrebe in razna strem-
ljenja pionirski ansambel ve-
čidel razkropili: červinkova,
Mimik in Zorko so se za-
pisali med amaterje. Škof
je presedlal na deske v
Ljubljano, Peter Božič je se-
gel po filmski kameri in no-
vinarskem peresu, Bogdana
Vrečkova se je »preselila«
med »glasove s celjskega ra-
dia« in tudi Ptujčan Fur-
man se je poslovil, ostali sta
pa Nada Božičeva in Mari-
ja Goršičeva, sledeč napot-
nici, ki jo je sicer na na-
slov vse deveterice zapisal
Orel kot kritik, kakršnega
v Celju nimamo več, pa bi
ga morali imeti: »da bi se
umetniško razvijali dalje in
prerasli v žlahtno zel celj-
ske gledališke kulture, ki bi
morala predstavljati tisto,
kar je hotela večina celjskih
gledal:ščnikov tn kulturnih
delavcev in nenazadnje kul-
turnoprosvetni organ lokal-
ne oblasti, ko se je odločil
za profesionalizacijo gledali-
šča.« Talenta, ki razgaljata
svoji notranji bogastvi obra-
zov, dognani in prepričljivi
interpretki svojih vlog, igral-
ki, ki zaokrožujeta podobo
današnjega celjskega gleda-
liškega ansambla . . .
Osnova, ki so jo zložili
debitanti pred petindvajseti-
mi leti, je torej še tu. čast
in priznanje!  G. GROBELNIK
INTIMNO
V ROGAŠKI
Izredno lep je bil večer v Rogaški Slatini, kjer so
v pivnici zdravilišča v nedeljo odprli razstavo grafik
umetnice Tince Stegovec. Prizadevna Delavska univerza
in Kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah sta tudi tokrat
storili vse, da bi bil večer vsebinsko čimbolj dognan.
Številni obiskovalci, ki so se kljub nedeljskemu dnevu
zbrali v pivnici, niso prišli zaman.
V uvodu je v znak praznovanja osmega marca o
vlogi ženske v naši družbi spregovoril Jože čakš. O
umetnici Tinci Stegovec je spregovorila Milena Moško-
nova, pesmi Lily Novy je recitirala igralka Milena Zu-
pančičeva, nepozaben glasbeni užitek pa sta zbranim
posredovali flavtistka Irena Grafenauer in pianistka
Gita Mallpjeva. Na sliki od leve proti desni: Tinca
Stegovec, Gita Mally, Irena Grafenauer in Milena Zu-
pančičeva. Foto: D. MEDVED
NOCOJ GOSTUJE
MGL: N.SIMON:
„VEČNA
MLADENIČA'
v okviru izmenjave gostovanj med Slovenskim ljud-
skim gledališčem v Celju in Mestnim gledališčem lju-
bljanskim, bodo igralci slednjega gostovali nocoj v Ce-
lju s predstavo Neila Simona »Večna mladeniča« v re-
žiji Dušana Jovanoviča, avtorja dobro znanega »Tumor-
ja v glavi .. .« Naj ob tej priložnosti opozorimo na igro
VlaUiniirja Skrbinška v vlogi Willia Clarka in Zlatka
Sugmana v vlogi Bena Silvermana. Prevod je delo Du-
šana Tomšeta, dramaturginja predstave je Mojca
Kreftova, sceno je ustvaril inž Niko Matul, luč pa je
delo tudi Celju dobro znane Cris Johnsonove (Tumor
in Lorenzaccio).
Nocoj pa v smislu prej navedenega dogovora gostu-
jejo Celjani v ljubljanski Drami z Jovanovičev'im Tu-
morjem! Ce bi uspeli v Celje dobiti v goste ljubljansko
Dramo, bi to bil po zadn,jem ustoličenju vojvode na
Goposvetskem polju spet velik dohodek na Slovenskem.
D. M.
AMATERKE RAZSTAVLJAJO
V GLEDALIŠČU
Videti je, da so ob dnevu žena tudi same ustvar-
jalke največ pokazale na likovnem področju. V orga-
nizaciji Zveze kulturno prosvetnih organizacij Celja in
Likovnega salona so pripravili izredno zanimivo raz-
stavo likovnih del žensk amaterk. Precej jih je poslalo
svoja dela na osnovi javnega vabila, ki je bil razpisan
v Novem tedniku in drugih informativnih medijih. Pri-
javljena dela je ocenila žirija v sestavi Milena Moškon,
Stane Petrovič in Milan Lorenčak
Ob otvoritvi razstave v avli celjskega gledališča mi-
nuli petek, je številnim zbranim spregovoril predsed-
nik društva likoTOih amaterjev Celja Stane Petrovič,
o delu žirije pa je spregovorila Milena Moškon, višji
kustos Pokrajinskega muzeja. Ob otvoritvi so nastopili
tudi mladi člani mladinskega gledališča France Preše-
ren iz Vojnika z recitalom.
TUDI V ŽALCU RAZSTAVLJAJO
ŽENSKE
v Savinovem razstavnem salonu so letos ob dnevu
žena pripravili razstavo slovenskih slikark in sicer iz-
bor ilustracij. Razstavljajo: Ančka Gošnik-Godec, Mar-
janca Jemec- Božič, Marija Koren, Darinka Lorenčak-
Pavletič, Lidija Osterc, Roža Piščanec, Jelka Reichman,
Alenka Vogelnik, Marija Vogelnik in Melita Vovk. Ob
otvoritvi razstave je imel uvodno besedo Marijan
Tršar. Za odličen glasbeni spored ob otvoritveni slove-
snosti je poskrbel dobro znani trio Lore'x-iz. Razstava
bo odprta do 14. marca. Z organizacijjo te razstave so
Zalčani še enkrat pokazali svojo sposobnost za organi-
zacijo izrednih kulturnih dogodkov v ličnem Savino-
vem razstavnem salonu, ki je že tolikokrat potrdil svo-
jo pomembnost.
SMREKAR NA POLZELI
RAZSTAVA NA POLZELI — V mali dvorani doma Svo-
bode so minulo soboto odprli razstavo likovnih del
Hinka Smrekarja, ki jo je dala na razpolago Narodna
galerija iz Ljubljane. Uvodno besedo o razstavi je imel
predsednik Svobode na Polzeli Stanko Novak, ki
je spregovoril nekaj besed o življenju razstavljalca in
o njegovih razstavljenih delih. T. TAVČAR
št. 10 — 11. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 9
JOSTOVA,MTr
PO CANKARJU
Stanko Jost nam je pri-
pravil nov amaterski igrani
film, ki traja eno uro, nare-
jen pa je po motivih najbolj
znanih Cankarjevih črtic o
materi. To so teksti, ki jih
spoznavajo že otroci v os-
novni šoli fDateljni, Skode-
lica kave. Mater je zatajil,
Ob njenem grobu. Njena po-
doba. Desetica in druge).
Fotokinoklub ljudske teh-
nike EMO je ob sofinancira-
nju celjske kulturne skup-
nosti doslej pripravil že več
amaterskih igranih filmov,
največ v režiji Stanka Jo-
sta. Videli smo že film »Na
kmetih«, »Križ na gori«, lan-
sko leto, oziroma že predla-
ni že v Tednu domačega fil-
ma »Gimnazijko« in še več
kratkih filmov. Tudi tokrat
je požrtvovalni filmski ekipi
priskočilo precej celjskih gle-
daliških igralcev na pomoč,
Spet srečamo Bruna Bara-
novida, Olgo Puncerjevo, Bo-
ruta Alujeviča, Cveta Verni-
ka  in   nepogrešljivega   sne-
malca Sandija Videnška. Pred
filmsko kamero je debitiral j
tudi mladi Jani Cafuta (na j
sliki z Olgo Puncerjevo, ki je j
bila v vlogi matere). Film so
tudi tokrat posneli v polet-
nih mesecih lanskega leta v
Zibitai in njeni okolici v mi-
nimalnem času.
Premiera flma je bila v
soboto v dvorani Emo, z
njim pa so počastili osmi
marec.
D. M.
ŠOŠTANJ
MATI IN OTROK
že v prejšnji številki smo
zapisali, da so ob obletnici
Kajuhove smrti na osnovni
šoli »Karel Destovnik-Kajuh«
v Šoštanju odprh tradicional-
no, tokrat že osmo, republi-
ško razstavo likovnih del
otrok pod geslom »mati in
otrok«.
Svečana otvoritev razstave
je bila uvodna prireditev v
počastitev 100 letnice Cankar-
jevega rojstva. Na razpis je
letos prispelo iz 76 slovenskih
šol in iz zamejstva nad 1800
liko-vnih del v najrazličnejših
formatih in tehnikah. Med
njimi so prevladovale grafič-
ne stvaritve, čeprav so lete
za šolsko mladino tehnično
najtežje izvedljive Žirija je z
enakovrednimi nagradami na-
gradila osnovno šolo »Miro-
slav Sirca« iz Petrovč (likov-
ni pedagog Branka Sajovic),
osnovno šolo »Stane Mlakar«,
Šenčur pri Kranju (likovni
pedagog Branko Sosič (in os-
novno šolo Trbovlje) likov-
ni pedagog Leopold Hočevar).
Poleg teh enakovrednih na-
grad pa so številni likovni
pedagogi in učenci prejeli še
vrsto priznanj z zlatim, sre-
brnim in bronastim Kajuho-
vim reliefom. Ob otvoritvi pa
so poleg drugih počastili s
šopkom cvetja tudi likovno
pedagoginjo Majdo Lesnioar,
ki že vseh osem let skrbi za
organizacijo te prireditve v
Šoštanju.
Razstavljeni so bili tudi
številni kiparski izdelki, ki
pa niso prišli v poštev za na-
grade, ker je žirija svoje delo
opravila v Ljubljani, kamor
pa ta dela niso dostavili. Vse-
kakor vzgojno nepravilno do
učencev, ki so kipe izdelali!
Zato se je žirija pred otvorit-
vijo odločila, da podeli po-
sebno knjižno nagrado učen-
cu osnovne šole »Anton
Aškerc« v Velenju, Mirku
Vocovniku za kip »mati z
otrokom«, izdelan v lesu.
Razstava bo odprta do kon-
ca maja. Vabimo vas, da si
jo ogledate, zlasti še šole, ki
bi naj pripravile skupinske
ekskurzije.
VIKTOR KOJC
TRNOVLJE
500 DIN „ZARJI"
Kot vsa druga društ.va,
ki delujejo v okviru Zveze
kulturno — prosvetnih orga-
nizacij, se tudi Kulturno
umetniško društvo »Zarja«
nenehno bojuje za normal-
ne pogoje dela. Pod normal-
nimi p>ogoji razumejo pred-
vsem urejen kulturni dom.
»Zarjani« so poslali ponud-
he z delovnim programom,
vendar je od več kot sto-
tih delovnih organizacij (to-
likim so poslali okrožnico z
izraženimi željami) odgovo-
rilo le nekaj in samo en
odgovor je bil pozitiven. To
je bila organizacija združe-
nega dela »Izletnika«. Vse
kaže, da z obnovo kulturne-
ga doma v Trnovi j ah spet
ne bo nič. Tmoveljčani ra-
zumejo težko gmotno situ-
acijo, ne morejo pa razume-
ti, da je njihovo delo tako
malo vrednoteno, saj ven-
dar vedno govorimo, da je
potrebno podpreti tiste, ki
delajo.
Posebej se je »izkazala«
domača Krajevna skupnost!?
»Zarjin« kulturni dom  upo-
rabljajo vse družbeno poli-
tične organizacije, prostore
pa vzdržuje (če lahko temu
vzdrževanju sploh tako reče-
mo) društvo samo. Nikdar
nimajo toliko sredstev, da
bi uredili streho, kurjavo,
odrsko razsvetljavo in dru-
go prepotrebno dotrajano
opremo. Pri delu pa jih
najbolj zadržuje premajhen
in nefunkcionalen oder. Si-
cer pa kaj bi naštevali, saj
dru.štveni člani na to vedno
znova opozarjajo. Poleg teh
težav jih nenehno pestijo ve-
liki stroški kurjave, razsvet-
ljave in čiščenja. Vse to mo-
rajo plačevati sami — tudi
za druge organizacije. Na to
so opozorili domačo krajev-
no skupnost, ki pa jim je
dobrohotno odobrila celih
500,00 (beri: petsto!) dinar-
jev. V primeru, da Krajev-
na skupnost nima sredstev
je to lahko razvimeti, ne mo-
rejo pa razumeti, da je po-
trebno za tak majhen in ne-
znaten denar toliko prepri-
čevanja. Ponovno se je ir;ka-
zalo,  da  krajevna  skupnost
ne more, (ali pa noče) oprav-
ljati poleg komunalniii — še
drugih dejavnosti, ki sodijo
v njen delokrog. Krajevna
skupnost bi naj (vsaj teore-
tično) skrbela tudi za kul-
turno delovanje svojih kra-
janov, pa za to ni volje, ni
interesa — in ni razumeva-
nja do tistih, ki vendarle
nekaj napravijo. Da se prav
razumemo, ne gre za vna-
prejšnje odklanjanje te de-
javnosti, gre za miselnost, ki
spremlja delovanje krajev-
ne skupnosti iz čačasov, ko je
krajevna skupnost bila iz-
t ključno za to, da je reševa-
j la izključno komunalne za-
deve. Morda pa si krajani
zaslužijo še kaj več kot le-
po cesto?!
člani »Zarje« so trmasti in
bodo delali naprej, saj so
vajeni dela, ki je potrebno,
da se društvo obdrži v tem
skomercializiranem svetu. Ob
tem pa skrbijo za kakovost-
ne prireditve, ki jih povsod
drugod bolj cenijo kot v
domačem kraju.
ŠTETAN ŽVIŽEJ
,,AV prav se piše«./^
Pred dnevi je imelo
Slavistično ' društvo Celje
svojo 1. redno sejo, na
kateri so med drugim
obravnavali tudi delovni
program m ga zelo širo-
ko zastavili.
Pogovarjali so se o obli-
kovanju načrta za pouk
slovenskega jezika po no-
vem učnem programu.
Medse bi radi povabili
univ. prof. dr. Jožeta To-
porišiča, da bi jim preda-
val o spremembah v no-
vem slovenskem pravopi-
su, univ. prof. dr. Franca
Zadravca, ki bi jim pre-
daval o Cankarjevih kri-
tično socialnih nazorih.
Prof. Franc Jakopin pa
naj bi jim predaval o iz-
posojenkah iz ruščine in
drugih slovanskih jezikov.
Nedvomno bi bilo za vse
slaviste zanimivo predava-
nje univ. prof. dr. Borisa
Paternuja o sodobni slo-
venski liriki, člani dru-
štva razmišljajo   tudi  o
koristnem predavanju po-
uka metodike slovenskega
jezika.
»Radi bi se odprli na-
vzven,« nam je povedal
predsednik društva, Jurij
Rojs, »tako, da naš pro-
gram dela ne bi bil skriv-
nost, ampak na voljo
vsem, ki se zanimajo za
slovensko literaturo.« Ta-
ko čaka zdaj novousta-
novljeni odfbor veliko de-
la, saj je program dela
obširen. M. P.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
je izdala tretjo knjigo
krajevnega
leksikona slo veni je
v TRETJI KNJIGI — IZŠLA JE POD NASLOVOM »SVET MED SAVINJ-
SKIMI ALPAMI IN SOTLO« — SO ZAJETE OBČINE BREŽICE. CELJE.
HRASTNIK, KRŠKO, LAŠKO, MOZIRJE, SEVNICA, SLOVENSKE KO-
NJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH, TRBOVLJE, VELENJE. ZA-
GORJE IN ŽALEC.
Urednik knjige PROV. DR. RO.\lAN SAVNIK, je skupaj s pit-ko .">0 sodelavci o/iroma
strokovnjaki z ra/nih področij zbral gradivo za več kot lliOO naselij na.šletih občin.
Knjigi so dodani tudi zemljevidi občin in večbarvni načrt mestu Clelja.
Cena tretje knji.ue vezane v polusnje je 500 din; plačljivo tudi v petih mesečnih ob-
rokih po 100 din.
četrta knjiga, s katero bo KR.UEVNI LEKSIKON SLOVENIJE zaključen, bo za.Kv
mala področje severne Slovenije In bo predvidoma izšla prihodnje leto.
Hkrati opozarja založba še na prvo in drugo knjigo Kll.VJEV\EG.'\ LEKSIKONA
SLOVENIJE, ki jo lahko prav tako naročite. Prva knjiga ZAHODNI DEL SLOVE-
NIJE zajema občine Ajdovščina, Cerknica, Idri.ja. Ilirska Bistrica. Izola, Jesenice,
Koper. Kranj, Logatec, Nova Gorica, Piran, Postojna, Radovljica, Sežana, i^kofja
Loka, Tržič in Vrhnika. Cena pus. 120.— din.
Druga knjiga JEDRO OSREDNJE SU)VENIJE IN NJEN JUGOVZHODNI DEL za-
.jenia občine Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Kamnik. Kočevje, IJtija, Ljuhljana-Beži-
grad, Ljubljana-\Ioste-Polje, Ljubljana-šiška, Ljubljana-Vič-Rudnlk, Metlika, Novo
mesto, Ribnica in Trebnje. Cena pus. 290.— din.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE. 61000 LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
RiNKE DO SOTLE — DD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLC — OD RINKE DO SOTL£ — OD Rn)|
Objavljamo le pisma
s polnim naslovom
avtorja. Za vse naved-
be v pismih odgovar-
jajo izključno pisci.
PROTESTI-
RAMO
Zelo nas je razburil 61a-
nelc »Dolga je pot«, ob-
javljen v Novem tedniku
19. februarja. Gre za pre-
stavitev avtobusne postaje
v Turnem k slivniškemu
asfaltu. Pisec članka je
navedel, da se delavci iz
vasi Javorje s tem stri-
njamo. To pa ni res. Mi
na vse to protestiramo!
Zakaj pa bi mi morali
hoditi po cesti pred ozi-
roma za avtobusom, zato
da bi si Slivničani ne
oblatili čevljev po maka-
damu?!
V Turnem je že več let
avtobusna postaja, ravno
ob poteh, ki pripeljeta
z dtveh strani hribov, Ja-
vorja in Slivnice. Na tem
postajališču je tudi pro-
stor za postanek avtobu-
sa zelo primeren. Lastnik
zemlje bi celo dovolil po-
staviti čakalnico, pa tudi
ljudje bi prispevali svoj
delež, če bi se zanjo odlo-
čili.
Ker nas hodi na avto-
bus z obeh strani hriba
enako število delavcev,
upamo, da do prestavitve
avtobusne postaje ne bo
prišlo!
DELAVCI   VOZAČI
rZ JAVORJA
LESIČNO:
ZA DAN ŽENA
Tudi na naši šoli smo
proslavili osmi marec. Na
proslavo smo povabili vse
ženske iz šolskega okoli-
ša, ki so se v velikem
številu odzvale našemu
vabilu.
Po govoru sta bili igri-
ci, deklamacije, nastopiU
pa so tudi harmonikarji
in kitaristi in ne nazad-
nje malčki iz vrtca. Vrh
tega sta nastopila še pio-
nirski in mladinski pev-
ski zbor in na koncu do-
mači moški pevski zbor.
Tudi ta je zapel več na-
rodnih pesmi in pilštanj-
sko himno.
Ob prijetnem petju in
igranju - so se marsikateri
ženi v očeh zalesketale
solze in domov so odha-
jale z lepimi vtisi.
PETER  KLAKOČER,
os. šola Lesično
MOJ
PRIJATELJ —
MATI
Prijatelj, to je nekaj, v
kar lahko zaupaš, to pa je
tudi tisto, kar te lahko
mnogokrat razočara.
Toda, danes imam pri-
jateljico, ki ji lahko za-
upam vse, prav vse, pa
vem, da me ne bo nikdar
izdala. To je moja mati.
Kakšna pravzaprav je?
Ima skorajda dvajset let
več kot jaz, a na cesti na-
ju marsikdo ima za sestri.
V marsičem sva si podob-
ni. Njen obraz je podol-
govat in v njenih rjavih
očeh, je veselje. Lepo je,
posebno tedaj, ko se sme-
ji in se ji pokažejo gube
okoli oči.
Da, velikokrat je vesela.
Vsako reč, vsako besedo
obrne na šalo. Toda, prav
zdaj je v njej žalost. Prav
zdaj so gube na njenem
obrazu zarezale nove braz-
de. Iz oči ji večkrat pri-
tečejo solze, in takrat
vem, da misU na umrlega
očeta. Ta bolečina ji od-
seva tudi na obrazu.
Drugače pa mami ustre-
že vsakomur, ki jo prosi
za pomoč. Ponosna sem
nanjo. Ona je tista, ki me
je prva začela spodbuja-
ti k branju slovenske be-
sede in prav tako, da več-
krat primem v roke pero
ia pišem o vsem, kar se
dogaja v meni in okrog
mene.
Njene roke so vajene tr-
dega dela in nikdar ne to-
ži nad tegobami. Kadar
dela, je tiha in natančna.
Z očkom se nikdar ne spo-
rečeta in v naši hiši ni
prepira. Njen hobi je roč-
no delo tn tudi mene je
naučila že marsikaj.
Njen dar, vedrina, čut
do sočloveka, ljubezen do
otrok se kažejo tudi pri
delu v družbenopolitični
organizaciji. Lani je pre-
jela Titovo odlikovanje.
Bila ga je vesela, z njo
I>a mi vsd skupaj.
Vsem bi želela takšno
mamo — prijateljico, ki
te razume in spodbuja v
življenju.
KARMEN STRNAD,
os. šola Radeče
PLAČAŠ, PA
NE SVETI
V uredništvo prihajajo
pritožbe, da Elektro Ce-
lje izklaplja ali da na-
merava izključiti gospo-
dinjstvom električno ener-
gijo, pa čeprav je račun
poravnan. Kako čudno se
nam je zdelo, da bi bilo
to mogoče. Pa smo prišli
na sled skorajda takim
primerom. Pred menoj je
račun in opomin podjetja
za distribucijo električne
energije Slovenije TOZD
ELEKTRO CELJE, oboje
se glasi na ime OCVIRK
STANE, Stolp. 34, p. Što-
re. Račun potrjuje, da je
dne 11. FEBRUARJA 1976
plačana porabljena elek-
trična energija v času od
27.11. do 22. 12. 1975. Stran-
ka, je prejela opomin
z dne 4. MARCA 1976 v
katerem naznanjajo, da
»ugotavljamo, da še do
danes niste plačali porab-
ljene električne energije
za razdobje od 27. 11. do
22.12. 1975 ...« In mimo-
grede še zagrozijo: V pri-
meru neplačila vam bo-
mo (če zneska stranka ne
bi poravnala v osmih
dineh — op. redakcije)
ustavili nadaljnjo dobavo
električne energije.
In kaj, če bd stranka
nazaj zagrozila: tovariš,
tovarišica, ki ne oprav-
ljaš svojega dela tako kot
je treba, tebi bomo usta-
vili nadaljnje izplačilo
osebnih dohodkov. Potem
pa obe grožnji izvršili!
Dokaj nerazumljiv je le-
ta postopek — vprašujem
vse, ki jim luč še sveti
in vse, ki še redno pre-
jemajo osebni dohodek.
ODGOVORNI UREDNIK
TKANINA IN POTROŠNIKI
Se veC revij iim
razgovorov
Modnih revij smo
v Celju že navajeni,
zadnja, ki jo je po-
trošnikom priredila
TKANINA Celje, pa
je bila gotovo novost
za potrošnike. Nam-
reč, potrošniki so bi-
li na podobnih mod-
nih revijah le pasivni
opazovalci. TKANINA
pa je hotela zago-
toviti, da se kupci
vključijo v aktivnej-
še spremljanje revi-
je. Zato so k sodelo-
vanju povabili ured-
ništvo našega časo-
pisa in Radia Celje,
ki je po polurnem
prikazovanju modelov
za posebne priložno-
sti, kot so matura,
poroka, večernih ob-
lek in drugega, orga-
niziralo pravo javno
tribuno potrošnikov o
cenah, odnosu proda-
jalcev do potrošni-
kov, možnosti izbire
v naših trgovinah in
vplivu trgovine na
proizvajalce oblačil.
V razgovoru, ki ga je
vodil odgovorni ured-
nik Radia Celje Milan
Seničar, so sodelova-
li: Zvonko Mirt, di-
rektor TOZD Malo-
prodaja Tkanina, Tru-
da Tomžin, predsed-
nica sindikata v Tka-
nini, Mira Goršek,
vodja oddelka Urška
in Tone Marčun, ko-
mercialni direktor Go.
renjskih oblačil Kranj.
Prav je, da takoj uvo-
doma zapišemo, da je bi-
lo sodelovanje obiskoval-
cev revije v razgovoru po
prikazu modelov, očiten
dokaz, kako primanjkuje
potrošnikom možnosti, da
se »na licu mesta« pogo-
vorijo o vsem tistem, kar
Na odru dvorane doma JLA (z leve proti desni): Truda Tomažin, Zvonko Mirt, Mi-
ra Goršek, Tone Vrabl (novinar NT) in Tone IVIareun
jih teži že pri načrtova-
nju družinskega proraču-
na. Zvonko Mirt je pou-
daril, da je ena od osnov-
nih nalog za njih kultur-
na postrežba in dober na-
svet pri nakupu. Omenil
je željo in nalogo, da
Tkanina zgradi blagovno
hišo, ki bi bila v nepo-
sredni povezavi s sedanjo
in to v Savinovi ulici.
Skupno s Hmezadom pa
bodo tudi PK3 skrbeli za
obrat družbene prehrane
v tej blagovnici. Tmda
Tomažin je povedala, da
so se zaposlene delavke
odločile, da bodo ob sta-
tistično močnejših ugotov-
ljenih dnevih podaljšale
svoj delavnik, z željo, za-
dovoljiti potrošnika, kar
je prav tako novost pri
nas. »Pride tudi do nespo-
razumov, vendar jih želi-
mo reševati takoj,« je za-
ključila.
Tone Marčim je na
vprašanje o tem, kako
celjski trgovci vplivajo na
proizvodnjo oblačil, odgo-
voril  zelo  pohvalno,  kar
morda prav tako presene-
ča, če pomislimo, da so
v naših trgovinah še ved-
no problemi zaradi med-
številk, ki so nujno po-
trebne, saj navsezadnje
nismo vsi grajeni po JUS
ali kot manekenke in ma-
nekeni iz Ljubljane. Prav
tu pa je bila prepuščena
beseda  potrošnikom!
Znova se je pokazala
stara resnica, da zahteva
potrošnik poleg velike iz-
bire, tudi kvalitetno po-
strežbo, torej nasvet in
prijazen odnos.
čeprav so predstavniki
Tkanine in Gorenjskih
oblačil zatrdili, da je pri
njih mogoče dobiti obla-
čila za vsakršno postavo,
pa med obiskovalci mod-
ne revije v večjem delu
to prepričanje ni prevla-
dalo. Tako se je oglasila
tudi starejša obiskovalka,
ki je dejala, majhna sem
in okrogla in le z največ-
jo težavo dobim kaj pri-
mernega v trgovini. Na-
slednji očitek je veljal
proizvajalcem, ki so pri-
ka,zali modele poročnih
oblek. Na reviji so bile
namreč tudi bodoče neve-
ste, ki jih je Tkanina po-
sebej povabila. Skupno
mnenje bodočih mladopo-
ročencev je bilo, da pri
poročnih oblekah še ved-
no preveč prevladuje be-
la barva. Zato so dali na-
svet, da naj se proizva-
jalci bolj usmerijo v pa-
stelne barve. Zelo zanimi-
vo je bilo tudi področje
cen. Vodja razgovora je
trdil, da si le redki lahko
privoščijo obleko — ki so
jo prikazali na reviji —
za 3.5(X) dinarjev, čeprav
je imikat. Na vprašanja
o cenah, so obiskovalke
povedale, da pa cena, na
primer 1.5(X) dinarjev, ni
visoka, če je odšteta za
tako svečano priložnost,
kot je poroka ali matura.
Naslednje aktualno vpra-
šanje, ki ga sicer celjski
potrošniki postavljajo po
vsaki modni reviji, je bi-
lo, ali bo resnično mo-
goče te modele kupiti v
Celju.
Naslednji  dan  smo   se
sami v oddalku Urška
prepričali, da so imeli v
zalogi vse prikazane mo-
dele. Tako bo vedno manj
potrebno hoditi k raznim
šiviljam ter moledovati naj
izgotovijo obleko čimprej,
saj je več udeleženk po-
vedalo, da so še vedno
v veliki meri usmerjene
na šivanje pri zasebnikih
ali tetah.
Zanimiva je bila tudi
izjava ene od obiskovalk,
da ne hodi več nakupo-
vat v Italijo ali Avstrijo,
ker je že v Celju dovolj
velika izbira. Kot naspro-
tje tej trditvi, pa se je
pojavila druga obisko\ral-
ka revije, ki je morala
po poročno obleko v Lju-
bljano, čeprav je na od-
delku Urška bila velika
izbira, kot smo pozneje
ugotovili.
Lahko bi zapisali še
celo vrsto izjav, pripomb
in predlogov. Če jih zdru-
žimo, lahko ugotovimo,
da so celjski petrošniki
z izborom v trgovini v
največji meri zadovoljni,
da pa še vendar ni ure-
jeno stanje prav na po-
dročju medštevilk. To pa
daje misliti tako trgov-
cem kot proizvajalcem.
Potrošniki sami so pred-
lagali delavcem Tkanine,
da naj še organizirajo po-
dobne revije in razgovo-
re. Kot prva naj bi bila
revija pomladanskih ko-
stumov in plaščev. Zvon-
ko Mirt je odgovoril, da
bo Tkanina v tem letu
priredila potrošnikom še
šest podobnih modnih re-
vij. Na reviji so sodelo-
vali tudi MERX z zlato
kavo. Zlatarna Celje z na-
kitom in Pivovarna Laško
z nagradami.
Revija pa je v veliki
meri uspela tudi zaradi
prizadevnih delavcev aran-
žerstva Tkanine.
Zato naj za zaključek
še poudarimo naslov: še
več revij — in razgovo-
rov, kjer ne bo trgovcem
neprijetno poslušati tudi
kritičnih besed, saj jih
tudi te usmerjajo v bolj-
šo prodajo in zadovolje-
vanje potrošnika.
Dva od prikazanih modelov
JAŠ KRAJ
I kozje:
solidarnostna
SOBOTA
jjozjansko spada med zaostala ob-
j^ja v Sloveniji. Da bi zgradili nekaj
j,potrebnejših cest, smo organizirali
Ijdarnostno soboto. Sodelovale so tri
jijie, med njimi tudi naša. V Koz-
p sta tega dne delali tudi obrat to-
fjie Metka in brusilnica rogaške stek-
le. Priključila se jima je tudi naša
jovna šola. Imeli smo pk>uk. Tovari-
a Bizjakova, poverjenica za poklic-
usmerjanje, je takrat prvič uvedla
fo obliko. Učenci obeh osmih razre-
f so ta dan delali v obeh tovarnah,
men te oblike poklicnega usmerjanja
bil prispevati delež v solidarnostni
ciji, povezati šolo z življenjem in de-
li v kraju ter vpeljati učence v ne-
sredno proizvodnjo,
po skupinah so se učenci kot pravi
avoi zbrali nekaj pred šesto uro zjut-
pred obema tovarnama. Potem je
ilcdo dobil svoje delo. Z Anico pa sva
; učenki sedmega razreda in članici
rinarskega krožJca pripravili nekaj
ervjujev z mladimi delavci pa tudi
ni obeh kolektivov.
V brusilnioi sva naleteli tudi na
,vnega direktorja steklarne, inž. Voja
novskega. Prosili sva ga za razgovor,
začetku naju je bilo strah, ker nisva
ieli, kako bo šlo. Toda, ob prijet-
n razgovoru, je minila tudi trema.
Učenci so bili pridni pri delu, in
logi so pozneje zaupali, da jih je
0 sicer utrudilo, da pa bi šli še
ikrat na podobne akcije.
' Manika HOSTNIK,
7. r. os. šole Kozje
polzela: načrti
1 krajevne
skupnosti
Krajevna skupnost Polzela planira
^m petletnem obdobju dotok sred-
jv v skupnem znesku 6.600.000 dinar-
, in sicer brez sredstev referendvima.
[s temi sredstvi nameravajo v tej
hip'm skupnosti urediti dodatne pro-
p za celodnevno šolo, začeli gradnjo
lortno-rekreacijskega centra in se lo-
l komunalne ureditve, ki zajema raz-
Ste\' in načrtno ureditev pokopališča
obnovo mrliške vežice, ureditev avto-
snih postajališč v Polzeli in Ločici, \
Ealtiranje ceste Podzela—Podvin in šte- |
na druga dela. M. P. ]
i ZALEC: v vsako     '
hišo
v občini Žalec je od 105 naselij
remi jenih z javnim vodovodom 59,
imajo skupno 25.389 prebivalcev, med-
n ko 46 naselij s 7805 prebivalci ni-
i vodovoda.
Program izgradnje vodovodov v ob-
i temelji predvsem na ugotavljanju
irebne dograditve obstoječih vodovo-
J in na gradnji novih, tam, kjer jih
ni. Programirana dograditev obsto-
'ii vodovodov in izgradnja novih pa
6ma skoraj vsa naselja v občini Ža.
M. P.
plazovje: jubilej
seliCeve mame
Ne z rožicam posuta, ampak po
tmjevi poti je priromala do visokega
jubileja, saj ima svoj 85. življenjski
praznik Frančiška Selič iz Plazovja pri
Laškem.
Pred 57. leti je prišla GoriSkova
Francka iz šentruperta v vas Goričice
v Plazovje pri Laškem. Poročila se je
s Seaičevim Jožekom. življenje na kme-
tiji je bilo težko, nekdaj bolj kot da-
nes. S spoštovanjem drug do druge-
ga sta prenašala vse težave tn z lju-
beznijo do sedmerih otrok živela sreč-
na, šest jih še živi, enega pa je vzela
vojna. Njena hiša je bila med vojno
odprta za partizane, saj je Jožek so-
deloval z borci.
Sedaj je že ta ljubeča mati sedem
let vdova, vendar je pa še v veliko po-
moč domačim. Otroci se je razvese-
lijo in tudi vtiuki, kadar katerega obi-
šče. Pa kaj, ko nima časa, ker njena
najlepša zabava je ples z motiko na
njivi.
Ob dnevu žena so ji čestitali tudi k
njenemu visokemu jubileju in ji želeli
še mnogo sončnih pomladi.
® KOZJE: PRIČETEK
MALE ŠOLE
Ob koncu februarja letos se je v
Kozjem pričela mala šola. Male šolarč-
ke sta pričakala ravnatelj šol in učite-
ljica, zraven pa so bili tudi starši, ki
so pospremili svoje otroke na pot do
prve, čeprav še male, šole. Obiskovalci
male šole pa so pričakali tudi pionirji
iz šole, ki so svoje mlajše vrstnike po-
peljali v učilnico in jim poklonili tudi
šopke teloha. V učilnici pa jih je ča-
kalo še eno presenečenje — veliko slad-
kairij. Pionirke pa so jim na tablo na-
risale Kekca in Mojco. Toda, pkdgled
jim je uhajal tudi v kot, kjer so bile
igrače.
V Kozjem je 16 učencev, na Bučah
pa 11 za m.alo šolo. Prihajali bodo dva
do trikrat na teden. V Kozjem jih po-
učuje učiteljica Kresnikova, na Bučah
pa Mežičeva.
Po uspešno končani mali šoli, bodo
postali učenci prvega razreda čisto pra-
ve šole.
DEJAN KRESNIK, Kozje
® CELJE: NA PRVI
OSNOVNI ŠOLI
KULTURNO
DRUŠTVO
Pred dnevi so se v telovadnici prve
osnovne šole v Celju zbrali vsi člani
pei^skega zbora, novinarskega, dramske-
ga, recitacijskega in pravljičnega krož-
ka. Ustanovili so kulturno mladinsko
društvo.
Za uvod je mladinski zbor zapel
tri pesmi. Nato so pričeli z delom. Po
izvolitvi delovnega predsedstva, so se
pogovarjali o načrtih posameznih k rož
kov. Sprejeli so tudi društvena pravila,
ki med drugimi predvidevajo kazni za
tiste, ki dela v krožkih in društ-voi ne
bodo resno opravljali. Ko pa so izvo-
liili še člane v izvršni in nadzorni od-
bor, je beseda stekla še o delu novih
krožkov in drugih problemih, s kate-
rimi se srečujejo.
DAMIJANA POČKAJ.
7. b raz. prva os. šola Celje
® VITANJE: ENOTA LB
v sredini februarja letos je celjska
podružnica Ljubljanske banke odprla
svojo poslovno enoto tudi v Vitanju.
Odprta je dvakrat na teden, ob sredah
in petkih, od 10. do 15.30.
Tako bo s svojim delom omogočila
delovnnJm organizaciijam tega kraja tudi
izplačevanje osebnega dohodka preko
hranilnih knjižic, seveda pa bo oprav-
ljala še druge usluge in vodila celo
pionirsko varčevanje.
FRANJO MAROŠEK
9 CELJE: HAVAJSKI
OTOKI
v organizaciji turističnega društva
bo danes ob 18. uri v veliki dvorani
Narodnega doma zanimivo predavanje
o Havajskih otokih in Pearl Harbouru.
Predavatelj, Svetozar Guček iz Ljublja-
ne, bo pokazal ne samo zanimive po-
krajinske slike, marveč tudi originalne
posnetke japonskega napada na naj-
večje ameriško vojno pristanišče na
Pacifiku.
LESICNO:
PETNAJSTLETNA
PARTIZANKA
v 6UI.I smo uuuui iMiugo,
naj vsaK, učenec osmega lU^-
rcaa ooisče enega pu/nzuna.
in lako sem se nupuiU k Voji
i\ucinan iz Lesicucgu. iUKULe
je med drugim p/ ipuveauvaia.
»uo razpaau preuaprusne
Jugoslavije sem uua stara
dvanajst Let. Uoiskovaia sem
gimnazijo v Mariboru. i>OLa-
nje sem morata prekiniti, se
posebej, ker so bui moji scai-
ši osumljeni, aa soaeLujejo s
partizani. Oče se je Kmalu
povezal z naprednimi Ijuami
tega območja. Doma je imel
celo nekaj orožja. In tako se
je pri nas zglasiio precej nje-
govih prijateljev in skupaj z
njimi je organiziral sestanek
v naši zidanici na Zečah. To-
da to ni ostalo skrito Nem-
cem, ki so 12. septembra 1942
odpeljali starša, brata in se-
stro v Stari pisker, od tam
pa v w.ariborske zapore, kjer
so jih vse, razen sestre, i.
novembra 1942 ustrelili. Se-
stro so odpeljali v Auschtoitz.
Od tam se je tudi vrnila. Me-
ric prvič niso odpeljali, ker
sem bila še otrok. Ko pa io
prišli drugič, sem pobegnila
in se nato skrivala pri sorod-
nikih, dokler nisem 1. maja
1944 odšla v partizane. Bilo
mi je petnajst let. S partiza-
ni sem se večinoma zadrževa-
la na območju Bohorja. Tam
sem bila mladinska aktivist-
ka in sekretarka SKOJ, naj-
prej za območje Kozje-Lesič-
no, nato za Planino in konč-
no za vse okrožje. Takrat
sem tudi organizirala okrož-
je SKOJ za ta predel. Nato
smo na osvobojenem ozemlju
začeli sprejemati nove člane
v SKOJ. Vse je potekalo v
tajnosti. Navzlic temu so bili
to slavnostni trenutki, čeprav
večinoma pod kozolci.
Udeležila sem se tudi na-
pada na Kozje, septembra
1944. Takrat sem tudi nosila
ranjene partizane k Gubenš-
kovi domačiji v pet kilome-
trov oddaljeno Lesično.«
Voji Kocman je vojna pri-
krajšala otroštvo in tako je
že v zgodnji mladosti spozna-
la strahote vojne. Kaj pomeni
izguba najbližjih, ve le tisti,
ki je bil sam prizadet. Zra-
ven tega pa je Voja delala
zelo požrtvovalno v raznih
organizacijah in je v partiza-
nih kot kozjanska ženska da-
la neizbrisen prispevek naši
socialistični revoluciji.
PETER KLAKOČER.
OŠ Lesično
GRIŽE:
LEP VEČER
»Ljubi svojo mater, dovolj
ljubil je ne boš nikoli!« To
je bil napis na zadnji strani
lepo okrašenega odra v gri-
ški dvorani. To je bila prire-
ditev za osmi marec, priredi-
tev, ki zasluži javno pohva-
lo. Ženski pevski zbor, tam-
buraši, malčki iz otroškega
vrtca, ženski duet, moški
trio, kvartet, mladinke. Vsi
so prijetno presenetili. Naj-
prej kratek in lep govor, na-
to pa domače pesmi, ki so
se vrstile med lepo izbranim
recitalom. Bilo je lepo in
marsikatero oko solzno. Tu-
di pozornost do dveh najsta-
rejših v dvorani, ki sta pre-
jeli  darili,  zasluži   pohvalo.
Vsem. ki so pripravili za.
res lep večer, iskrena
hvala!
MILICA DOLENC,
...■^ :u....... _...........Zabukovica
MALšMNKETA
KOLIKO ZA D0IV1?
Ko sem se pretekli teden mudila v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah sem izvedela tudi marsikaj novega v
zvezi z gradnjo kulturnega doma. V našem tedniku
smo namreč pisali, da bodo v Ločah obnavljali svoj
kulturni dom, no, to svojo odločitev pa so Ločani v
zadnjih dneh spremenili. Po predračunu za obnovo
doma so namreč ugotovili, da je ta skorajda enak
predračunu izgradnje novega doma. Zato so sprejeli
sklep, da bodo v Ločah zgradili nov montažni kulturni
dom. Nekaj denarja bodo dobili iz sredstev samo-
prispevka, nekaj denarja bo za dom namenila kulturna
skupnost, nekaj pa bodo seveda prispevali občani sami.
In z našo anketo smo želeli izvedeti ravno to, v ko-
likšni meri so Ločani pripravljeni pomagati pri izgrad-
nji doma.
LUDVIK KOLAR: »Se^
daj še ne vem, ali bom
prispeval kaj denarja za
izgradnjo kulturnega do-
ma. Veste, jaz navadno ne
hodim na proslave ali v
kino, zato bo kulturni
dom meni kaj malo služil.
Raje se usedem doma pred
televizor, kot da bi hodil
na razne prireditve. Ven-
dar pa mislim, da je v Lo-
čah kljub temu močno po-
treben kulturni dom, pred-
vsem zaradi mladih, ki se-
daj nimajo prostora za
svoje zabave.«
BOJANA ISKRAČ: »Zelo
lepo bi bilo, če bi Loče
res dobile svoj kulturni
dom. Tako bi se lahko tu-
di naše poletne prireditve
nekoliko razširile, ker bi
imeli pripravljen prostor
zanje. Pa tudi kino bi Lo-
če spet dobile, saj sedaj ga
nimamo, ker je stara dvo-
rana v nemogočem stanju.
Mislim, da so ljudje pri-
pravljeni prispevati denar,
ali les za izgradnjo doma
in tudi sama bom dala
nekaj denarja za dom.«
JOŽE ŠKET: »Ločani ne
moremo verjeti, da bomo
letos res pričeli graditi
kulturni dom, saj se iz-
teka skoraj že sedmo leto
od takrat, ko smo se prvič
dogovorili, da bomo gra-
dili nov dom. Pa vendar
mislim, da so občani pri-
pravljeni pomagati in da
bodo prispevali svoj de-
lež za izgradnjo doma. Jaz
sem se že odločil, da bom
dal 300.000 starih dinarjev
za dom, saj se zavedam,
kako je takšen objekt po-
treben našemu kraju«.
MATILDA      KOVAČIC:
Doma sem iz zaselka zu-
naj Luč, iz Penoj, pa bom
vseeno prispevala tri sto
starih tisočakov za izgrad-
njo kulturnega doma. Mi-
slim, da je izgradnja doma
nujna, saj v Ločah res ni
prostora, kjer bi lahko or-
ganizirali kako prireditev.
Seveda ne moremo raču-
nati na grad Pogled, ki ga
lahko uporabljamo le po-
leti. Midva z možem sva
se odločila, da bova oba
prispevala svoj delež za
dom. Po mojem je to
prav.«
^ IVAN MLAKAR: »Jaz ne
bom prispeval denarja za
dom, ampak bom pomagal
delati. Tako, mislim, bo
storila večina mladincev
iz Loč. Pa saj smo že
navajeni skupno delati.
Tako smo ravno v teh
dneh zaključili z obnovo
mladinskega prostora, kjer
se bomo odslej lahko se-
stajali in kjer bo sedež na-
še organizacije. Zato me-
nim, da tudi za prostovolj-
no delo pri izgradnji doma
in urejanju njegove oko-
lice ne bo manjkalo mla-
dincev.
Ločani so torej pripravljeni pomagati pri izgradnji
novega kulturnega doma. Vprašanje je torej le to, v
kolikšni meri bo dom v Ločah pripravljena graditi
širša družbena skupnost konjiške občine. Toda po
ostalih akcijah v tej občini sodeč, se pri tem ne bo
zataknilo. DAMJANA STAMEJCIC
12. stran — NOVI TEDNIK
Št. 10 — 11. marec 1976
ŠMARSKO KMETIJSTVO
VENDAR BOUE!
Minuli teden je šmarska
socialistična zveza delovnih
ljudi pripravila problemsko
konferenco o kmetijstvu. Vo-
dil jo je njen predsednik Jo-
že Unverdorben. Da je pri-
šlo do problemske konferen-
ce ni nobeno naključje, saj
so vsa trenutna prizadevanja
v občinskem merilu pri km.e-
tijskih strokovnjakih in
vseh, ki se s kmetijstvom
ukvarjajo, usmerjena v pove-
čanje blagovne proizvodnje.
Več pridelati doma, pred-
vsem več hrane. Kaj torej
storiti v prid povečanju pro
izvodnje, kako organizirati
vse zmogljivosti in sile, sred-
stva, izobraževanje, kako oh-
ranjevati kmetije, kako pri-
tegniti mlade, da ne bi zapu-
ščali kmečkih domačij in kaj
storiti, da bi te domačije do
bile videz sodobno urejenega
gospodarstva?. To .so bila šte-
vilna vprašnja, na katera je
skušala odgovoriti nedavna
problemska konferenca, kjer
je razprava pokazala, da pro-
blemov ne manjka, pa tudi
volje za njihova reševanja je
dovolj.
Razdrobljenost kmetijskih
površin je tista cokla, ki ovi-
ra večjo kmetijsko mehanizi
rano blagovno proizvodnjo.
To ni samo problem šmar-
skega kmetijstva, to je pro-
blem širših razsežnosti. Iz de
javnosti kmetijskega kombi-
nata Hmeead TOZD kmetij,
stvb .Šmarje je razvidno, da
deluje v olačini s primernimi
površinami za kmetijsko pro
izvodnjo, saj se 2100 kme-
tov ukvarja samo s kmetij-
stvom, 21.000 ha je kmetijskih
površin in od tega Ifi.OfK) ha
obdelovalnih. Problem so
majhne površine, saj meri
povprečna kmetija 3,70 ha.
obdelovalne pa komaj 2,60
ha. Razveseljiv je podatek, da
bo v letošnjem letu že 80 od-
stotkov kmetij imelo vodo,
večji problem pa so ceste, še
slabši je položaj pri električ-
ni napeljavi, predvsem oskr-
ba   z  gospodarskim   tokom.
Ta v veliki meri ovira mo-
dernizacijo gospodarskih ob-
jektov. TOZD tudi redno iz-
vaja izobraževanje kmetov v
obliki predavanj — vsako zi-
mo do 120 predavanj.
V preteklem obdobju so
bila močna nihanja v stop-
nji proizvodnje. V letošnjem
letu naj bi bila proizvodnja
naslednja: 1957 ton goveda,
1200 ton bekonov, 700 ton pi-
ščancev, 289 ton ribeza in 800
ton grozdja. Mleka bi imeli
v letošnjem letu 5,600.000 li-
trov. Bistvena je rast proiz-
vodnje mesa, saj je večja v
primerjavi z lanskim letom
za tisoč ton, v letu 1980 pa
bi proizvedli celo 7280 ton.
V lanskem letu so kmetje do-
bili za svoje prodane proiz
vode 75.000.000 dinarjev, v le-
tošnjem letu pa bi bila ta
številka okroglih 100.000.000
dinarjev.
Razveseljivo je tudi to, da
se hitro izboljšuje opremlje-
nost kmetij, ustanovljenih je
bilo tudi 9 strojnih skupnosti
za proizvodnjo in spravilo se-
na in silažne koruze. V na-
slednjih petih letih predvide-
vajo preusmeritev stotih
kmetij letno. Pospeševalne
akcije v živinoreji bodo
usmerjene v proizvodnjo kr-
me na lastnih površinah, s
poudarkom na silažni koru-
zi, izboljšanje prehrane živa-
li, izboljšanje pasemske
strukture in modernizacijo
pridelovanja. Pri govedoreji
omogoča osnova 10.000 krav
proizvodnjo 8,5 milijona li-
trov mleka in 2000 ton pitan-
cev. Obsežen je program pra-
šičereje, saj predvideva 20 ti-
soč bekonov ter povečanje
proizvodnje plemenskih svinj
in pujskov. Piščančereja naj
bi v letu 1980 dosegla 15.000
ton, do istega leta pa bi pro-
izvedli tudi 500 ton ribeza in
2000 ton grozdja. Melioracije
so predvidene do leta 1980 na
1000 hektarjih zemljišč, veli-
ko tega dela pa bo odvisno
od zgraditve akumulacijskega
jezera Vonarje.
Veliko besed je bilo izre-
čenih tudi o delu sklada za
pospeševanje kmetijstva, ki
ne bo več mogel dolgo osta-
ti v svoji dosedanji obliki.
Večina razpravi j alcev se je
izrekla za obliko samouprav-
ne interesne skupnosti za po-
speševanje kmetijstva v
šmarski občini. Kmetijska ze-
mljiška skupnost je opozori-
la na številne probleme pri
svojem delu, saj so vezani
za vrsto drugih, celo social-
nih. Iz poročila o delu vete-
rinarske postaje je bilo raz-
vidno, da bi kazalo utrjeva-
ti sodelovanje kombinata in
veterinarske službe v smi-
slu preventivnega delova-
nja. Spremljanje družbeno-
ekonomskega položaja žensk
v kmetijski dejavnosti je bi-
lo bolj skromno, zgolj ome-
jeno na kuiiarski tečaj na
Vinskem vrhu.
Delegati so na konferenci
opozorili tudi na posledice
potresa in na prekratke od
plačilne roke pri kreditih, ki
ne omogočajo, da bi kmet
spontaneje razvijal svoje
proizvodne zmogljivosti, ker
ga prehitro prične obreme-
njevati odplačevanje kredita.
Poudarili so tudi, da ni
premalo njihovih predstavni,
kov v samoupravnih organih
kombinata, vprašanje pa je,
če znajo izkoristiti vse svo-
je samoupravljalske pravice.
če zaključimo: V primerja-
vi s prejšnjimi leti se je kme-
tijska proizvodnja v šmarski
občini povečala, lahko pa bi
se še bolj, če ne bi bile
kmetijske površine na posa-
mezno kmetijo preveč maj-
hne in razdrobljene, če bi
imel sklad za pospeševanje
kmetijstva več denarja in če
bi zemljiška skupnost lahko
v skladu z delovanjem občin-
ske skupščine in sodišča hi-
treje reševala nastale pro-
bleme.
D. M.
STROKOVNJAK SVETUJE
NEGUJMO STROJE!
Marčevsko sonce je že precej toplo, Pust je
pregnal zimo za zapeček in skrajni čas je že, da
pričnete pripravljati mehanizacijo in drugo orodje
za bližnja dela na polju. In da vam bo delo šlo
hitreje od rok, smo poprosili dipl. ing. agr. Franca
Vertovška iz Hmezada, da vam da nekaj napot-
kov*.................................
»Traktor naj bi bil vsak
trenutek pripravljen, da gre-
mo z njim na cesto ali da ;ja
uporabimo za vsako kmetij-
sko delo. Motor mora biti
primerno negovan, zamenjali
je potrebno izrabljeno olje in
filtre za gorivo. Tudi sistem
za hlajenje mora biti brez-
hiben. Sklopka, kd i>ovezuje
motor s transmisijo, naj bo
suha, obloge naj ne bodo iz-
rabljene ali celo zamaščenž
Prepričajte se, če diferenci-
alna zapora pravilno deluje,
oziroma, če se pri uporaoi
izklaplja. Posebno pozornost
je treba posvetiti hidravliki,
saj je od njenega pravilne-
ga delovanja odvisna kvalite-
ta opravljenega dela. Če opa
zite, da deluje hidravlika ne-
pravilno, pokličite na poinoč
strokovnjaka! Preveril bo, ali
priključek pravilno »tipa« pri
delu m če deluje hidravlika
kot varovalo. Sami lahko pri-
merno namaže te desno spoj-
nico z navojem, kakor tudi
gornji priključeni drog. Ta
dva dela pri delu s plugom,
kultivatorji, branami, sadil-
niki za krompir največkrat
uporabljamo in morata biti
zato vedno lahko gibljiva.
Pazite, da bosta notranja
roba dasnih pnevmatik v isti
vzporedni ravnini z vzdolžno
osjo traktorja. Pnevmatike,
predvsem zadnje, ne smejo
biti preveč izrabljene, še z'a
sti ne pri oranju. Pritisk v
zračnicah   naj   bo  nekoliko
manjši, da se pnevmatika pn
leže na podlago z vso širino.
Za težja dela lahko napomioe
zračnico z vodo, s ten:i znianj
šamo drs koles in izrabuno
moč motorja. Tako povečamo
pritisk na zadnjih kolesih za
120 do 150 kp puii traktorjih
od 30 do 35 KM.
Najtežje spomladansko de-
lo je oranje, zato ne bo od-
več, če boste precej časa po-
svetili plugu, če ga ne boste
primerno pripravili za delo,
bo plug nudil pn oranju veiiK
upor. Vse dele, kd so izr^o-
Ijeni, je potrebno zamenjali.
Lemež mora biti primerno
oster, deska očiščena, vsa
ostaii deli pa negovani tako,
da jih med delom lahko hi-
tro preuredimo.
Črtalo naj bo nastavljeno
tako, da je os črtala navpič-
no nad komco lemeža in pri-
bližno 3 cm nad nezorano po-
vršino. Nastavljeno naj bo
1 do 2 cm v brazdo.
Predplužnik naj bo primer
no nabmšen in postavljen
tako, da je konica predplužm-
ka pod osjo črtala 3 do 5 cm
pod nezorano površino. Čr-
talo tn predplužnik služi i-a
svojemu namenu le, če sta
tako pritrjena na ogrodje plu
ga.
Trosilniki za hlevski gnoj
morajo biti dobro očiščeni tn
za.ščiteni proti koroziji. Veri-
gi pomičnega strgala morata
biti napeti enakomerno, če
sta verigi predolgi, potem od-
Franc Vertovšek
vzemite na vsaki verigi ne.
kaj členov in ju nato spet
primerno napnite. Trosilniko-
ve galove verige in moznike
mažite na vsakih 15 ali 20
voženj. Dobro boste nare-
dili, če boste galove verige
po uporabi očistili in spravili
v olje.
Od strojev za predsetveno
obdelavo uporabljamo pred-
vsem klinaste ni krožne bra-
ne, v novejšem času pa tudi
predsetvenike. Priprave za
delo z njimi niso posebno
koniplicirane. Potrebno je za-
menjati izrabljene dele, drs-
ne ležaje krožne brane pa
dobro namažemo, po potrebi
pa jih tudi zamenjamo.
To je sa.mo nekaj drobnih
in najbolj osnomih napotkov
za pripravo mehanizacije za
dela na polju. In še nekaj si
velja zapomniti: dobro pri-
pravljeno orodje je že skoraj
polovica opravljenega dela,
še zlasti če vemo, da je \'sa-
ke izgubljene ure v času le-
E>ega vremena, škoda.«
MATEJA PODJED
DOM OSKRBOVANCEV
Novo Celje
objavlja naslednja prosta delovna mesta
ODDELČNE SESTRE
v enoti Grmovje
Pogoj: višja medicinska šola, strokovni izpit in najmanj 1 leto delovnih iz-
kušenj
FIZIOTERAPEVTA
Pogoj: višja mediein.ska šola. oddelek fizioterapija
VEČ SOBNIH SESTER
Pogoj: srednja medicinska šola (sprejemamo tudi pripravnike)
SOCIALNEGA DELAVCA
Pogoj: vLšja šola za socialne delavce in eno leto delovnih izkušenj v družbe-
nih službah
DELOVNEGA TERAPEVTA
Pogoj: višja ali srednja medicinska šola — smer delovno terapevtslvo, eno
leto delovnih izkušenj, ali pedagoška šola s 5 leti delovnih izkušenj kol uči-
telj tehničega pouka.
DAKTILOGRAFA
Pogoj: srednja administrativna ali ekonomska šola z obvladanjem strojepisja
KNJIGOVODJE OSNOVNIH SREDSTEV
Pogoj: ekonomska srednja šola, 3 leta izkušenj na sličnem DM
Za vsa delovna mesta je poseben pogoj 2 meseca poskusne,ga dela.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in navedbo dosedanjih
zaposlitev pošljite na naslov Dom oskrbovancev Novo Celje, Žalec.
Rok za sprejem ponudb je 16 dni po objavi.
SKRBIMO ZA PSE
Društvo za varstvo živali Celje prosi
vse lastnike psov, da pregledajo, v
sakšnem stanju so pasje hišice in da
omogočijo zlasti psom čuvajem, ki so
večinoma pripeti na verigi, primemo
in ugodno zavetje. Gre za zagotavljanje
najnujnejših življenjskih pogojev tudi
za pse, in sicer toplo in suho zavetje
x>ztmi ter senčno v poletnih mesecih.
Naj bo konec puščanja p>sov za ču-
vanje vinogradov ali poljedelskih pri-
lelkov kar na odprtem terenu brez za-
vetja pred vremenskimi razmerami,
brez hrane ali pitne vode.
Kakšno naj bo zavetje? Najboljša
,je lesena pasja uta z dnom in dvojnima
stenami, sicer pa dovolj velika in po-
stavljena 10 cm. od tal. V njej naj bo
otep suhe slame ali čiste krpe. Okolica
mora biti vedno čista. Pred pasjo uto
naj bo položena velika gladka deska
brez žebljev. Bivališče mora biti ne-
premočljivo, sulio, varno pred vetrom,
dežjem, snegom tn sončno pripeko. Pes
čuvaj mora imeti okrog vratu široko
usnjeno ovratnico, ki se ne zadrgne v
vrat ah pa ustrezno prsno jermenje,
ne pa okrog vratu žico, verigo ali bo-
dičasto ovratnico. Veriga, ki teče od
njegove ovratnice do priključka na ži-
co, naj bo lahka, dolga pa najmanj
3 metre.
Prehrana. Pes mora najmanj enkrat
na dan dobit-i obrok tople hrane. Brez-
pogojno mora imeti i>es čuvaj vedno
in dovolj sveže pitne vode. Psu zeio
škoduje stara skisana hrana (poleti)
oziroma zmrznjena v sedanjem času.
Ne dajajte psom kosti od peiaitnine,
ker le-te povzročajo začepljenje čreves-
ja.
Zdrav,je. Ker se je v zadnjih letih
močno razširila pasja kuga, boste re-
šili svojega psa, če ga boste da.Ii cepiti
v pravem času. Bolnega psa ali mačko
odpeljite na zdravljenje v veterinarsko
ambulanto. Za neozdravljivo žival pa
zagotovite human način usmrtitve. To
velja tudi za novoskotene mucke ali
psičke. To je m.ožno opra-viti ttidi v po-
soda z etrom,
Da bi se zmanjšal prirastek mačk in
psov, priporočamo kastracijo (za moški
spol) v veteriiiarsld ambulanti. Za psi-
ce in mačke pa so primerne v ča.5u
gonjenja za spolno luniritev Niagestin
veterinarske tablete, katere ima na za-
logi tuda društvo za varstvo živaU v
Celju, Gledališka ul. 2.
Di-uštvo za varstvo živali prav ta-
ko poziva vse ljubitelje ptic, da skrbijo
za pravilno krmljenje ptic v zaščitenih
krmilnicah oziroma ptičnicah. Morda
bi lahko takšne akcije izvedle tuda
šole v času športnih dnevov! Ptičke
hranite z zrnato hrano, semeni oziroma
raznimi oljnimi pogačami, v nobenem
primeru pa ne s kruhom, ker vpija vla-
go, potem pa v ptičjih golšah zmrzne
in povzroči smrt.
Društvo se zahvaljuje trgovskemu
podjetju Merx in Mesninam v Celju,
ki sta dali na razpolago odpadne žita-
rice in krmilni loj za prehrano ptic.
Društvo vabi vse ljubitelje živali, da
ga seznanijo z vsemi nepravilnostmi, ki
se dogajajo na terenu, če bi opomin
ne zalege! je moč ukrepati tudi v smi-
slu zakona o prekrških, ki predvidva
denarno kazen do 2000 din ali zapor
do 30 dni.
Društvo za varstvo živali Celje ima
svoj sedež v Gledališki ulici številka 2
in posluje vsa.k četrtek od 16.—18. ure
It 10 — 11. marec 1976_
NOVI TEDNIK — stran 13!
PODČETRTEK

Veliko smo že slišali, brali in tudi pisali o osnovni šoli v
Podčetrtku, kjer že nekaj let teče pouk na povsem svojevr-
sten način. Lahko bi tudi dejali — delovno. Kajti o tem, da
je ta šola kar mala tovarna, smo se prepričali, ko smo obi-
skali to lepo, čisto in z zanimivostmi napolnjeno šolo. Žal
smo prišli v času, ko je otroški živžav že potihnil in tako
smo se lahko spogledovali le z mnogimi izdelki mladih rok.
Čeprav na šoli ni bilo več pouka, nam ni bilo težko odpreti
vrat, kajti vsa so bila odprta, na hodniku pa nas je pozdravil
napis: »Ponosni smo na našo šolo brez ključev!«
To je robot, ki ponazarja ojiesnaženje
okolja. Narejen .je iz odpadkov.
Šola se je kopala v prvem febru-
arskem soncu, ko smo se ustavili pred
njo in že kar takoj naleteli na prvo
presenečenje. Na dvorišču šole in ob
robu ceste stojijo okrogle drenažne
cevi, ki popotniku ali vsakdanjemu
gostu že od daleč vpijejo: »Tu sem!«
Sprva nismo mogli razvozlati pomena
tega napisa, pa nam je kmalu postalo
vse zelo jasno, saj je takih »presene-
čenj« v šoli vse polno. Zato smo
se zaman ozirali za odvrženim pa-
pirčkom in drugimi odpadki. Vsi ti so
namreč skrbno odvrženi v plastične
koške, skrite v teh betonskih ceveh.
Zamisel, vredrna posnemanja, predvsem
pa dokaj poceni. Tako smo, predno
smo sploh stopili v šolo samo, naleteh
na kup presenečenj in zanimivosti.
Pred staro zgradbo šole nas je prijaz-
no sprejel vrtnar Lojzek, ki pa je bil
na žalost prav ta dan nekam molčeč.
V Podčetrtku je namreč zmanjkalo
električnega toka in tako je bila Lojz-
kova usoda za ta dan zapečatena.
Vem, vem, zdaj hočete reči, da vrtnarji
nimajo kaj posebnega opraviti z elek-
triko, še posebno, kadar gre za kle-
pet. Vidite, ampak to je čisto poseben
vrtnar, tak iz pločevine in kupa žic,
ki so ga sestavile spretne roke in do-
mišljija učencev tehničnega krožka pod
vodstvom svojega mentorja. Da, in ta
pločevinasti Lojzek vsakemu, ki mu
da kovanec, da ga pohrusta, pove kdo
je in kaj dela.
Le nekaj korakov vstran od šole,
pod obronkom gozda smo si ogledali
živalski vrt v malem, ki je prav tako
last šole, oziroma učencev. Otroci ga
radi obiskujejo in skrbijo za živali,
ki so jih prinesli sami, ali pa so jim
jih podarili lovci. Žalostni so le nad
dolgimi prsti zlikavcev, ki so jim od-
nesli marsikatero žival. Sredi tega mi-
niaturnega živalskega vrta so napravili
majhen ribnik z vodometom in napis
ob njem nam pove, da se je v tem
ribniku zbralo lani za 600 tisoč starih
dinarjev kovancev, ki so jih ob ogledu
živalskega vrta poklonili znani in nez-
nani obiskovalci.
še vedno se sprehajamo po okolici
šole in vedno znova in znova odkrije-
mo kakšno zanimivost. Tako smo na-
leteli še na enega pločevinastega moža-
ka, sestavljenega iz številnih odpadlih
pločevink, ki jih ljudje, potem, ko
jim ne služijo več, odvržejo kamorkoli-
že. Tam, pred nami je stal kot nema
priča naše onesnažene narave. Kaj vse
zmorejo te spretne male roke, smo se
lahko prepričali tudi v majhnih delav-
nicah, »tozdih«, kakor jim pravijo na
šoli. Delavnice vseh vrst in strok so
to, prav takšne, kot jih lahko v poveča-
ni obliki najdemo v vsakdanjem de-
lovnem življenju. Upravljalcem in de-
lavcem teh malih tozdov se čez nekaj
let res ne bo težko znajti v pravi
tovarni ali na kakršnemkoli drugem
delovnem mestu. Kajti s številnimi
krožki, ki jih na šoli res ni malo, si
otroci skozi igro nabirajo izkušnje za
morda bodoči poklic in si pridobivajo
delovne navade. Otroci se preko krož-
kov usmerjajo za intelektualne, kme-
tijske, turistične in tehnične poklice.
Sprehodimo se še malo po notranjo-
sti šole.
Sprejel nas je še en, zaradi pomanj-
kanja elektrike, molčeči robot in polne
stene in vitrine ličnih izdelkov teh
malih mojstrov, ki nadvse skrbno, ta-
ko smo videli po izrezkih iz časopisov
in kasneje izvedeli še od njihovega
ravnatelja, skrbijo za ostarele in osam-
ljene ljudi v bližnji in daljni okolici
svojega kraja. Vsakdo ima svojega va-
rovanca, ki mu prinaša vse potrebno
iz trgovine, različne revije in časopise
in se spomni vsakega njegovega praz-
nika.
Na šoli še vedno z velikim uspehom
dela prva šolska hranilnica, ki so jih
kasneje ustanovile še mnoge druge
šole v  Sloveniji  in  tudi  Jugoslaviji.
Še in še bi lahko zbirali vtise iz
obiska na šoli v Podčetrtku in o nje-
nih drobnih, spretnih oblikovalcih.
Toda naj zapišemo še to, da bo
prav kmalu nared nova, moderna
zgradba, ki se naslanja in povezuje s
šolo in v kateri bo dovolj prostora,
sonca in svetlobe za učence posebne
in male šole. V tej zgradbi je tudi
prostorna in moderno opremljena telo-
vadnica, ki bo odprta tudi za krajane
Podčetrtka. Nekdanji učenci šole pa
si bodo ob tej novi zgradbi sami zgra-
dili mladinski dom in tako ponovno
dokazali spretnosti, ki so si jih že
pred leti pridobivali kot osnovnošolci
pri številnih krožkih in izvenšolskih
dejavnostih. Tak pa je tudi namen
šole; pritegniti mlade nazaj tako, da
se jim nudi delo in zabava. In
mladi radi prihajajo nazaj na šolo in
ji s svojim delom in znanjem koristijo.
Izšli so iz te šole, se naučili številnih
poklicev in ob širokem načrtu za pri-
hodnje dni so šoli še kako dobrodošle
roke teh mladih strokovnjakov. Kajti
najmlajši vsega kljub pridnosti ne zmo-
rejo, njihova prva dolžnost je vendar
učenje in nanj ne smejo pozabiti ali
ga zanemarjati. Trudijo se, da bi iz-
boljšali učni uspeh, kajti delo na sred-
njih ali strokovnih šolah bo teklo po
drugih tirnicah. Povprečno 70 odstot-
ni učni uspeh želijo izboljšati, še
posebej pri vičencih osmih razredov,
kjer je sicer precej višji. Učenci, ki
pridejo iz te šole imajo močno privzgo-
jene delovne navade, vendar pa se
spočetka v drugih šolah težko »ujame-
jo« v drug tempo, ki zahteva od njih
predvsem teoretično znanje.
šola, se zdi na prvi pogled, ima ve-
liko možnosti za uvedbo celodnevne
šole. Ravnatelj šole, Jože Brile j, nam
je sicer to domnevo potrdil, vendar
jim za uvedbo te oblike šole, kot je
dejal, manjka dnevno 400 tisoč starih
dinarjev,   kuhinja  in  jedilnica, pred-
Spomin na minulo vojno. Pred šolo
so hišne številke iz tistih težkih časov.
vsem pa strokovni kader, ki ga manj-
ka že sedaj, škoda, kajti šola in živ-
ljenje na njej je s svojo prijetno okolico
kot ustvarjena za celodnevno bivanje
otrok na šoli. Verjetno pa bi tako tudi
najhitreje zakrpali tudi vse morebitne
pomanjkljivosti, ki se kljub pridnosti
vseh, učencev in učiteljev, še vrinejo
v učni program šole, ki nas je tisti
dan, ko smo se mudili na njej popol-
noma prevzela in prepričala.
še vso pot nazaj smo razmišljali o
teh mladih mojstrih ..
SPOMENIK
STAROSTI
Omenili smo že, da imajo učenci
te šole svoje varovance; to je ostarele
in osamele ljudi, za katere radi skr-
bijo in jim po svojih najboljših mo-
čeh tudi pomagajo, čeprav je treba
povedati, da v skrbi za ostarele ljudi
niso sami, da podobno kot učenci iz
podčetrSke šole, skrbijo in pomagajo
ljudem, ki so si nadeli že sedmi ali
osmi križ, tudi otroci iz mnogih dru-
gih šol. Pa vendar se jim tu morda
posvečajo še z večjo pozornostjo In
skrbjo. Vse te njihove varovance smo
lahko našli na lično urejenem panoju
v hodniku šole. Srečali smo se z živ-
ljenjepisom mnogih od njih in s šte-
vilnimi fotografijami. Otroci, ki so
vendar še tako majhni, se zavedajo,
da je v življenju prisotna tudi starost
in da je treba ostarelim ljudem po-
magati, saj so jim prav oni zagotovili
lep današnji in jutrišnji dan. žal, je
ravno ta dan, ko smo obiskali šolo,
visela zunaj črna zastava, življenje
enega od njihovih varovancev se je
izteklo . . .
Pred šolo stojita dve veliki, stari
grči. Njunega pomena nismo mogli ra-
zvozlati in ravnatelj šole nam je ta-
kole pojasnil: »To je spomenik staro-
sti. Postavili smo ga pred vhod v šo-
lo kot simbol umnega in zdravega
življenja, saj otroci - iz pogovorov s
svojimi varovanci izvedo marsikatero
modrost, ki izhaja iz bogatega življe-
nja teh ljudi. Kot na primer- zmerno
jej in pij, pa boš dolgo živel.«
Tudi mi smo bili veseli, da imajo
na tej šoli toliko posluha in razume-
vanja za ostarele in osamljene ljudi.
Med njimi je tudi vaški posebnež. De-
seti brat mu pravijo, kateremu bodo
sedaj postavili celo montažno hišico.
V njej mu bo prijetno in toplo, še
posebno takrat, ko bo imel v gosteh
mlade iz" podčetrške šole.
MATEJA PODJED
14. stran — NOVI TEDNIK
št. 10 — 11. marec i<)j
PESJE:
NOV
VRTEC
Ob letošnjem Dnevu /ena
so v krajevni skupnosti Pesje
dobili nov vrtec, katerega so
bili seveda najbolj veseli naj-
mlajši in pa matere. Vrtec
je gradilo gradbeno podjetje
Vegrad, objekt pa je stal 476
starih milijonov din. Vrtec
je izredno funkcionalno gra-
jen in ima več dnevnih biva-
lišč, igralnice, bolniško sobo,
obednico in kuhinjo, ki bo
takšnih kapacitet, da se bodo
lahko v njej hranili tudi učen-
ci, ki obisku.iejo tamkajšnjo
osnovno šolo do četrtega raz-
reda. Notranjost vrtca je po-
polnoma urejena In delno tu-
di že okolica, katero bodo
dokončali spomladi, tako da
se bodo malčki lahko ob le-
pem vremenu igrali na pro-
stem. O pomenu novega ob-
jekta je ob otvoritvi sprego-
vorila Elfrida Ambrožič, pred-
sednica izvršilnega odbora
občinske skupščine za otro-
ško varstvo, trak pa so pre-
rezali najmlajši.
Z novim vrtcem sedaj v
velenjski občini zajemajo v
varstvu 873 otrok, kar je sa-
mo 23 odstotkov v.seh pred-
šolskih otrok. Do leta 1980
naj bi v varstvo zajeli še
nadaljnih 40 odstotkov otrok,
kar pa še vedno ne bo do-
volj, saj je vedno več mla-
dih družin. Torej bo akcija
usmerjena v to. da v na-
slednjih letih dobijo še več
vzgojno varstvenih ustanov,
v katerih bi zajeli vse otro-
ke, s tem pa tudi razbreme-
nili matere.
L. OJSTERŠEK
VERA CESTNIK
Teden dni pred praznikom žena so v Laškem s cvet-
jem zasuli in pokrili prerani grob Vere Cestnik- Ribi-
čeve. Nenadoma ji je kruta bolezen pretrgala nit živ-
ljenja, v devetinštiridesetem letu starosti. Vera Cestni-
kova je bila vse tisto, kar dandanes postavljamo za
vzor žene. Bila je dobra mati in žena. na delovnem
mestu dobra delavka in samoupravljavka, v svojem
okolišu prizadevna a skromna družbena delavka.
Rojena v celjski delavski družini je Vera
od otroških let bila v trdi šoli življenja. Ker ni bilo
denarju pri hiši, in zaradi bolezni se ni mogla šolati.
Zaposlila se je v celjski tiskarni, kjer je kot mladinka
sodelovala pri zbiranju materiala za partizanske bolni-
šnice in tiskarne. Po osvoboditvi jo v svoje vrste
zaradi zaslug sprejme SKOJ. leta 1948 pa postane čla-
nica ZK.
V Laško je prišla leta 1954 in se zaposlila v »Volni«.
Poročila se je in si ustvarila dom. Predani in vestm
javni delavki so zaupali odgovorno delo pri občinski
konferenci SZDL v Laškem, kjer je delala devet let in
se nato spet vrnila v svoj star kolektiv »Volno«
V kolektivu »Volna« je bila vseskozi družbeno aktiv-
na, zdaj v samoupravnih organih, zdaj v političnih
organizacijah. Nazadnje je bila predsednik sveta skup-
nih služb v kolektivu. In pred dnevi, ko so jo priča-
kovali po daljšem zdravljenju spet na delovnem mestu,
se je zrušila, zadeta od kapi.
Na zadJiji poti jo je spremila tolikšna množica,
kakršne že dolgo ni bilo na laškem pokopališču, dokaz,
koliko ljudi jo je poznalo, spoštovalo in ljubilo.
J. K.
ŽALEC
DELAVKA, MATI!
Našla sem jo, Olgo Puncer, v tkalnici tovarne Juteks v Žalcu. V t«
obratu, kjer so zaposlene same žens ke, je tak trušč, da se tudi z najb
glasnim vpitjem ne bi mogle sporazumeti. In ker sem želela spoznati |
lovni vsakdan ene izmed teh številni h žena, sva si z Olgo poiskali n\\
»zatišja« v jedilnici tovarne. 8. marec, mednarodni dan žena je sicer
mimo, čeprav je tudi o njem tekel n ajin pogovor, vendar pa so za nj
ostali številni problemi in o njih je te kel najin pogovor.
Od kod prihajate vsak
dan v tovarno in koliko ča-
sa že?«
Doma sem iz Ložnice pri
Žalcu. Že 16 let zapored pri-
hajam na delo v našo ^x)
varno, ki mi jt v tem ča
su prirasla k srcu. Zaposle-
na sem na delovnem mestu
tkalke že ves ta dolgi čas
kar sem tukaj.
»Hrup v tkalnici znaša
okrog 72 decibelov, kar je
komajda še v dopustni me-
ji. Kako ste si vi navadili
nanj?«
Težko, zelo težko je bilo
sprva. Mislila sem, da ne j
bom vzdržala. Vidite, pa sem
in še bi rada. Velikokrat
me, pa ne samo mene, ne-
znosno boli glava. Ropota-
nje strojev mi brni po gla-
I vi tudi takrat, ko sem da-
leč od njih.
»Vaš delovni vsakdan je
dolg, saj se ne konča ob
dveh, ko zapustite tovarno.
Vi, kot žena, delavka in ma
ti imate še kup drugih dolž-
nosti. Lahko opišete en tak
delovni dan?«
Čeprav nimam več majhne
ga otroka, ampak hčer že
v srednji šoli, mi poleg de-
la v tovarni ostane še kup
drugih opravil. Dostikrat že
kaj postorim ali pripravim
predno odidem v službo. Ko
se vračam domov, hitim na-
vadno   še  po   nakupih,   po
Olga Puncer
tem kuhanje, pospravljanje
in . . . največkrat je dan pre
kratek.
»8. marec je sicer že
nami. V vaši tovarni ste
pozornost prejele v daru
hen poklon, kulturno dri
vo Svobode iz Griž vam
pripravilo kratek kultu
program. Ostalim sredstvi
namenjenim za praznova
tega dne, ste se žene j
stovoljno odrekle in jih
menile v humanitarne
mene in za gradnjo otroš
vrtcev. Toda kljub temu:
imeli vi kakšne druga
želje?«
Reči moram, da sem ve
la, da smo enkrat za vs«
sprevideli,  da  8.  marec
dan  veseljačenja  in  popi
nja.  Tako  naših  problen
ne moremo reševati, zato
prav,   da   smo   ta   sreds
namenili v humanitarne
mene.   Tudi   otroške   vi
nadvse potrebujemo. Saj
dim številne matere v to\
nah,  kako   so,   zaradi
manj kij ivega    varstva   a
osem ur v napetosti.
Jaz pa bi še posebej ž
la, da ne bi zaradi kriti
situacije obrata za proizTi
njo jute, ostala brez d
Mislim, da ne bo narobe,
to mojo željo izrečem t
v imenu vseh delavk v
ši tovarni.
MATEJA PODJ
PABERKI S POTI PO TUNIZIJI (3)
djajič, petrovič...
»Srce« Kairouana je se-
stavljeno iz dolge ulice,
kjer lahko vidiš vse, kar
ti srce poželi. Od najbolj
preprostih ročnih delav-
nic, mesnic (če bi videli,
kakšno meso tam visi, ga
nikoli več ne bi jedli!),
kavarnic (samo čaji in ka-
va pa sokovi, alkohola
sploh nič, še piva ne!),
prodajaln usnjenih izdel-
kov pa seveda sadja — po-
maranč in limon za kepa-
nje. V gostilnicah sedijo
samo moški, ženske sploh
ne in tudi ne boste vide-
h, da bi p>o cesti šla mož
in žena skupaj, ženske si-
cer hodijo nakupovat,
vendar primerno ogmje-
ne, tako da jim vidiš sa-
mo oči. Robo naložijo pod
dolgo belo ogrinjalo in se
tako vrnejo domov.
Predno smo se odpeljali
iz Kairouana smo bili de-
ležni še posebne pozorno-
sti našega trenerja Draga-
na Radoviča. šoferju je
naročil, naj se ustavimo v
hotelu Sahara Beach, ki
je last njegovega »gazde«,
kjer nas bo častil s ka-
vo. Najprej sicer nismo
verjeli v to, kasneje pa
se je le izkazalo, da je
mož držal obljubo in tako
nas je direktor čudovite-
ga hotela, kjer je samo v
eni stavbi več kot tisoč
sob, častil vse s prijetnim
hladnim napitkom. Sploh
je bila vožnja iz Kairoua-
na preko soussa in Mona-
stirja do Hammameta ču-
dovita. Peljali smo se tam,
kjer Tunizijci gradijo ču-
dovite hotele in vile ter
kjer mislijo razviti oz. že
razvijajo visoko kvaliteten
turizem. Vsi prostori so
brezhibno urejeni in da-
jejo videz najbolj napred-
nega naselja ali obale z
že dolgoletno tradicijo.
Zanimivo je, da so vsi
hoteli v glavnem polni in
to s turisti Nemčije, An-
glije ter Francije, katerim
januarska in februarska
klima še kako odgovarja.
Ni prevroče, ampak toplo
in sveže ter z mnogimi ba-
zeni za kopanje. Osem
dnevni aranžma v Soussu
ali Hammametu stane s
poletom (vsak petek) in
celodnevnim penzionom
2500 din in to preko Izlet-
nika ter JAT. Ni kaj, to
možnost je treba izkori-
siti, dokler je še tako
ugodna.
In za vse to lahko re-
čemo »guli šukran« (ali
bolj razumljivo po naše
— hvala)!
S Fonzijem sva si kar
sproti sestavljala najin
»jedilnik« obiskovanja po-
sameznih krajev. Zjutraj
sva zgodaj vstala (tudi
tam sva se držala prego-
vora »rana ura zlata ura«),
pospravila tisti evropski
zajtrk (malo masla In
marmelade pa čaj in ori-
ginalni džus). jo mahnila
na kavo (pa je bilo še
zaprto, kajti tam začnejo
s takšnimi opravili bolj
pozno!) in naprej proti
glavni cesti. Hajd v taksi
in smer — Hammamet,
staro mesto v neposredni
bližini naselij z moderni-
mi hoteli. Po Hammame-
tu se tudi imenuje ves
tisti konec prijetnega ra-
ja, ki se razpotega ob
dolgi, peščeni obali Sre-
dozemskega  morja.
Hammamet je staro me-
sto in njegovo mestno je-
dro je obdano z mogoč
nim obzidjem tik morja.
Visoki rjavkasti zidovi
opozarjajo, da se je za
njimi pred mnogimi leti
veliko »strašnega« dogaja-
lo. In kaj je zdaj za temi
zidovi? Ponovno nekaj du-
catov trgovinic, ki so ta-
ko značilne za Tunizijo.
Vsi prodajajo vse. Ko ta-
kole stopaš p>od temnimi
oboki, ti je v začetku kar
nekam tesno pri srcu, saj
ne veš. kaj te čaka. Z
različnih vogalov udarja
nekam čuden vonj, ki se
pa ga naše nosnice kma-
lu navadijo. Iz trgovin-
skega omrežja sva se kma-
lu znašla med visokimi
belimi hišami, M so si
podobne kot jajce jajcu.
Ulice so ozke, skoraj ne-
kaj podobnega, kot pri
nas v starih istrskih me-
stih, vendar veliko manj
slikovite, zaradi bele bar-
ve in enoličnih modrih
oken kar nekam monoto-
ne. In ko se začneš vrte-
ti med tistimi ulicami, se
ti zdi, da nikoli ne boš
našel izhoda. Vse je pre-
pleteno kot ribiški vozli.
Ko sva takole stopala
med tisto visoko belino,
nad katero sva videla sa-
mo modro nebo in cula
bližnje butanje sredozem-
ske mlake ob podnožje
trdnjavskega zidu, so se
nama naenkrat pridružili
trije mladeniči, skoraj
bolj pobiči. Začeli so se
smukati okoli naju. Ogle-
dovali so naju in prislu
skovali, kaj in predTOem
kako govoriva. Nato se
je najstarejši oix>gTjmil
(imel je takole nekaj med
enajst in trinajst leti) in
zinil:
»Djajic, Petrovič . . . Fut
bal? Jugoslav?«
Spogledala sva se, kajti
takšnega uvoda v belini
tistih ulic nisva pričako-
vala. Potem sva pokima-
la, vendar pobič ni odne-
hal. Začel je pripovedo-
vati o našem nogometu,
kako ga tudi v Tuniziji
cenijo (zdaj verjetno ne
več, ko so njihovi nogo-
metaši premagali naše z
dva proti ena!), potem
pa se v imenu njegove
trojke p>onudil za vodiča.
Seveda sva vabilo spre-
jela, kajti hotela sva iz-
vedeti čimveč. Fantje so
govorili nekaj nemško,
nekaj angleško pa fran-
cosko. Najstarejši ni po-
zabil povedati, da se pn
njih turizem izredno hi-
tro razvija, da je vedno
več turistov, katerim je
treba povedati nekaj o
njihovih krajih in 2^odo-
vini. Sam pa bo vodič ali
turistični delavec, ko bo
velik in zato se že zdaj
uči jeziike.
Ko smo zlezli iz obje-
ma uličic, smo se znašli
pred zanmiivim pokopali-
.ščem. Fant razlaga: »Re-
veže so nekoč zakopali in
na grob naredih skromno
gomilo iz i>eska, nekaj
podobnega kot pri nas, če
»ogrnemo« krompir. Tisti
»puklček« je visok vsega
10 centimetrov. Premož-
nejši so imeli drugačne
grobove. Ker niso znali
pisati, pa da vendar ne
bi zamešali,- kje počiva
ženska in kje moški, so
prišli na originalno idejo.
Na ženski grob so (iali
dva manjša kamna (prsa),
na moškega samo enega.
Vrh kamnov je pobarvan
z zeleno barvo, ki pomeni
raj.«
Še bi se lahko smukada
z njima, vendar sva se
morala vrniti. V njihove
roke je padlo nekaj dro
biža in seveda cigaret.
Prvi zaslužek miniaturnih
turističnih vodičev, ki so
Po svoje izredno simpa-
tični in kar je najvažnej-
še — sploh ne vsiljivi,
kot je drugje. Tudi reci
mo pri nas. To je pa že
druga zgodba.
Vrnila se nisva s taksi-
jem, šla sva peš ob oba-
li po pesku, ki se je glo-
boko ugrezal pod nogami.
Veter je bičal, da si drob-
no zrnje čutil v očeh. Ti-
stih šest kilometrov hoje
med veliko mlako in sre-
dozemskim cvetjem ter
rastjem in bogatimi ho-
teli je bil čudovit čas za
razmišljanje. O vsem!
TONE VRABL
V ozadju eden izmed mogočnih hotelov v turističnem naselju Hammamet, v ospred-
ju pa značilni pleteni senčniki, ki zlasti prav pridejo poleti, ko se temperatura povz-
pne tudi do 50 stop. Celzija. Pesek je vroč, kot da bi sedel na peči . . .
§t. 10 — 11. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
h€i grof a blag a ja
RADO
MURNIK
Isa paši se je razjasnil obraz. Jusuf paši pa ni nehal
Ugovarjati.
»Ljubljane vendar ne moremo oblegati dva meseca.'
Niti en 7nesec ne. V tem bi prišla Ljubljančanom poTnoč!«
»Ljubljana je bogata!« je kliknil lakomni in skopi Isa
paša. »Pomislite, kakšen plen bo pri trgovcih in po cerkvah,
pri Židih in plemenitaših!«
»Brez topov ni nič!« je basiral Jusuf paša. »Pustimo
Ljubljano za letos. Vrnimo se prihodnje leto s topovi in
s pripravami za podkope!«
Večina je odobravala ta nasvet, vendar se je bala ta
priznati vpričo Isa paše.
»Jusu) paša, ali so ti vtihotapili v sedlo amulet, ki je
f njem skrita zajčja dlaka?«
Jusuf paša je leno grabil po pesku, se nasmehnil in
zabasiral: »Plena in ujetnikov imamo že zdaj toliko, da
nh komaj vlačimo s seboj. Prihranimo si tudi kaj za
drugo leto!«
Zopet je bilo tiho v šotoru. Skozi vrzel šotorskega
platna je posijal žarek na razgrebeni načrt Ljubljane.
Tedaj se je vzravnal Isa paša in zaključil zborovanje
2 odločnim poveljem: »Ako se nam ne vdajo Ljubljančani
takoj, jih bomo oblegali teden dni in se zabavali po oko-
lici. Nas je najmanj petnajst tisoč, sovražnika pa kvečjemu
tri tisoč z vsemi petelini in petelinčki vred. Drugi teden
Izvalimo na preobljudeno in gotovo sestradano mesto.
Pokličite mi mojega pisarja! Hasan, krvi! Frauensteiner
Pa baretno pero! Pergamenta ima starec sam.«
Isa paša je imel okoli stopetdeset redovnikov in drugih
duhovnikov med ujetniki. Starega župnika Martina si je
^^l izbral za svojega pisarja.
Ko je dospel sivolasi sključeni starček, mu je ukazal
^sa paša: »Napiši latinski: Neverniki! Nas je več kot pet-
najst tisoč konjenikov in imamo petnajst topov. Vdajte se
turškemu orožju zlepa, sicer osvojimo Ljubljano šiloma
razsekamo vse prebivalstvo na drobne kose. V imenu
^^ahovem.: Isa paša.«
Stari župnik pa je dostavil s trepetavo roko v okle-
paju takoj po prvem stavku: »Turki nimajo niti enega
topa. Ne vdajte se! Pomagaj vam bog!«
20.
Isa pašo je silno ljutilo, da sta zlasti Osman in Jusuf
paša nasprotovala njegovi nakani. Nekaj časa je Uzeir aga
sedel v svojem šotoru in srdito gnal svoje krive prste
skozi dolgo rdečo brado.
»Jusuf ]xiša Tiaj bi bil ostal rajši doma!« je zagodrnjal
z zagrljenim glasom. »Menda si domišlja, da je tako pre-
tkan in moder kakor hadži Derviš efendija, ki je bil tako
učen, da je znal govoriti celo njegov konj! In Osman je
tudi tak modrijan.«
Ker S3 ni mogel znositi nad pašema, si je hotel ohladiti
jezo nad ujetimi kristjani.
»Med ujetniki imamo mnogo takih, ki niso za nobeno
rabo i7i le ovirajo hitro četovanje, ljubi Uzeir aga! Izne-
bimo se jih!«
»Tudi jaz tako mislim. Preveč vlačimo s seboj!«
Jusuf paša je zaploskal. Pritekel je črni sluga Hasan.
»Konja! Dva!«
Jezdila sta dol v Staje, v dolino, ki se razprostira med
Rudnikom, Srednjim gričem in Debelim hribom od ceste
proti Orljemu. Semkaj so bili Turki segnali svoje ujetnike
iz Istre, Furlanije, Notranjske, Dolenjske.
Zatrepetali so povsod, kjer sta prihajala mimo. Pokriti
le z luknjastimi, oznojenimi capami in mokrimi krili,
vklenjeni v mrzlo železje, razoglavi, bosi, gladni, žejni,
onemogli, hiravi, na pol nagi, so se tresli od mraza, od
slabosti, od krča, od mrzlice, od strahu. Prenekatere bol-
nike in starce je bila neznosnih muk rešila smrt. Najbolj
shujšana so bila obličja mater, ki jih je neprenehoma
trpinčil morilni strah za deco. Ihte so stiskale svoje otroke
k sebi, da bi ogrele od mraza otrple in jih mirile, da rie
hi jokdje razdražili Turkov.
»Vse otroke do petega leta, vse bolnike in starce sku-
paj!« je zapovedal Isa paša.
Ko so kristjani videli, da jih hočejo ločiti, so zagnali
obupen jok. Dobro so vedeli, kaj pomenijo paševe besede.
Milo so prosile trpeče oči milosti.
Jusuf paša pa se je posmehljivo namrdal in dejal: »Ko-
ran veli: častite le Alaha samega in ne stavite ničesar
poleg njega in bodite dobrotljivi do staršev, sorodnikov,
do sirot, do siromakov, do soseda svojega, pravover7iega
ali krivovernega, do zvestih prijateljev, do popotnikov in
do sitžnjev svojih, zakaj Alah ne ljubi oholih in ošabnih..,
Zato hočemo skrajšati trpljenje in jim dovoliti, da se po-
slove. Glave v košare, da se razveseli padišah!«
Razkovali so spone in verige; silna žalost je prevzela
vse, ko so se poslavljali na smrt obsojeni.
»Oče! Mati! Moj sin! Moja hčerka! O, moji otroci!«
Medtem je stal Omar v belordelem trubanu in pisani
janičarski opravi med rosno, še ne razvito praprotjo pod
insokim borovcem. Otožno je gledal po divjem prabarju,
kraljestvu povodnega moža. Malo niže pod Omarjem sta
stala Osman paša in vitez Frauensteiner.
»švaba, kakšen grad je tam na levo od ljubljanske
trdnjave?« je vprašal paša.
»Tam je Rožnik; na vrhu stoji zapuščeni stari grad
bratov Saurauov, pristava in hiralnica za neozdravno oku-
žene bolnike, za gobave.«
»Tja menda ne bo silil Isa paša,« je dejal Osman paša.
Omar ju so na dolge trepalnice privrele solze. Ves bled
se je opotekel v šotor.
»Kaj ti je, Omar?« je vprašal Osman paša, ko je prišel
za njim.
»Ah, izgubil sem srebrno zapestnico, ki mi jo je dala
Arifa.«
»Eh, pa ti dam jaz drugo.«
Umolknilo je v dolini.
Zatrobil je rog. Konjeniki so razdirali šotore in vezali
platno, osedlali konje, otovorili mule in ujetnike s koša-
rami in bisagami, preprogami, uplenjenim pohištvom,
kurnik in vinskimi mehovi. V kratkem je bilo vse urejeno.
16 stran — NOVI TEDNIK
St. 10 — 11. marec 197e
ALPINISTIČNI KOTIČEK
fj SO
v soboto in nedeljo se je zbralo v
zimski sobi in Icoči GRS na Okrešlju 18
članov, pripravnikov in udeležencev letoš-
nje plezalne šole na prvem skupnem te-
čaju zimske plezalne tehnike. Zaradi sne-
ženja in precej »pasjega vremena« je bil
program okrnjen, kljub temu so tečajni-
ki pod vodstvom članov vadili tehnično
pleziinje v prevLsu in izvedli skupni po-
hod na Savinjsko sedlo. Strma pobočja
so zaradi hudega mraza in vetra ledeno
trda, kot nala.šč za vajo te vrste, tečajni-
kom pa manjka seveda še precej opreme
in dol>re obleke. Oprema za zimski al-
pinizem je precej draga in večinoma pri
nas nedosegljiva. Trgovina caplja daleč
za tistim, kar potrebujemo, in če je že
kaj uvoženega na razpolago, je praviloma
lepo za oko, v praksi pa komaj upo-
rabno. Največji problem je se klini,
vponkami, čeladami, gležnjaki in opre-
mo za bivakiranje. Dovolj pa je dragih
kramarskih nahrbtnikov »za suho robo«,
železnih vponk in ledenih klinov, fran-
coskih cepinov brez gajke in najdražjih
derez brez jermenov. Ce bi uvozniki te
opreme vpra-šali pred nakupom alpiniste,
bi pravo blago prodali za med In ne bi
sedaj za devize nabavljeni material bre-
menil skladi.šča in ležal brez koristi.
Plezalna šola pti AO Celje deluje po
programu. Vsak četrtek popoldne so
praktične vcžbe na skali v Tremarjah,
zvečer pa predavanja, kjt^r pridobijo te-
čajniki teoretično znanje s področij, ki
jih morajo obvladati kot bodoči alpini-
sti.
Mlada šoštanjska alpinista Lekše in
Culk sta v soboto in nedeljo (v 20. urah
z 1 bivakom) izvedla drugo zimsko po-
novitev Igličeve smeri v Mali Kinki V.
Vremenski pogoji so bili izredno slabi.
V novem snegu in mrazu okrog —12 stop,
C sta izstopila drugi dan zvečer iz stene
močno izčrpana in ozebla ter sestopila po
Turškem žlebu do zimske solie na Okreš-
lju Medtem ko je eden še lahko prišel
ponoči v dolino, je drugi s hudimi ozeb-
linami počakal zdravmka in reševalce.
Zjutraj sta bila oba v rokah zdravnikov
amputacija ne bo potrebna.
Zelja po uspehu za vsako cono, ne-
glede na pogoje v steni in vreme, pre-
pogosto privede do katastrofe. Zato pred-
vsem za mlade velja: pravočasen umik
iz stene ni nečastno, temveč pametno in
edino etično pravilno dejanje zase in
svojega tovariša.
Vzhodna stena Male Rinke z vri-
sano Igličevo smerjo iu mestom
bivakiranja.
Staša Gorenšek
PLETEMO...
Zime je konec, pomlad prihaja, mi pa se nikakor
nočemo posloviti od toplih pletenin. Res da bodo z
vedno toplejšimi sončnimi dnevi postajale pletenine vse
tanjše in manj tople, pa vendar bodo še vedno plete-
nine. Predosem budo to puliji, ohlapni puloverji in ma-
jice — vse v novem, priljubljenem mornarskem stilu.
Tatco on kot ona bosta spomladi nosila puloverje v
udobnem kimonu kroju ali pa tiste s podaljšanimi ra-
meni in nizko vstavljenimi rokavi. V obeh primerih so
rokavi široki, linija ohlapna, ravna; vratni izrez pa mor-
narski, ovalen. Običajno se puloverji zapenjajo z gumbi
na ramenu, če pa Sc zapenjajo spredaj, je to nesime-
trično ob strani z velikimi, podolgovatimi gumbi. Ravne
dolge puloverje lahko stisnemo s pasom. Najbolj mo-
derni bodo seveda s črtami vseh vrst, priljubljeni bodo
tudi geometrijvM liki in mornarski motivi na sprednjem
delu. D:>polnjevali pa bodo vse: od ravnih kril, dolgih
hlač in hlačnih kril Skratka, priljubljenost modnih
pletenin je prav tako velika, da lahko še naprej z vese-
ljem segamo po njih.
gt. 10 — 11. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 17
ŠE 99 DNI DO BAI 76
SKROMNO
v akciji »iščemo najboljšega skakalca-ko« v si-oku v
višino med pionirji in pionirkami na celjskem področju so
bili doseženi skromni rezultati. Več 100 pionirjev in pionirk
Je nastopilo na tekmovanjih po šolah in občinah. Na po-
dročnem prvenstvu, ki je bilo v dvorani AD Kladivar, pa
Je nastopilo 30 izbrancev. Pri pionirjih je zmagal Praznik
(I. OŠ Ce) s 160, sledijo pa Jelen (Vransko) IbO. Aljaž
(G. Ve) 155, Urh (G. š. Ve) 150 in Sonc (Radeče) 145 ..m.
Pri pionirkah je zmagala čepinova (I. Oš Cc) s 130 cm,
sledijo pa Žolnir (Prebold) 130 in štibrlč (Radeče) 130 cm.
Pravico nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo v so-
boto, 13. t. m. na osnovni šoli Grm v Novem mestu, sla si
priborila le prvouvrščena pionirja Praznik in Jelen. Oba
sta namreč izpolnila normo, ki znaša 160 cml K. JUG
KOŠARKA:
ZMAGA PROTI
JEZICI
v v. kolu republiške lige so
eel.jski košax-karji doma slavili
«ina«o. Borba pod koši ,je bila
trda. Se pred\T>em v prvein pol-
ča.>*u, ko so gOKtje z Izredno ostro
igro presenetili CMjane in več
»H manj imeli tudi pobudo v
svojih rokah. Celjanom dolgo ni
Jn nI .šlo kot bi bilo treba. Pre-
Teč .je bilo ponovno napak, še
pr<>dv.sem v obrambni igri. pa
tudi uspešnih raključntli metov
na koš ni bilo dovolj. V II. pol-
ča.su pa so .se domačini razi.grali
tn kmalu nadlgrali nasprotnika.
Ob uspešnih potezah igralcev,
k.HT ni man,jlvalo tudi duliovito-
Rti, so T večjo lahkoto priha.jali
pod koš gostov, kjer je opravil
laključni del akcij visoki T. Sa-
gadin. Uspešno je polagal žogo
v koš. Gostje so zaigrali še bolj
agresivno, wndar pomoči ni bilo
■ več. Omeniti velja, da so .svoj
delež k zmagrl prispevali tudi
ostali igralci, še predvsem Kralj,
Pipan, Krjavec, Jug, Rozman, šte.
fanec in Pongrac. Najuspešnejši
jt> bil T. Sagadin s 37 koši, sle-
dijo pa Pipan lo, Erjavec 12,
Kralj 11 itd. Celjani so trenutno
na četrtem mestu na lestvici s
.šestimi točkami. V VI. kolu bo-
do nnstopili v gosteh proti Novo-
teksu   v   Novem  mestu.
K. JUG
ŠŠD: 23 EKIP NA
OBČtl^SKEM
PRVENSTVU
Občinskega prvenstva ŠŠD v od-
bojki se ,je udeležilo 12 ekip med
o.snovnimi šolami in 11 ekip med
srednjimi. Udeležba je vsekakor
biLi nadvse zadovoljiva, saj nas
prepričuje, da ta igra le ni tako
v senci košarke, rokometa in no-
gometa. V.se bolj pridobiva tudi
odbojka na svojem pomenu v de-
lu š.'>D, i>a tudi v okviru red-
nega pouka telesne vzgoje. Brez
dvoma .si takšno mesto v okvii-u
drusrih iger odbojka tudi zasluži.
Kaj ni potrebno podrobneje ome-
njati n,)enih vredjiot. Poleg mno-
žičnosti je bila raz\'eseljiva tudi
kvaliteta. Nek.itere ekipe so po-
kazale izredno zrelo igi-o. Med
16o mladimi igralci pa je bilo
opaziti vrsto nadarjencev. ki bi
« vključitvijo v TVD Partizan Ga-
l>erj(. s specializirano vadbo kaj
kmalu lahko dobili v i-/.brani vr-
sti odbojkarjev In odbojkaric
kakšno  prepotrebno   novo   moč.
V ŠŠD na osnovnih šolah je
dvojna zmaga pripadla zastopstvu
I. celjske čete. To je uspeh, kjer
velja čestitati obema mentorjema
za to športno i.gro v ššD. Pri
pionirjih je vrstni red ostalih
ekip: 2. Iludinja. 3. Polule, 4.
Store, 5. I. Oš, 6. OS .šlandex
in 7. Oš Kovačič-Kfenka. Pri pio-
nirkah pa je vrstni red nasled-
nji: 1. OŠ t. c. č., 2. OS .SI. Šlan-
der, 3. Polule. 4. I. OŠ. 5. OS
Kov^č.Efenke.
Pri srednjih šolah je pri mla-
dincih zmagalo šolsko športno
di-uštvo Kajuh iz cel,jske gimna-
zije pred tehniško, p^^dagoškim
šolskim centrom, ekonomskim
šolskim centrom in SKIMC što-
re, pri mladinkah pa Pš<; pred
tehniško, zdravstveno FlšC, ,gim-
na-fijo in gostinsko šolo.
K. JU'G
KEGLJANJE:
MAGDA
IN JANJA
ODLIČNO
v Beogradu je bilo tradi-
cionalno srečanje republiških
kegljaških reprezentanc za
trofejo 8. marec. Letos so os-
vojile prvo mesto predstavni-
ce Slovenije, v kateri šest-
članski vrstii so nastopile tri
celjske tekmovalke — Urh,
Marine in Ludvig, medtem
ko je bila Gobčeva prva re-
zerva.
Državni reprezentantki
Magda Urh in Janja Marine
sta kot prvi nastopili in do-
segli daleč najboljši rezultat
438 in 433 ter močno poved-
li. Te prednosti ni nobena
reprezentanca uspela dohite-
ti. Eva Ludvig ga je dosegla
kot tretja najboljša Slovenka
392 kegljev. Po tem uspehu
in nastopu v nedeljo sta se-
daj Urhova in Marinčeva že
sigurni potnici na svetovno
pr\'enstvo, ki bo maja na
Dunaju. Marinčeva je tretja,
Urhova pa četrta Jugoslovan-
ka.
J. KUZMA
TKS ŽALEC: RAZVESELJIV
NAPREDEK
Na 5. redni seji TKS Žalec so ugotovili, da -so z razvojem
telesne kulture v občini laliko zadovoljni. Iz poročila seki-etarja
.\dija Vidmajcrja je razvidno, da so tokrat prvič v tridesetih
letih v republiških ligah kar štiri ekipe; r<)kometa.ši Minerve,
odbojkarji Šempetra, .šahisti Žalca iji kegl,iačic« Ilmeaada. Še
posebno u.spešni so rokometaši Minerve, ki so na tretjem me-
stu in imajo v svojih vrstah državnega reprezentanta.
Enakovredna temu dosežku je tudi množičnost. V Žalski
občim so usi)eli vključiti v športno dejavnost več kot 7.')00
občanov. Toliko jih je namreč sodelovalo v 30 množičnih akci-
jah. Akci,ie koles-arjenje se je udeležilo 3800 udeležencev, TKIM
plavanja 915, te<;i 2289, hodi 2175 itd. .Seveda pa so tu še
druge sekcije, ki pa so sicer številčno manj močne.
PL.\NINCI so se izkazali predvsem pri opravljanju prosto-
voljnih delo\-nili ur. Za ureditev poti in postojank, so žrtvovali
kar 3500 ur svojega časa. Seveda so organizirali tudi več po-
hodov, osejn  planincev pa se je podalo tudi v tuja gorstva.
.STREL.STVO si vztrajno utira pot, vendar mora premagovati
številne ovire. Tako še vedno ni povsod primernih strelišč,
manjka pu.šk in mentorjev.
T.\BORNI.šTVO je zelo privlačna panoga in v žal.ski občini
nuirljivo delajo kar v osmih središčih. Njihovi usiK'hi so ta-
borniški mnogoboj, udeležba na TRIM akcijah, 10-dnevno ta-
borjenje v Vinici in udeležba na vseh delovnih akcijah.
Z INVALIDSKIM športom si prizadeva.fo vključiti v športno
d('.javnost čim več tLstih, ki so sicer bolj ali manj osamljeni.
Tu so š«> društva TVT> P.\RTIZAN, tekmovalni šport in šte-
vilne akcije. Za vse je značilna delavnost. Kot pravimo »iz
malega raste veliko«, tako je tudi tu. Ljudi, ki se žele udej-
stvovati v športu, je vedno vi-č. To ,Je vsekakor zasluga šport-
nih delavcev v občini, ki 8kuša,io s pestrostjo dati vsakemu
nekaj.
Na skupščini so sprejeli tudi finančni načrt za letos. Ker
Se Je pri.si)evna stopnja znižala od 0,36 na 0,32 %, je TKS
ostalo na voljo še 2.t}«0,00 din. Od tega je pri.spi-vek TKS
Slovenije še 471.500,00 din. Ob koncu se je skupščina strinjala,
da sta atletika in košarka v prvi republiški prioriteti, medtem
ko je predlog za drugo prioriteto v Žalcu rokomet in odl>ojka.
T. T.\VCAR
HOKEJ:
VSAKE TRI DN!
TEKMA
Hokejisti na ledu HDK
Celje so zaključili svojo
sezono 28. februarja in to
s tekmo proti Stavbarju.
Zaključili so sezono, ki
se je pričela 17. septem-
bra s tekmo proti Slavij i.
Skupaj so v 165 dneh
odigrali s svojimi igralci
50 srečanj. To pomeni, da
so skoraj vsake tri dni
igrali po eno srečanje. In
kaj je najbolj pomembno,
prvič so zaključili sezono
pozitivno.
Napravili snx) kratek
pregled letošnjih tekem.
Celjani so igrah vso se-
zono po navodilu trener-
ja Jožeta Trebušaka tež-
ke tekme. VabiU so naj-
boljše. Zato so največ po-
razov zabeležili ravno v
srečanjih z moštvi iz tu-
jine ah našimi prvoligaši.
Toda od igralcev Jesenic,
Olimpije, Medveščaka in
Slavije so se mnogo na-
učili. Enako tudi od tu-
jih moštev, ki so bila le-
tos v Celju — Asiago,
Ing&tau, Brno, Straubing
in Brunnick. Podroben
pregled odigranih tekem:
ČKANI
pokalne
3     3     0     0       19:2
prvenstvene
18    15      1      2      125:47
prijateljske
9     1     0     8       33:61
mednarodne
6      1      1      4       24:4«
iVlLADINCI
prijateljske
3      2      0      1       21:17
prvenstvene
8     3      0     5       45:61
PIONIRJI
pi-venstvene
3      0     0     3 1:,58
Skupaj
50 25 2 23 3,58:294
Sezona je za nami.
Igralci bodo imeli še ne-
kaj dni rekreativne tre-
ninge in potem bodo od-
šli na zaslužen odmor,
ki bo trajal do 25. maja,
ko bo trener Jože Trebu-
šak, ki ostane še nadalje
v Celju, poklical na letne
redne treninge vse člane,
mladince in pionirje. Pri-
čela se bo torej nova se-
zona v največjih poletnih
dneh, v toplih dneh.
J. KUZJ.1A
STRELJANJE
USPEŠNI STRELCI
Laški strelci so odlično začeli
letošnjo sezono tekmovanj z zrač-
no puško. Za njimi Je namreč
že dvoje največjih tekmovanj la-
ške občine: liga tekmovanje in
zlata puščica. Ob množični ude-
ležbi ' ter maksimalnem angažira-
nju vseh strelf.kih delavcev so
bili do.seženl zelo dobri rezultati.
Dva meseca so strelci merili
moči v dvorani »Dušana Po/ene-
la« v Laškem za naslov ekipnega
občinskega prvaka v sti-eljanju z
zračno puško oziroma za zmago-
valca liga tekmovan.Ja. Ekipo se-
stavlja p<H članov, ki tekmu,i<'jo
v disciplini 20 + 5 strelov. Tek-
movanje je izredno naporno, ker
morajo tekmovalci biti dolgo ča-
sa v formi, hkrati pa ,ie to Iz-
redna priložnost za uveljavitev
mlajših tekmovalcev. Tudi letos,
torej tretjič zajjored, so bili naj-
boljši strelci SD »Tone Bostič«
iz Zidanega mosta s 1.52 ..')8 točke
pred .SD »Stane Rozman« Laško
149.95, SD »Dušan Poženel« Re-
čica 141,42, SD »Alojz Kerše« La-
ško 129,88, SD »Gvido Pavlic« Se-
draž s I0o,(i7 točke itd. Med po-
samezniki je /.magal Ludvik Lav-
rinc (»Alojz Kerše«) s povprečno
170,20 kroga. Sledijo: Boris Go-
rl.šek (»Tone Bostič«) 169.33, Ja-
nez Jordan (»Jože Tovornik«)
167,77, Toni Kožar (»Alojz Ker-
.še«) 167,(J6, Zdravko Kuzniič 166,42.
Na tem tekniov.anju sta bila do-
sežena tudi dva nova občinska
rekorda: Vinko Lavrinc je s 184
kro.gi posta! rekorder med posa-
mezniki, SD ».Stane Rozman« z
847   krogi   med ekipami.
Tekmovanju za »zlato puščico«
iiosvečajo laški strelci veliko po-
zornost. Najprej so organizirali
tekmovanja v desetih strel.skih
družinah, kjer so tekmovali za
naslove dru-žinskih pn'akov ter
za normo za nastop na občin-
skem prvenstvu. Na občinskem
jirvenstvu za »zlato pu,ščico« je
nastopilo 36 tekmovalcev. Po za-
nimivi in izenačeni borbi so bili
doseženi zelo dobri rezultati, naj-
več usp<'ba pa so imeli mladi
tekmovalci. Zmagal je Roman
Matek  s   535  krogi,   pred   Duša-
nom (iričarjem s :M krogi (oba
SD »Tone Bostič« Zidani most).
Sledijo: Vinko Lavrinc 531 (SD
»Dušan Poženel« Rečica). Niko
Mejiiš 531 (SD »Papirnica« Ra-
deče), Boris (iorišek 531 (SD
»Tone Bostič«). Toni Kožar 531
(SD ».-Vlojz Kerše« Laško), Z<lrav
ko Kuzmič 530 (SD »Stane Roz-
man« Laško), Ludvik Lavrinc 530
(SD ».Alojz Ker,šc). Vsi so izpol-
nili normo z.a nastop na republi-
škem  prvenstvu v Murski  Soboti.
Zadnji rezultati so pokazali, da
so laški strelci dobro pripravljeni
na novo sezono. To zlasti velja
za mlade tekmovalce ki že danes
kro.fijo kvalitetni vrh laškega
streljan,ja. Ti tekmovalci predstav-
ljajo široko osnovo 7a razvoj kva«
litete. zato bi moralo strelstvo
poslati eden prioritetnih športov
v laški občini. Kajti prav v stre-
ljanju se kaže možnost, da v ne-
kaj letih načrtnega dela z mkadi«
m! talenti, ki jili ne man,ika, do-
sežemo   republiški   kvalitetni   vrh.
ROMAN MATEK
TEKMOVANJE
ŽENSK
v počastitev 8. marca je
bilo na strelišču SD »Ingrad«
tekmovanje žensk. Streljale
so z zračno puško serijske
izdelave od 200 možnih. Tek-
movanja se je udeležilo 26
predstavnic nežnega spola.
Med ekipami so zmagale
strelke »Kovinarja« iz štor.
Ekipa »Celja« je osvojila dru-
go mesto, tretje pa so bile
tekmovalke »Ingrada«. Sode-"
lova.lo je 6 ekip. Vrstni red
posameznic: 1. Štefka Ober-
star — Kovinar — 176 kr.
2. Heda Dobovičnik — Ce-
lje — 170 kr. 3. Lidija Kav-
ka — Kovinar — 164, 4. Ol-
ga Malec — Kovinar — 163
kr. 5. Zvonka Perovič — In-
grad — 155, 6. Katja Ivačič
— Kovinar — 154 kr. 7. Ga-
briela Šprajcar — Kovinar —
146 kr. 8. Ivica Perovšek —
Tempo — 146 kr. 9. Milena
Petrič — Ingrad 140 kr. 10
Marjana Roškarič — Celje —
136 krogov itd Na zaključku
tekmovanja so vse udeležen-
ke prejele enotne skromne
nagrade, seveda dekorirane
z rožco.
CELJANI -
POVEČALI
PREDNOST
v drugem kolu lige prija-
teljstva, ki je bilo v Slovenj
gradcu, so si celjski strelci
še povečali prednost iz prve-
ga kola. Ekipni rez. II. kola:
1. Celje — 2457 krogov, 2. Slo-
venj Gradec — 1432 krg., 3.
Ravne 1403 kr. in 4. Velenje
1402 kroge. Po dveh kolih so
v trdnem vodstvu Celjani, ki
imajo že 42 krogov predno-
sti pred Slovenj Gradcem.
Tretji so Velenjčani le malo
za njimi pa zaostajajo strel-
ci iz Raven. Pri posamezni-
kih si je v drugem kolu pri-
boril 2mago Celjan Jože Je-
ram-, in to z odličnim re-
zultatom 374 krogov. Pri po-
sameznikih vodi z veliko
prednostjo Jeram pred Ku-
šterjem — Slovenj Gradec
in ostalimi.
REKORD
JERAMA
Na strelišču SD »Kovinar«
v štorah je bilo lEvedeno ob-
činsko prvenstvo za trofejo
zlato puščico. Sodelovalo je
43 tekmovalcev. Z veliko
prednostjo je zmagal Jože Je-
ram — SD »Celje«, ki je do-
segel 565 krogov in tako za
en krog izboljšal celjski re-
kord Dobovičnika. Drugo me-
sto: Marjan Dobovičnik 548
kr., 3. Tone Ja.ger ,545 kr.
(oba Celje), 4. Ivan štuhec
541 krg., 5. Marjan Cvek 539
kr., 6. Franc Hočevar 535
krg. (vsi Tempo), 7. Vili Deč-
man 533 kr. Kovinar, 8. Er-
vin Seršen 531 kr. Celje itd.
Navedeni strelci so izpolni-
li normo za sodelovanje na
prvenstvu Slovenije za zlato
puščico, ki bo koncem mar-
ca v Murski Soboti. Glede na
to, da sta Jeram in Dobo-
vičnik v odlični formi, lahko
upamo, da" bo tudi letos zlata
puščica prišla v Celje.
TONE JAGER
Jože Jeram Foto: T. Jager
EVA LUDVIG: ŠPORTNICA CELJA 19 75

Lanskoletna najboljša
športnica Celja, Eva Ludvig,
članica KK Celje, je prijeten
in hvaležen sogovornik. Prav
prijetno je z njo kramljati,
še posebej o športu in keg-
gljanju. Vedno je tako spro
ščena kot na kegljaški stezi,
ko dosega najboljše rezultate
ali pa ko ji ne gre najbolje.
Vedno je enaka. Vedno je
športnica, ki prizna poraz
in ki jo tudi velik uspeh ne
iztiri.
Eva Ludvik je tokrat že
drugič športnica Celja. Zma-
gala je že leta 1970, ko se je
vrnila iz Bolzana z bronasto
medaljo svetovnega prvenst-
va. Danes je sigurno ena
najboljših kegljavk pri nas.
Toda naš namen ni, da bi
našo Evo predstavljali kot že
znano vrhunsko športnico.
Naš namen je, da predstavi-
mo našim bralcem Evo Lud-
vig, ženo, uslužbenko — ko-
mercialista v OZD Železarna
štore, kot šport.n€ga delavca
in sploh kot prijatelja športa.
»S športom sem se začela
ukvarjati že pred drugo sve-
tovno vojno. S smučanjem!
Bilo je to na Jesenicah. Bilo
nas je trojica otrok. Snega
dovolj in kot petletno dekle
sem že bila na »dilcah«. Se-
veda takrat še ni bilo pio-
nirskih tekmovanj. Vse do de-
vetega leta sem bila na Je-
senicah. Pozneje smo se ob
vojni vihri preselili na Šta-
jersko v Braslovče. Tu sem
telovadila. Leta 1947 sem pri.
šla v štore, kjer sem se ta-
koj aktivno vključila v TVD
Partizan. Dolgo je trajalo, da
sem stopila na kegljaške ste-
7^. Bilo je to nekje okrog
1962. leta«
So bili takoj uspehi?
»Takrat smo imeli v Što-
rah dobro ekipo. Počasi smo
stopali med najboljše. Toda
sama menim, da sem naj-
boljše rezultate dosegla šest,
sedem let pozneje. Osvojila
sem šest naslovov državne
prvakinje. Dvakrat v ekipi
Kovinar, dvakrat posamično
in dvakrat v dvojicah. Vse-
ga skupaj sem do danes na-
stopila 41 krat v državni re-
prezentanci. Sodelovala sem
trikrat na svetovnih prven-
stvih in osvojila dve meda-
lji. Prvo v Bolzanu in drugo,
srebrno, v ekipi Jugoslavije
v Splitu. Manjka mi torej še
samo zlata. Letos žal ne bom
sodelovala na prvenstvu na
Dunaju. Težki nastopi v kva-
lifikacijah zahtevajo preveč.
Izpadla sem v »polfinalu«, če
lahko naše tekmovanje za
vstop v drža\Tio reprezentan-
co tako imenujem.«
Je ta sistem primeren?
»Težko je sedaj govoriti o
tem, ko sem izpadla. Vseka-
kor bodo te kvalifikacije pu-
stile na izbranih tekmovalkah
posledice. Vprašanje je v kak-
šni formi bodo dekleta na
Dunaju. Toda kolegicama
Magdi Urh in Janji Marine
želim vso srečo in kolajne.«
Ste edina predsednica ke-
gljaškega kluba v Jugoslavi-
ji?
»Na zadnjem kegljaškem
občnem zboru sem bila izvo-
ljena za predsednika KK Ce-
lja. To je nova dolžnost. De-
lamo resno. Kaj ne bi, ko
pa je kegljanje edini šport, ki
ne pozna starostne meje.
Vse žene bi lahko kegljale
vse do petdesetih ali šestde-
setih let. Atletinje, plavalke
prenehajo s športom okrog
25 leta. Zakaj potem zapu-
stijo šport? Kegljanje je tu-
di za njih podaljšanje šport-
nega udejstvovanja. Tu bi
lahko dosegle nove športne
uspehe. Zato vabim vse k na-
ši ženski vrsti. Ce ne bo vr-
hunskih rezultatov bo pač
prijetno v rekreacijskem ke-
gljanju.«
Načrti?
»Kegljala bom krepko pre-
ko petdesetega leta. Resno in
pozneje še rekreativno, še se
bomo borile za ekipno zma-
go v Jugoslaviji. Kegljanje
I nam daje novih moči   J. K.
POTEPANJE PO ANGLIJI (2)
r^APUKti^ DAN!
Vsi potniki v letalu smo
bili zelo veseli jasnega
vremena nad Londonom.
Leteli smo ob reki Tha-
mes čez vso|(|^sto. Prav
neverjetna se ti zdi veli-
kost mesta pod tabo, ki
mu ga niti z aviona ni vi-
deti kraja, že iz višine
nas je impresionirala ure-
jenost mesta, lepa pokra-
PiŠE: VOJKO RIZMAL
jina polna prekopov, ma-
lih jezer, gradičev, baze-
nov in parkov. Neverjet-
no pa je to, da ima tako
veliko mesto toliko zele-
nih površin. Ob tem ne-
skončnem pogledu na Lon-
don, se mi je nehote po-
rodila misel; kako malo
bomo uspeli videti v teh
pičlih petih dneh. Po dol-
gem letenju nad mestom
smo se le pričeli spušča-
ti na letališče Heathrow,
ki je od treh londonskih
letališč največje. Res, že
samo letališče je mesto
v malem. Prepredeno je s
cestami, v samem sredi-
šču letališča je ogromno
trgovin, garaž, restavracij,
skratka vsega, kar je naj-
ti tudi v mestu, da o skla-
diščih in velikih letalskih
boksih raznih družb sploh
ne govorimo. Okrog in
okrog tega »malega me-
sta« pa so pristajalne ste-
ze, kjer avioni v zelo krat-
kih presledkih pristajajo
in vzletujejo. Naš prista-
nek je bil lep in v zelo
kratkem času smo že sto-
pali iz aviona po tunelu,
ki se iz letališkega termi-
nala spK>ji z letalom. Se-
veda se tudi v London ne
da priti mimo carinikov.
Že so bili pred nami, ozi-
roma mi pred njimi. Če-
prav jih je bilo za naš
avion okrog deset, je
kljub temu pregled trajal
precej časa in prav ta čas
nam je prišel prav. Ogle-
dovali smo po letališču,
razumljivo, saj nisi vsak
dan na Heathrowu. Z za-
nimanjem smo gledali
vzlet Jumba, naenkrat pa
se visoko nad pristajalno
stezo pojavi čudna oblika
aviona, ki pristaja. Po ob-
liki puščice s vkrivljeno
konico, smo takoj uganili,
da pristaja najnovejše
nadzvočno letalo Concor-
de. Neverjetno veličasten
pristanek. Med razmišlja-
njem o tem nadzvočnem
velikanu, so nas zmotili
cariniki, na katere smo
skoraj pozabili. O njih naj
povem, da so dokaj solid-
ni in da so veliko manj
radovedni, kot naši. Oseb-
ne prtljage se sploh niso
dotaknili, pač pa so za-
stavili le nekaj splošnih
vprašanj; po kaj si prišel,
koliko časa boš ostal, ko-
liko imaš denarja, kje boš
stanoval, kaj si po poklicu
itd. No, tukaj sem se pr-
vič po Brežicah, zopet le-
po nasmejal. Janeza spra-
šuje carinik in ker mu
na prve besede ni odgovo-
ril, ga vpraša če govori
angleško. »Ne«, odgovori.
»Govorite nemško?« »Da.«
Carinik prične po nem-
ško, Janez pa vneto s te-
žavo odgovarja angleško.
Le carinik je bil malce
presenečen nad Janezovim
talentom hitrega učenja
jezikov. No, to ni bilo nič
hudega, hujše je, če iz-
stopiš namesto v Dobovi,
v Brežicah.
Tudi naša pot z letali-
šča do hotela je bila pre-
cej zamudna. Problem je
bil v tem; da smo bili
brez vodiča. Kako to iz-
gleda si verjetno lahko
mislite. Kar sam se je za
vodiča »imenoval«' Dejvi
Hrušovar, ki je London
poznal kot Ljubljano, ta-
ko je namreč sam trdil.
Vendar smo bili kmalu
vsi prepričani, da pozna
Celje bolje kot Ljublja-
no!!! čeprav je bila za
nami šele polovica dneva,
ko smo prispeli v hotel,
smo bili vsi tako utruje-
ni, da bi najraje legli in
zaspali. Poznavalec Lon-
dona — Dejvi, nas je s
svojo vnemo prepričal, pa
še to samo nekaj, da smo
se napotili pod njegovim
vodstvom seveda, po me-
stu. Najprej smo se na-
potili čez Kensingtonske
vrtove in Hyde park. Do-
bro oblečeni, vendar kljub
temu   kmalu   premraženi
smo se čudili razgaljenim
Angležem, ki so se spre-
hajali po parku, otroci de-
setih let so skoraj nagi
vneto brcali žogo. Naši pr-
vi vtisi Londona so se gr-
madili v neverjetne občut-
ke. Skratka London nam
je postajal všeč, priklepal
nas je nase. čisto mesto,
čist zrak, polne ulice ljudi
z vsega sveta, tradicional-
ni taksisti in avtobusi, vse
to pripomore, da te me-
sto potegne v svoj vrvež.
Težko smo se odločili,
kam najprej? Namenili
smo se na znameniti Pic-
cadilly, ki ni preveč daleč
od našega hotela, seveda
če vzameš taxi, ker pa je
Dejvi vztrajal pri pod-
zemni železnici, smo za
pot potrebovali precej več
časa. Vsekakor pa je bi-
lo zanimivo videti pod-
zemni vrvež najstarejše
podzemne železnice. Ugo-
tovili pa smo, da je udob-
neje potovati po mestu s
taxijem, ki za štiri ljudi
ni nič dražji od podzem-
ne, je pa veliko hitrejši
in udobnejši. Ker smo
imeli v hotelu večerjo ob
sedmih in ker so bile tu-
di naše noge precej utru-
jene, smo Piccadilly pogle-
dali le bežno in se zopet
odpravili proti hotelu, se-
veda s podzemno. Naša
skupina je večerjala v svo-
ji' jedilnici, natakarice pa
so pričele servirati z ne-
verjetno angleško natanč-
nostjo. Zdelo se nam je,
da so prav užaljene če je
kdo na večerjo zamudil
par minut ali pa če ni
pojedel vsega kar so mu
servirale. Ker je bil naš
hotel A kategorije, sva
imela z Janezom v sobi
tudi televizor tn radio.
Prav ta televizor in seve-
da zimska olimipijada, ki
je bila prav takrat, sta
Janeza prikrajšala za ne-
kaj zanimivih pohodov po
Londonu. Tako se je Ja-
nez odločil za posteljo in
televizor, jaz pa sem z
drugimi odšel v znameniti
Soho, kjer je nočno življe-
nje naj živahnejše. Vodič
Dejvi nas je odpeljal v
nek disko, kjer so nasto-
pali »Pat travers band«.
Za to ročk skupino še
verjetno nista slišali pa
tudi verjetno nikdar ne
boste, vse je odvisno od
sreče teh treh mladih glas-
benikov, ki so bili enkrat-
ni in bi jih težko enačil
s podobno našo najboljšo
skupino. Poseben vtis pa
je na nas naredila angle-
ška mladina, ki ima ne-
verjeten posluh za dobro
glasbo in ni niti pol tako
divja kot naša. Vsi so le-
po mirno sedeli ali stali,
nihče ni plesal, nikjer no-
bene razvratnosti pa če-
prav so pili alkohol, raz-
vneli so se le med glasbo
in to z burnim aplavzom.
Skratka hočem reči, da
so neverjetno dojemljivi
za dobro glasbo. Zato ni
čudno kako rasitejo v Lon-
donu dobri ansambli, ko
pa imajo tako dobro in
iskreno publiko.
Ob dveh zjutraj smo se
zopet spreha.jali po Sohu.
Pozabili smo na čas in
neverjetno se nam je zde-
lo, da je ura že tri zju-
traj, ulice pa so bile pol-
ne, kot pri nas okrog os-
mih zvečer. Smo pač bili
v Londonu, ne pa v Ce-
lju...
(se nadaljuje)
„PIJST FESTUIVi"
Temu posnetku bi lahko rekli »Pust festum«. Oni dan
nas je pot vodila skozi Žiče in glej ga šmenta, na
telegraf niči se je zibal tale slamnati možakar. Kaj pa,
če ga niso vaški fantje obesili kakšni slamnati vdovi
v spomin? Foto: D. Medved
ANEKDOTE
Francoski gledališki in
filmski komik Max Dear-
ly se je udeleževal pogo-
vora o jecljanju in jecljav-
cih. Oglasil se je k besedi
in dejal: »Najodkritosrč-
nejši jccljavec, kar jih po-
znam, je eden naših naj-
slovitejših piscev komedij.
Pred nekaj dnevi mi je
telefoniral, rekoč: ,Dragi
prijatelj, če imate urico
časa, bi vam bil močno
hvaležen, ker moram pet
minut govoriti z vami.'«
Neki bančnik ki je v pro-
stem času pesnikoval, je
napisal tragedijo v verzih.
Dolgo se ni mogel odlo-
čiti, koga bi prosil, da
mu jo uglasbi. Nazadnje
se je z rokopisom napotil
k Dcbussijjn.
»Gospod, ponujam vam
polovico svoje slave!« je
zanosno dejal.
Debussy je pogledal pri-
šleca, nato rokopis in ga
vrnil z besedami:
»Gospod, Icar obdržite
sase vso slavo!«
Rafaelu je v uvodu h
katalogu Ingresovih del
precej ostro obsodil sli-
karjeva dela. Edgar Degas
mu je ob tej priložnosti
rekel:
»Dragi Rafaelli, davi sem
mislil na vas in si rekel:
ime Rafaelli se bo v bo-
doče ohranilo.«
»Oh!« je skromno dejal
Rafaelli.
»Prav gotovo, vedno bo-
do govorili: saj veste, ti-
sti Rafaelli, ki ni razumel
Ingresa!«
* t
Največji grški govornik
Demosten je bil tudi po-
memben državnik. Nekoč
so ga vprašali, Icako lahko
postaneš velik govornik,
pa je odgovoril:
»Tako, da porabiš več
denarja za olje kot za vi-
no.«
Mislil je na olje v svetil-
kah, torej na študij.
« * «
Tekmec, ki je hotel De-
mostenu očitati, da so nje-
govi govori pretirano iz-
delani do zadnje podrob-
nosti, mu je dejal:
»Demosten, tvoji govori
so gotovo lepi, vendar po
mojem dišijo po olju.«
»Takoj je videti,« je od-
govoril Demosten, »da ga
zato tvoji niso nič pora-
bili.«
* * *
Maurice Dekobra je bil
na počitnicah v vasici bli-
zu Rouena. Neko nedeljo
zjutraj je šel na sprehod
in srečal prelepo deklico,
ki je gnala pred seboj
prašiča. Slaimi romanopi-
sec se ni mogel premaga-
ti in je vzkliknil: »Gospo-
dična, vi.. . imate pa res
prekrasnega prašiča.«
Dekle, ki so ji bili po-
vedali, da je romanopisec
zelo udvorljiv je odvrnila:
»Nikar no, ne približujte
se mi! Stavim, da tako go-
vorite vsaki ženski ki jo
srečate. . .«
DOČAKAL SNEG
če že slika na prvi strani razkazuje kmeta v sanij
srajci namesto snežnega meteža, ki smo ga doživljali
V začetku tedna, pa je vsaj tale slika zelo aktualna.
Da nima tale beli kosmatinec v mislih kaj o proračunu?
Foto: D. Medved
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjic^'
Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina tn oglasi: Trf
V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Boži^'
Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedeni"'
Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posame^'
številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 din. Tekoči ra>un 50120-601-20012 'CGP »DEIX)« Ljubljana
Telefon: uredništvo 22-369 in 23-105. mali oglasi in naročnine 22-800. >