štema 47 • leto XXXIX • cena 40 din
Celle, 28. novembra 1985
HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALECJ
NIČ več traktorjev Iz Štor
Redni likvidacijski postopek se je že
pričel. Stran 4.
Bo Aren doživel osvoboditev
Namibijski borec SWAPO okreva v Rimskih Toplicah.
Stran 16.__
Dežurstva trgovin med prazniki
NT objavlja spisek vseh dežurnih trgovin v regiji. Stran
10.
Ko pokajo vrednote
življenja ni mogoče usta-
viti na neki točki. Spreminja
se, prinaša vedno kaj novega
- dobrega in slabega. Z njim
se spreminjajo ljudje in nji-
hove vrednote. Za tiste, roje-
ne in potrjene z rojstvom na-
še Jugoslavije, kot da to ne
drži. Prevelike in prelepe so.
Pa vendar jih je naš družbeni
vsakdan spridil. Le kaj nam
pomagajo kot svetli cilj, kot
deklarirana politika, če gre
življenje svojo pot. Nekje je
napaka.
Ne moremo se sprijazniti z
ugotavljanjem veličine ena-
kosti in bratstva med narodi
in narodnostmi, o nesporni
nuji nadaljnega razvoja in
uveljavljanja socialističnega
samoupravljanja, o osrednji
vlogi delavskega razreda in
razlik, ki jih lahko prinaša
med ljudi, med državljane,
samo delo. Ne moremo ob
sočasnem modrovanju, daje
treba le vse to uresničevati.
Če bi bilo tako preprosto,
ne bi iskali drug pri drugem
le slabosti in se izživljali v
nacionalizmih vseh vrst, ne
bi si zastavljaU vprašanja ali
upravljanje v imenu delav-
cev ali socialistično samo-
upravljanje. Ne bi razmišlja-
li, kako uveljaviti vlogo de-
lavskega razreda. Ne bi ugo-
tavljali vse bolj bolečih soci-
alnih razlik, ki ne nastajajo iz
dela. Saj vsakemu posamez-
niku vendar ne more biti vse
vseeno.
Razlogi torej morajo biti
globji, morah so se vgraditi v
sam sistem, v njegovo zako-
nodajo, v delo družbenopoli-
tičnih organizacij, v delo
vseh, ki imajo v nasprotju z
deklariranim socialističnim
samoupravljanjem moč v
svojih rokah. Vsega tega z
besedami ni moč spremeniti,
ne s posipanjem pepela vse
povprek ne s »trdno odloče-
nostjo, da bodo odpravili sla-
bosti«. To je treba tudi nare-
diti. Korak za korakom in iz
temeljev. Tudi zato, da bi
vrednote, ki so nas združile v
državo, kije naša, lahko spet
izrekali in živeli glasno, brez
rdečice na obrazu.
V obdobju pred kongresi
in skupščinskimi volitvami
v prihodnjem letu je pravi
čas za prve korake v novo
smer, ki nas bo vrnila k sta-
rim vrednotam - drugače je
bolje priznati, da jim nismo
kos.
MILENA B. POKLIC
Zgodovinski rekord
velenjskih rudarjev
Velenjski rudarji so v pone-
deljek iskopali kar 24.100 ton
lignita, kar je več kot je bilo
kdajkoli izkopano v dosedanji
zgodovini slovenskega premo-
govništva. Sicer pa so skupaj s
ponedeljkovim izkopom do-
slej izkopali 4 milijone 564.000
ton premoga in takb presegli
dosedanji letni načrt za nekaj
manj kot 3 odstotke. Velenjski
rudarji so na rekord zelo po-
nosni in ga podarjajo vsem de-
lavcem za dan republike.
______........-^1........______y.K_
Griesnažen zrak ogroža zdravje
Zrak je na obsežnem območju Celja tako onesnažen, da
ogroža zdravje prebivalcev. Zaradi tega so pogoji za bivanje
neprimerni, medtem ko so na preostalem območju za življe-
nje še dopustni, a je zrak prav tako prekomerno onesnažen.
Na bolj onesnaženem območju so ugotovili večjo obolev-
nost in pogostejše težave bolnikov oziroma prebivalcev na
tem območju zaradi kroničnih pljučnih bolezni.
O tem govori tretji, zadnji del teme tedna o varstvu zraka,
ki ga objavljamo na strani 11.
MBP
Javna radijska oddaja
v Elkroju
v okviru j)raznovanj ob letošnjem prazniku Dneva
republike pripravlja uredništvo Novega tednika in
Radia Celje danes v Elkroju v Nazarjah javno radijsko
oddajo. Ob 11,30 uri bomo za delavce te delovne orga-
nizacije pripravili kulturno zabavni program v kate-
rem bodo nastopili: Simfonični tamburaški orkester
ŽPD France Prešeren iz Celja, Savinjskih 7 iz Liboj,
Ivo Mojzer, ansambel Candy iz Celja, Vokalni kvintet
Lastovka iz" Polzele, Viki Ašič mlajši, učenci OŠ
Mozirje in še kdo.
Rijzkladanje vagonov med prazniki
( cljski železničarji pozivajo delovne organizacije, da tudi
^ed bližnjimi prazniki organizirajo razkladanje vagonov.
Železničarji so namreč kar v precejšnji stiski za vagone, saj
Se bliža konec leta in veliko delovnih organizacij hiti izpol-
njevati izvozne in druge načrte, zato je gneča na tirih še
^ečja kot običajno. Med prazniki bodo delali tudi v železni-
škem tovornem skladišču v Čretu, v soboto pa bodo delali
tudi celjski cariniki.
Železničarji računajo, da bo tudi tokratna akcija uspešna
kot prejšnje, saj so delovne organizacije na Celjskem že
'lekaj let najboljše v republiki pri razkladanju in nakladanju
železniških vagonov med prazniki.
S. Š.
Žled pustošil
po gozdovih
k žled in sneg sta v mi-
nulih dneh tudi v gozdo-
vih na celjskem območju
naredila precejšnjo ško-
do. Delavci celjskega
Gozdnega gospodarstva
so ocenili, da je na tleh
od 40.000 do 50.000 kubič-
nih metov lesa, velika
škoda pa je tudi na ob-
močju Gozdnega gospo-
darstva Nazarje.
Ocena škode je le pri-
bližna, saj je zaradi snež-
ne odeje oteženo delo na
terenu. Po doslej znanih
podatkih pa so najbolj
prizadeti gozdovi okrog
Rogatca in Rogaške Sla-
tine, na Pohoi a, v Mari-
ja Reki nad Preboldom
in okrog Svetine. Samo v
gozdovih okrog Rogaške
Slatine in Rogatca je na
tleh skoraj 10.000 kubič-
nih metrov lesa. Najbolj
so prizadeti bukovi in
macesnov i gozdovi, ško-
da pa je toliko večja, ker
je žled večinoma lomil
mlada di^vesa.
Gozdarji bodo^bolj na-
tančno ocenili škodo do
prihodnjega tedna, do
spomladi pa bodo izdela-
li tudi sanacijske načrte
za najbolj prizadete goz-
dove.
S. Š.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 198$
Ocenjevanje razmer le lalov posel
Komunisti in sindiliati moralo v odpravlianie žarišč slabega gospoUarlenla
Gospodarstvo celjskega območja
se v letošnjih devetih mesecih lahko
pohvali zgolj z izvoznimi dosežki, saj
vsi drugi podatki govorijo o slabšem
materialnem položa.iu gospodarstva.
Takšnega pa so si poleg zunanjih tež-
kih pogojev gospodarjenja v veliki
meri zakuhali v gospodarstvu sami.
Svoje vloge pri spreminjanju razmer,
v odpravljanju ključnih žarišč slabe-
ga gospodarjenja niso odigrali niti
komunisti niti sindikati. O tem zgo-
vorno pričajo številne neizpolnjene
naloge in že davno sprejeti sklepi,
dolžnost komunistov in aktivistov v
sindikatih pa je, da sprožijo uresniče-
vanje dogovorov, ki bi naj pomagali
preseči težave. Tako so poudarjali tu-
di na skupni seji medobčinskega sve-
ta Zveze komunistov in Zveze sindi-
katov Celje.
V devetih mesecih je gospodarstvo
celjskega območja sicer ustvarilo 564
milijard dinarjev celotnega prihodka,
kar je za 81 odstotkov več kot v ena-
kem lanskem obdobju, vendar se v
tem porastu skrivajo predvsem cene.
Te so se pri proizvajalcih povečale za
93,9 odstotka. Delež gospodarstva celj-
skega območja se je v republiki zmaj-
šal s 13,3 odstotka na 12,4 odstotka.
Industrijsko proizvodnjo so povečali
le v Celju, Mozirju, Slovenskih Konji-
cah in Titovem Velenju, drugod pa je
celo manjša, kot je bila v enakem lan-
skem obdobju in skoraj ni možnosti,
da bi na območju kot celoti do konca
leta zamujeno nadomestili in dosegli
načrtovano rast.
Izgube so se po polletju povečale s
štirih na sedem milijard dinarjev. Brez
njih so le v občinah Slovenske Konjice
in Šentjur. Izgube v kmetijstvu so se
povečale za štirikrat, največje pa so v
industriji (94,1 odstotka). V izgubi je 42
organizacij združenega dela, 36 med
njimi je bilo v izgubi že ob polletju.
Očitno se torej izgube kopičijo. Zlasti
velike so v delovnih organizacijah
Emo, železarna Štore, Mlekarna, v Go-
renjevi elektroniki široka potrošnja,
pa v Rudniku lignita Velenje. Poleg
teh so na meji rentabilnosti še 102 or-
ganizacije združenega dela, skoraj
povsod pada ekonomičnost poslova-
nja, delež akumulacije se je znižal na
17,2 odstotka (v Sloveniji 20,2). Pač pa
so sebni dohodki (kljub zaskrbljujo-
čem padcu produktivnosti) porasli za
90 odstotkov in so bili v povprečju
46.168 dinarjev, kar je po podatkih
Službe družbenega knjigovodstva re-
alno za osem odstotkov več kot lani v
tem času.
Spodbudni pa so podatki o izvoru.
Na območju Medobčinske gospodar-
ske zbornice Celje je izvoz porasel za
16 odstotkov v celoti, samo na konver-
tibilno tržišče pa za 21 odstotkov, orga-
nizacije združenega dela pa so izvozile
za 42 odstotkov več kot so uvozile, na
konvertibilo pa celo za 48 odstotkov
več (v velenjski občini je skupen izvoz
za 29 odstotkov večji, v mozirski pa za
32 odstotkov večji kot uvoz).
Že goU podatki o gospodarjenju so
očitno slabi, v sebi pa skrivajo še šte-
vilne druge slabosti, ki zlasti zaradi
neuresničevanja sklepov in stališč v
družbi vse bolj sejejo nezaupanje in
občutek nemoči med ljudi. Predsed-
nik medobčinskega sveta Zveze sindi-
katov Celje Rafko Mlakar je zato na
skupni seji razmere označil kot izred-
no labilne, o tem pa pričajo tudi neka-
tere prekinitve dela, do kdterih še da-
leč ne prihaja le zaradi nezadovoljstva
delavcev z osebnimi dohodki ali slabe-
ga obveščanja.
Pri osebnih dohodkih vse bolj pre-
vladuje uravnilovka, sindikati pa niso
vztrajali pri njihovem usklajevanju z
rezultati gospodarjenja. V premočrt-
nosti se izgublja ekonomska pohtika.
povprečnost pa omogoča vsakomur,
da na nek način preživi. Ukrepi gospo-
darske politike morajo spodbuditi do-
bro gospodarjenje, je dejal član pred-
sedstva republiškega sveta Zveze sin-
dikatov Slovenije Jože Sintič, torej je
treba tudi v proizvodnji podpirati ti-
ste, ki imajo ustrezno proizvodnjo, ki
imajo Ug. Enotne politike kaj spodbu-
jati pa nimamo niti v občinah niti v
regiji, je dejal Sergej Šešerko iz Šent-
jurja.
Sklepov, kako naprej, ni potrebno
oblikovati na novo. Več kot preveč je
še neizpolnjenih. Proti inflaciji je bilo
na območju malo narejenega, zastale
so aktivnosti za zmanjševanje družbe-
ne režije, z uresničevanjem dogovora o
razbremenjevanju gospodarstva ni
nič, pri nujnih sanacijah marsikod ča-
kajo, da se bodo stvari same obrnile na
bolje in še bi lahko naštevali. A kot
ocenjevanje razmer je tudi naštevanje
slabosti jalov posel. Torej komuni-
stom in aktivistom v sindikatih ne pre-
ostane drugega, kot da spreminjajo
razmere na bolje.
MILENA B. POKLIC
Slabosti političnega dela je povzel
Emil Roje, sekretar medobčinskega
sveta Zveze komunistov Celje. Opo-
zoril je na nujo, da v vsaki organiza-
ciji združenega dela naredijo kritič-
no analizo slabosti, da se že končno
prično primerjati med seboj in s^
zgledovati pri boljših, kot sta na ob-
močju na primer Konus in Steklarna.
Predvsem pa morajo komunisti ob
ocenjevanju trenutnih težav in dosež-
kov misliti na jutrišnji dan. A tudi
pri načrtovanju za prihodnje leto in
srednjeročno obdobje še veliko manj-
ka, še zlasti pri usklajevanju skupnih
nalog.
Ob Dnevu republike
Delovne zmage z otvori-
tvami novih proizvodnih
prostorov v Steklarni Boris
Kidrič v Rogaški Slatini,
Konusu v Slovenskih Ko-
njicah in celjskem Kreator-
ju so najpomembnejše pri-
dobitve ob letošnjem praz-
niku republike. V občinah
celjskega območja pa bodo
ob prazniku pripravili vr-
sto občinskih in krajevnih
proslav.
V Celju bodo danes dopol-
dan ob 10. uri slovesno odpr-
li nove proizvodno poslovne
prostore Kreatorja. Investi-
cija, vredna 70 milijonov di-
narjev je še posebej po-
membna zaradi tega, ker se
delavci tega kolektiva s se-
danjih treh lokacij, v Zidan-
škovi, Aškerčevi in Prešer-
novi ulici, selijo v enotne
prostore ob Kersnikovi ulici.
Nov obrat je bil zgrajen v še-
stih mesecih, poleg Kreator-
ja, ki je v investiciji udeležen
z 60 odstotki lastnih sred-
stev, pa sta denar prispevala
še kooperant Gorenjska
oblačila iz Kranja in Ljub-
ljanska banka.
Šentjursko občino bo ob
Dnevu republike obiskala de-
legacija iz pobratene občine
Požega. Ogledali si bodo mu-
zej Ipavec in steklarsko šolo v
Rogaški Slatini, v Šentjurju pa
jim bodo podarili zbirko štiri-
desetih slik Bohor žari. Gostje
bodo sodelovali tudi na osred-
nji občinski proslavi, ki bo da-
nes od 18. uri. Na proslavi bo-
da podelili sedem visokih dr-
žavnih odlikovanj. Red zaslug
za narod s srebrno zvezdo bo
dobil Rudolf Drame, red dela s
srebrnim vencem pa Filipina
Horvat, Milena Jan, Peter Jan
Emilija Lončarič in Leopoldi^
na Zendzianowsky. Medaljo
zaslug za narod bodo podelili
Marjani Jelenko.
Osrednja proslava v žalski
občini bo združena z nocojj.
njim zaključkom festivala Re.
volucija in glasba, ki bo ob 20.
uri v novem Kulturnem domu
v Žalcu. Ob spremljavi Simfo.
ničnega orkestra Slovenske fil.
harmonije, pod taktirko Cirila
Cvetka se bodo predstavili so-
listi Zlata Ognjanovič, Jože
Kores, Stane Koritnik, Dragiša
Ognjanovič in Neven Belama-
rič. Izvajali bodo dela Pavla Ši.
vica. Na prireditvi, ki jo bo pre.
našala tudi ljubljanska televi.
zija, se bo predstavil tudi Parti-
zanski pevski zbor iz Ljub.
Ijane.
V osnovni šoli Petrovče pa
so danes borci iz krajevne or-
ganizacije Petrovče odprli stal-
ni spominski kotiček, kjer so
predstavljeni dogodki iz NOB
tega območja.
Drevi ob 19. uri bodo praz-
nik republike počastili tudi v
Slovenskih Konjicah. Prosla-
va bo v kulturnem domu, kjer
bo v kulturnem delu programa
nastopil Pihalni orkester iz
Slovenskih Konjic. V Zrečah
pa bo slovesnost danes do-
poldne. Združili jo bodo s
sprejemom cicibanov v pionir-
ske vrste.
Na osrednji proslavi v občini
Mozirje, ki bo danes zvečer v
Nazarjah, bodo podelih visoka
državna odlikovanja devetim
delavcem in Kmetom-koope-
rantom gozdnega gospodar-
stva Nazarje. Red dela s srebr-
nim vencem bodo prejeli
Franc Firšt, Marija Ikovic,
Franc Krajnc, Franc Robnik,
Anton Turk in Jožef Zavolov-
šek, medaljo zaslug za narod
Jurij Frančišek in Ana Pod-
križnik. Medaljo dela bodo po-
delili Mariji Vivod.
Velenjčani so pričeli s praz-
novanjem dneva republike že
prejšnji teden in sicer z ogle-
dom opere Rada Simonitija
»Partizanka Ana«. Še bolj slo-
vesno pa je bilo v krajevni
skupnosti Bele vode, kjer je bi-
la v nedeljo otvoritev nove ce-
ste, ki so jo krajani zgradili s
sredstvi, ki so bila zbrana z le-
tošnjim samoprispevkom.
Osrednja proslava ob dnevu
republike je bila včeraj v knjiž-
nici velenjskega Kulturnega
centra. Priložnostni kulturni
program so pripravili učenci
osnovne šole Bratov Mravljak,
na slovesnosti pa so podelili
tudi priznanja velenjskega iz-
vršnega sveta. Proslave ob
dnevu republike so pripravili
tudi v vseh velenjskih krajev-
nih skupnostih in jih združili s
sprejemom v pionirsko organi-
zacijo.
V občini Šmarje pri Jelšab
bo osrednja proslava danes
zvečer v Bistrici ob Sotli.
Novi delovni zmagi Konusa
Modernizirana iinila konita in obnova energetike
Praznik republike so v pe-
tek v delovni organizaciji
Konus v Slovenskih Konji-
cah proslavili z dvema de-
lovnima zmagama. Odprli
so modernizirano linijo za
proizvodnjo konita in pre-
novljeni objekt z energet-
skimi napravami. Slavnost-
ne seje delavskega sveta so
se udeležili tudi najvidnejši
predstavniki družbeno-po-
litičnega življenja občine,
regije in republike. Med nji-
mi tudi Lojze Briški, član
predsedstva SRS in Janez
Zahrastnik, član predsed-
stva CK ZKS.
Obe naložbi sta bili začrta-
ni v srednjeročnem razvoj-
nem programu. Njihova
uresničitev pa bo omogočila
nadaljnji in hitrejši razvoj
Konusa.
Kljub neprekinjenemu iz-
menskemu delu pri proiz-
vodnji konita zmogljivosti
niso več zadoščale. Proiz-
vodnja konita temelji na pre-
delavi odpadkov naravnega
usnja in je izredno pomemb-
na surovina v čevljarski in-
dustriji, saj uspešno nado-
mešča uporabo vse bolj dra-
gocenega naravnega usnja. Z
lastnim znanjem in doma iz-
delano opremo so v Konusu
povečali zmogljivosti v pro-
izvodnji konita od prej dve
toni in pol na pet ton dnevne
proizvodnje. Naložba je zna-
šala 220 milijonov dinarjev.
Od mednarodne banke so
dobili 140 tisoč dolarjev kre-
dita.
Tehnološki napredek in
razvoj sta zahtevala tudi
vzporedno oskrbo z energijo.
Poleg porabe električne
energije je večji del proiz-
vodnje v Konusu vezan na
porabo toplotne energije, pa-
re in komprimiranega zraka.
Naprave so delovale že na ro-
bu zmogljivosti in to je nare-
kovalo čimprejšnjo dopolni-
tev energetike.
Povečali so proizvodnjo
pare od 22 ton na uro na 36
ton in hkrati zagotovili tudi
dodatno proizvodnjo elek-
trične energije, 6 do 8 milijo-
nov na leto, s čimer bodo za-
dostili 40 odstotkov lastnih
potreb, je med drugim po-
udaril slavnostni govornik,
direktor sektorja za razvoj,
investicije in proizvodnjo
Tugomer Pokorn. Z energijo
pa so stopili na lastne noge
za nadaljnih 15 ali 20 let.
Vrednost te naložbe je znaša-
la milijardo 100 milijonov di-
narjev, ki so j^ih zagotovih iz
lastnih sredstev.
Na slavnostni seji so pode-
lili tudi 11 plaket in priznanj
posameznikom, skupinam
in tistim delovnim organiza-
cijam, ki so veUko pripomo-
gli k uresničitvi naložb in k
razvoju celotne delovne or-
ganizacije.
MATEJA PODJED
Stanovanja v konjiški občini
Na področju stanovanjske izgradnje so si v konjiški
občini postavili za cilj, da bodo v naslednjih letih
usmeriU gradnjo na slabša zemljišča in na območja, ki
jih za gradnjo opredeljujejo urbanistični dokumenti.
Zgradili bodo 253 družbenih in 247 zasebnih stano-
vanj. Družbeno gradnjo bodo usmerili predvsem v
Slovenske Konjice, kjer so predvideh 103 nova stano-
vanja, v Zrečah 110, v Ločah in v Vitanju pa po 20.
Zasebno gradnjo pa bodo usmerili predvsem v vse
večje kraje v občini, delno pa tudi v manjše krajevne
skupnosti.
Od načrtovane gradnje stanovanj ob 205 družbeno
najemnih, 45 solidarnostnih in 3 stanovanja v etažni
lastnini.
V dolgoročni program prenove stanovanjskega
fonda pa bodo vključili tudi stanovanja v starih mest-
nih jedrih, ki so pomembna z vidika ohranjanja
naravne in kulturne dediščine in na tak način pridobih
nove stanovanjske površine in izboljšali bivalni stan-
dard občanov.
M. PODJED
5. dan sozda Merx
Po letih skromen, po pomembnosti pa velik, bi lahko
rekli za 5. jubilej sozda Merx, ki so 25. november, svoj dan,
obeležili s slavnostno sejo delavskega sveta. Na njej so
podelili 80 priznanj in plaket za posebna prizadevanja delav-
cem, skupinam, društvom in delovnim organizacijam.
Najvišje priznanje. Zlato značko Merxa je letos prejel Jože
Graener, podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa
sozda. za svoj ustvarjalni in odgovorni prispevek pri ustano-
vitvi in dograjevanju sestavljene organizacije.
Prvič so podelili tudi plaketi dvema organizacijama izven
sistema sozda, in to Pivovarni Laško za dolgoletno sodelo-
vanje in pomoč pri izgradnji hotela Hum, ter Konusu iz
Slovenskih Konjic za izjemno podporo prav tako pri izgrad-
nji hotela Dravinja v Slovenskih Konjicah.
UM.
Vso prednost posodobitvi bolnišnice
Posodobitev bolnišnice v Celju je
in mora ostati edina prednostna na-
ložba v družbenih dejavnostih na šir-
šem celjskem območju. Takšno odlo-
čitev so že pred leti spodbudile nemo-
goče razmere v njej, sedaj pa to zahte-
va tudi nujno dokončanje pričetih
del. Denar zanje bi naj do leta 1990,
ko bodo-dela predvidoma zaključena,
zbirali po novem družbenem dogo-
voru.
Dosedanji družbeni dogovori (zadnji
poteče letos) o združevanju sredstev za
posodobitev bolnišnice v Celju, so
omogočili bistveno spreminjanje raz-
mer. Zgrajena je bila nova, centralna
toplarna s sedmimi podpostajami in
toplovodnim omrežjem, s katerim
ogrevajo celoten zdravstveni kom-
pleks. V novi centralni pralnici lahko
dnevno operejo potrebnih 5000 kilo-
gramov perila. Bolnišnica ima dve
transformatorski postaji z agregati,
uredili so kanalizacijo, nakupili nekaj
medicinske opreme in obnovili neka-
tere bolniške objekte. Zgradili so že
tudi velik del novega bolniškega ob-
jekta, v katerem bi naj že letos uredili
prostore za prve specialistične ambu-
lante kirurške in internistične stroke.
S tem bo zaključena peta izmed dese-
tih predvidenih etap izgradnje.
Z dvema družbenima dogovoroma,
prostovoljnimi in drugimi prispevki,
so delavci in občani celjskega območja
od leta 1977 do sedaj zbrah pribhžno
milijardo 390 milijonov dinarjev. Ta
sredstva so letos obogatila še sredstva
enodnevnega zaslužka zaposlenih na
celjskem območju, ki so zbrali že pre-
ko 100 milijonov dinarjev, prispevki
organizacij združenega dela, obrtni-
kov, lastnikov gozdov, kmetov, upo-
kojencev in drugih občanov. Takšno
dodatno zbiranje denarja je bilo po-
trebno zaradi različnih omejitev skup-
ne porabe, zaradi katerih občine pod-
pisnice družbenega dogovora niso
združevale dogovorjenih 0,9 odstotka
iz osebnih dohodkov, temveč le v pov-
prečju 0,63 odstotka. To pa za letos
predvidena dela ne bi zadoščalo.
Za dokončanje del bo potrebno
zbrati še najmanj tri milijarde dinar-
jev. Glavnino denarja bi naj zbrali po
družbenem dogovoru. Ker sedanji pre-
neha veljati konec leta, so že pripravili
novega. Z njim predvidevajo, da bodo
občine podpisnice prispevale v na-
slednjih petih letih odstotek iz bruto
osebnih dohodkov. Predlog dogovora
so med drugim že podprli delegati
skupščine Medobčinske zdravstven^
skupnosti Celje, člani medobčinskil'
svetov Zveze komunistov in Zveze
sindikatov Celje ter sveta občin celj-
skega območja.
MILENA B. POKLIC
Modernizacijo bolnišnice bi naj
predvidoma zaključili do leta 1990,
ko bi se v novo zgradbo preselile že
vse specialistične ordinacije, hemo-
dializa, centralna enota za intenziv-
no terapijo in najzahtevnejšo nego
bolnikov, enota za transfuzijo krvi.
centralni laboratorij, pet kompletnih
operacijskih dvoran, prostor za de-
zinfekcijo postelj, pa tudi bolniške
sobe z 279 posteljami.
S tem bi občutno izboljšali bivalni
standard bolnikov in dosegli, da bi
tudi v sedanjih bolnišničnih zgrad-
bah lahko uredili dvo in troposteljne
sobe namesto sedanjih osem do deset
posteljnih.
iS. liOVElViBER 1385

1f IIK Savinja razčiščujejo
v ponedeljek se je, zaradi
pedavne prekinitve dela v
tozdu Pohištvo v Lesno in-
dustrijskem kombinatu Sa-
vinja v Celju, na izredni seji
gestal delavski svet tega
celjskega kolektiva. Delav-
ski svet je ocenil, da družbe-
nopolitične organizacije in
vodstvo tozda niso opravili
svoje vloge tako kot bi mo-
rali in soglasno obsodil ne-
davno prekinitev dela, ker
bi lahko, po njegovem mne-
nju, delavci rešili probleme
po samoupravni poti. Govo-
ra je bilo tudi o neobjektiv-
nosti našega poročanja o
dogodkih v LIK,
Delavski svet je imenoval
posebno komisijo, ki bo ana-
lizirala vzroke, zaradi katerih
je prišlo do prekinitve dela v
tozdu Pohištvo, ocenila pre-
kinitev dela in njene posledi-
ce ter pripravila predloge za
sanacijo razmer v tem Liko-
vem tozdu. Gre za šestčlan-
sko komisijo, katere zunanji
član je Miro Medved, sekre-
tar celjskega občinskega
sveta Zvze sindikatov. S
predlaganimi ukrepi bo ko-
misija seznanila delavce 6.
decembra na zboru delavcev
in v kolikor delavci ukrepov
ne bodo potrdili, bo delavski
svet predlagal ukrep družbe-
nega varstva. Prisilna upra-
va se obeta delavcem Liko-
vega tozda Pohištvo tudi v
primeru, če v pol leta ne bo-
do sanirali nastalih razmer.
Vodstvo kolektiva še ved-
no vztraja, da so bili pobud-
niki prekinitve dela le posa-
mezni delavci, ki so bili med
drugim tudi že večkrat disci-
plinsko kaznovani. Ker so
nekateri delavci, kot je dejal
glavni direktor Zvonko Per-
lič, žalili in skušah fizično
obračunavati s svojimi na-
drejenimi, bo vodstvo kolek-
tiva zahtevalo, da se proti'
njim prične disciplinski po-
stopek. Posamezne delavce
bodo tudi prerazporedili na
druga delovna mesta, ker bo-
do v tozdu ohranili le tiste
proizvodne programe, ki so
se pokazali kot razvojno per-
spektivni.
Direktor tozda Pohištva,
Branko Tomažin, je odsto-
pil, ker (kot sam pravi) v ta-
kih razmerah ni mogoče de-
lati. Kolektiv bo razpisal tudi
prosto delovno mesto po-
močnika direktorja tozda,
ker je vodstvo kolektiva oce-
nilo, da sedanji ni dobro
opravil svoje naloge. Zaen-
krat bodo izvolili začasno
vodstvo, na novo bodo voUU
tudi predstavnike vseh druž-
benopolitičnih ter samou-
pravnih organizacij tozda
Pohištvo.
,...     . . VIU jaNSPIELER,
Mednarodno
priznanje za
TIM
TIM Laško je v Frank-
furtu prejel mednarodno
nagrado na področju raz-
voja tehnologije, ki jo
podeljuje mednarodna
organizacija Editorial
Office s sedežem v Ma-
dridu.
To priznanje si je TIM
prislužil s sistemom var-
čevanja energije v proiz-
vodnem procesu ter za
dosežke na področju ta-
koimenovanega nacional-
nega varčevanja z energi-
jo s proizvodnim progra-
mom termoizolacijskih
materialov.
WE
mlade generacije
Mladi v občini Šmarje pri
Jelšah so začeli razmišljati
drugače, bolj poglobljeno in
kritično. Namesto tarnanja
okoli prostorskih problemov
za delo v svoji organizaciji so
tokrat, na letni programski
seji občinske konference
ZSMS Šmarje pri Jelšah, .sto-
pili v ospredje širši družbeni
in politični problemi, med ka-
tere je, hočeš nočeš, vpeta tu-
di mlada generacija.
Mlade skrbijo brezposelni,
ki jih je v občini vedno več. S
tem je povezana problematika
štipendiranja oziroma dejstvo,
da so mladim v občini na voljo
pretežno takšne štipendije ozi-
roma zaposlitve, ki združene-
mu delu ne obetajo lepše pri-
hodnosti. Mladi strokovnjaki
pa odhaj^o na delo v druge
občine. Upravičeno se sprašu-
jejo, kako si v občini zamišljajo
prestrukturiranje gospodar-
stva in izhod iz nerazvitosti s
kadri, ki se bodo izšolali le za
tretjo, kvečjemu za četrto stop-
njo strokovne zahtevnosti.
Mladi delegati so se ustavili
tudi ob problematiki kmetij-
stva v občini in ocenili, da
Kmetijski kombinat Šmarje
pri Jelšah posveča premalo po-
zornosti aktivom mladih za-
družnikov, skrbijo pa jih tudi
propad^oče kmetije, ker na
njih ni mladih ljudi. Klub štu-
dentov v občini je živahen le
takrat, ko vabi na zabave. Štu-
dentje skorajda ne vedo za svoj
klub, da pa bi le-ta v bodoče
drugače zaživel, bo z njegovim
programom treba mlade sez-
naniti že ob koncu osemletne-
ga šolanja.
»Bolje je biti pijan kot pa
star,« je malce izzivalno nasto-
pil eden od razpravljalcev. Pri
tem tega ni mislil dobesedno.
Hotel je le povedati, da se mla-
di danes bojijo prihodnosti,
negotovosti, tudi starosti, ko
vidijo, kako se najstarejši del
naših občanov s težavami pre-
bija skozi življenje. Prav nič ni-
so optimistični, so pa priprav-
ljeni vselej in povsod delati za
lepši jutri, kljub temu, da jim
»odrasla« generacija veliko-
krat ne zaupa in vanje ne ver-
jame.
MARJELA AGREŽ
Kaj pa bo z varstvom olcolja?
Elektrarna Vrliovo ne bi smela v gradnjo brez razrešene
ekologije, zahtevalo delegati laške skupščine
Ko so obravnavali osnu-
tek republiške resolucije
družbenega razvoja Slove-
nije na zadnji seji zborov
občinske skupščine Laško,
je delegate najbolj presene-
tilo to, da naj bi elektrarno
v Vrhovem pričeli graditi
že v prvi polovici prihod-
njega leta.
Gradnje Savskih elektrarn
in elektrarn na Muri so dej-
stvo, kot tudi to, da je ena
izmed prvih ^na vrsti prav ti-
sta na Vrliovškem polju.
Vendar so na vseh predhod-
nih razpravah poudarjali, da
je potrebno najprej zagotovi-
ti razrešitev vseh vprašanj s
področja varstva okolja in
šele potem pričeti z izgrad-
njo. Tako je to opredeljeno
tudi v dolgoročnih republi-
ških razvojnih smernicah.
Od zadnjih razprav, letos
spomladi, pa o tem ni bilo
povedanega nič konkretne-
ga. V občini Laško se upravi-
čeno bojijo, da ta vprašanja
ne bodo rešena niti pred pri-
četkom gradnje. Zato bo nji-
hov delegat, med drugim, tu-
di to vprašanje izpostavil v
republiški skupščini.
Delegati so obravnavali tu-
di osnutek občinske resolu-
cije za prihodnje leto, ki bo v
javni razpravi do 5. decem-
bra. Menili so, da je le ta še
premalo konkretna, vendar
pričakujejo, da jo bodo vse-
binsko bistveno dopolnili,
ko bodo prišle pripombe iz
javne razprave. Svoje mne-
nje sta že dala TIM in Papir-
nica, ki opozarjata, da je po-
trebno nujno zmanjšati obre-
menitve gospodarstva. V Pa-
pirnici naprimer načrtujejo
za šest in pol milionov dolar-
jev izvoza prihodnje leto, ki
ga bodo lahko uresničili le,
če bodo investirali v posodo-
bitev opreme. Kot ena izmed
večjih onesnaževalk Save pa
bo morala Papirnica prihod-
nje leto več sredstev nameni-
ti tudi za čistilne naprave.
VVE
Skromnejše gospodarsico leto

Ze sedaj je jasno, da go-
spodarstvo žalske občine le-
tos ne bo doseglo načrtova-
ne tri do štiriodstotne real-
ne rasti družbenega proiz-
voda.
Načrtovano rast bodo do-
segli le v kmetijstvu, gozdar-
stvu, prometu in zvezah, obr-
ti in stanovanjsko komunal-
ni dejavnosti, medtem ko bo
rast v industriji, trgovini,
gradbeništvu, gostinstvu in
turizmu podpovprečna, te
dejavnosti pa predstavljajo v
strukturi gtjspodarstva več
kot 85 odstotkov. Ta dejstva
so seveda botrovala tudi na-
črtom za prihodnje leto, ki so
skromnejši kot leta nazaj. ,
V predlog resolucije za le-
to 1986, obravnaval ga je že
izvršni svet občine, so zapi-
sali, da naj bi znašala realna
rast družbenega proizvoda
od 2,5 do tri odstotke. V ok-
viru načrtovane  gospodar-
ske rasti bo težišče še vedno
na industrijski proizvodnji
ter nadaljnji rasti kmetijske
proizvodnje. Načrtovana
rast v kmetijstvu naj bi bila
štiriodstotna. Višja od pov-
prečne rasti v gospodarstvu
naj bi bila zato, ker račun.ajo
na povečana vlaganja in po-
večanje sredstev za interven-
cije v proizvdnji hrane. Rast
zaposlenosti naj bi bila 1,5
odstotna, tako pa bi ohranili
vsaj petdesetodstotno ude-
ležbo produktivnosti v rasti
družbenega proizvoda. Izvoz
na konvertibilno področje in
uvoz s tega področja naj bi
naraščala za odstotek bolj
kot v Sloveniji, tako da bi
ohranili stopnjo pokritja
uvoza z izvozom iz leta 1985,
ko je znašala 160 odstotkov.
Izvoz in uvoz naj bi se pri-
hodnje leto torej povečala za
devet odstotkov.
Pomembne so seveda na-
ložbe. Zanje naj bi prihodnje
leto namenili petnajst od-
stotkov družbenega proizvo-
da. Največja bo naložba v
tekstilni tovarni Prebold,
kjer bodo namenili dve mili-
jardi dinarjev za novo predil-
nico, obrat konfekcije v Slu-
nju ter obnovo strojev v Pri-
stavi. Večje naložbe v poso-
dobitev opreme načrtujejo
tudi v Keramični industriji
Liboje, Montani, Sipu, Ga-
rantu na Polzeli, Gradnji,
Slovinu v Žalcu ter v KIV na
Vranskem, v Savinjskem
magazinu ter seveda v Hme-
zadu.
JANEZ VEDENIK.
Titova mesta Titovemu
rojstnemu icraju
Najprej Titova Korenica, predlani Titovo Užice, lani
Titov Drvar, letos Titovo Velenje. Ostala so še štiri
jugoslovanska mesta, ki nosijo ime tovariša Tita, in ki se
bodo vsako leto pred Dnevom republike, predstavila
Kumrovcu.
Letos seje torej, na manifestaciji pod stalnim naslovom
»Titova mesta Titovemu rojstnemu kraju«, predstavilo
Titovo Velenje. Predstavitev političnega, gospodarskega,
kulturnega, športnega in zabavnega utripa slovenskega
mesta s Titovim imenom, je bila v petek in v soboto v
Kumrovcu, večji del v Domu borcev in mladine Jugosla-
vije, ter v Starem selu, pred Titovo rojstno hišo, ko je v
promenadnem koncertu zaigrala velenjska rudarska
godba na pihala.
Prvotno predviden enotedenski program predstavitve
so organizatorji skrčili na dva dneva. V soboto je bila
celovita predstavitev občine Velenje ter otvoritev dveh
razstav: »Titovo Velenje med NOB« in »Likovni umetniki
Titovega Velenja Kumrovcu«. Ta dan sta se predstavila še
velenjski rudarski oktet in rudarska godba na pihala.
Sobotni program je potekal v znamenju pogovorov, okro-
glih miz, s predstavitvijo velenjskega dela sozda Gorenje, z
okroglo mizo na temo »Mladi raziskovalci« ter s srečanjem
predstavnikov obrtnih združenj iz Titovega Velenja in
Kumrovca. V kulturfioumetniškem delu sobotnega pro-
grama srečanja seje predstavila folklorna skupina Oljka iz.
Smartnega ob Paki. Oba dneva so Velenjčani predstavljali,
jedi iz domače slovenske kuhinje.
Deset članov društva šaleških likovnikov je v času sre-
čanja upodabljalo motive iz Kumrovca, potem pa dvajset
svojih del podarilo Kumrovcu.
M. AGREŽi
Siitipscina alfoije
Obnoviti dom brigadirjev v ŠentviHu
Zaključna skupščina ak-
cije Kozjansko 85 je bila to-
krat sklepčna in delegati so
lahko ocenili opravljeno de-
lo brigad in pogoje bivanja
tta Kozjanskem.
Letos je na akciji delalo
477 brigadirjev, ki so opravili
Več kot 53 tisoč norma ur.
Program dela je bil zelo pe-
ster in so ga v celoti uresniči-
li- V občinah Šentjur, Laško
in Sevnica so meUorirali po-
vršine, gradili vodovode,
^rejaU ceste in čistili pašni-
l^e. Vrednost opravljenih del
^naša okrog 30 milijonov di-
f^arjev. Pri svojem delu so
laleteli na nekatere težave,
'^i pa so jih uspeli sproti od-
pravljati. Ocenjujejo, da je
^ila letošnja akcija uspešna,
brigadirji so še posebej poh-
valili sodelovanje z domači-
'^i, ki so večkrat pomagali pri
Na skupščini so predstav-
niki brigad, ki so letos delale
na Kozjanskem opozorili, da
so mladi najbolj nezadovolj-
ni z bivanjem na akciji, saj
dom v Šentvidu ne zagotav-
lja osnovnih higienskih in
bivalnih pogojev. Če v obči-
nah želijo, da bo tudi v pri-
hodnje na Kozjanskem zvez-
na mladinska delovna akci-
ja, bodo morali najprej ure-
diti brigadirski dom.
Predstavnik šentjurske
občine je ob tem mlade sez-
nanil, da so vse tri občine že
sklenile dogovor o skupnem
vlaganju v obnovo doma. Do
pričetka akcije prihodnje le-
to bodo uredili kuhinjo in je-
dilnico ter nekaj spalnic, to
pa je v tem času tudi najbolj
nujno.
TC
POGLED V SVET S kovinotehno
v ValletU
Piše Andrej Novak
Kdo se v resnici skriva za ugrabi-
tvijo egiptovskega letala, v kate-
rem je v nedeljo zvečer na letališču
v Val let i izgubilo življenje 60 lju-
di? To je osnovno vprašanje, ki si
ga postavlja svetovna javnost po
pokolu na malteškem letališču, za
katerega je po mnenju mnogih kri-
va tudi slabo pripravljena in slabo
izpeljana akcija egiptovskih ko-
mandosov.
Toda v Kairu zdaj te komandose
slavijo kot nacionalne junake.
Egiptovski uradni krogi poudarja-
jo, da je posebna enota z napadom
na letalo rešila življenje 44 ljudem,
češ, očitno je bilo, da bi ugrabitelji
v nasprotnem primeru pognali le-
talo v zrak.
Obenem je egiptovska vojska po-
slala nove enote proti meji z Libijo.
Kairo namreč uradno obtožuje li-
bijske oblasti, da so organizirale
ugrabitev boeinga 737, kije poletel
iz Aten proti Kairu. Egiptovski
predsednik Mubarak je celo javno
izjavil, da ve, kje je Palestinec, kije
na pobudo Libijcev organiziral to
akcijo - v sobi 401 hotela Grand v
Tripoliju.
Mubarak ni povedal, kdo naj bi
bil ta Palestinec; čisto mogoče pa.
je, da je mislil na Abu Nidala, vodi-
telja skrajne frakjcije palestinskih
teroristov, ki streže po življenju
med drugimi Mubaraku, jordan-
skemu kralju Huseinu in Taserju
Arafatu. Sodišče PLO je Abu Nida-
la v odsotnosti obsodilo na smrt.
Lani se je govorilo, da je skrivnost-
ni Palestinec, ki se v resnici piše
Sabri al Bana, umrl. Toda pozneje
se je znova pojavil v Libiji.
Med organizacijami, ki si laste
»očetovstvo« nad ugrabitvijo egip-
tovskega letala, je v resnici tudi
»Arabsko revolucionarno povelj-
stvo«, ki ga vodi Abu Nidal. Ta or-
ganizacija je skupaj z »Organizaci-
jo egiptovskih revolucionarjev« iz-
dala skupno sporočilo, v katerem
pravi, da so akcijo izpeljali trije
pripadniki »Poveljstva«, dva pri-
padnika »Egiptovskih revoluci-
onarjev« in en »mednarodni bo-
rec«. Akcija naj bi bila usmerjena
zoper egiptovsko politiko ločenega
miru z Izraelom in prisotnost Ame-
ričanov in Izraelcev v Kairu.
Da je v ozadju ugrabitve Libijaf
trdijo tudi Američani in napovedu-
jejo celo povračilne akcije, če bi
zbrali dokaze. Toda dokazov za
. zdaj ni - in vprašanje je, ali kdaj
bodo. Običajno taki primeri osta-
nejo nepojasnjeni. Toda ne glede
na to, ali se v ozadju skriva Libija
ali ne, je verjetno razlog za ugrabi-
tev mogoče iskati v dveh smereh.
Lahko da gre za akcijo znanih in
manj znanih organizacij egiptov-
skih terorističnih disidentov, ki
hočejo zrušiti Mubaraka zaradi
njegove politike miru z Izraelom in
zbliževanja z Američani. Še bolj
verjetno je, da gre za poskus pale-
stinskih disidentov ali radikalnih
arabskih držav, minirati zdajšnjži
prizadevanja egiptovskega pred-
sednika, da bi spodbudil neposred-
na pogajanja med jordansko-pale-
stinsko delegacijo in Izraelom, in
sicer v okviru mednarodne konfe-
rence o Bližnjem vzhodu. Kot je
znano, se je Arafat nedavno ravno
v Kairu odrekel terorističnim akci-
jam povsod, razen na zasedenih
arabskih ozemljih, kar naj bi bil
eden izmed korakov, s katerimi bi
pridobili za pogajanja s PLO Izrael-
ce - in Američane.
V obeh primerih je seveda mogo-
če, da so bili ugrabitelji povezani z
Libijci, ki očitno niso vpleteni sa-
mo v propagandno ampak tudi ob-
veščevalno vojno z Egiptom.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
?H. mvmBlH 1985
Nič več traktorjev iz ^tor
Ream likviHacUskl postopek se ie začel preti tivema tlnevoma
z zadnjim decembrom bo-
do v štorski tovarni trak-
torjev ustavili montažno li-
nijo in prenehali izdelovati
vse tipe traktorjev. Isti dan
preneha tudi dosedanja ko-
operacijska pogodba z itali-
janskim Fiatom, s katerim
bodo vse leto 1986, v času
t. i. »delovno razmišljajoče-
ga moratorija« iskali nove
možnosti in oblike sodelo-
vanja. O njih danes ne vemo
še ničesar, razen zatrjevanj
obeh dosedanjih partner-
jev, da si sodelovanja še že-
lita in, da možnosti obsto-
jajo.
Likvidacija proizvodnje ni
dogodek, ob katerem bi ve-
ljalo ploskati. Še zlasti zato
ne, ker je pred skoraj deveti-
mi leti - s pripravami še ma-
lo prej - v začetek proizvod-
nje traktorjev kljub mnogim
dvomljivcem bilo položenih
Yeiiko upov železarjev iz
Štor. Toda upi so se v vrtin-
cih neusmiljene ekonomije
izgubljali iz leta v leto, kajti
razen leta 1983, je tovarna
traktorjev ves čas poslovala
pod robom rentabilnosti in
izgube so morali pokrivati v
glavnem^ v okviru tozdov že-
lezarne Štore.
Povsem jasno je, da so za
prejšnje izgube in sedanjo
likvidacijo železarji še naj-
manj krivi. Novo proizvod-
njo je 300-članski, pretežno
mlad kolektiv tovarne trak-
torjev, kmalu osvojil, vložil
vanjo tudi svojo razvojno in
poslovno fantazijo ter ko-
operantsko mrežo s številko
80 in več kooperantov celo
preveč nategnil. Dejstvo je.
da so bile cene traktorjev
praktično ves čas neeko-
nomske, da so se v Jugosla-
viji pojavljali vedno novi
proizvajalci-podobno kot no-
ve sladkorne tovarne, rafm-
rije, emajlirnice itd., da so se
škarje cen vhodnih materi-
alov in prodajnih cen razte-
govale vse bolj v korist veča-
nja vhodnih cen materialov,
daje v zadnjih letih bistveno
padlo povpraševanje na do-
mačem in tujem trgu (po iz-
javah predstavnikov Fiata je
letos na najboljšem trgu na
svetu, evropskem, povpraše-
vanje od 350.000 traktorjev
padlo na 200.000) in nenazad-
nje, letos se je iztekla tudi
kooperacijska pogodba s Fi-
atom, ki je pred leti med po-
dobnimi pogodbami indu-
strijske kooperacije veljala
za eno izmed vzornih.
Postavljeni na
hladno
Fiat je velika multinaci-
onalka in težko je razglablja-
ti o njegovih poslovnih pote-
zah. Vendar se človek ne mo-
re znebiti vtisa, da je Fiat v
izredno ostri konkurenci, če-
tudi je največji evropski pro-
izvajalec traktorjev (pri tem
mislimo posebno na Fiat-
Agri) ter v borbi za evropsko
in svetovno tržišče štorske
železarje ob izteku pogodbe
»postavil na hladno«. Na tak-
šen način je tudi mogoče raz-
mišljati, saj je Fiat letos pri-
šel na trg s sodobrjim. novim
traktorjem 45 KM, predvsem
za potrebe zahodnoevrop-
skih tržišč. Pa še ene dimen-
zije ne kaže spregledati, pov-
sem protekcionistične politi-
ke EGS, kadar gre še pose-
bej za kmetijstvo in kmetij-
sko mehanizacijo.
Predaleč bi nas zavedlo, če
bi si fantazijski okvir takš-
nih, sicer povsem realnih
razmišljanj, razširili še z ju-
goslovanskim fenomenom
klirinške menjave in uvoza
poceni »vzhodne« traktor-'
ske mehanizacije in domače
gneče traktorskih proizva-
jalcev.
Vsekakor je res, da se je
zlasti slovenski hribovski
kmet navezal na štorski trak-
tor, če je verjeti podatku, da
je 60 odstotkov v Jugoslaviji
prodanih traktorjev, ostal v
Sloveniji.
Radgonski sejem letos av-
gusta je bil še zadnji test pro-
dajne službe tovarne traktor-
jev v Štorah. Tedaj so kljub
15 odstotkov nižjim cenam
od prodajnih na primer fe-
bruarja letos, prodali samo
100 traktorjev, čeprav so ra-
čunali s prodajo vsaj 300
traktorjev. Težko je sicer re-
či, da je bila ta slaba prodaja
normalen rezultat padca
kupne moči oziroma povpra-
ševanja, kajti ni ga, ki bi oce-
nil kohko je zanimanje za
štorske traktorje v avgustu
že upadlo tudi zaradi govoric
o likvidaciji tovarne traktor-
jev v Štorah. Le-te so se
vztrajno širile že od zgodnje
pomladi letos.
Nepotrebno bi bilo na širo-
ko razpredati, v katerih letih
je bilo v tovarni traktorjev
zaradi neekonornskih pro
dajnih cen manj ali več izgu-
be. Tudi zgodovina nastanka
in razvoja tovarne ni več za-
nimiva - morda le podatek,
ki se je nekako izgubil, da je
bila najbolj optimalna koli-
činska proizvodnja na leto v
dveh variantah načrtovana
10.000 oziroma 12.000 trak-
torjev na leto. Ta številka
sveda še zdaleč ni bila niti
približno dosežena, kar je
mogoče zelo preprosto izra-
čunati, če delimo izdelano
skupno število s pretečenimi
se, tovarna traktorjev je za-
čela redno obratovati 20. fe-
bruarja 1977.
Tudi intimno človeško naj.
brž ni lahko »umreti« s to-
varno, ki ti je dajala dober
kruh. Morda je še manj lah-
ko delati v tovarni, ki ji preti
stalna agonija izgub, ali ob
očitkih delavcev iz drugih
tozdov, da te stalno rešujejo,
Prav to zadnje, je hkrati z
računico, ki se ni izšla, obve-
ljalo, ko so samoupravni or-
gani tovarne traktorjev in že-
lezarne enotno sprejeli odlo-
čitev o ukinitvi proizvodnje
- danes in za vselej.
MITJA UMNIK
Do vključno septembra so
od ustanovitve tovarne v
Štorah izdelali 35.558 trak-
torjev, od tega za jugoslo-
vanski trg 22,044, za izvoz
Fiatu 13.257 ter za nepo-
sredni izvoz v Grčijo, Nizo-
zemsko, Avstrijo in Egipt
257 traktorjev.
Bistveno ob likvidaciji
traktorjev iz Štor je, da po-
udarimo nekajkrat izrečene
garancije železarjev iz Štor
in predstavnikov Fiata, da
bo oskrba z rezervnimi deli
nemoteno potekala še leta
in leta; tudi preko 7-letnega
zakonskega roka. Slovenski
kmet, ki dela s štorskim
traktorjem, naj bo torej po-
tolažen, železarji dajejo be-
sedo, da se z rezervnimi deli
za traktorje oziroma njiho-
vo oskrbo ne bo zataknilo.
Železarna Štore je bila
udeležena v enem traktorju
s 25 odstotki, kar je danes
sreča v nesreči in obstoji
upanje, da poravnava vseh
računov ob in po likvidaciji
in ob sedanjih izgubah - ko-
nec septembra je bilo bi-
lančne izgube za 340 milijo-
nov dinarjev - ne bo nepre-
bavljiv zalogaj.
Samo še za spomin? Nekaj teh traktorjev bo še prišlo jj
Štor; le toliko, da bodo porabili material Da zalogi.
Razvojna sanacija vprašljiva
Velenjski del sozda Gorenje
je v težkih pogojih sanacije
izpeljal kar dve naložbi, ki
bodo omogočile tako velike
prihranke, da bodo vložena
sredstva pokrili že v enem le-
tu. Zadovoljivi so tudi devet-
mesečni rezultati poslovanja,
kakor tudi napovedi za pri-
hodnje leto. Gorenje se ob
tem pripravlja na drugo fazo
sanacije, vendar nad načrto-
vanimi naložbami in razvoj-
no sanacijo sozda še vedno vi-
si neporavnana izguba iz pre-
teklega poslovanja sozda Go-
renje. Na torkovi tiskovni
konferenci smo ob tem tudi
zvedeli, da se bodo januarja
delavci članic sozda na refe-
rendumu odločali za samo-
upravni sporazum o združe-
vanju sredstev članic sozda
ali proti njem, kar pomeni, če
se bodo delavci opredelili za
sporazum, kakovosten korak
naprej v nadaljnem razvoju.
Za izgradnjo novega obrata
Prirezovalnica je Gorenje od-
štelo več kot 9 milijard dinar-
jev. Pri tem gre v glavnem za
lastna sredstva in za domačo
tehnologijo. Poleg racionaliza-
cije proizvodnje velja omeniti,
da sodi k obratu tudi novo po-
krito skladišče, ki bo prepreči-
lo korozijo pločevine in s tem
omogočilo večjo kakovost.
Druga naložba je zahtevala
manj sredstev, nekaj več kot
milijardo in 250 milijonov di-
narjev, vendar bo prav tako
omogočila velike prihranke.
Gre za nov obrat Plastika, ki je
omogočil tehnološko ureditev
proizvodnje in približal p];'oiz-
vodnjo plastike uporabnikom.
Devetmesečni rezultati po-
slovanja so v tem trenutku že
zastareli, zato omenimo le, da
so z izgubo poslovale Gorenje-
ve delovne organizacije: Peter
Drapšin Kikinda,-Moral, Glin
Nazarje in Elektronika široka
potrošnja. V prvih treh delov-
nih organizacijah izgube do
konca leta, kljub dosedanjim
ukrepom, ne bodo uspeli v ce-
loti odpraviti, medtem ko ima
Gorenje   Elektronika   široka
potrošnja izgubo zaradi nepo-
ravnanih obveznosti iz prete-
klega poslovanja. Ob tem še
velja omeniti, daje celotni pri-
hodek velenjskega dela sozda
Gorenje znašal ob devetmeseč-
ju 118 milijard dinarjev in daje
več kot 65 odstotkov celotne
vrednosti proizvodnje ustvari-
la delovna organizacija Gore-
nje Gospodinjski aparati.
Celotni prihodek ob koncu
leta naj bi znašal skoraj 167 mi-
lijard dinarjev, medtem ko naj
bi bil prihodnje leto večji sko-
raj za polovico. Skupni izvoz
naj bi znašal letos 118 milijo-
nov dolarjev, prihodnje leto pa
že 140 milijonov dolarjev. Pri
porastu skupnega izvoza in fi-
zičnega obsega proizvodnje ra-
čunajo v Gorenju predvsem na
novo članico sozda Gorenje Bi-
ra v Bihaču.
Kar zadeva neporavnano iz-
gubo iz preteklega poslovanja
pričakujejo v Gorenju, da jo
bodo skupaj z Jugobanko reši-
li do konca leta. Gre za 7 mili-
jonov dolarjev, ki jih je Gore-
nje delno že vrnilo s pomočjo
Siseota, vendar pod neugodni-
mi pogoji. Samoupravni spora-
zum o združevanju sredstev
predvideva 40-odstotno zdru-
ževanje amortizacije in aku-
mulacije članic sozda in v Go-
renju se zavedajo, da si lahko
le na ta način zagotovijo lastna
sredstva za naložbe. Sredstva
bodo združevali prek interne
banke sozda, s tem pa bodo
zadostili tudi pogoju Ljubljan-
ske banke Združene banke, ki
je ob odločitvi za ustanovitev
bančnega konzorcija zahtevala
takšno združevanje sredstev.
VILI EINSPIELEB
Boilorjevi načrti
zgoij na papirju
v času, ko v šentjurski obči-
ni oblikujejo srednjeročne na-
črte, so se pojavili dvomi, da
bodo v Bohorju uspeli uresni-
čiti načrte o novem obratu za
izdelovanje hrastovega pohi-
štva, namenjenega izvozu.
V Bohorju pravijo, da ta na-
loga še vedno ostaja v njiho-
vem srednjeročnem načrtu,
vendar pa v tem času ne more-
jo začeti z gradnjo. Po lanskih
izračunih bi naložba veljala
500 milijonov dinarjev, med-
tem pa so se stroški podvojili.
Računali so, da bodo dobili so-
vlagatelje, kar pa jim glede na
težaven položaj lesne industri-
je ni uspelo. Tudi od banke
večje pomoči ne morejo priča-
kovati in tako so pri načrtih
ostali sami. Razmišljajo o dveh
možnostih uresničitve zastav-
ljenega cilja: do novega obrata
naj bi prišli z etapno gradnjo
ali pa bi sedanjo decimirnico
predelali v manjši obrat za iZ'
delovanje hrastovih stolov.
Skrbi jih tudi, kako bo z dele-
žem, ki bo po novem deviznem
zakonu ostal izvoznikom, sa)
bi morali polovico opreme za
nov brat uvoziti. Tudi sedanj«
cene podobnih izdelkov na za;
hodnem trgu niso najbolj
spodbudne, izdelki Bohorjev«;
ga obrata pa bi bili namenjen'
predvsem izvozu.
Usoda investicije je tako prf'
cej negotova, saj v Bohorju ni-
so naročili niti projektov, da n«
bi ti zastarali, še preden bi s«
gradnje lotili. Ob tem pa po-
udarjajo, da ta naložba še ved
no ostaja glavna naloga v na
slednjem srednjeročnem ob
dobju. To pa je pomembno tu-
di za razvoj celotne šentjursK«
občine, ki bi se rada rešila svo-
jega mesta na repu slovensK«
razvitosti. .
Najkrajša pot do obresti
Kot že veste, se obresti od deviznih raču-
nov državljanov-varčevalcev, ki ne živijo in.
delajo v tujini, izplačujejo v dinarjih. Obre-
sti, izračunane po veljavnih obrestnih me-
rah, vam bodo v banki posebej preračunali
v dinarje po srednjem tečaju, ki bo za posa-
mezno valuto veljal na dan obračuna, to je
31. decembra 1985.
Če želite čimprej priti do svojih obresti
od deviznih prihrankov, potem vam v banki
svetujejo, da čimprej, najkasneje pa do 24.
decembra letos, predložite v bančni enoti,
kjer vodijo vaše devizne vloge, zahtevek za
prenos obresti. Zahtevek je treba dati na
posebnem obrazcu, ki ga dobite v banki.
Na obrazcu je treba samo označiti, ali šte-
vilko tekočega računa, ali številko hranilne
knjižice, kamor želite prejeti obresti od de-
viznih vlog. Obresti bo banka prenesla na
označen račun ali knjižico že 31. decembra
letos.
Mogoče je, da kdo od varčevalcev ne bo
mogel v označenem roku priti v banko in
sam sporočiti zahtevka za prenos dinar-
skih obresti od deviznih prihrankov. Zato
vam v nadaljevanju tega sestavka takšen
obrazec tudi posredujemo. Izrežite ga, iz-
polnite in pošljite svoji banki.
Ljubljanska banka, Splošna banka Celje
svojim varčevalcem in poslovnim prijate-
ljem iskreno čestita praznik republike, 29.
november.
Tovarne ni več, kaj
bo z delavci?
Vodilni ljudje iz železarne
Štore pravijo, da ne bi smelo
biti problemov: zato, ker so
bili delavci ves čas dobro ob-
veščeni o vseh težavah in
iskanjih rešitev, ker preme-
stitev večine delavcev v žele-
zarni s približno 3700 zapo-
slenimi ne more biti pro-
blem, ker so od 300 delavcev
100 že premestili, 110 pa naj
bi jih ostalo v istih objektih,
dokončali montažo še kakš-
nih 18 težjih traktorjev, naj-
več po pet na mesec, in se
spoprijeli z drugim železar-
skim proizvodnim progra-
mom. Prekvalificirati in pre-
zaposliti se bo moralo kakš-
nih 90 delavcev. Zanje prav
gotovo ne bo lahko, zlasti ne
za tiste avtomehanskih pro-
filov, kajti težko je verjeti, da
bodo zgrabili za vsako delo v
železarni (kjer najbolj prav
sed^ potrebujejo varilcevj..
2$. NOVEMBER 19Bd
NOVI TEDNIK - STRAN 5
veliko razprav na letni konferenci OK SZDL Šmarje
od lanske do letošnje je-
seni se je socialistična zve-
23 v občini Šmarje pri Jel-
šah spopadala s številnimi
nalogami in problemi. Mi-
nule programske seje v kra-
jevnih organizacijah so po-
kazale, da je bil odnos do
nalog ustvarjalen in da so
bile te v večini primerov
pravočasno in dobro oprav-
ljene. Kot drugod pa so tudi
v šmarski občini izjeme, ko
vlada v krajevnih organiza-
cijah malodušje.
Programska in volilna seja
občinske konference SZDL
Šmarje pri .Jelšah je, kljub
dobri oceni delovanja-v pre-
teklem letu, opozorila na ne-
malo problemov. Delegati so
bili znova zaskrbljeni zaradi
stanja v kmetijstvu v občini,
zaradi strokovnjakov, ki jih
je mnogo premalo, da bi bili
kos nalogam, ki jih terja so-
dobno gospodarjenje. S pri-
pravo lanskih dokumentov
kasnijo, delo delegatov in
delegacij velikokrat šepa,
sprejetih sklepov ne uresni-
čujejo dosledno ...
Delegat občinske konfe-
rence ZSMS Šmarje pri Jel-
šah je govoril o vlogi ZSMS
pri posodabljanju tehnologi-
je v organizacijah združene-
ga dela. 'V tem vidi bodoč-
nost gospodrstva občine, ne
vidi pa možnosti, kako ob
pomanjkanju strokovnjakov
in znanja to nalogo v praksi
uresničiti. Meni, da se v obči-
ni še premalo zavedajo nuj-
nosti vlaganja v kadre, ki bi
bila trenutno edina večja in
učinkovita dolgoročna na-
ložba.
S pripravami občinskih
planskih dokumentov kasni-
jo, ker se do te naloge nesla-
no obnašajo tako v združe-
nem delu kot v krajevnih
skupnostih. Razlog so zopet
nesposobni kadri, če pa so,
jih je mnogo premalo. Raz-
pravljalec je zahteval, da mo-
rajo povsod formirati razvoj-
ne skupine, ki bodo razmi-
šljale samo o tem, kako se
bodo razvijali danes in jutri.
Organiziran odkup v kme-
tijstvu občine upada, živina
zopet, zaradi prenizkih do-
mačih odkupnih cen, sili čez
Sotlo, ob upadanju uporabe
umetnih gnojil ni pričakova-
ti povečanja kmetijske proiz-
vodnje. Delegat je ob objek-
tivnih vzrokih za težave v
kmetijstvu poudaril tudi
subjektivne napake pri delu
in obnašanju vodilne občin-
ske kmetij sije organizacije,
zaradi česar je v Kozjem pri-
šlo do razmišljanj o odcepi-
tvi tamkajšnjih organizira-
nih kmetov od Kmetijskega
kombinata. S kombinatom
so nezadovoljni tudi v Ro-
gatcu in še kje ...
IVIARJELA AGREŽ
Potem, ko so sprejeli pro-
gram dela občinske organi-
zacije SZDL, so za predsed-
nika ponovno izvolili Mila-
na Matka in za sekretarko
(prav tako ponovno), Milko
Dobrave
»Steklena kovačnica dolarjev bo svoje obljube v celoti izpolnila«, je ob otvoritveni
slovesnosti obljubil direktor Steklarne, Jože Pelko.
Steklena kovačnica dolarjev
v Rogaški Slatini so odprli novo tovarno Steklarne
Uspehu steklarjev iz Roga-
ške Slatine smemo brez pri-
držkov reči delovna zmaga. V
dobrem letu dni so zgradili
novo tovarno in s tem prido-
bili 12 tisoč kvadratnih me-
trov novih delovnih površin.
Proizvodne hale so opremili z
najsodobnejšimi stroji, osvo-
jili so zahtevno tehnologijo,
zamenjali so energetske ob-
jekte, kar pomeni pocenitev
proizvodnje. Nova naložba, ki
so jo uradno predali namenu
v soboto, bo proizvodnjo krh-
kih steklenih izdelkov podvo-
jila in odprla 540 novih delov-
nih mest. Naložba bo omogo-
čila tudi izdatno devizno be-
ro. Leta 1987, ko bo naložba
zadihala s polnimi pljuči, bo-
do rogaški steklarji iztržili
kar 16,5 milijona ameriških
dolarjev.
Poskusna proizvodnja, s ka-
tero so začeli letos pozno spo-
mladi, je dala pričakovane re-
zultate, zato danes ni več bo-
jazni, da bi zahtevnim nalo-
gam, ki jih čakajo, ne bili kos.
Na to je mislil tudi Jože Pelko
direktor Steklarne Boris Ki-
drič iz Rogaške Slatine, ki je
na otvoritveni slovesnosti v
imenu steklarjev izjavil: »Ste-
klarna kovačnica dolarjev bo
izpolnjevala svoje obveznosti
in pričakovanja. Verjemite
nam, uspeli bomo, čeprav vam
v tem trenutku še ne moremo
reči, da imamo svojo proizvod-
njo prodano že tja do leta dva
tisoč«.
Slavnostni govornik je bil
Martin Mlinar, predsednik
zbora združenega dela sloven-
ske skupščine, ki je izdelke
steklarjev iz Rogaške Slatine
opisal kot »simfonijo človeko-
vih sposobnosti in ljubezni«.
Med drugim je opozoril, da je
treba vso skrb posvetiti do-
brim kadrom, jim omogočiti
izobraževanje, ki ga terja so-
dobna tehnologija, ob tem pa
ne zanemarjati klasične proiz-
vodnje.
Med številnimi gosti, ki so
prisostvovali slovesnosti v Ro-
gaški Slatini, so bili Beno Ju-
hovar, prvi predsednik delav-
skega sveta v steklarni Boris
Kidrič, nekdanji direktor Vojo
Djinovski, Zdenka Kidrič, so-
proga revolucionarja in gospo-
darstvenika Borisa Kidriča,
Andrej Marine, Sergej Kraig-
her, Alojz Briški, Lidija Šent-
jurc in drugi.
Naložba v Steklarni Boris
Kidrič je vredna okoli tri mili-
jarde dinarjev. Da sojo realizi-
rali v rekordnem času, je goto-
vo tudi zasluga vseh ostalih, ki
so sodelovali pri njeni uresni-
čitvi. Tu so bili delavci Ingra-
dovega tozda in Rogaške Slati-
ne, dobavitelji domače in tuje
opreme, špediter Interevropa
Koper, Carinarnica, sovlagate-
lji Aero Celje, Cinkarna Celje,
Tovarna nogavic Polzela, Mer-
cator, tozd Steklo Ljubljana in
drugi.
MARJELA AGREŽ

šentjurska SZDL pred pomembnimi
nalogami •
»Socialistična zveza je in
mora postati še bolj ljud-
ska, povezana z ljudmi in
njihovo problematiko. Pov-
sod, kjer se dela in odloča,
moramo uresničevati širo-
ko akcijsko enotnost,« je na
programsko-volilni seji ob-
činske konference SZDL
Šentjur dejal njen predsed-
nik Jakob Ratajc.
Na konferenci je nato ori-
sal delovanje sociaUstične
zveze letos in navedel pro-
bleme, s katerimi so se sreče-
vali. V krajevnih skupnostih
je socialistična zveza prisot-
na pri reševanju vseh osnov-
nih potreb krajanov, od
vzdrževanja cest, prevozov
šolarjev in delavcev, do
vzgoje in izobraževanja ter
informiranja krajanov. Soci-
alistična zveza je bila eden
glavnih subjektov pri izdela-
vi in uresničevanju stabiliza-
cijskega programa. V Šent-
jurski občini v tem času ugo-
tavljajo, da na tem področju
fiiso dovolj naredih. Izgub
•kimajo, zato pa je industrij-
ska proizvodnja padla za 0,7
•odstotka, čeprav so načrto-
vali 4 odstotno rast. Sredstva
23 osebne dohodke in skup-
no porabo pa so naraščala hi-
^^eje od dohodka, kar je za-
skrbljujoče glede na resolu-
cijske usmeritve.
Predstavniki socialistične
^veze so bili prisotni v vseh
sredinah, ko so razpravljaU o
oblikovanju programov za
Samoprispevek. Ugotavljajo,
da so se v krajevnih skupno-
sti odločili za reševanje naj-
•^ujnejših problemov, saj so
v skoraj vseh programih na
Pivem mestu ceste, nato vo-
dooskrba in komunalna ure-
jenost.
Ena glavnih nalog v tem
času je bila tudi priprava
srednjeročnih planov, pri
tem pa jih čaka še veliko na-
log, saj so odprta nekatera
vprašanja razvoja občine.
Pomembna naloga v prihod-
njem obdobju pa bodo tudi
pripr-ave na volitve. Doslej
so evidentirali skoraj 2000
kandidatov za člane različ-
nih delegacij, še pomemb-
nejša pa bo druga faza, ko bo
treba izbrati sposobne ljudi
za najodgovornejša mesta.
T. CVIRN
Na volilno-programski
konferenci so izvolili novo
Vodstvo občinske konferen-
ce SZDL. Predsednik je
ostal Jakob Ratajc, za pod-
predsednika so izvolili Lud-
y>ka Mastnaka, za sekretar-
ja pa Ferda Žagarja.
Jakob Ratajc
Z dobrimi rezultati v novo otniolije
Gospotiarstva konjiške občine niso pretresale izgube
Na pragu novega srednjeročnega ob-
dobja v konjiški občini ocenjujejo, da
so v minulih petih letih dosegli dobre
rezultate, čeprav so se srečevali z vrsto
problemov. Gospodarstvo je ob visoki
inflaciji pestilo pomanjkanje ustreznih
domačih in uvoženih reprodukcijskih
materialov, zmanjševanje naročil, po-
večanje zalog končnih proizvodov in
podobno.
Gospodarski rezultati so bili najbolj
neugodni v prvih dveh letih srednjeroč-
nega obdobja, nato so se bistveno izbolj-
šali v letu 1983. potem pa je gospodarska
rast spet upadla.
Kljub vsem tegobam so delovne orga-
nizacije poslovale brez izgub, ki so se
občasno pojavljale le v manjših kolekti-
vih, kar pa je v primerjavi z doseženim
dohodkom gospodarstva predstavljajo
majhen delež. Izgube so s sprejetimi sa-
nacijskimi ukrepi kaj hitro odpravili.
Zaposlovanje seje precej umirilo. Pov-
prečna letna stopnja zaposlovanja je zna-
šala 2,3 odstotka, pri čemer se v konjiški
občini zavedajo, da so premalo storili za
spremenjeno kakovostno strukturo za-
poslenih.
Izvoz je rastel s 13,9 odstotka, kar je več
kot so načrtovali. Gospodarstvo konjiške
občine je bilo vseskozi močno usmerjeno
na tuje, kjer je dosegalo ugodne poslovne
rezultate.
Skladno z rastjo ostalih elementov go-
spodarskega razvoja pa niso rasla sred-
stva za naložbe. Udeležba sredstev za na-
ložbe v družbenem proizvodu se je
zmanjšala od 27,3 v prejšnjem srednje-
ročnem obdobju na 17 odstotkov v zdajš-
njem.
Za iztekajoče obdobje je bilo značilno
upadanje realnih osebnih dohodkov, in
sicer pa 1,5 odstotka na leto, kar namera-
vajo v prihodnjih letih nadomestiti z bolj-
šim delom in večjo produktivnostjo.
Vsekakor pa so doseženi rezultati v te-
kočem srednjeročnem obdobju in tudi iz
preteklih let primerna osnova za nadaljni
družbenoekonomski razvoj občine.
MATEJA PODJED
Družbeni proizvod se je v povprečju
letno povečeval za 4,7 odstotka in zopet
dosegel višjo stopnjo kot je bila v pov-
prečju v Sloveniji. V konjiški občini so
dosegli tudi visoko rast industrijske
proizvodnje.
Usklajeni programi v Šentjurju
Prihodnji teden se bodo v Šentjurski občini pričele
skupščine interesnih skupnosti materialne proizvodnje,
na katerih bodo dokončno uskladili samoupravne spora-
zume o temeljih planov za naslednje obdobje. Pri načrto-
vanju so jim dali prednost, saj se v veliki meri ujemajo z
referendumskimi programi krajevnih skupnosti.
Skupnosti materialne proizvodnje so se v preteklih letih
otepale s finančnimi težavami, zato so morali za cestno in
komunalno skupnost izdelati sanacijske programe. Ti so
dosegli svoj namen, saj so v cestni skupnosti letos uresni-
čili več, kot so načrtovali. Težave so imeli tudi v stanovanj-
ski skupnosti, saj so načrte izpolnili samo polovično, več
uspeha pa so imeli pri preureditvi kurjenja in vzdrževanju
stanovanjskega fonda.
V prihodnjem obdobju bodo največ pozornosti namenili
urejanju lokalne cestne mreže, pri regionalnih cestah pa
bodo imele prednost povezave Crnolica-Lesično, šentjur-
ska obvoznica vzhod-zahod in jezerski klanec. Na
področju stanovanjske gradnje bodo zgradili 100 novih
stanovanj v krajih izven centra občine, kar pa ne bo zadoš-
čalo vsem potrebam. Komunalna skupnost bo redno vzdr-
ževala komunalne objekte, skupnost za varstvo pred
požari pa pomagala gasilskim društvom pri nabavi
opreme in gradnji domov v Dramljah, na Prevorju in v
Šentjurju.
Uresničitev načrtov je v veliki meri odvisna od sredstev
samoprispevka, saj z njim v občini zberejo letno toliko
denarja, kot ga imata cestna in komunalna skupnost
skupaj.
T. CVIRN
Ukinjena prisilna
uprava v Inženiringu
Delegati velenjske skupšči-
ne so v ponedeljek ugotovili,
da obstoj delovne organizaci-
je Inženiring ni več vprašljiv.
Zaključno poročilo o izvaja-
nju ukrepa družbenega var-
stva, ki ga je pripravil velenj-
ski izvršni svet, so kljub posa-
meznim pripombam v celoti
potrdili. Na njihove pripom-
be, ki so jih posamezne dele-
gacije pripravile v pisni obli-
ki, bo izvršni svet odgovoril
kasneje.
Izvršni svet je ob tem zaklju-
čil, daje začasni kolektivni po-
slovodni organ uresničil vse
naloge, ki mu jih je pred nekaj
manj kot letom dni naložila ve-
lenjska skupščina in da so
ustvarjeni vsi pogoji za nor-
malno poslovanje tega velenj-
skega kolektiva. Ukrep druž-
benega varstva bodo ukinili
prihodnji mesec, izdelan pa je
že tudi predlog za združitev de-
lovne organizacije Inženiring s
sozdom Hmezad.
Inženiring naj bi v okviru
sozda ohranil statut enovite
delovne organizacije, z združi-
tvijo pa se bo približal materi-
alni proizvodnji. Na ta način
bodo povezali intelektualno
delo s primarno proizvodnjo,
kar bo po njihovem mnenju
pospešilo hitrejše razvijanje
agrarnih tehnologij. Za združi-
tev govorijo še drugi razlogi, o
predlogu pa bodo delegati ve-
lenjske skupščine razpravljali
na eni prihodnjh sej.
Združitev naj bi bila izpelja-
na v začetku prihodnjega leta.
Izrečenih je bilo tudi veliko be-
sed o družbenoekonomskih
odnosih v poslovni skupnosti
Farmin, ki Inženiringu ne
omogočajo varno poslovanje,
kar pa ne pomeni, da se Inženi-
ring povsem odreka sodelova-
nju s Farminom.
V. E.
Zaskrbljeni
zaradi izgub
Letošnji devetmesečni
rezultati gospodarjenja so
v občini Šmarje slabi. Ta-
ko je ocenil izvršni svet.
Razlogov za takšno oce-
no je več. V tem obdobju so
se zmanjšala sredstva za
razširjeno reprodukcijo. Fi-
zični obseg proizvodnje v
poprečju pada, rast celot-
nega prihodka je manjša od
rasti porabljenih sredstev
oziroma dohodka. Kljub te-
mu, da je uvoz še vedno
petkratno pokrit z izvozom,
s to dejavnostjo ne morejo
biti zadovoljni, saj se je iz-
voz v tem obdobju realno
povečal le za dobrih 5 od-
stotkov. Devetmesečni iz-
gubarji so štirje, od teh kar
tri temeljne organizacije
Hmezad ovega Kmetijske-
ga kombinata Šmarje.
Kmetijstvo je namreč v ob-
čini Šmarje pri Jelšah ena
tistih gospodarskih panog,
na katerih naj bi temeljil
razvoj občine. Ikomova te-
meljna organizacija Dom
pod začasnim družbenim
varstvom svojo izgubo
vztrajno zmanjšuje in kaže,
da bo kmalu splavala na
površje. Izvršni svet pa je
morda še bolj, kot nad izgu-
barji, zaskrbljen zaradi ti-
stih organizacij združenega
dela, ki so komajda še »nad
površjem«.
Sedanji sanacijski pro-
gram kombinata bodo v
kratkem obravnavali v soz-
du Hmezad in v sodelova-
nju republiškega komiteja
za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano. Na osnovi te
ocene bo izvršni svet na na-
slednji seji ponovno obrav-
naval izgube v kmetijstvu
in predlog izhoda iz seda-
njega stanja. In če bo seda-
nji program sanacije pre-
malo obetaven, bo treba se-
či po ukrepu družbenega
varstva.
MARJELA AGREŽ
6. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER I9a^
Šentjurska komunala h cellski?
Predlog reorganizacile KOP nI ustrezen
Zadnja seja šentjurskega iz-
vršnega sveta je bila tokrat
zelo burna, saj so na njej
obravnavali še enega izmed
številnih predlogov za reor-
ganizacijo Komunalnoobrt-
nega podjetja. To naj bi se z
drugačno organiziranostjo in
z odpravo notranjih slabosti
izkopalo iz težav, ki jih pesti-
jo že nekaj let.
Tokratni predlog predvideva
združitev s celjsko Komunalo
in v njenem okviru reorganiza-
cijo KOP. Po prvi varianti naj
bi v bodočem tozdu ostalo ta-
ko kot sedaj, to pomeni na eni
strani komunalne dejavnosti,
na drugi pa obrtne, le da bi
dodatno zaposlili strokovne
kadre. Drugi predlog vsebuje
prekvalifikacijo kadrov iz
obrtnih dejavnosti v komunal-
ne, tretji pa oblikovanje poseb-
nega vzdrževalnega obrata iz
sedanjih obrtnih delavnic.
Predstavniki KOP so ob tem
menili, da bi takšna poveza-
nost s celjsko Komunalo pri-
nesla vrsto ugodnosti pri
opravljanju komunalnih stori-
tev v Šentjurju, poleg tega pa
bi KOP lažje reševal nakopiče-
ne težave v okviru tako velike
delovne organizacije kot je Ko-
munala Celje.
Ob teh predlogih pa se je
med člani izvršnega sveta raz-
vnela precej burna razprava.
Menili so, da so navedeni argu-
menti premalo za združitev
KOP s celjsko Komunalo, s^
se s tem verjetno kvaliteta sto-
ritev ne bi izboljšala, povečali
pa bi se stroški za skupne služ-
be, mehanizacijo... Nekateri
so predstavnikom KOP očitali,
da niso upoštevali dosedanjih
priporočil izvršnega sveta, ki
govorijo o popolni ukinitvi
obrtnih dejavnosti. Predlaga-
na združitev celo daje vtis, da
sami niso sposobni odpraviti
težav. Zato v Šentjurju celo
razmišljajo, da bo vztrajanje
pri sedanji organizaciji podjet-
ja zahtevalo likvidacijo. Člani
izvršnega sveta so menih, da
podjetja ne morejo podpirati v
nedogled, da pa bodo podprli
njihovo delo, če bodo odpravili
notranje slabosti in se usmerih
izključno v opravljanje komu-
nalnih dejavnosti.
Na seji so tako sklenili, da
bodo skušali v KOP še enkrat
izdelati analizo razmer s po-
močjo ustreznih strokovnja-
kov v občini in se nato odločati
o reorganizaciji. Hkrati pa so
zavrnili zahtevo KOP za povi-
šanje cene pitne vode. Ta je že
sed^ med najvišjimi v regiji.
TATJANA CVIRN

Referendumi v šentlurski občini bodo 8. decembra
Samoprispevek in pomoč
krajanov pri delu - kako po-
membno je to dvoje za razvoj
manj razvitih območij so
spoznali krajani vseh krajev-
nih skupnosti šentjurske ob-
čine že v obdobju, ki se izteka.
Pred petimi leti so izglasovali
samoprispevek, z zbranim de-
narjem pa so v teh letih zgra-
dili številne ceste,''uredili ko-
munalne probleme in vzdrže-
vali številne objekte. Da bi v
svojem razvoju še bolj ne zao-
stajali, so v vseh krajevnih
skupnostih sklenili razpisati
referendume za podafljšanje
krajevnih samoprispevkov.
V nedeljo, 8. decembra se
bodo krajani izrekaU za refe-
rendumske programe, ki so jih
zastavili dovolj realno, da jih
bodo lahko uresničiU. Večino-
ma gre za urejanje in gradnjo
cest, za oskrbo z vodo, za ko-
munalno urejanje, torej za re-
ševanje najbolj perečih proble-
mov kr^anov manj razvitih
šentjurskih krajevnih skup-
nosti.
V krajevni skupnosti Šent-
jur-center bodo kar polovico
kr^evnega samoprispevka na-
menili gradnji vodovoda Koza-
rica-Šentjur, pri čemer bodo
sredstva združevali tudi v kra-
jevni skupnosti Šentjur-okoli-
ca. Skupna naloga z Blagovno
je še mrUška vežica v Šentjur-
ju, tretjino samoprispevka pa
bodo v Centru namenili komu-
nalnemu urejanju. V Okolici
pa bodo vodposkrbi namenili
18 odstotkov, precej več pa po-
sodabljanju in vzdrževanju
cest. Izgradnja večnamenskih
prostorov in preskrbovalnega
centra v Novi vasi bo zahtevala
14 odstotkov sredstev, ena po-
membnejših nalog pa bo tudi
stanovanjsko poslovni objekt
v Grobelnem.
Tudi v krajevni skupnosti
Blagovna so si v programu za-
stavili modernizacije cest,
predvsem povezavo med Pro-
seniškim in Bukovžlakom. Še
pomembnejša pa je gotovo iz-
gradnja trgovine, ki v krajevni
skupnosti doslej še nim^o. S
tem. bi svoje prostore dobila
tudi krajevna skupnost.
Ker se tudi v Dramljah uba-
dajo s prostorskimi težavami,
so v programu samoprispevka
zapisali, da bi največ sredstev
namenili gradnji večnamen-
skega doma krajanov, poleg te-
ga pa bodo še modernizirali
pol kilometra lokalne ceste in
vzdrževali 68 kilometrov kra-
jevnih cest. Sofinancirali bodo
nakup gasilske cisterne, odku-
pili bodo zemljišče za širitev
pokopališča, del sredstev pa
naj bi zbrali še za delovanje
krajevne skupnosti.
Na Ponikvi bodo vsa sred-
stva, zbrana s samoprispev-
kom, porabili za posodabljanje
cest. Asfaltirali bodo ceste Po-
nikva-Dolga gora, del cest v
Hotunju, Podgaju, Okrogu in
Ponikvi. Nekaj jih bodo uredili
v makadamski izvedbi, hkrati
pa bodo vzdrževali krajevne
ceste.
Tudi programi krajevnih
skupnosti v južnem delu šent-
jurske občine se ne razlikujejo
dosti. V Slivnici bodo moder-
nizirali 5 kilometrov cest, za
kar bodo namenili tretjino
sredstev samoprispevka. Vzdr-
ževali pa bodo 35 kilometrov
vaških cest ter uredili vodo-
vodno omrežje v Slivnici, jav-
no razsvetljavo, avtobusno po-
stajo v Gorici...
V .krajevni skupnosti Loka
pri Žusmu bodo več kot polo-
vico sredstev samoprispevka
porabili za vzdrževanje 50 kilo-
metrov vaških cest, moderni-
zacijo ceste Loka-Hrastje-Ce-
rovec in Žamerk-Virštanj ter
za gradnjo novih cest in mo-
stov. Precej denarja pa bodo
namenili tudi za razširitev tele-
fonske centrale in za delo
jevne skupnosti.
Tudi kr^ane Prevorja pest
jo neurejene ceste, za kar bod,
namenili polovico zbraneg:
denarja, 30 odstotkov pa ga b"
šlo za dom krajanov. Uredili \
radi še zemljišče za novo šo\i
Na Dobju pa so se odloči;
da bodo sredstva samopr
spevka enakomerno razdelii^
za posodabljanje krajevni],
cest tam, kjer jim to doslej
ni uspelo. Druga polovica pj
bo namenjena gradnji sekun.
darnega vodovodnega omrežja
na vodovod Kapsl-Dobje, s &
mer bi rešili problem oskrbe s
pitno vodo.
V krajevni skupnosti Kalob-
je so ocenili, da bolj potrebuje-
jo komunalno urejanje, za kai
bodo porabili 60 odstotkov sa-
moprispevka, 30 pa za asfalti-
ranje ceste Jezerce-Kalobje,
Manjši delež bo za ureditev
javne razsvetljave na Kalobju.
Na Planini pa so se odločili
obratno: 60 odstotkov denarja
bodo porabili za vzdrževanje
in modernizacijo krajevnih
cest, ostalo pa za izgradnjo mr-
liške vežice v Šentvidu, zago-
tovitev pitne vode na Planini
in za širitev telefonske cen-
trale.
Seveda pa pri teh načrtih ra-
čunajo na pomoč interesnii
skupnosti, saj samo sredstva
samoprispevka ne bodo zado-
stovala za uresničitev zastav-
ljenih nalog. Ob tem pa se kra-
jani dobro zavedajo pomena
samoprispevka za razvoj kra-
jevnih skupnosti, ki bi brez teli
sredstev zastale v razvoju.
TATJANA CVIW
Volišča bodo v krajevrijii
skupnostih odprli v nedeljo
8. decembra že ob 7. uri zju!
traj, odprta pa bodo do i;
ure. Krajani bodo lahko gii
sovali v svojih vaških skuj^
nostih.
Krajevni samoprispevek 1
plačevali vsi, ki stalno preb
vajo v eni izmed krajevni
skupnosti šentjurske občin
Delavci bi združevali 2 o
stotka od osebnih dohodko
prav toliko tudi kmetje od k|.
tastrskih dohodkov in obrtni,
ki od dohodka svoje dejavni,
sti. Upokojenci pa bi plačevi
li samoprispevek v višini eni
ga odstotka od pokojnine.
Zaradi trgovine oviran
razvoj pošte v Preiioldu?
v Preboldu se pripravljajo na referen-
dum za uvedbo krajevnega samopri-
spevka, v katerem zavzema pomembno
mesto telefonija. Na krajevni skupnosti
pa pravijo, da je nadaljnji razvoj poštne
dejavnosti onemogočen zaradi samovo-
lje Savinjskega magazina, ki noče uki-
niti stare samopostrežne trgovine, v ka-
tero bi lahko preselili pošto ter monti-
rali telefonsko centralo, ki je že pla-
čana.
Marija Štorman, predsednica sveta
krajevne skupnosti Prebold: »S pošteno
dejavnostjo v Preboldu nismo zadovolj-
ni, saj je absurdno, da je pošta v kr^u
odprta le dopoldne. Morala bi biti ves
dan. Sedaj se dogaja, da morajo ljudje, če
hočejo dvigniti priporočeno poštno po-
šiljko, vzeti dopust. Pogoj, da bi pošta
delala ves dan, pa je ustrezen prostor. Ko
je vSavinjski m.agazin gradil blagovnico,
smo se v Preboldu odločili, da bo stara
samopostrežna prenehala delati, v njene
prostore pa bi preselili pošto. Lastnik
prostorov je sicer temeljna zadružna or-
ganizacija, ki je dala Savinjskemu maga-
zinu sodno odpoved. Savinjski magazin
je dal na to priziv, kar pomeni, da bo
postopek trajal še najmanj eno leto. To
pa tudi pomeni, da še najmanj toUko časa
ne bomo mogli montirati nove telefonske
centrale, ki je že plačana, stala pa je"
okrog dvajset milijonov dinarjev. Čudi
nas. da se Savinjski magazin ne strinja z
ukinitvijo stare samopostrežne trgovine,
ki posluje z rdečimi številkami, izkori-
ščenost nove blagovnice pa je le 60 od-
stotna.«
Kaj pravi na to direktor Savinjskega
magazina Tone Privošnik?
»Kdor vsaj malce pozna položaj trgovi-
ne v žalski občini ve, da je osnovnih
zmogljivosti vsakodnevne preskrbe pre-
malo. Na prebivalca pride le 0,31 kva-
dratnega metra površin, še leta 1980 pa je
bilo teh površin na prebivalca občutno
več - 0,42 kvadratnega metra. Z analizo
smo ugotovili, da je Prebold glede trgov-
skih zmogljivosti še vedno na zadnjem
mestu v občini. Do leta 2000 načrtujemo,
da bo v občini moralo biti 0,62 kvadratne-
ga metra prodajnih površin na prebival-
ce. Nesmiselno je torej ukinjati staro sa-
mopostrežno trgovino, ker je to kratko-
ročno gledanje in prepričan sem, da se
tudi prebivalci ne strinjajo s tem. Prosto-
rov za telefonsko centralo je v Preboldu
kar precej.
Ko smo leta 1982 načrtovali razvoj bla-
govnice skupaj z razvojem Prebolda,
smo predvideli, da si svoje prostore ure-
dita tudi pošta in Ljubljanska banka.
Med gradnjo blagovnice smo morali
spreminjati program in Ljubljanska ban-
ka je dobila prostore v novi blagovnici, v
katerih naj bi bil gostinski del, gostinski
del pa smo selili v prvo nadstropje in tudi
zato smo dohodkovno prikrajšani. Stari
prostori Ljubljanske banke so bili na-
sproti pošte in ta bi se lahko razširila tja.
Ob načrtovanju naše blagovnice pa nik-
jer ni bilo rečeno, da bomo staro samopo-
strežno trgovino ukinili. Glede poslova-
nja z rdečimi številkami naj povem, da
gre za novo naložbo, v občini pa je novih
naložb še veliko več in to takšnih, ki
imajo še bolj drastične posledice kot na-
ša blagovnica v Preboldu. Do konca leta
bosta obe trgovini v Preboldu že renta-
bilni.
Sklep našega delavskega sveta je, da
prostorov stare samopostrežne trgovine
ne opustimo, ker je tu na voljo tudi do-
volj skladišč in hladilnic. Povem lahko le
še to, da bo Prebolčanom še hudo žal, če
se bo stara samopostrežna trgovina uki-
nila, kajti prepričan sem, da bodo že čez
nekaj let prišh z zahtevo po novi trgo-
vini.«
JANEZ VEDENIK
Jože Topolšek
Med dobiiniki letošnjih
občinskih priznanj v ob-
čini Slovenske Konjice
najdemo tudi njegovo:
Jože Topolšek, za priza-
devno družbenopolitično
in samoupravno delo, ta-
ko nekako je zapisano v
opredelitvi.
Za pomenek z njim o
njegovem delu je bilo po-
trebno zavzeto vrteti tele-
fonsko številčnico. Naj-
prej v konjiško vinsko
klet, kjer je vodja. »Ga
ni«, je na seji. Potem v
Kmetijsko zadrugo, kjer
se tudi cesto mudi po de-
lovnih opravkih. »Najbrž
je na kakšni seji na izvrš-
nem svetu. Če ne tam, bo
morda na Teritorialni
obrambi...«
Med eno in drugo dolž-
nostjo sva končno le ujela
nekaj trenutkov za pome-
nek. Daje bil led prej pre-
bit, sva za široko mizo v
prostorih Kmetijske za-
druge napaberkovala naj-
prej nekaj okoli Martina,
letine, škode v vinogra-
dih, ki je pustila vinsko
klet precej suhp. Na^me-
sto 300 tisoč litrov vina je
našel v njej Martin le pi-
člih 50 tisoč htrov, sicer
dobrega belega in rdeče-
ga Konjičana, za katerim
je tudi veliko povpraševa-
nje. »S prodajo pa letos
res ne bomo imeli težav«,
se kislo nasmeje Jože To-
polšek izpod črnih brk,
pa tudi od lani nam ga ni
kaj prida ostalo. »Potem
ne boste imeli toliko dela
s stekleničenjem, šola-
njem in prodajo, pa vam
bo ostalo več časa za dru-
ge dolžnosti, funkcije in
za družino«, se pošalim.
»No ja, saj tako hudo pa
spet ni«, se brani Jože, ki
svoje delo rad opravlja,
dolžnosti, ki jih sprejme,
hoče izpeljati prav tako
dosledno. »Ne rečem«,
pristavi, »da zavoljo tega
cesto ne trpi redno delo.
Sem član izvršnega sveta,
odgovoren za kmetijstvo,
predsednik zadružnega
delavskega sveta v Za-
drugi, kličejo me dolžno-
sti v Teritorialni obrambi
in še kje. Seje, seminarji,
usposabljanja, predava-
nja. Včasih res ne vem,
kje se me glava drži. No,
pa vsi dnevi res niso takš-
ni kot tale, današnji«, pra-
vi že skoraj med vrati, ko
si dava roki v slovo.
Jože Topolšek je v za-
drugi zaposlen že 23 let,
osem let je zdaj vodja kle-
ti, sicer pa se je za vpis na
srednjo Kmetijsko šolo v
Mariboru odločil bolj za-
voljo štipendije, ki jo je
dobil. Potem je svoje delo
in poklic vzljubil in ne bi
ga rad zamenjal. Kdo ve,
kako bi se bilo zavrtelo
življenje, če bi bil študiral
matematiko, kar si je
močno želel.
MATEJA PODJED
Če bi sodili po začetku zime, bodo morali občani sami i
večkrat poprileti za lopate J
Letošnji zgodnji sneg je že
precej načel sredstva, pri-
pravljena za zimsko službo.
Samo Cestno podjetje je pr-
vi teden sneženja porabilo
za posipanje cest 300 ton so-
li (6 milijonov dinarjev),
precej denarja pa je šlo tudi
za pluženje. Celjske Ceste-
Kanalizacije so porabile 2,5
milijonov dinarjev, varče-
vanje pa se v Celju še bolj
pozna, ker je za letošnjo
zimsko službo pripravlje-
nih le približno 20 milijo-
nov dinarjev.
Seveda je pretirano varče-
vanje pri zimski službi ne-
mogoče, zakaj na slabih, ce-
stah je tudi več nesreč. Ce-
starji in komunalci se tako
večkrat znajdejo v težkem
položaju in tudi pravde na
sodišču niso redke, ko jih
vozniki tožijo, da seje zgodi-
la prometna nesreča zaradi
slabo očiščene ceste oziroma
zato, ker s posipanjem sob
niso pravočasno preprečili
poledice.
Pač pa bi lahko nekaj pri-
varčevali z boljšo opremlje-
nostjo in zboljšanjem organi-
zacije dela zimskih služb, so
menili na sestankih, ki sta
jih prejšnji teden organizira-
la Cestno podjetje in Komu-
nala, tozd Ceste-Kanalizaci-
je. Cestno podjetje je letos že
kupilo nekaj nove opreme,
ki jo uporabljajo predvsem
na zahtevnejših odsekih
cest: za cesto na Roglo, v Lo-
garski dolini in na ozkih koz-
janskih cestah. Skupaj pa
imajo letos pripravljenih 110
plužnih sredstev in menijo,
da jih sneg v nobenem pri-
meru ne bi smel presenetiti.
Kar dobro so opremljeni
tudi celjski komunalci, oboji
pa menijo, da imajo zaposle-
nih tudi dovolj strokovno
usposobljenih delavcev. Se-
veda pa vprašanje, kdaj zače-
ti ali prenehati z akcijo, osta-
ja. Dežurni delavci neradi
vzamejo na svoja pleča odgo-
vornost, če se akcija ne bi
začela pravočasno. Že zaradi
morebitnih tožb na sodišču,
ne.
Medtem, ko imajo na Cest-
nem podjetju manj težav J
denarjem (vsaj zaenkrat),
je varčevanja več v celjsk
občini, kjer ceste plužijo kt>
munalci. Tako so se letos od
ločih, da bodo stranske ulic*
plužili šele takrat, ko bo za
padlo že 15 in več centirne
trov snega; bolje pa naj b
bile očiščene tiste ceste. P'
katerih potekajo avtobusu'
proge in pa pločniki. Ob 1^
tošnjem prvem sneženju s'
dvakrat akcijo zimske služb*
prekinili tudi s Komuna^
skupnosti, ker so menili, d'
nadaljnje čiščenje ni potreb
no oziroma bi po nepotre'>
nem potrošili še več denarja
Če bi sodili po začetku ^
me, bodo morah občani vei
krat sami prijeti za lopa^^
vozniki pa si nabaviti zimslj'
opremo za vozila, če boo'
hoteh na cesto tudi ob sla^
ših vremenskih pogoJ',,
Vsaj zaenkrat še ne kaže, f
bo tako; v prvih dneh sne^^
nja je bolj malo ljudi lopata*
sneg, več kot polovica yo2^^
kov pa ni imela zimsl^.
opreme. S. ŠB<^
28. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Začelo se je v zdravilišču Dobrna
Gasilsko društvo Dobrna slavi priboHnje leto 110 let delovania
Prihodnje leto bodo člani
prostovoljnega gasilskega
društva na Dobrni slavili
lep jubilej - 110-letnico ob-
stoja, kar pomeni, da se s
temi leti uvrščajo med naj-
starejša prostovoljna dru-
štva v Sloveniji. Čeprav so
uradni dokumenti šele iz le-
ta 1879, pa kronika dokazu-
je, da so začeli z gasilsko
dejavnostjo v dobrnškem
zdravilišču že leta 1876. Po-
memben jubilej bodo pred-
vidoma proslavili avgusta
prihodnje leto z otvoritvijo
prizidka k obstoječemu ga-
silskemu domu.
»S pripravami na obnovitev
doma smo začeli že leta 1979.
Administracijski postopek
je trajal vse do letošnjega 27.
aprila, ko smo začeli z grad-
njo. Doslej smo opravili že
preko 4000 udarniških ur,«
navdušeno pripoveduje
predsednik društva Štefan
Pohajač mlajši ter nadaljuje:
»Sldenili smo, da bo vsak iz-
med 115 članov opravil n^-
manj 100 udarniških ur. Veli-
ka večina jih je naredila že
po 300 in več, so pa žal tudi
takšni, ki nam v teh težkih
trenutkih gradnje, ki je po-
membna za celoten kraj, ne
pomagajo. Razmišljamo o
njihovem članstvu...«
V društvu so aktivne 3
članske desetine, članice,
mladinci in dve pionirski.
Uspešni so bili pri požarih
pa tudi na tekmovanjih, od
koder bodo priznanja razsta-
vili v posebni sobi prizidka,
kjer bodo spodaj tri garaže,
zgoraj pa dvorana, soba za
opremo civilne zaščite in vsi
ostali potrebni prostori. Ob-
jekt je velik 18 x 10 metrov,
stal pa bo 30 milijonov dinar-
jev. SIS za požarno varnost
občine Celje je prispeval dva
milijona dinarjev, občina Ce-
lje pa 500 tisoč din.« Ostalo
so prispevali krajani z lesom
in prostovoljnim delom. Žal
pa ni sodelovala krajevna
skupnost,« nekoUko žalost-
no pripomne predsednik
društva.
Gasilci na Dobrni uspešno
sodelujejo z osnovno šolo, za
katero pripravljajo predava-
nja in skupaj zbirajo gradivo
za jubilejno brošuro o na-
stanku in razvoju gasilstva
na Dobrni, v zahvalo pa jim
šola vsak teden enkrat od-
stopi brezplačno telovadnico
za rekreacijo njihovih čla-
nov. Na šoli bodo ustanovili
tudi društvo »Mladi gasilec«.
Dobro je sodelovanje z gasil-
skima društvoma Vinska go-
ra v žalski in Šalek v velenj-
ski občini ter ni nobenega ra-
zloga, da morda že v prihod-
njem letu ne bi prišlo do po-
bratenja in še tesnejšega so-
delovanja.
Štefan Pohajač mlajši je že
iz četrte generacije Pohaja-
čev, ki so prosti čas zapisali
gasilstvu. Sam se s to dejav-
nostjo ukvarja že 28 let, naj-
prej tri leta v Strmecu pri
Dobrni, ostaja leta na Do-
brni.
»Velike probleme imamo
v sušnem obdobju, ko ni pit-
ne vode. Zato smo v srednje-
ročni program uvrstili na-
kup avtocisterne za zagotav-
ljanje požarne varnosti s pit-
no vodo v hribovitih krajih.
Apeliram na vse krajane Do-
brne in zaselkov, da nam pri
gradnji doma pomagajo. To
bo dom za vse, ne samo za
gasilce! Zavedati se moramo
pomembnosti požarne var-
nosti, prostovoljnega dela
gasilcev in zato jim tudi po-
magati, kajti le z dobro opre-
mo, usposobljenostjo in
skupnim sodelovanjem bo-
mo močni proti morebitne-
mu rdečemu petelinu, s tem
pa tudi proti nastajanju veli-
ke materialne škode.«
TONE VRABL
Štefan Pohajač mL
»Film ni več čarovnija«
Haoratle Hruštva propagantlistov aranžeriem
Društvo ekonomskih propagandi-
stov Celje je sredi prejšnjega tedna
na skromni slovesnosti podelilo priz-
nanja in nagrade tistim aranžerjem,
ki so se odzvali na poziv društva in
ob letošnjem TDF v Celju sodelovali
z ureditvijo izložb na temo »Celje me-
sto domačega filma.«
Sodelovala je vrsta aranžerjev, ki so
uredili in opremili sedem izložb v Ce-
lju, s tem pa so mestu dali ob filmskem
prazniku še slovesnejšo in lepšo podo-
bo. Na srečajiju so izpostavili, da gre
za edinstveno akcijo v Jugoslaviji, ki
jo je treba še naprej podpirati, razvijati
in negovati. Med drugim so dali tudi
pobudo, da bi že prihodnje leto k sode-
lovanju p>ovabili tudi druge aranžeije
iz Slovenije, ki bi jim v Celju v času
TDF zagotovili primerne prostore
(izložbe) in ki bi jih opremili in uredili
na zadano temo. To bi še spodbudilo
aranžerje k novim zamislim in idejam,
mestu Celju pa dalo še toliko bolj izvir-
no in praznično podobo v času 14. Ted-
na domačega filma, ki bo novembra
1986.
Potem, ko so se vsem sedelujočim
zahvalili za vloženi trud in jim izročili
priznanja, so razglasili tudi nagrade.
Prejeli so jih aranžerke Mode. Id so z
izložbo »Film ni več čarovnija« osvoji-
le prvo mesto, aranžer celjske Tkanine
Dežan, ki je z izložbo »Iskre ustvarjal-
nosti« zasedel drugo mesto, Franc Lo-
kovšek iz Avta Celje in aranžerji Mli-
naric, Stropnik in Sopar iz Celjske
Tkanine, ki so si s svojima izložbama
»Sedme umetnosti« in »Kruha in ...«
razdelili tretje mesto.
Na sliki: nagrajenci letošnjega nate-
čaja Društva ekonomskih propagandi-
stov Celje.
Pošta za praznik
v Slovenskih Konjicah bodo ob pol osmih zjutraj
odprli težko pričakovano pošto, oziroma 80-stanovanj-
ski objekt nasproti avtobusne postaje, v čigar spodnjih
prostorih bo poslej pošta. Objekt je gradil Ingrad-tozd
Slovenske Konjice, za nove prostore pa je na voljo
okoli 500 kvadratnih metrov. Naložba je veljala 80
milijonov dinarjev. Polovico je prispevalo združeno
delo konjiške občine, ostalo pa PTT Celje. Kljub tej
pridobitvi pa bo centrala ostala še v starem delu zdrajš-
nje pošte. V konjiški občini predvidevajo, da bodo
uspeli do leta 1987 povečati zmogljivosti centrale na
3000 priključkov in preseliti tudi centralo.
MP
Dober večer lazza
Petkova prireditev (22. XI.
1985) v celjskem Mladinskem
klubu vsekakor zasluži več-
kot samo notico, da je pač na-
stopil uveljavljeni jazz bob-
nar Ratko Divjak s svojim
kvartetom in da je prireditev
uspela. Zakaj več? Vsaj iz
dveh razlogov.
Najprej zaradi samega celj-
skega Mladinskega kluba, kije
z nekaj zadnjimi prireditvami
in s svojo programsko zasnovo
dokazal, da namerava igrati
pomembno vlogo na celjski
kulturni sceni. V okviru Mla-
dinskega kluba namreč deluje
poleg ostalih sekcij, ki se v
glavnem šele formirajo, tudi
»Jazz klub«, kije tokrat že dru-
gič uspešno priredil jazz kon-
cert. Nastop tako kvalitetnega
jazz banda, kot je Ratko Divjak
kvartet, je dobrodošla novost,
ki je prinesla nekaj svežine v
dokaj dolgočasno, celjsko kul-
turno dogajanje. Če bodo tudi
ostale sekcije vzele svoje delo
tako zares, potem si lahko obe-
tamo, da bo kulturna scena v
Celju kmalu bolj pestra in da
bo mladinsko kulturno udej-
stvovanje prešlo iz margine v
središče dogajanja.
Drugi razlog pa se nanaša na
sam petkov večer z jazz glasbe-
niki. Nemcdokrat se namreč
zgodi, da nekomercialne kul-
turne prireditve takorekoč za-
tajijo v svojo osnovni funkciji
- medsebojno posredovanje in
interakcija izvajalcev in publi-
ke - bodisi zai-adi izv^alcev,
bodisi zaradi publike, ali pa
kar zaradi obojih. Izvajalci odi-
grajo svoje, poslušalci stvar
odposlušajo. na koncu pa se z
olikanim aplavzom mimo razi-
dejo in se kmalu pozabijo. Ve-
čer - beremo kasneje - je
uspel.
Tokrat je bilo drugače. Ubra-
no in izredno prefinjeno muzi-
ciranje kvarteta je že s prvo
skladbo vzpostavilo stik s pu-
bliko. Domiselnim in jazzov-
sko izobraženim »improvizaci-
jam« posameznih instrumen-
talistov je sledilo spontano
aplavdiranje publike. Od na-
stopajočih sta po virtuoznosti
nekoliko izstopala Alojz Kranj-
čan na baritonski tubi, ta je
sploh dajala osnovno barvo
sem skladbam, in seveda Rat-
ko Divjak - »ritem mašina slo-
venskega jazza«, kot ga je
predstavil eden od njegovih
soizvajalcev, oziroma »jugoslo-
vanskega jazza«, kot gaje ne-
mudoma in samozavestno do-
polnil sam Ratko Divjak - ki je
ves čas ritmiziral skladbe, ne-
pogrešljivo držal tempo, vmes
a izvajal kratke, na skladbo
uglašene solistične vložke, ki
so bili prava demonstracija vr-
hunskega jazz igranja bobnov.
Izkazala sta se tudi Dejan Pe-
čenko na klaviaturah (Yamaha
synthesizer) in Viktor Brezini
na električnem basu, kvartet
pa je ves čas deloval kot ubra-
na celota, brez forsiranja posa-
meznih instrumentov. Reper-
toar, kije obsegal priredbe kla-
sičnih jazzovskih skladb z ele-
menti funk-jazza, je bil dovolj
skrbno izbran, da so prišle do
izraza kvalitete vsakega posa-
meznega instrumentalista, po-
slušalcem pa je nudil dve uri
dobrega jazza. Na koncu kon-
certa je kakšnih osemdeset po-
slušalcev nagradilo ljubljan-
ske jazziste z dolgim aplavo-
zom, fantje pa so obljubili, da
bodo v celjski Mladinski klub,
med tako dobro publiko, še
prišli.
Za konec lahko organizator-
ju koncerta samo čestitamo za
brezhibno izpeljan večer, ki je
dai dogodku značaj prave kul-
turne prireditve.
TEO BIZJAK
Pohorski odred slavi

Učenci in delovni kolektiv
osnovne šole Pohorski odred
v Slovenskih Konjicah lk»do
danes ob 10. uri na proslavi
ob Dnevu republike postili
tudi 10-ietnico te celodnevne
osnovne šole s prilagojenim
programom. Na slavnostni se-
ji zbora delavc«v bo govoril
sekretar medobčinskega sve-
ta ZKS Celje, dx. Emil Roje
Ob tem sicer m^^hnem jubi-
leju se lahko osnovna šola v
Slovenskih Konjicah pohvali z
Velikimi dosežki. Največji je
brez dvoma ta, da so vse učen-
ce, ki so končali šolaiye, zapo-
slili, da imajo na šoli urejeno
prehrano, da dobro delujejo
krožki in da si 13 pedagoških
delavcev nenehno prizadeva.
bi se učenci tudi kasneje
^ar najlažje ujeli v življenje in
delo.
Na šoli izredno uspešno de-
|me šolska kmetijska zadruga
^ letos so učenci pridelali hra-
v vrednosti 180 tisoč dinar-
jev. Uspešni so tudi pri delu v
^^Iski hranilnici in čebelar-
skem krožku. Pri tem jim po-
•^agJUo tudi zunar\ji sodelavci.
iz Konusa, na primer in iz Pe-
karne Rogla. okI koder jih pri-
hajajo tamkajšnji delavci učit
peči kruh in pecivo. Delovne
organizacije imč^o veliko razu-
mevanje za zaposlovanje teh
učencev in njihovo vključeva-
nje v proizvoKlno prakso.
Letos je v šob 72 učencev in
pedagoški delavci upajo, da
bodo zaposlitev našU tudi ti.
Nekateri učenci so šolanje tudi
nadaljevah; 18 jih je končalo
šolo ozkega*profila, 7 jih šola-
nje nadaliuje še naprej in" to je
zanje, kakor za pedagoške de-
lavce šole Pohorski odred
izredno velik uspeh.
Na slovesnosti bodo podelili
tudi priznanja m plakete. Pla-
keto bo prejela delovna organi-
zacija Umor Zreče, ki je v tem
obdobju zaposlila največ učen-
cev iz te šole, in Milko Do-
maryko, svetovalec v pokoju.
Delovnim organizacijam, druž-
beno-političnim organizacijam
in posameznikom bodo podeh-
li grafike kot priznarya za nji-
hovo tvorno sodelovanje s
šolo.
MATEJA PODJED
Rekordno število krvodajalcev v Šempetru
Krajevna organizacija Rdečega
križa Šempeter je konec preteklega
tedna pripravila za Zdravstveni cen-
ter Celje. Oddelek za transfuzijo krvi,
krvodajalsko akcijo. Udeležba je bila
izredno dobra, saj se je akcije udele-
žilo 178 krvodajalcev, kar je največ
doslej. Nekateri izmed njih pa so nam
o svojem krvodajalstvu povedali ta-
kole:
Justi Robek: »Posebno dolgo med
krvodajalci še nisem, doslej sem dala
kri trikrat. V to druščino sem prišla
bolj po naključju, v službi smo se po-
govarjah, kdo bo šel in kdo ne. pa sem
se med drugimi odločila tudi jaz.«
Miha Zagoričnik: »Kri ds^cm že vr-
sto let, tokrat je bilo devetnajstič. Se-
denj sem se na to že tako navadil, da se
mi zdi, ko vidim vabilo, kar samo po
sebi umevno, da grem na akcijo. Tako
bo do takrat, ko mi bo dopuščalo
zdravje."
Valerija Amon: »To je zame prva
krvodajalska izkušnja. Priznati mo-
ram, da so me pred tem obhajali tes-
nobni občutki, sedaj, ko je mimo, vi-
dim, daje bil strah povsem odveč. Pre-
pričana sem, da bom poslej redna kr-
vodajalka.«
Franc Golavšek: »Sem referent za
krvodajalske akcije pri naši krajevni
organizaciji. Kri sem dal doslej že 43
krat, pa ne zato, ker sem referent, tem-
več zato, ker se mi je kot zdravemu
človeku to zdelo vedno prav in nujno,«
Franc Kučer: »Star sem 53 let in
med krvodajalci že zelo dolgo. Tokrat
sem dal kri petmštiridesetič. ponavadi
.se udeležim dveh akcij na leto. Zelo
sem zadovoljen, ker v naših vrstah vi-
dim tudi veliko mladih, ki so prvič na
akciji.« T. TAVCAR
8. STRAN - NOVI TEDNIK
28. .ii/UA-m^^ HBS
Moje prvo berilo
Ravnatelj Kulturnega centra Ivan
Napotnik v Titovem Velenju Marjan
Marinšek je vnet zbiratelj, prednjači-
ta pa zlasti dve področji: razglednice
Maksima Gasparija in prva berila.
Slednja so zdaj tudi razstavili in po-
menijo zanimiv pregled prvih beril s
katerimi se po vsem svetu spoznava-
jo tisti, ki prvič sedejo v šolske klopi.
Marjan Marinšek pojasnuje na-
stanek zanimive zbirke: »Vse skupaj
se je začelo, ko sem v šolskem letu
1946/47 prvič prestopil šolski prag.
Ljubezniva učiteljica Minka Hafner mi
je na klop položila Prvo čitanko, v ka-
teri so me privlačile lepe ilustracije,
igre pri spoznavanju skritih črk, začet-
ni pouk branja in pisanja ter seveda
lepe pesmice, ki jih znam še danes na
pamet. Ker so imeli moji trije bratje
različna prva berila, sem tudi njihove
knjige rad prelistaval in prerisoval iz
njih s tako silo, da so bile posamezne
podobe že skoraj izrezane iz njih. N^-
bolj sem »uničil« meni najljubšo čitan-
ko »Preljubo veselje, o kje si doma«, ki
jo hranim še danes in je bila pravza-
prav povod za moje kasnejše zbiranje
prvih beril.«
Za zbirateljsko strast Marjana Ma-
rinška izve Josip Vidmar...
»Ko sem že bil ravnatelj Kulturnega
centra Ivan Napotnik sem enkrat to
svojo strast zaupal takratnemu pred-
sedniku SAZU Josipu Vidmarju, ki je
bil večkrat gost naših petkovih kultur-
nih večerov. Povedal mi je, da tudi
akademik prof. dr. Janez Milčinski
zbira abecednike in prva berila iz ra-
zličnih držav. Tako sem pri svojem
nekdanjem profesorju s pravne fakul-
tete spoznal, da je lahko tako zbiranje
resna in zanimiva, skoraj znanstvena
zadeva.«
Pomembnejši mejnik v zbiranju
abecednikov?
»Prav gotovo leto 1983, ko sem v
Zagrebu zasledil razstavo začetnic iz
33 držav in v 56 jezikih, ki so jo pripra-
vili esperantisti Mednarodnega kultur-
nega centra v Zagrebu. Spoznal sem,
da z Milčinskim nisva edina, ki zbirava
te knjige. Avtorica razstave Judita
Rey-Hudeček pa mi je potem, ko je
zvedela za mojo zbirko in mojo zagna-
nost ter nato načrtno zbiranje tako do-
mačih kot tujih začetnic, velikodušno
ponudila vso njihovo zbirko pod edi-
nim pogojem - da bi kdaj skupaj raz-
stavljali. In smo že lani v Grazu v Av-
striji.«
Marjanu Marinšku pomagajo razUč-
ni prijatelji, ki imajo zbirateljsko
strast. Tako je po zaslugi dopisovanja z
učiteljem Jurisom Cibulisom iz Leto-
nije v Sovjetski zvezi, ki se ukvarja s
podobnim zbiranjem, dobil v dar 50
knjig iz raznih predelov Sovjetske zve-
ze v nekaterih zelo redkih jezikih.
Ob razstavi so izdali tudi lepo urejen
in ilustriran katalog (v njem so naslov-
nice prvih učbenikov na primer iz Ko-
reje, Gabona, Maroka itd.), ki gaje ure-
dila Milena Koren-Božiček. Katalog je
v štirih jezikih, stiskali pa so ga v 600
izvodih v REK Tiskarna Titovo Vele-
nje. To razstavo bi bilo treba videti
tudi v drugih krajih!
TONE VRABL
Razstava zanimivih prvih učbeni-
kov je v prostorih Kulturnega centra
Ivan Napotnik v Titovem Velenju,
odprta pa je samo še do konca no-
vembra.
Marjan Marinšek
Učbenik iz DR Koreje
likovne tvornosti
Likovni saion Ceiie orie novo brazdo v
svoiem snovanju
V Likovnem salonu v Ce-
lju bo od 5. 2Z. decembra
odprta razstava z naslovom
Utrinek slovenske likovne
tvornosti in s podnaslovom
Darilo za darilo. Pravza-
prav gre za posebno akcijo
Zavoda za kulturne priredi-
tve pod katerega okriljem
je Likovni salon, da bi vzpo-
stavili likovne vezi med
ustvarjalci in občinstvom
in da bi likovna umetnost v
Celju in širši okolici večji
meri kot doslej postala del
skupnega, delovnega in
osebnega vsakdana. Razsta-
va bo prodajna, na kateri
bodo zbrana dela dvaintri-
desetih slovenskih slikar-
jev, risarjev, grafikov in ki-
parjev, ki se bodo predsta-
vili s skupno 150 eksponati.
Da je do takšne razstavne
prodaje v Likovnem salonu
sploh lahko prišlo, je le-ta
moral dobiti posebno dovo-
ljenje kulturne skupnosti,
saj za to dejavnost doslej Li-
kovni salon ni bil registriran.
Kupec ali pa obiskovalec se
bo tako prvič soočal s toli-
kim izborom likovnih del re-
nomiranih profesionalnih li-
kovnih, umetnikov, med ka-
terimi jih je veliko z našega
območja. Izbor med likovni-
ki je naredil programski svet
Likovnega salona, ki je iz-
bral med že dozorelo ustvar-
jalno tvorbo do najmlajše ge-
neracije, ki si šele utira in
išče pot. Razstava nima na-
mena kritično poseči po ne-
kem obdobju ali sredini, po-
udarjati razvojnih tendenc
posameznih avtorjev ali sku-
pin, temveč želi podati le
ozek izsek podobe likovne
ustvarjalnosti našega prosto-
ra in trenutka.
V poplavi raznovrstnih
sumljivih komercialnih po.
javov, ko ljudje le stežka lo-
čijo pleve od zrnja in jim pro-
dajalci prodajo kar je pač tre-
nutno na voljo, seje pred Za-
vod za kulturne prireditve -
Likovni salon, aktualno po-
stavila še ena naloga: sveto-
vati in omogočiti nakup ka-
kovostnega umetniškega de-
la posameznikom in delov-
nim organizacijam za vsako
oko in marsikateri žep, saj je
večina cen zmernih. Vseka-
kor bo ta kulturna ponudba
dragocena priložnost za na-
kup darila v prednovoletni
nakupovalni mrzlici. Hkrati
pa bo to tudi priložnost za
kupca samega, saj so razsta-
vo podnaslovih: Darilo za
darilo. To pomeni, da bo
vsakdo, ki bo kupil umetni-
ško delo, dobil še darilo -
grafiko, sitotisk akademske
slikarke Jane Vizjak.
Poleg svetovanja ob naku-
pu pa bodo v Likovnem salo-
nu slike tudi okvirjali. To de-
lo bo opravljal Matjaž Arzen-
šek in je tudi dragoceni del
te kulturne akcije, kije prav-
zaprav zasnovana na pobudo
celjske likovne javnosti. V
Likovnem salonu so se na to
ogledno prodajno razstavo
dobro pripravili in se obrnili
tudi na psihologa Mira Kli-
neta, izdali so katalog z ime>
ni, predstavitvijo avtorjev in
cenami likovnih del.
MATEJA PODJm
Šalešicl grad je
treba ohraniti
Krajevna skupnost Ša-
lek v velenjski občini je
pred kratkim opozorila
pristojne organe, da ru-
ševine šaleškega gradu
čedalje bolj ogrožajo
prebivalce bližnjih hiš,
ki so postavljene pod
grajsko pečino.
Resnično, čas je na nek-
danjem šaleškem gradu
opravil svoje. Večina nje-
govih sten se je že davno
podrla, le mogočni več-
nadstropni stolp je doslej
še kljuboval razdiralne-
mu vplivu dežja, zmrzali
in drugim nevšečnostim.
Zdaj se je tudi ta začel se-
sipati, zidovje je zarastlo
ratlinje, iz sten poganjajo
drevesa, ki s svojimi ko-
reninami razdirajo vezivo
in razganjajo zidovje.
Zato se je na šaleškem
gradu pred kratkim mu-
dila strokovna komisija, v
kateri je sodeloval tudi
predstavnik spomeniške-
ga varstva iz Celja. Komi-
sija je ugotovila, daje sta-
nje razvalin kritično, saj
so mnoge stene že dobile
previsni značaj. Primerja-
va s starimi risbami in
starimi fotografskimi
posnetki je pokazala, da
je ocena domačinov pra-
vilna in da so potrebni ne-
ogibni Koraki, da se šale-
ški grajski stolp zaščiti.
Na srečo so na voljo na-
tančni tehnični posnetki
grajskih razvalin, ki so bi-
li izdelani pred leti in ki
bodo zdaj upoštev^oč
smernice spomeniškega
varstva, služili za izdelavo
statične sanacije gradu.
Pričakujemo, da skup-
na prizadevanja za rešitev
tega objekta ne bodo na-
letela na gluha ušesa, saj
si ni mogoče zamisliti Ša-
leške doline brez njenega
gradu, po katerem je že
pred davnimi stoletji do-
bila svoje ime.
Z. S.
Uspeia medobčinsica revija pevslcih zborov
Medobčinska revija pevskih zborov, ki sojo v Celju pripravili tudi kot prispevek k praznovanju
Dneva repubhke je zbrala 23 zborov z več kot 800 pevci, ki so se predstavili na dveh dobro
obiskanih koncertih. Revijo je ocenjevala komisija, ki je ugotovila napredek vseh zborov. Zlasti
veseli dejstvo, da na reviji ni bilo niti enega zbora, ki si sodelovanja ne bi zaslužil. Za slovensko
tekmovanje Naša pesem so bili predlagani ŽPZ Skladateljev Ipavcev - dirigent Franc Klinar,
MKZ Celje - dirigent Pavle Bukovac, MPZ Svoboda Šoštanj - dirigent Anka Verdnik, MPZ
ZdraviUšča Rogaška Slatina - dirigent Franc Plohi, APZ Boris Kidrič Celje - dirigent Dragica
Zvar, KMZ Celje - dirigent Vid Marčen in MPZ ŽPD F. Prešeren Celje - dirigent Edvard Goršič.
Na sliki Toneta Tavčarja je pevski zbor Enakost iz Mozirja.
ipavčevi hiši
l(uiturni
spomenilc
Na predlog Zavoda za
spomeniško varstvo bodo v
Šentjurju sprejeli odlok, s
katerim bodo rojstni hiši
skladateljev Ipavcev raz-
glasili za kulturni spo-
menik.
Obe stavbi sta zaenkrat še
v zasebni lasti, vendar pa v
okviru občinske kulturne
skupnosti potekajo dogovori
o odkupu ene izmed njih. Že
prihodnje leto naj bi stavba
postala last kulturne skup-
nosti, ki bi v njej uredila pro-
store za stalne ali občasne
razstave, muzej, prirejali bi
različne slovesnosti, eden iz-
med prostorov pa bi bil na-
menjen poročnim slovesno-
stim.
TC
2. revija
plesnih
slcupin
Občinska konferenca
ZSMS Žalec je pripravila v
kulturnem domu Žalec dru-
go revijo plesnih skupin
Pred polno dvorano so se
predstavile skupine Linea i2
Žalca, Natya iz Polzele, Sa-
nje iz Vrbja, Ljubezen in
Igen iz Celja, Plesna skupina
iz Trnave (na sliki), plesni
klub Titovo Velenje, Impala
akrobatski rock'n roU, in Vi-
deo ekspres iz ŠkoQe vasi'
Revija je pokazala, da so ne-
katere skupine že dosegle za-
vidljivo raven, vsi pa so n^
poti, da z vztrajnim delom
vajo dosežejo lepe us^he.
T. TAVČAB
KULTURNA SKUPNOST OBČINE
CELJE
. bo v skladu s 1. in 2. členom Pravilnika o
nagrajevanju umetniškega in zaslužnega dela na
področju kulture v občini Celje
NAGRADILA OB KULTURNEM
PRAZNIKU SLOVENSKEGA
NARODA 1985
kulturne delavce, ljubiteljska kulturna društva, sekci-
je in OZD s področja kulture
- za pomembne umetniške dosežke, objavljene, raz-
stavljene ali izvajane v obdobju zadnjih dveh let;
- za posebne uspehe pri odkrivanju, ohranjanju in
popularizaciji kulturnih vrednot v zadnjih dveh letih
in
- za posebno pomembno življenjsko delo na po-
dročju kulture.
Vabimo TOZD, KS DPO in društva ter posameznike,
da pošljejo ustrezne predloge z utemeljitvami odbo-
ru za nagrajevanje pri skupščini KSOC najkasneje do
28. 12. 1985 na naslov:
Kulturna skupnost občine Celje, Gregorčičeva 5/a.
28. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Sneg presenetil prevoznilce?
v vseh večjih smučarskih središčih so se prejšnji
teden vlečnice že zavrtele, vendar so jih ponekod, od
večjih centrov omenimo le Golte in Kope, tudi usta-
vili. Vzrok temu je bil predvsem slab obisk.
Nekajdnevno prekinitev obratovanja so zato izkori-
stili še za dodatne preglede naprav, tako da bi bili kar
najbolje pripravljeni na pričakovan obisk ob prazniku,
pa tudi v decembru, ko pričakujejo več smučarjev.
Med vzroki, da je bil obisk smučišč ob otvoritvi
sezone tako slab, je vsekakor tudi megleno in deževno
vreme, pa tudi to, da se v centrih še niso uspeli dogovo-
riti z Izletnikom glede prevozov na smučišča. Tako so z
obratovanjem vztrajali le na Celjski koči, kamor vozijo
avtobusi na rednih progah (a tudi te časovno ne ustre-
zajo smučarjem) in na RogU, kjer so se za prevoze
zmenili z zasebniki. Vsekakor velja, da je prvi sneg
presenetil upravljalce in prevoznike, saj niti danes, (v
torek), ne moremo sporočiti, ah bodo ob praznikih do
smučišč organizirani posebni prevozi s smučarskimi
avtobusi. Po informacijah sodeč bodo vsi centri med
prazniki odprti, vlečnice pa bodo pognali tudi na smu-
čiščih Gozdnik in Prebold, morda pa tudi v Libojah,
kjer so letos pripravili nekaj novosti in imajo zaradi
tega nekaj težav pri pridobitvi obratovalnega dovo-
ljenja.
R. PANTELIC

Po zgledu Kompasovega
poletnega počitniškega klu-
ba v Sutivanu na otoku
Braču bodo v tej turistični
agenciji organizirali v Lu-
čah ob Savinji tudi zimski
počitniški klub. V Lučah so
v ta namen že zakupili 80
postelj, v kraju pa so se do-
govorili tudi o ostalih obli-
kah ponudbe.
V okviru kluba v Lučah bo
posebej poskrbljeno za zaba-
vo gostov. Poleg tega, da je
poskrbljeno za rekreacijo na
400 metrov dolgem smuči-
šču z dvema vlečnicama, bo
šola odstopila telovadnico za
rekreacijo gostov, vsak večer
pa bodo imeli tudi glasbo v
živo. Tudi za prehrano go-
stov, ki bo organizirana v ok-
viru Zgornjesavinjske kme-
tijske zadruge in Penziona
Raduha je poskrbljeno, za ti-
ste, ki bodo to želeli, pa bo
organizirano tudi varstvo
otrok v lučkem vrtcu. Za pe-
stro zabavno in rekreacijsko
življenje bo skrbel poseben
Kompasov animator. Dnev-
no bodo tudi organizirani
prevozi na Golte.
Cene in pogoji letovanja
bodo znane v začetku pri-
hodnjega tedna, ko bodo pri
Kompasu pričeli tudi s pro-
pagandno aktivnostjo. Ob
tem je pomembno tudi dej-
stvo, da je po nedavno spre-
jetem dogovoru Gornje Sa-
vinjska dolina poleg Bleda
in Kranjske gore ena izmed
treh regij, kamor bo Kompas
vlagal tudi svoja sredstva za
izgradnjo novih turističnih
zmogljivosti.
RP
Končno legalizirana rekreacila?
Prea razpravo o načrtu ureditve Šmartinskega Jezera
Prihodnje leto bo v javni
razpravi prostorski izved-
beni načrt za ureditev
Šmartinskega jezera. Načr-
tovalci z Razvojnega centra
upajo, da bo sprejet, saj je v
njem res zajeto le tisto, kar
je potrebno za ureditev mi-
nimalnih pogojev za rekre-
acijo.
Načrt zajema le dve ob-
močji. V »ribiškem kotu« bi
legalizirali obstoječo kočo in
jo komunalno uredili. Drugi
prostor pa bi uredili ob pre-
gradi, kjer je opuščena Nivo-
jeva čolnarna in kopališče
ter na obstoječem parkiriš-
ču. Ob pregradi bi uredili ko-
pališče, prostor za shranjeva-
nje čolnov in surfov in ga tu-
di komunalno uredili.
Za pregrado pa bi odvzeli
še kakšen kos obdelovalnih
površin za dve teniški igrišči
in travnato površino za igre z
žogo. V kolikor bi našli inve-
titorja (nekaj časa seje govo-
rilo o Merxu), bi urediU tudi
prostor za kampiranje v goz-
diču nad kopališčem ter na
parkirišču. Tu bi zgradili tu-
di trgovino in recepcijo.
, Ta načrt z vso zgodovino
Šmartinskega jezera je na
petkovi okrogli mizi v klubu
kulturnih delavcev razgrnila
Smilja Presinger z Razvojne-
ga centra, ki je tudi nosilka
izdelave urbanističnega na-
črta za to področje. V razpra-
vi so sodelovali tudi člani
društva za varstvo okolja in
društva urbanistov, ki so da-
li pobudo za to okroglo mizo.
Vsi so se strinjali z ugoto-
vitvijo, da bodo, ne glede na
to ali bo tu organizirana re-
kreacija ali ne, Celjani navk-
ljub vsem prepovedim tega
ali onega (kopanja, parkira-
nja in še česa) hodili na
Šmartinsko jezero in se tu
rekreirali poleti (plavanje,
surfanje) in pozimi (spreho-
di, drsanje). To je namreč
najbližja izletniška točka, ka-
mor vsak Celjan lahko pride
tudi peš in se vsaj za nekaj ur
naužije svežega zraka.
Obiskovalcev bo celo vsa-
ko leto več, saj zadnja leta
nekateri celo kampirajo ob
jezeru. To pa je razumljivo
spričo vse dražje ponudbe v
turističnih središčih.
Kar ponuja Razvojni cen-
ter je resnično najmanj, saj
ne posega drugam kot tja,
kjer se je rekreacija »na čr-
no« najbolj uveljavila. Gre le
za to, da se z ureditvijo tega
območja zagotovi tako var-
nost obiskovalcev kot tudi,
da se jim v teh dragih časih
omogoči prijetno in koristno
preživljanje prostega časa.
Urbanisti so se več mese-
cev usklajevali s krajani,
gozdarji, krajinarji ter ribiči,
zato upajo, da bo s tem načr-
tom vendarle napravljen ko-
rak naprej pri ureditvi in na-
membnosti Šmartinskega je-
zera.
violeta v. einspieler
PLANINSKI
J(0TICEK
Zbor markacistov
v nedeljo je bil na Pa-
škem Kozjaku 12. zbor
markacistov Savinjske-
ga MDO. Kljub slabemu
vremenu so se ga udele-
žili planinci dvanajstih
planinskih društev naše-
ga območja.
Kako obnoviti pot čez
TURŠKI ŽLEB, kjer gre
slovenska planinska pot,
je bilo glavno vprašanje,
obravnavano na zboru.
Obnova te poti bo namreč
zahtevala veliko dela in
tudi denarja. Pribhžno
polovico sredstev naj bi
prispevala PZS, ostalo pa
bodo morala solidarno
prispevati planinska dru-
štva Savinjskega MDO.
Ogled poti bo 4. julija, ko
se bodo na osnovi razmer
lahko odločili tudi za mo-
rebitno Spremenjeno -
spodnjo traso.
V planinskih društvih
bo potrebno uskladiti tu-
di kartoteko planinskih
poti, s čimer bo dosežena
usklajenost med vodni-
kom in zemljevidom. Tu-
di to bo zahtevalo precej
dela. Stanje, v kakršnem
so poti na tem delu, je še
kar zadovoljivo, čeprav je
precej poti v gozdnem
predelu, kjer nastajajo
nove gozdne poti in izgi-
nj^o markacije.
Š. J.
Na Celjski koči pripravljeni
Zdravko Turnšek o letošnji sezoni
Upravljalcev smučišča na
Celjski koči letošnji prvi
sneg ni presenetil, saj se je
vlečnica na tem priljublje-
nem smučišču pričela vrteti
že v soboto. O tem, pa tudi o
novostih in cenah je nekaj
več povedal Zdravko Turn-
šek, direktor Celeie:
»Vlečnici bi lahko sicer
pognali že kak dan prej, a je
sneg z žledom to preprečil.
Drevesa ob vlečnici so se na-
mreč zaradi preobremenitve
z ledom nagnila na jekleno
vrv vlečnice, tako da smo po-
rabili dva dni, preden smo
napravo spet usposobili. Si-
cer pa smo s pripravami na
sezono lahko zadovoljni, ta-
ko da na Celjski koči ponov-
no pričakujemo dober obisk.
Tudi kadrovska zasedba je
letos dobra, saj smo za
upravljalca dobili izkušene-
ga delavca iz RTC Golte, pa
tudi vsi ostali delavci imajo
pri delu na vlečnicah dovolj
izkušenj, vsi pa imajo tudi
ustrezne izpite. Kljub temu,
da nam zaradi nemogočih ze-
meljskih del ni uspelo pre-
staviti Uniorjeve vlečnice na
vrh smučišča, smo z vsem
opravljenim zadovoljni. No-
vost na Celjski koči je tudi
nova okrepčevalnica ob
vznožju smučišča, kjer bomo
ponujali tople in hladne na-
pitke ter jedi.«
Cene, prevozi?
Cene po našem mnenju ni-
so previsoke, saj bodo mora-
li odrasli odšteti za celodnev-
no smučanje 500 in za pold-
nevno 300 din, otroci do štiri-
najstega leta pa za celodnev-
no vozovnico 300 in poldnev-
no 250 din. Na Celjsko kočo
redno vozita avtobusa ob
6.20 in 10. uri, kar pa ne bo
dovolj, zato se v okviru ma-
tične delovne organizacije
dogovarjamo, da bi na Celj-
sko kočo vozil vsak dan ob 9.
uri tudi smučarski avtobus.«
Upravljate pa tudi s smu-
čiščem na Golovcu?
»Na tem smučišču smo prvo
preizkušnjo uspešno opravi-
U že prejšnjo sredo, ko so na
Golovcu smučali učenci hu-
dinjske osnovne šole. Po-
trebno je le še malce več sne-
ga, da bo smuka še boljša.
Tudi cene vozovnic so do-
stopne. Za odrasle 350 in 250
din, za otroke do 14. leta pa
250 din za celodnevno in 150
din za poldnevno vozov-
nico.«
R. PANTELIC
Kviz o planinskih kočah
Planinski krožek osnovne šole Veljka Vlahoviča iz Celja
se je v akcijo Slovenija - moja dežela, vključil s kvizom
Planinske koče.
Kviz je vzbudil precej zanimanja med učenci in učitelji.
Sodelovala je skoraj polovica vseh učencev te šole, čeprav je
vseh članov planinskega krožka le sedemdeset.
Na oglasno desko na šoli so tri tedne zapored izobesili po
dvanajst fotografij planinskih koč. Tekmovalci so morali
ugotoviti kraj in ime koče. Za člane planinskega krožka to ni
bila težka naloga, saj so skoraj vse koče obiskali na svojih
rednih planinskih pohodih. Ostali pa so se morali posveto-
vati s sošolci, učitelji pa tudi pobrskati po literaturi.
Za vse, ki so pravilno izpolnili vprašalnike je Cinkarna
Celje, pokroviteljica krožka, ki ga vodi njihov delavec Adi
Vrečar, pripravila tudi privlačne nagrade in sicer eno do tri
dnevno bivanje v Logarski dolini. Kdo so nagrajenci pa je
odločil žreb, ki je bil na šoli v torek ob proslavi Dneva
repubhke.
Odprte planinske postojanke v
zimskem času
Julijske alpe: Erjavčeva koča na Vršiču, Dom v
Tamarju, koča Zlatorog v Trenti, koča v Krnici, Tri-
glavski dom na Kredarici (samo za prenočevanje),
Dom na Komni, Litostrojska koča na Soriški planini,
Dom Borisa Ziherla na Lubniku (do 13. 12., nato. bo
zaprt), Mihelčičev dom na Govejku. Dom na Gorope-
kah in Slavkov dom na Golem brdu.
Kamniško Savinjske alpe: Planinski dom na
Gospincu, Mozirska koča. Mengeška koča na Goba-
vici. Dom v Kamniški Bistrici bo do 14. decembra
zaprt zaradi dopusta.
Karavanke: Dom Pristava na Javomiškem rovtu in
Poštarski dom pod Plešivcem.
Pohorje: Štuhčev dom pri Treh kraljih. Mariborska
koča. Ruška koča. Ribniška koča. Koča pod Kremžar-
jevim vrhom. Koča na Kozjaku in dom na Paškem
Kozjaku.
Zasavje: Koča na Bohorju, Dorn v Gorah, Koča na
Kalu, Dom na Kumu, Dom na Šmohorju, Tončkov
dom in Jurkova koča na Lisci, Dom II. grupe odredov
na Jančah in Dom na Mrzlici.
Ostalo: Zavetišče Jelenk (PD Idrija), Dom na Svišča-
kih. Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih, Furlanovo
zavetišče pri Abramu.
Ob sobotah, nedeljah in praznikih pa bodo odprte
naslednje planinske postojanke: Dom na Smrekovcu,
Dom Kokrškega odreda na KaUšču, Koča na Loki pod
Raduho, Kostanjčeva koča na Dobriči, Dom na Zele-
nici (v smučarski sezoni bo odprt vsak dan). Dom na
Kofcah, Dom pod Storžičem, Zavetišče v Gozdu, Dom
na Menini planini. Domžalska koča na Veliki planini.
Koča na Rašici, Dom na Uršlji gori. Koča na Naravskih
ledinah. Dom pod Reško planino,_Koča na Kopitniku,
Koča dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini,
Tumova koča na Slavniku, Vojkova koča na Nanosu,
Pirnatova koča na Javorniku, koča na Hleviških plani-
nah. Koča na Planini (PD Vrhnika)^ Dragov dom na
Homu, Dom na Gori Oljki, Koča na Zavcarjevem vrhu
in Planinski dom v Novem svetu (PD Logatec).
Koča pod Bogatinom bo ponovno odprta od 28. 12.
1985 do 5. maja 1986, Dom na Uskovnici pa od 28. 12.
1985 do 11. marca 1986.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 1985
Prihodnie leto mlekarna brez izgub?
Dežnik družbenega varstva
daje vodstvu mlekarne v
Arji vasi sicer posebno težo
oziroma več manevrskega
prostora, pa bi mu mogli za-
radi tega verjeti. Toda tudi
na seji sveta občin celjske-
ga območja jih ni bilo veli-
ko, ki bi verjeli, da je po-
kritje izgube v višini 700
oziroma 800 milijonov di-
narjev (zakaj dve številki,
nam ni jasno!) že dokončna
rešitev za letos in bo mle-
karna že prihodnje leto ob
dobrem sanacijskem pro-
gramu (v teh dneh bodo tak-
šen celovit program objavi-
li) poslovala brez tekoče iz-
gube.
Odgovoriti je namreč treba
še prej, kako rešiti problem
pomanjkanja obratnih sred-
stev, ki jih primanjkuje kar ^
milijardo in sto milijonov di-
narjev, skupno je torej nadv-
se problematična številka
milijarde in 800 milijonov di-
narjev.
Res je nekdo od razprav-
Ijalcev bistroumno pripom-
nil, da bi se lahko veliko pre-
maknilo, če bi mleko podra-
žili za 20 dinarjev pri litru, pa
bi se nenadoma nabralo za
milijardo dinarjev. Svet ob-
čin je podprl mnenje, da ce-
na mleku res še zdaleč ni
ekonomska in se je, čeprav
ne konkretno, za takšno ce-
no zavzel. Vendar pa je v zve-
zi z reševanjem težkega fi-
nančnega položaja mogoče
poleg podražitve mleka na-
rediti še kaj. Resnici na ljubo
je treba priznati, da je vod-
stvu mlekarne uspelo izbolj-
šati organizacijo dela in zao-
striti delovno disciplino. Tu-
di osnovne tehnološke linije
so končane, prejšnji torek je
začela poskusno obratovati
linija za edamski sir, v ko-
merciali pa so se odločili za
agresivnejšo politiko.
Reprodukcijska sposob-
nost kmetijstva v sozdu
Hmezad je dobesedno na
psu, saj na primer kmetij-
stvo sozda razpolaga komaj s
tremi odstotki obratnih sred-
stev. Tudi sisovskega denar-
ja (območni sis za preskrbo)
in iz skladov občin je prema-
lo, v banki pa pravijo, da pri
izgubah zaradi obresti ne gre
za bančne obresti, ker je sa-
mo obresti interne banke
sozda za 650 milijonov dinar-
jev, da so mlekarni že fiksira-
h obresti iz let 1982 in 1983
na 16 odstotkov in, da pač
največ, kar lahko naredijo,
naredijo pri tečajnih razlikah
(»žal«, seje izredni zbor ban-
ke pred dnevi odločil, da ne
»gasi« samo v kmetijstvu,
ampak tudi v kovinsko pre-
delovalni industriji).
Dejstvo je, da je mlekarna
sposobna predelati več mle-
ka, da je treba čim več izdel-
kov na višji stopnji predela-
ve (tudi na višji cenovni
stopnički). Seveda je več
mleka povezano s celovito
kmetijsko oziroma živinorej-
sko politiko, ki bo spodbuja-
la privez telet in ne obratno
(kar se na Šmarskem že do-
gaja) - skratka, večjo pride-
lavo mleka, za kar se samo
krave ne bodo odločale, am-
pak kmetje.
Da ne bomo pogrevaU
stvari okrog pure-pack em-
balaže, je bilo slišati na seji
sveta občin, pa bi morali v
mlekarni vsekakor resno
razmisliti, kako kakovost te-
ga mleka dvigniti na raven
alpskega, da bo distribucij-
ski radij večji, na primer 500
kilometrov.
Svet občin je dosedanje sa-
nacijsko ukrepe in načrte
mlekarne podprl, se zavzel
za povečanje cen mleku (naj-
več za 10 dinarjev pri litru)
ter obljubil vso pomoč pri
sanacijskih aktivnostih mle-
karne ter obeh sozdov, Hme-
zada in Merxa.
MITJA UMNIK
Na seji sveta občin celjske-
ga območja je prevladalo
mnenje, da mlekarna
predvsem potrebuje celovit
in dolgoročen sanacijski
program, v katerem bi mo-
rala biti nakazana tudi dol-
goročna rešitev oziroma za-
gotavljanje obratnih sred-
stev.
Z več znanja v
tržnost
v sozdu Merx želijo
svojim kmetom koope-
rantom posredovati več
znanja, saj se zavedajo,
da je le tako mogoče iz
zemlje potegniti Več ozi-
roma povečati tržnost
pridelave in prireje.
Posebna skupina v soz-
du pripravlja poseben
izobraževalni program za
kooperante, v njej pa so-
delujejo poleg strokov-
njakov Zavoda za živino-
rejstvo in veterino Celje
še predstavniki Kmetij-
skega izobraževalnega
centra in pospeševalci iz
domačih zadružnih kme-
tijskih organizacij.
Čeprav se sozd Merx
ukvarja pretežno z bla-
govnim prometom, pa
postaja njegovo kmetij-
stvo s približno 3.000
kmeti kooperanti vse po-
membnejše. Tako pride-
lajo v sozdu Merx v ko-
operacijski proizvodnji
1250 ton pšenice, vzredijo
8000 pitancev. 4600 praši-
čev, 371 ton brojlerjev in
namolzejo 14 milijonov li-
trov mleka.
UM
Kmetijska politika po koščkih
Temeljno sporočilo s seje sveta občin je bilo, da je
nemogoče pristajati na kmetijsko politiko po košč-
kih, po občinah in območjih, saj je še republiški
okvir premajhen.
Ko so se odločali za naslednje srednjeročne usmeri-
tve območnega sisa za preskrbo in proizvodnjo hrane,
so se zavzeli za poenotenje stopenj z občinskimi skladi
za pospeševanje kmetijstva.
Svet občin pa je poleg najbolj zajetne razprave o
kmetijstvu podprl družbeni dogovor o nadaljevanju
modernizacije celjske bolnišnice do leta 1990 in samo-
upravni sporazum o temeljih plana SIS za preskrbo
prebivalstva občin celjskega območja, tudi za nasled-
nje srednjeročno obdobje.
Zavzel se je tudi, da se iz dohodka LB, Splošne
banke Celje namensko izdvoji 300 milijonov dinarjev
za modernizacijo bolnišnice.
UM
350 ion medu v izvoz
Hmezadova delovna organizacija Čebelar-
ska zadruga je letos odkupila v Sloveniji
petkrat manj medu kot ob dobrih letinah.
Temu je kriva predvsem lanska zima, ki je
precej razredčila čebelje panje, zaradi poze-
be pa so tudi gozdovi medili mnogo manj
kot sicer, ponekod pa sploh ne. Tako je bilo
gozdnega medu, ki ga v Sloveniji naberejo
največ, le nekaj ton.
O letošnji letini pri Čebelarski zadrugi
nam je vodja proizvodnje Ladislav Gmajner
povedal med drugim tudi tole: »Vrzel, ki je
nastala zaradi slabe bere gozdnega medu,
smo poskušali zapolniti z odkupom akacije-
vegu medu, ki je značilen za južne predele
Jugoslavije. Odkupih smo ga okrog 300 in
skoraj v celoti smo ga izvozili v Italijo. Tudi
sicer precej medu izvažamo, čeprav so krite-
riji na tujih tržiščih zelo strogi, cene pa do-
kaj nizke.«
Poleg akacijevega, gozdnega in cvetlične-
ga medu točijo tudi med oljne repice in
sončnic. Na sliki: V soboto so pripravili in
odposlah v Italijo 22 ton medu.
T. TAVČAR
Dežurstva trgovin v regiji
CELJE: V petek, 30. novembra bosta
od 7. do 11. ure odprti pekarna Štručka
in Stojnica ter od 12.30 do 15. ure kiosk
pri bolnišnici.
V nedeljo, 1. decembra pa bodo od 7.
do 11. ure odprte naslednje Merxove sa-
mopostrežne trgovine Soča, Gaberje in
marketi: Ljubljanska, Dolgo polje, Hu-
dinja, Ostrožno, Lipa Štore, Vojnik - ži-
vila in Vitanje živila. Dežurale bodo tudi
Centrove samopostrežne trgovine in si-
cer Otok v Trubarjevi ulici, Sedmica v
Ul. 29. novembra, samopostrežba v Can-
karjevi ulici. Solidarnost na Lavi, Ložni-
ca ob Ljubljanski cesti in Rio v Prešer-
novi ulici.
DEŽURNE TRGOVINE ŽALEC: Vžal
ski občini bo'do dežurale trgovine Sa-
vinjskega magazina v nedeljo od 7.30 do
11.30 ure, in sicer samopostrežba v Žal-
cu, blagovnica v Petrovčah, Šempetru,
Preboldu in na Polzeli ter samopostrež-
ba na Vranskem.
ŠENTJUR: V šentjurski občini bo v
nedeljo, 1. decembra od 7. do 10. ure
odprta samopostrežba Kmetijskega
kombinata.
ŠMARJE: V šmarski občini bodo 1.
12. dežurne trgovine od 8. do 11. ure in
sicer v Šmarju samopostrežba Oskrba, v
Rogaški Slatini samopostrežba Prehra-
na in market Jelka, samopostrežba v
Rogatcu in Market v Kozjem.
SLOVENSKE KONJICE: V konjiški
občini bo v Slovenskih Konjicah v nede-
ljo od 7. do 10. ure odprt Market, v Zre-
čah od 8. do 11. ure samopostrežba in v
Ločah v dopoldanskih urah Pekarna.
MOZIRJE: V mozirski občini bo v
Mozirju v nedeljo, 1. 12. od 8. do 10. ure
dežurna Blagovnica Mozirje, v Nazarjah
pa Trgovinski dom, delovne organizaci-
je Savinja.
TITOVO VELENJE: V Velenju bodo v
nedeljo, 1. 12. od 7. do 11. ure dežurale
Erine trgovine in sicer Tržnica, Market,
Prehrana, Preskrbovajnica z mesnico.
Živila in PE Hrana. V Šoštanju bo odpr-
ta Merxova trgovina Živila od 7. do 11.
ure.
LAŠKO: V času praznikov bodo v ob-
čini Laško dežurale naslednje trgovine:
za področje Laškega bosta 1. 12. od 7.30
do 10. ure odprti samopostrežni trgovini
Izbira v Laškem in Samopostrežba De-
bro, v Rimskih Toplicah bo odprta trgo-
vina Market Rimske Toplice prav tako
od 7.30 do 10. ure, za področje Radeč pa
Market v Radečah od 7. do 10. ure. 1.
decembra bo v Laškem od 6. do 10. ure
odprta tudi prodajalna s kruhom pri Pe-
karni.
28. NOVEMBEB 1985
NOVI TEDNIK-STRAN 11
onesnažen zrak ogroža naše zdravle
nel Celia le tako onesnažen, tla nI primeren za Hlvanle
Proučevanje posledic onesnažene-
ga zraka na zdravje prebivalcev Ce-
lja je dalo zastrašujoče zaključke.
2rak v starem mestnem jedru, indu-
strijskem predelu Gaberja, območju
tovarn Emo, LIK Savinja in Cinkar-
pa ter predel Štor je bil v času razi-
skave tako močno onesnažen, da je
ogrožal zdravje prebivalcev in so za-
to ta predel označili kot neprimerne-
ga za bivanje. Tudi v predelih mesta
2 novimi stanovanjskimi soseskami
Otok, Lava, Nova vas in Hudinje je
bil zrak prekomerno onesnažen, a po-
goji za življenje so bili še dopustni.
V Celju so se lotili študije vpliva
onesnaženosti zraka na kronične
pljučne bolezni v okviru raziskovalne-
ga projekta »Model sanacije ozračja v
urbani kotlini«. Razlog je bil preprost
- močno poslabšanje ekoloških raz-
mer v Celju, pjedvsem onesnaženost
zraka in vode. Študija je potrdila pred-
videvanja in ponudila dokaze za vzro-
ke in posledice onesnaževanja, poma-
gala pa je k spoznanju, da pozvroča
zanemarjanje čistosti okolja vsem ne-
popravljivo škodo in s tem sprožila, še
zlasti v združenem delu, prve premike
k izboljševanju razmer.
V letu 1982 so v Celju in okolici na
131 mestih merili koncentracije žve-
plovega dioksida in dima ter zasledo-
vali stopnjo onesnaženosti zraka z or-
ganskimi snovmi, vodikofluoridi in
dušikovimi oksidi. Merili so tudi mete-
orološke vplive. Ugotovili so, da biva
na območju, kjer so povprečne meseč-
ne koncentracije žveplovega dioksida
nad 0,32 mg na kubični meter 24.659
prebivalcev (območje A), na območju,
kjer so koncentracije med 0,16 do
0,31 mg žveplovega dioksida pa 26.270
prebivalcev (območje B). Vrednosti
pod 0,15 mg žveplovega dioksida na
kubični meter, ki po merilih Svetovne
zdravstvene organizacije zdravju ne
škodijo, niso zabeležili.
Po podatkih dispanzerja za pljučne
bolezni v Celju živi na obeh območjih
492 bolnikov s kronično obstruktivno
pljučno boleznijo. Na bolj onesnaže-
nem območju A jih živi 62 odstotkov
(303), na manj onesnaženem pa 38 od-
stotkov (189). Na območju A je opazno
kopičenje obolelih v starosti 51 do 60
in 61 do 70 let, medtem ko je razpore-
ditev bolnikov v območju B enako-
merna. Zaradi poslabšanja osnovne
bolezni se je v letu raziskave javilo v
dispanzerju 187 bolnikov. Z območja
A se jih je javilo 4,4 na 1000 prebival-
cev, z območja B pa 2,3. V času največ-
jega onesnaženja (februar, marec, april
1983) se je javilo zaradi poslabšanja
bolezni 71 bolnikov (43 odstotkov). Z
območja A jih je bilo 49, z območja B
22. Ugotovili so. da je kronično ob-
struktivno pljučno obolenje najbolj
razširjeno v starostni skupini 61 do 70
let (69 na tisoč prebivalcev). V skupini
71 do 80 let je bolnih le 28 na tisoč
prebivalcev, to znižanje pa pripisujejo
deloma povečani umrljivosti v prejšnji
skupini, ker je verjetno onesnaženost
zraka tudi »pomemben pospeševalec
umrljivosti«.
Največje razlike so v pogostnosti
obolenj v starostni skupini 51 do 60 let.
Na območju A jih je 67 na 1000 prebi-
valcev, na območju B pa le 20. Na ob-
močju A zboli za kronično obstruktiv-
no pljučno boleznijo 15,1 moških na
tisoč prebivalcev, na območju B samo
7,5. Pri ženskah so ugotovili pomemb-
no razliko v obolevanju za astmo, s^
na območju A zbolijo 2,1 na tisoč pre-
bivalcev, na območju B pa samo 0,8.
Zanimiv je še podatek (vsi podatki so
iz raziskovalne naloge Vladimir Majer
in sodelavci: Vplivi onesnaženega zra-
ka na kronične pulmonalne bolezni v
občini Celje, in članka Braneta Mež-
narja v brošuri ob 60 letnici dispanzer-
ja za pljučne bolezni in TBC Celje:
»Pomen in vloga DBP pri proučeva-
nju posledic onesnaženega zraka na
zdravje prebivalcev Celja), da je v am-
bulantah osnovnega zdravstva občine
Celje v letu raziskave iskalo zdravni-
ško pomoč zaradi kroničnega bronhi-
tisa 38 odstotkov več bolnikov, kot bi
teoretično pričakovali (2399 bolnikov
v treh mesecih, od tega 600 prvih obi-
skov namesto pričakovanih 345).
Resda so med prebivalci na območ-
ju A in B razlike v starosti in gostoti
naseljenosti, medtem ko domnevajo,
da je število kadilcev približno enako
(med registriranimi bolniki jih je na
območju A 42 odstotkov, na območju
B pa 41 odstotkov), vendar razlike niso
tolikšne, da bi lahko tako odločujoče
vplivale na pljučna obolenja. Krivec je
očitno onesnažen zrak. To pa zahteva
tako dodatne raziskave, ki bi odgovo-
rile na še odprta vprašanja vpliva
onesnaženja na zdravje in življenje lju-
di kot predvsem prizadevanja vseh, da
onesnaženost zmanjšajo.
MIDENA B. POKLIC
TEDNIKOV INTERVJU
Če ima delegat
občutek nemoči
z delegatskim obdobjem,
ki se izteka, v občini Šmarje
pri Jelšah ne morejo biti za-
dovoljni. Pogosto nesklepč-
ne skupščine samoupravnih
interesnih skupnosti, dele-
gatsko mrtvilo na zaseda-
njih občinske skupščine, že
to je dovolj za temeljite
analize, kaj je bilo v obdob-
ju, ki se izteka, narobe. Zato
so se toliko bolj resno lotili
priprav na skupščinske vo-
litve, ki so pred vrati. O tem
smo se pogovarjali z Milko
Dobrave, sekretarko občin-
ske konference Socialistič-
ne zveze Šmarje pri Jelšah.
Evidentiranje možnih
kandidatov za sprejem
delegatskih dolžnosti še
ni končano. Kako oce-
njujete dosedanji potek
priprav na volitve?
Do konca septembra smo
evidentirali okoli 3200 kan-
didatov, izvolih pa bomo
okoli 2900 delegatov. Evi-
dentiranje še teče, s to fazo
bomo zaključili koncem no-
vembra. Računamo, da bo ta
številka še višja.
Lahko izpostavite ka-
tero od vsebinskih vpra-
šanj?
Gre za to, da smo imeli v se-
danjem delegatskem obdob-
ju precej težav s sklepčnost-
jo skupščin, zato prihaja do
teženj po racionalizacijah:
po zmanjševanju števila čla-
nov delegacij, po združeva-
nju delegacij in podobno. Za
zmanjševanje števila dele-
gatskih mest v skupščinah
samoupravnih interesnih
skupnosti se zavzemajo zla-
sti v združenem delu. Mi
smo te pobude upoštevali,
pripravili predloge v tem
smislu.
Je to pravi oziroma
edini način za bolj učin-
kovit sistem delegatske-
ga življenja v občini?
Zavedamo se, da učinkovi-
tost delegatskega sistema ne
bomo mogli rešiti le na ta
način, ampak z bolj vsebin-
skim delom, z usposablja-
njem delegatov, z bolj odgo-
vornim kadrovanjem. Zato
smo tudi priprave na volitve
pričeli na osnovi ocene dose-
danjega delovanja delegat-
skega sistema v občini.
S čim niso bili zado-
voljni v delegatski bazi?
Na primer z delegatskimi
gradivi, vnaprej pripravljeni-
mi in brez variantnih predlo-
gov. Delegati imajo občutek,
da nimajo dovolj možnosti
vplivati na odločitve, bojijo
se spopadati s strokovno
usposobljeno službo. Tu je
še velik problem nepoveza-
nosti delegacij z bazo, s sa-
moupravnimi organi, kar
zmanjšuje občutek pripad-
nosti in odgovornosti dele-
gatov za delegatsko delo. Po-
nekod so delegati tudi pre-
malo usposobljeni, kar se da
pripisati neuspelemu izobra-
ževanju, ki smo ga organizi-
rali. Včasih je vzrok tudi ne-
ustrezno kadrovanje, do ne-
ke mere pa še ekonomski po-
ložaj.
Rekli ste, da ste z dose-
danjim  evidentiranjem
zadovoljni. Gre pri tem
le za zadovoljstvo ob šte-
vilu evidentiranih mož-
nih kandidatov?
V  postopku   evidentiranja
ocenjujemo, da je, razen red-
kih izjem, povsod prisoten
odgovoren pristop, tako pri
evidentiranju za člane te-
meljnih delegacij, kot za no-
silce vodilnih delegatskih
dolžnosti v občini. Je pa res,
da opažamo poseben pristop
pri evidentiranju za delegat-
ska mesta v občinski skupš-
čini. Tu namreč izbirajo bolj
izkušene ljudi srednjih let,
manj je evidentiranih žensk
in mladih ljudi.
Na vrsti je postopek
kandidiranja. Obstaja
bojazen, da bodo eviden-
tirani odklanjali delč-
gatske dolžnosti oziroma
funkcije?
Aktivisti na terenu ocenju-
jejo, da v postopku kandidi-
ranja ne bo šlo brez težav,
ker občani ne bodo radi
sprejemali delegatskih dolž-
nosti. Ne toliko zaradi dose-
danjih slabosti delovanja de-
legatskega sistema ali zaradi
subjektivnih vzrokov, am-
pak tudi zaradi občutka ne-
moči ali nezaupanja v druž-
benopolitično oziroma dele-
gatsko delo. Od sedanjih de-
legatov je cesto slišati ocene,
češ da nimajo dovolj vpliva,
kadar gre za razreševanje
problematike, kije povezana
z zadovoljevanjem interesov
občanov na določenih po-
dročjih. Konkretno omenja-
jo neurejene razmere, skrha-
ne samoupravne odnose na
področju PTT, nejasnosti v
kooperantskih odnosih, pro-
bleme na področju preskrbe
in podobno.
Ali evidentirani možni
kandidati vedo za to, da
so evidentirani?
Ne, vsaj vsi ne. Postopek
evidentiranja poteka brez
pristanka evidentiranih, zato
gre zlasti za odgovoren pri-
stop tist,-.h, ki evidentirajo.
Da predlagajo takšne ljudi,
ki so se s svojim delom že
izkazali, v katere bodo imeli
zaupanje. Res pa je, da bodo
nastopile težave takrat, ko
bo treba podpisovati izjave
za kandidaturo.
Šele praksa bo pokaza-
la, koliko ste bili v pri-
pravah na volitve zares
uspešni. Koliko odgovor-
nosti pri tem prevzema
Socialistična zveza v ob-
čini?
Naši organi, koordinacij-
ski odbor za kadrovska vpra-
šanja, volilna komisija, pred-
sedstvo občinske konferen-
ce SZDL, so redno spremlja-
li in ocenjevali potek priprav
na volitve, seveda v sodelo-
vanju z občinskim sindikal-^
nim svetom. Opozarjali so na'
probleme, slabosti, bili ne-
nehno na terenu, tako da lah-
ko upamo, da bo delegatska
slika v prihodnjem obdobju
lepša. Res je, da je Sociali-
stična zveza glavna nosilka
akcije in odgovornosti, res
pa je tudi, da bi morali del
bremena prevzeti tudi v de-
legatski bazi: skupščine kra-
jevnih skupnosti, delavski
sveti pa tudi strokovne služ-
be v občini in v združenem
delu.
MARJELA AGREŽ
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CELJČ,
Enodnevni zaslužek so od 15. do 21. novembra prispevali:
OBČINA CELJE
ŽTO Maribor, TOZD za vleko MB enota Celja 40.450,00
Ježovnik Ferdo, Teharje 68 2.200.00
Fotolik Celje 153.998,00
Gorečan Franc, Socka 61. Strmec 5.000,00
Založba obzorja Maribor 28.089,00
Prevozništvo Celje 396.382,00
PSO Avtotehnika Celje , 57.417,00
Klinar Marko, ključ. Vrunčeva 14, enodn. zasl.
delavcev in obrtnika 12.578,00
Emo Celje TOZD Kontejner 350.769,00
Emo Celje TOZD Posoda 2.048.883,00
Emo Celje TOZD Odpreski 180.824.00
Emo Celje TOZD Orodjarna 258.198,00
Emo Celje TOZD Frite 149.222,00
Emo Celje TOZD Vzdrževanje 419.561,00
Emo Celje TOZD Erc 68.396,00
Emo Celje TOZD Kota 311.095.00
Emo Celje DSSS 1.127.801.00
Emo Celje TOZD Servis 112.411.00
Klima Celje, razlika enodnevnega zaslužka 1.279.851,00
LB Celje prisp. od SIS iz OD 153.819,00
Etol-IFF Celje 1.273.709.00
Kovinotehna TOZD Veleprodaja 964.949.00
Kovinotehna TOZD Tehnična trgovina 779.044,00
Kovinotehna TOZD Ingeniring 92.134,00
Kovinotehna TOZD Skladišče in transport 724.776,00
Kovinotehna TOZD AOP 133.600,00
Kovinotehna TOZD Zunanja trgovina 471.599,00
Kovinotehna DSSS 809.342,00
OBČINA ŽALEC
Kline Marjan, Petrovče 231, enodn. zasl. del. 5.280.00
Čremožnik Milan in Lorber Božena, enodn. zasl. obrtn.
6.000,00
Čremožnik Milan in Lorber Božena, enodn. zasl. del.8.289,00
OBČINA ŠMARJE
Kužner Jože. gradb. meh. Buče 1.800.00
LI BOHOR TOZD Lesna oprema Mestinje 762.772,00
Dorn Emil, elektroinšt. R. Slatina 1.800,00
Žerak Avgust, mizar Rogatec 1.400,00
ZG TTG Ljubljana TOZD Atomske toplice Podčetrtek
170.840,00
Iskra lEZE FERITI Ljubljana    , 208.784,00
Lorber Jože, sodar Predenca 34, Šmarje 1.200,00
Cepin Justina, izdelava kravat, Bistrica ob Sotli 1.800,00
Stojnšek Franc, avtoprevoz. Rogatec 1.800,00
Keršič Slavko, inst. Cesta na Boč 5 R. Slatina 1.200,00
Habjan Renata, poliuretan sist. Šmarje 51
enodn. zasl. od del. . 5.000,00
špoljar Ljudevit prod. z. enodn. zasl. za Špoljar
Jožico Rogatec 1.200,00
Spoljar Ljudevit, prod. z. Rogatec 1.800.00
Strašek Franc, grad. meh. Stranje 2, Šmarje 1.800.00
Steklarna B. K. TOZD del. restav. R. Slatina 48.242,00
Steklarna B. K. DSSS R. Slatina 564.406,00
Steklarna B. K. OZD Osnovna izdel. R. Slatina 1.525.456,00
Steklarna B. K. TOZD Obdelava R. Slatina 358.823,00
Steklarna B. K. OZD Serv. dejavnost R. Slatina 211.779,00
Steklarna B. K. TOZD Kristal R. Slatina 1.056.831,00
Steklarna B. K. TOZD Dekor Kozje 542.525,00
Staroveški Edvard, gost. Podčetrtek 37 1.400.00
Staroveški Edvard, gost. Podčetrtek 1.538.00
Stravs Milka. gost. Zadrže Ib Šmarje 1.400,00
Ribič Jože, avtoprevoz. Pristava 1.800,00
Šelekar Anton, mizar Podčetrtek 1.200,00
Kunej Bojan, kovač, Bistrica ob Sotli 1.200,00
Verbek Slava, fotograf R. .Slatina 1.200,00
Škorjanc Jože, avtoprevoznik Šmarje 1.800,00
Sevšek Janez, ključ. Šmarje 1.800,00
Mrkša Štefka, frizer Tekačeva 6, R. Slatina 1.800,00
Mrkša Štefka, enodn. zasl. del. 4.501,00
Novak Ivan in Marija, Stranje 13, enodn. zasl. o. d. 14.630,00
Gobec Janez, optik, Celjska 4a, R. Slatina 2.200,00
Krašovec Erih, Sotelska 8, R. Slatina 1.800,00
Kamenšek Anton, Cvetlični hrib 12, R. Slatina,
enodn. zasl. obrt. in del. 6.800,00
OBČINA LAŠKO
Zelič Danica, Rimska cesta, enodn. zasl. od del. 2.664,00
Zelič Danica, Rimska cesta, enodn. zasl. od obrtnika 1.836,00
TIM Laško 2.133.589,00
OBČINA SLOVENSKE KONJICE
LIP 641.064,00
Kovinar Vitanje 148.303,00
Arbajter Konrad, ključ. Draša vas Loče 7.846,00
OBČINA ŠENTJUR
TOLO Šentjur, dopl. enodn. zasl. 39.988.00
OBČINA MOZIRJE
ELKROJ Mozirje, TOZD Konfekcija Mozirje 757.126,00
ELKROJ Mozirje DSSS_191.670,00
SKUPAJ VPLAČANO DO 21/11-1985 127.078.044,50
REKAPITULACIJA PO OBČINAH
CELJE 68.036.601,00
ŽALEC 20.157.751,50
ŠMARJE 12.909.070,00
LAŠKO 10.210.432.50
SLOVENSKE KONJICE 6.875.795,00
ŠENTJUR 4.403.691,00
MOZIRJE 4.207.109,50
VELENJE 176.952,00
SEVNICA_100.642,00
127.078.044,50
OPOMBA:
Z dopisom nas je Železniška transportna organizacija Celje
obvestila, da je s prispevkom TOZD za transport Celje zak-
ljučena aktivnost združevanja enodnevnega zaslužka delav-
cev za modernizacijo bolnišnice Celje. Ker pa je bilo v
Novem tedniku dne 26. 9. 1985 objavljeno skupno nakazilo
za 4 TOZD-e, sedaj na željo delavcev objavljamo prispevke
po TOZD-ih, kakor so nas zaprosili:
1. TOZD Promet Celje 952.069,00
2. TOZD Transport Celje 572.707.00
3. TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje 452.676,00
4. TOZD za upravljanje in vzdrž. SV in TK naprav Celje
75.205,00
5. DSSS ŽITO Cejje_87.795,00
Skupaj: 2.140.452,00
12. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 198!i
Delovni ljudem in občanom občine Celje
čestitamo za Dan republike j
Občinska konferenca ZKS, Celje
Občinska konferenca SZDL, Celje
Občinski svet ZSS, Celje
Občinski odbor ZZB NOV, Celje
Občinska konferenca ZSMS, Celje
Skupščina občina Celje
Izvršni svet skupščine občine Celje
IZ 2IVUENJA IN DELA DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH
V OBČINAH REGIJSKEGA SKLADA ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE
Plodno delo In rastoče težave
v celjski občini so pred petimi leti usta-
novili osnovno organizacijo Zveze sindi-
katov za delavce, zaposlene pri obrtnikih.
Danes je vanjo vključenih 58 odstotkov
delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Malo v
primerjavi s članstvom v združenem delu,
veliko v primerjavi s članstvom delavcev
pri obrtnikih drugod v Sloveniji. Po petih
letih ugotavljajo, da je bilo doslej oprav-
ljeno delo obširno in učinkovito, vendar
nekaterih starih težav še niso razrešili, po-
javljajo pa se tudi nove.
Uspešno s stanovanji
Delavcev, zaposlenih pri obrtnikih v celj-
ski občini, je bilo septembra 728, delah pa
so v 308 obratovalnicah. Najbolj pogosta
težava teh delavcev je bila ob ustanovitvi
osnovne sindikalne organizacije pomanjka-
nje stanovanj in možnosti za pridobitev. Če-
prav je kolektivna pogodba že od leta 1972
predvidevala združevanje sredstev za stano-
vanjske potrebe delavcev pri samoupravnih
stanovanjskih skupnostih, tega denarja spr-
va niso združevali, v letih 1976 do 1978 pa ni
bilo jasno, koliko je sploh združenega de-
narja. V letu 1979 je osnovna sindikalna or-
ganizacija skupno s samoupravno stano-
vanjsko skupnostjo oblikovala pravilnik, ki
je opredelil način uporabe združenih sred-
stev. Delež stanovanjske skupnosti je bil pri
tem pomemben, tako kot tudi v naslednjih
petih letih pri neposrednem reševanju sta-
novanjskih potreb delavcev pri obrtnikih.
Podatki o uspešnem reševanju stanovanj-
skih potreb delavcev so zgovorni. V letu
1984-1985 je dobilo 17 delavcev solidarnost-
na stanovanja, z nakupom in s pomočjo sta-
novanjske skupnosti pa so rešili še 9 pro-
šenj. Letos so preko splošnega stanovanj-
skega fonda zagotovili že 12 stanovanj, 19
delavcem pa so razdelili kredite za gradnjo
v višini 1,5 milijona dinarjev.
Uspešno reševanje stanovanjskih potreb
v preteklih letih je omogočilo, da lahko se-
daj prošnje za stanovanja rešujejo sprotno.
Vendar obeti za naprej vseeno niso dobri. V
stanovanjskem fondu se letno zbere 14 miU-
jonov dinarjev. Ob rastoči ceni kvadratnega
metra stanovanja je to vse manj. Lani je na
primer v Celju stal kvadratni meter 57.000
dinarjev, letos že 97.000 dinarjev. Ker delav-
ci potrebujejo predvsem dvosobna stanova-
nja to pomeni, da ni več mogoče kupiti niti
dveh (eno stane preko 5 milijonov dinarjv,
denar pa je potreben še za kredite). Bojazen,
kako bo šlo naprej zaostruje tudi podatek,
da so doslej v občini v dveh letih zgradili po
100 solidarnostnih stanovanj, v letih
1985-1986 pa jih bodo le polovico. Ob tem
pa postajajo za večino delavcev nova stano-
vanja predraga. Rešitev je, kot kaže, samo
ena - zvečati prispevno stopnjo za stanova-
nja in zbrana sredstva vlagati predvsem v
prenovo starejših stanovanj.
Premalo Izobraževanja
v celjski občini so ustanovili sklad za izo-
braževanje delavcev pri obrtnikih leta 1979,
leta 1983 pa so se skupno s še tremi občina-
mi dogovorili za regijski sklad, saj so priča-
kovali manjše stroške in večjo strokovnost.
V regijskem skladu se je letos v devetih
mesecih zbralo 16,024.820 dinarjev, od tega
je Celje prispevalo 4,323.820 dinarjev. Žal pa
tudi letos, tako kot že prej ugotavljajo, da
izobraževanje delavcev še vedno ni zaživelo.
Od vsega za izobraževanje zbranega denarja
JS^?*^    pprab^oje^trg^ina____^
Vzroki za skromno odločanje za izobraže-
vanje so dvojni - po eni strani imajo nekva-
lificirani in polkvalificirani delavci, zaposle-
ni v proizvodni obrti sorazmerno visoke
osebne dohodke in bi jim izobraževanje ne
prineslo materialne koristi, po drugi strani
pa so kvalificirani delavci zaposleni v stori-
tvenih obrteh, kjer že sedaj komajda preje-
majo osebne dohodke po kolektivni pogod-
bi in spet niso motivirani za izobraževanje.
Tako ostaja spodbujanje izobraževanja de-
lavcev ena temeljnih nalog njihove sindikal-
ne organizacije.
Letos so si delavci ogledali obrtni sejem v
Miinchnu (iz Celja 68 delavcev), svetovno
prvenstvo v smučarskih poletih na Planici
in sodelovali v okviru celjskega obrtnega
sejma na srečanju delavcev pri obrtnikih iz
vse Slovenije (iz Celja jih je sodelovalo 285,
ostalih je bilo 2200), na strokovni ekskurziji
v Črno goro pa so si ogledaU tekstilni kom-
binat Teteks. Poleg teh prireditev, ki jih je
pripravil sklad za izobraževanje, je osnovna
organizacija sindikata teh delavcev letos
pripravila dva pohoda v hribe, a je bila ude-
ležba zelo slaba. Delavci si želijo več izletov,
kakršne pripravlja sklad, a zaradi velikega
porasta stroškov zanje (prej 3000 din na de-
laVca. sedaj še 10.000 več), seje treba držati
razreza.
Letovanja še pri besedah
Za delavce pri obrtnikih še vedno ni po-
sebnih počitniških zmogljivosti za letovanje
na morju. Letovanje s pomočjo organizacij
združenega dela se ne obnese najbolje, zato
so letos na letni seji osnovne organizacije
teh delavcev sprejeli o letovanju poseben
sklep, ki so ga pozdravili tudi na Obrtnem
združenju Celje. Predlagali so obrtnikom,
da vsi, ki imajo zaposlene delavce, združijo
denar za nakup prikolic, ki bi jih uporabljali
tudi obrtniki sami. Dogovor so sprejeli, do-
slej pa je denar nakazalo le 27 obrtnikov
(230.000 dinarjev). Žal je zelo malo obrtni-
kov, ki -so iz lastnih sredstev sami kupih
prikolice in jih dali na voljo delavcem, tako
da bo ob skromnem odzivu na skupno akci-
jo treba še precej prizadevanj. Sindikat teh
delavcev ima denar le za eno prikolico, do
marca pa bi želeli kupiti vsaj štiri. Če tega
ne bodo uspeli, se bo marsikdo moral odpo
vedati letovanju.
Slabi odnosi med delavci i
obrtniki
čeprav v Celju v zadnjih dveh ietih nobe
obrtnik ni odpustil z dela vseh delavcev
svoji obratovalnici, pa vse bolj pogosto oc
puščajo posamezne delavce z obrazložitvijc
da seje zmanjšal obseg dela v obratovalnic
Pri tem pa se pogosto zapletejo medsebojr
odnosi - tudi zaradi nepoznavanja kolektiv
ne pogodbe. Prekinitve delovnega razmerj
so tako sporne. Letos je morala sindikaln
organizacija posredovati za razrešitev spe
rov v 142 primerih (lani 160). Občuten j
tudi porast pritožb delavcev na sodišč
združenega dela in pri družbenem prave
branilcu samoupravljanja.
Za reševanje sporov je bila ustanovljen
arbitražna komisija, ki jo lahko zahteva de
lavec, če meni, da je oškodovan. Letos j
komisijo zahtevala samo ena delavka.
Veliko problemov rešujejo sindikat i
obrtno združenje skupno. Sodelovanje j
zelo dobro, obrtno združenje Celje pa je le
tos dobilo od republiških sindikatov diple
mo za najbolj razvito sodelovanje s sindikž
tom delavcev pri obrtnikih.
V letu 1984 se je s sredstvi sklada za
izobraževanje izobraževalo 426 delavcev,
nekaj denarja so namenjali za pomoč šo-
lam, ki izobražujejo za poklice v obrti, pre-
sežek denarja pa so namenjali za strokov-
ne ekskurzije. Najbolj koristno je denar
uporabljala sekcija frizerjev, ki se je s svo-
jimi člani predstavila na tekmovanjih v
Zagrebu, na Dunaju in v Mariboru.
Sindikat je bil skupno z obrtnim združe
njem pobudnik zbiranja dodatnih sred
stev za modernizacijo bolnišnice v Celji
enodnevnim zaslužkom obrtnikov in
lavcev. Medtem ko je zlasti v Lašken
Šentjurju akcija izredno uspela, je -   -1
ski občini doslej od 696 obrtnikov i
lo skupno z delavci enodnevni zasl
57 obrtnikov. Morda pa bodo to stoi    |«
konca leta?
Delavcem, zaposlenim pri
obrtnilfili in obrtnil<om
čestitamo ob Dnevu republil(e.
28. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Nova tehnologija v jeklarstvu
Železarna Štore Je v polnem naložbenem zamahu
»Dejansko smo v široki
investicijski ofenzivi,« pra-
vi predsednik KPO Železar-
ne Štore Dušan Burnik in to
trditev tudi dokazuje. Prav
v teh dneh, za praznik repu-
blike, bodo v jeklarni in v
sklopu prve faze povečanja
zmogljivosti jeklarske pro-
izvodnje za 50.000 ton, mon-
tirali vodno hlajene panele
v jeklarski peči. Ze januarja
bodo nadaljevali na teh de-
lih, ki predstavljajo v teh-
nologiji pridobivanja jekla
bistveno novost, tako v teh-
nološkem smislu, kot v
energetsko varčevalnem. Z
novim sistemom hlajenja
peči odpade v železarni tri-
tedensko remontno in za-
niudno delo. To pa pomeni
bolj nemoteno obratovanje
peči in proizvodnje, večjo
produktivnost in na sploš-
no manj motenj v proizvod-
nji zaradi remontov.
V decembru bodo dobili v
železarni pomemben dopol-
nilni agregat, procesni raču-
nalnik, ki bo v jeklarski teh-
nologiji pomagal v osnovni
stabilizacijski usmeritvi in
obdobju, da proizvajajo ce-
nejše, da predvsem bolj ob-
vladujejo v železarni stroške.
S pomočjo tega računalnika
si obetajo predvsem manjšo
'porabo električne energije
(pri jeklarskih pečeh bodo
porabili za 15 odstotkov
manj elektrike, kar je ob se-
danjih in predvidenih cenah
te energije pomemben pri-
hranek). Prav tako bodo po-
rabili manj grafitnih elek-
trod, ki jih je potrebno uva-
žati za devize. Torej lahko
govorimo celo o deviznem
prihranku v zvezi s proces-
nim računalnikom.
Poslej Jekla za
kovanje
Nova trožilna naprava za
kontinuirano vlivanje jekla,
začela naj bi delovati maja
prihodnje leto - je naslednji
naložbeni podvig štorskih
železarjev in od nje si obeta-
jo veliko. FVedvsem si bodo
lahko z njo v nadaljnji prede-
lavi jekla v valjarni zagotovi-
li večjo kakovost in nove
usmeritve, to so predvsem
jekla za kovanje.
V železarni računajo, da se
bodo postopno rešili odvis-
nosti od uvoza gredic, ki jih
še vedno morajo uvažati, ve-
činoma iz vzhodnih držav,
najmanj petino. Uvoz je sicer
količinsko še nekako zago-
tovljen, vendar železarje ne
zadovoljuje njegova dinami-
ka: ni dovolj redna in je zato
težko normalno načrtovati
proizvodnjo. Res bo sicer za-
to večji vložek starega žele-
za, ki pa ga menda vse manj
uvažamo in ga zberemo vsa-
ko leto več doma, v svojem
okolju.
Novo valjarniško
ogrodje
Novo ogrodje v valjarni,
prostor v tovarniški hali je že
predviden, bodo postavili za-
radi valjanja gredic večjih
presekov - 180 do 220 mili-
metrov. Zraven sodi še nova
ogrevna peč in transportne
naprave, tako da bi na ta na-
čin lahko bistevno razširih
svoj proizvodni asortiman.
To bo tudi program za od-
kovke, za potrebe kovaške
industrije, ki takšne izdelke
železarjev še kako potrebuje.
Posodobitev livarstva
Proizvodnja litoželeznih
valjev različnih dimenzij je
potrebna posodobitve. Tega
se v železarni zavedajo, saj
takšne valje izdelujejo prak-
tično že 35 let, pri čemer gre
za izdelke po teži od nekaj
sto kilogramov do 25 ali več
ton. Nova tehnologija centri-
fugalnega vlivanja bo dala
novo kakovost in predvsem
daljšo zdržljivost litoželez-
nih valjev. Gostota valja in
tehnične karakteristike bo-
do neprimerno na višji ravni.
Po podatkih v svetu, kar za-
deva novo centrifugalno vli-
vanje valjev, takšni valji zdr-
žijo še enkrat daljšo dobo.
Železarjem se bodo odprla
lahko bolj na široko izvozna
vrata, kajti v ostri konkuren-
ci na svetovnem tržišču tudi
pri takšnih izdelkih velja le
visoka kakovost izdelka.
Nova avtomatska formar-
ska linija v livarni strojne li-
tine je prav tako posodobi-
tev livarske tehnologije, kije
glede na zahteve časa nuj-
nost. Hkrati pa bi na ta način
v železarni dolgoročno od-
pravili izgube v hvarni stroj-
ne litine, ki je bila skupaj s
tovarno traktorjev tudi eden
kroničnih izgubarskih bol-
nikov.
V železarni računajo, da
bodo startali z novo tehnolo-
gijo v tej livarni leta 1987. In
še to kaže poudariti, da bo
bistveno manj izmečka in
povečala se bo produktiv-
nost.
To pa seveda še ni vsa raz-
grnjena paleta naložbenih
snovanj železarjev iz Štor, ki
se zavedajo, da edino z
ustreznimi sodobnimi teh-
nološkimi posegi lahko za-
gotavljajo svoj obstoj in
razvoj.
Štorski železarji se
pridružujejo čestitkam
ob Dnevu republike.
14. STRAN - NOVI TEONIK
28. NOVEMBER 19(j
Stanovanje, kakršno si želite
IngraaoM sistem priiagotlllivih stanovanj
v stanovanjski soseski na
Hudinji so Ingradovi delav-
ci že zgradili prva stanova-
nja po željah kupcev oziro-
ma bodočih stanovalcev.
Gre za novost, ki je pri nas
še premalo znana, in veliko
stanovalcev bi želelo stano-
vanje preurediti potem, ko
je le-to že zgrajeno. Seveda
je tudi to mogoče - a pri
Ingradu opozarjajo, da mo-
ra potem vse stroške pre-
urejanja plačati stanovalec.
V okviru predpisane kva-
drature za posamezne tipe
stanovanj so v Ingradu poleg
osnovne variante izdelali tu-
di posebne variante razpore-
ditve prostorov, ki so odvis-'
ni od stanovalcev. Tako lah-
ko bodoči stanovalec že med
gradnjo sodeluje in pove,
kakšno razporeditev stano-
vanjskih prostorov si želi. Si-
stem prilagodljivih stano-
vanj namreč omogoča grad-
njo premakljivih sten, ki se-
veda niso nosilne. Tako lah-
ko stanovalci svoje stanova-
nje preuredijo tudi še po ne-
kaj letih.
Največja prednost sistema
prilagodljivih stanovanj pa
je v tem, da so grajena izred-
no funkcionalno. Dobra tlo-
risna rešitev omogoča kar
največji izkoristek prostora,
kar se še posebno pozna pri
eno ter enoinpolsobnih sta-
novanjih.
Ingradovi delavci so za ra-
cionalno gradnjo stanovanj
že prejeli tudi prva prizna-
nja. Tako so bili izbrani za
najboljšega graditelja stano-
vanjskih blokov »P + 4", saj
so se s stanovanjskimi ob-
jekti v ulici Milčinskega naj-
bolj približali izračunanim
idealnim normativom grad-
nje. To laskavo priznanje jim
je podelila skupina strokov-
njakov republiškega Biroja
za gradbeništvo.
Vsaka stanovanjska eno-
ta sistema prilagodljivih
stanovanj je zasnovana y
dveh konstrukcijsko zaklju-
čenih prostorih. Ima dvo-
stransko osvetljenost, saj
stanovanja obrnjena v sme-
reh vzhod-zahod in sever-
jug. Gradbena konstrukcija
je iz armiranobetonskih
sten in plošč, betoniranih v
Outinor opažu. Cvetlična
korita, okenski parapeti in
stopnišča so iz montažnih
AB elementov.
Novozgrajeni bloki s sistemom prilagodljivih stanovanj v soseski Hudinja.
Sistem prilagodljivih stanovanj omogoča bodočim stanovalcem, da se že med gradnjo odločijo za osnovno oziroma prilagojene variante razpore
tve stanovanjskih prostorov. Potrebe stanovalcev so namreč različne.
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitajo
delavci Ingrada ob 29. novembru - Dnevu repu-
blike.
28. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Zavajanje z
umetniškim
poprečjem
Ne želimo ustvarjati nape-
tih odnosov z vašim hstom,
ker smo vedno korektno so-
delovali, zato ne želimo pole-
mizirati s piscem članka »Se
Celjani zavgjajo z umetni-
škim povprečjem«. Opozori-
li pa bi radi na eno izmed
obveznih lastnosti novinarja
- objektivnost.
Gre za očitne tendencioz-
ne ugotovitve z enostranski-
mi zaključki. Tako pisanje je
predvsem v škodo lista sa-
mega in v škodo njegovih so-
delavcev, kar meče slabo luč
na celotno uredništvo. Ne
gre samo za ta dopis. Že več-
krat so bila poročanja o delu
ljubiteljskih skupin eno-
stranska, nestrokovna in v
nasprotju s smotri in cilji, ki
jih Zveza kulturnih organi-
zacij zasleduje. Ko želimo
odkrito in kritično oceniti
določen dogodek, ga »naro-
čen« poročevalec nadpov-
prečno hvali in »ujčka« ali
obratno, tako da skupina ni
nikoli na jasnem, kam sodi
in kje je njeno realno mesto.
Podtikanja, ki vejejo iz
članka, na katerega odgovar-
jamo, so bila značilna za vse
prispevke, ki so govorili o
plesni dejavnosti; od prvega
dne, ko je bil v Celju Damir
Zlatar Frey in so se nadaljeva-
la tudi potem, ko smo v ZKO
sklenili, da s svojim obnaša-
njem, neurejenim poslova-
njem ter prepirih (kjerkoli je
bil, povsod seje spri) ne sodi
med kulturne delavce. Kar
zadeva plesno dejavnost, po-
izkušamo (in bomo tudi v
prihodnje) pomagati kjerkoh
moremo. - Od pridobivanja
prostorov do financiranja
dejavnosti ter gostovanja.
Res pa je, da večkrat ne mo-
remo v korak z željami šte-
vilnih plesnih sodelavcev,
kajti pogrešamo pomanjka-
nje realne ocene situacije. S
tem pa ni rečeno, da ZKO in
drugi kulturniki nimajo smi-
sla za plesno umetnost. Po-
gledati je treba obe plati me-
dalje.
ZKO Celje, tajnik
ŠTEFAN ŽVIZEJ
Vljudnost v
lekarni
Ker redno prebiram rubri-
ko pisma bralcev, sem doslej
dostikrat opazila, da v tej ru-
briki bralci pogosteje kritizi-
rajo in redkeje hvalijo. Pa saj
so tudi časi takšni, da že sko-
raj ne moremo nikogar več
pohvaliti. Sama bi rada v te^
rubriki pohvalila izredno lep
odnos magistre Rupret v
celjski lekarni. Magistra je
vsekakor pripomogla k dvi-
gu ugleda omenjene lekarne,
saj žal zaradi posameznih
službujočih v behh haljah ta
lekarna ne presega rekorda
vljudnosti. NE smemo poza-
biti, da je vsak, ki vstopa v
takšno institucijo, kot je le-
karna ali bolnišnica, prizadet
oziroma bolan. Zato mu je
treba posvetiti več pozorno-
sti, česar se, kot kaže, magi-
stra Rupret dobro zaveda.
EP, Celje
Posebno
srečanje
Oglašam se pozno, pa pra-
vijo, da ni nikoli prepozno.
Tudi po štiridesetih letih
smo hvaležni organizaciji
ZZB NOV iz Kostrivnice in
sosednjih krajev, ki so svoj-
ce padlih borcev povabili
medse.
Bilo je lepega jfesenskega
dne. Zbrah smo se pri gasil-
skem domu v Kostrivnici in
skupaj odšh na Boč v Čačo
vas k Petkovi domačiji - se-
daj Jernejšek. Po krajšem
nagovoru nam je zapel mo-
ški pevski zbor, prisrčen
program pa so prispevaU
otroci iz Kostrivnice. Pri tej
hiši smo slovesno odkrili
spominsko ploščo padhm. O
njih vsaj nekaj besed.
7. februarja 1945 zvečer so
kurirji Mirko Gajšek iz Polj-
čan, Jože Vimpolšek iz Raz-
teza pri Brestanici, Janez
Škrabljin iz Podturna in
Franc Krošl odšli v dolino po
hrano. Utrujeni so se na Pet-
kovo domačijo vrnili pozno
ponoči. Petkova mama, par-
tizanska mama odprtih rok,
ki je izgubila v borbi skoraj
celo družino (ostala je le
hčerka Pavlina, ki se je vrni-
la in je sedaj na dorriačiji), jih
je sprejela. Fantje so polegli
po toph peči, kljub opozori-
lom, da postaja nevarno.
Zgodaj zjutraj seje zasliša-
lo streljanje, kmalu nato je
nebo obsijal požar Petkove
hiše. Nemci so obkolili hišo,
Gajšek in Vimpolšek sta
padla, pri preboju iz hiše,
Skrabljina pa so živega zaje-
li, bosega odgnah in ga ustre-,
lili, ko je med potjo poskušal
pobegniti. Petkovo mamo so
živo vrgli v ogenj.
Partizani so takoj posumi-
li, kdo je izdal. Pri izdajalcu
so našli Škrabljinove gojzeri-
ce in kiblo masti s Petkove
domačije. Dokazov je bilo še
več, zato so izdajalca odpe-
ljali na kraj zločina in na po-
gorišču Petkovih z njim
obračunali po hitrem po-
stopku. Razglas sodbe o tem
je shranjen v mariborskem
muzeju NOB.
Trije naši tovariši in parti-
zanska mama Ivana Nežmah
- Petkova mama so padli za
svobodo, ki jo danes uživa-
mo. Odkritje spominske
plošče je bilo skupno in lepo
doživetje, a tudi naš nujen
dolg v spomin padhm.
REZKA GAJŠEK,
Celje
Avseniki v
Golovcu
Končno smo le dočakali tež-
ko pričakovani koncert Avse-
nikov v hali Golovec. Ljubite-
lji Avsenikovih viž smo res
dolgo čakali. Vemo, da je pot
Avsenikov dolga preko 30 let
in v tem času si je ansambel
pridobil velik sloves doma in v
tujini. Izšlo je preko 600
skladb. Mnoge danes igr^o
številni posnemovalci. Kljub
tridesetim letom delovanja so
Avseniki še vedno prvi ansam-
. bel narodnozabavne glasbe do-
ma in v tujini. Prepričan sem,
da se z njimi ne more kosati
nihče, kar so dokazali tudi na
koncertu v hali Golovec. Naj-
bolj pomembno pa je, da njiho-
ve viže še vedno radi posluša-
mo. Dvorana Golovec je bila
polna do zadnjega kotička. Z
dve in pol urnim koncertom, so
dokazali, da so res pravi glas-
beniki. Po vsaki skladbi so do-
živeli velik aplavz.
Čeprav sem sam že dolgo
pristaš tega ansambla, še ni-
sem imel priložnosti, da bi jih
videl na koncertu. Slednjič se
mi je ta želja izpolnila v hah
Golovec. Ni mi žal, da sem šel
tja, saj je bil koncert enkratno
doživetje. Šele zdaj sem ugoto-
vil, zakaj so Avseniki že več
kot tri desetletja v vrhu izvajal-
cev narodno zabavne glasbe
doma in v tujini. In prepričal
sem se, da se z njihovo kvalite-
to ne more nihče kosati. Zato
tudi mislim, da so vsa prizna-
nja, ki so jih prejeU in 35 zlatih
plošč, prišla v prave roke.
IGNAC PFEIFER,
Vrh nad Laškim
Pomembna
pridobitev na
Polzeli
Po daljših formalnostih in ko
so bila slednjič zagotovljena
sredstva, je lahko KS Polzela
pričela graditi prepotrebno
mrliško vežo, ki jo ima že sko-
raj vsak večji kraj v Sloveniji.
Na pokopališču je že stara a še
dobro ohranjena kapela, pred
katero je zdaj zgrajena mrliška
veža s prostorno m^rliško halo
po vsej sredini stavbe z visoko
prozorno streho, ki sega do ka-
pele. Ni jasno, zak^ streha ni
naslonjena na kapelo, saj bodo
skozi odprtino v notranjost ve-
že prihajale padavine, zlasti
nadležne pozimi.
Ob obeh straneh veže so raz-
porejene posamezne vežice,
pripravljeni so že drugi za p6-
grebe predvideni prostori. Ko
pride občan v zgradbo, ima
skrivnostno otožni občutek v
tako vzorno urejeni stavbi.
Vsem, ki so sodelovaU pri
gradnji mrliške veže na Polze-
li, gre pohvala in priznanje, po-
sebej še cirhitektu za domišlje-
ni načrt.
dr. ERVIN MEJAK,
Polzela
Kdai aktivni
odmori?
V časopisu za rekreacijo
Utrip smo lahko brali obšir-
ni sestavek o aktivnem od-
moru med delovnim časom.
Že več kot pet let je ta oblika
preventivo vpeljana v delov-
nih organizacijah na gori-
škem, kasneje mariborskem,
prekmurskem območju, v
zadnjem času tudi v delov-
nih organizacijah na novo-
meškem. Posamezni zdrav-
niki, medicinci dela, so bili
pobudniki, v ljubljanskih
delovnih organizacijah pa so
poskusne akcije izvedb v or-
ganizaciji Fakultete za teles-
no kulturo.
Namen aktivnih odmorov
med delovnim časom je pre-
prečevanje zdravstvenih te-
žav delacev in delavk na de-
lih, ki zahtevajo dalj časa isti
položaj telesa in ponavljajo-
če se gibe okončnin. V glav-
nem gre za sedeča dela s
predpisano normo, kje trpijo
posebej vratna hrbtenica, ra-
menski in ročni sklepi ter
pripadajoče mišice. V praksi
se zdravstvene težave kažejo
z glavobolom, krči v rokah,
mravljinčenje v prstih, ome-
jeni gibljivosti vratne hrbte-
nice, motnjami v počutju,
motnjami ritma srca, slabi
prebavi. V delovnih orgaiza-
cijah, kjer delavci na takih
delovnih mestih že več let iz-
vajajo ustrezne vaje so ugo-
tovili, da je zdravstvenih te-
žav bistveno manj. Manj je
bilo tudi bolniških izostan-
kov zaradi teh obolenj, kar
pa seveda ni prvenstveni cilj.
Nesporni uspehi so spod-
budih slovensko medicino
dela, njeno vrhovno institu-
cijo Inštitut za medicino de-
la, prometa in športa v Ljub-
ljani, da je sklicala posvet v
Novi Gorici. Na posvetu so
bili predstavljeni zdravstve-
ni in ekonomski vidiki, dru-
gi smotri in metodika izvaja-
nja aktivnega odmora med
delom. Razprava je dala os-
novo za oblikovanje večih
sklepov.
Programiran aktivni od-
mor med deloni je na kritič-
nih delovnih mestih toliko
koristen, da se mora kljub
odporom in predsodkom v
začetku izvajati. Žal sodelu-
jejo zaenkrat le ženske.
Zdravniki so lahko pobudni-
ki akcije, ker poznajo delov-
na mesta in zdravstvene te-
žave zaposlenih, v celotni iz-
vedbi pa ne morejo biti edini
ampak sodelujejo v skupini,
kjer so se učitelji Fakultete
za telesno kulturo, diplo-
manti fakultete, pokhcni re-
kreatorji, psihologi, socialni
delavci, medicinske sestre in
fizioterapevti.
Smotrnost in zdravstveno
koristnost, ki prinaša eko-
nomsko korist, morajo pred
začetkom akcije spoznati de-
lavci sami. Brez njihove za-
vestne privolitve uspeha ni
pričakovati. Prav tako se
morajo z akcijo strinjati vo-
dilni delavci delovnih orga-
nizacij.
Programiran aktivni od-
mor ne sme biti v času za-
konsko določenega odmora
ampak posebej, zaenkrat
najpogosteje v trajanju deset
minut.
Akcija sama zase ne bo re-
šila vseh problemov pre-
majhne telesne aktivnosti na
nekaterih delovnih mestih.
Smiselno pa je prizadevanje,
da se privzgoji navada redne
telesne vadbe v okviru orga-
niziranih rekreativnih prire-
ditev v telovadnicah, šport-
nih centrih, v naravi ali pa po
lastni izbiri.
Na celjskem akcija še ni
zaživela, čeprav je tu veliko
kritičnih delovnih mest. Je
pa tik pred dokončnim do-
govorom, saj nobenih stro-
kovnjakov, ki bi bih člani
skupine, ne manjka.
RUDI ŠKAPIN,
Celje
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
6. dec. ob 19.30: Georges Feydeau: BOLHA V UŠESU -
abonma premiera in izven.
* 7. dec. ob 19.30: Georges Feydeau: BOLHA V UŠESU -
abonma sobotni večerni in izven.
Zdravilišče Laško
v dvorani laškega zdravilišča bosta danes kar dve prire-
ditvi. Prva bo ob 16. uri in sicer koncert v počastitev
Dneva repubhke, na katerem bodo sodelovali ženski pev-
ski zbor Društva upokojencev Laško, sodelovali pa bodo
učenci glasbene šole Laško.
Ob pol devetih zvečer pa boste v zdravihšču nastopila
Moped show in ansambel Vikend.
Dom Dušana Poženela Laško
Danes ob 18. uri bo v dvorani Dušana Poženela skupni i
koncert pihalnih orkestrov. Na koncertu boste lahko pri-
sluhih Železničarski godbi iz Zidanega mosta in godbi na
pihala iz Laškega.
Kulturni dom Šentjur
v šentjurskem kulturnem domu bo danes ob 18. uri
proslava ob dnevu repubhke. V kulturnem programu
bosta nastopila ženski pevski zbor in folklorna skupina iz
pobratene občine Požega.
Gasilsko kulturni dom Podčetrtek
v soboto, 30. novembra bo v gasilsko-kulturnem domu
jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja moškega pev-
skega zbora Zdravilišča Atomske toplice. Koncert se bo
pričel ob 18. uri.
Savinov razstavni salon Žalec
v Savinovem razstavnem salonu je odprta razstava
likovnih del Albina Pol^nerja iz Bohinjske Bistrice. Raz-
stavljena dela si lahko ogledate do 5. decembra vsak dan
od 8. do 11. in od 15. do 18. ure.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je na ogled
razstava hkovnih del shkarja Poldeta Mihehča. Razstavo,
ki jo je pripravila Delavska univerza iz Rogaške Slatine v
sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo Šmarje, Turi-
stičnim društvom in Zdraviliščem iz Rogaške Slatine, si
boste lahko ogledali do 13. decembra.
Avla GiP Ingrad Celje
v avh gradbeno industrijskega podjetja Ingrad na Lavi
si lahko še danes ogledate razstavljene slike likovnikov
amateijev iz Šoštanja, Jožeta in Veronike Svetina.
Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje
V Pionirskem domu Cvetke Jerinove v Celju razstav-
IjcOO svoje likovne izdelke učenci osnovne šole Veljko
Vlahovič iz Celja. Razstava njihovih del je na ogled samo
še danes.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
v knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je
odprta razstava knjižnega gradiva ob 1.100 letnici Meto-
dove smrti. Razstava nosi naslov Zarja slovanskih krgižev-
nosti. odprta pa bo do sobote, 30. novembra.
Razvojni center Celje
v razstavnem prostoru Razvojnega centra je odprta raz-
stava risb in sUk Milana Todiča. Rastava bo odprta do 9.
decembra.
16. STRAN-NOVI TEDNIK
28. N
1^1^ IJjPH^   ^^^^^^1^^^^        ^ ^     nji     H^II |j 'H^^ ^
NamibUsM borec SWAPO okreva v Rimskih Topiicah
Po svetopisemskem ime-
nu Aron bi sodili, da ima še
kakšno zvezo z vero svojih
evangelističnih staršev. To-
da Namibijec Aron Teofe-
lus, ki se zdravi v vojaškem
zdravilišču v Rimskih To-
plicah, ne čuti pripadnosti
nobeni veri ali ločini, je vah
jak takorekoč od otroštva
dalje. Njegova vera je veia
v SWAPO.
Obiskala sem ga pred do-
brim tednom s predstavniki
občinskega odbora Rdečega
križa Laško, ki po naročilu
zveznega Rdečega križa in
zveznega komiteja za zdrav-
stvo, skrbi zanj.
Sam je bil v sobi in se je
obiska zelo razveselil. Njego-
ve živahne črne oči in večni
nasmešek sta pričala, kako
rad bi klepetal z nami. Pa ni
šlo brez težav. Njegov jezik
je portugalščina, angleščino
obvlada bolj slabo. Nekaj
sem le izvedela.
V rodnem kraju Oshakot
je dokončal štiri razrede os-
novne šole in se nato vključil
v osvobodilno gibanje nami-
bijskega ljudstva. Njegova
šola so bili vojaški treningi.
Postal je komandant voda s
30 vojaki. Danes je star 26
let, borec SWAPO pa je že
deset let. Tudi oba starejša
brata sta vključena v giba-
nje. Očeta so mu ubili pred
petimi leti, ko so vladni pri-
vrženci izvedeli, kje ima si-
nove. Takrat je bolezen vzela
tudi mater.
Aron je bil hudo ranjen la-
ni aprila v boju z južnoafri-
škimi rasisti. Najprej so ga
zdravili v glavnem mestu
Angole, Luandi, nato so ga, s
posredovanjem mednarod-
nega Rdečega križa, prepe-
ljali v Jugoslavijo. Najprej je
bil v Sarajevski vojni bolniš-
nici, nato v zdravilišču Igalo
in preden je pred dobrim
mesec&m in pol prišel v Rim-
ske Tophce, je bil na Vojno
medicinski akademiji v Beo-
gradu.
Huda rana v kolku ima
svoje posledice. Aron ima se-
daj eno nogo krajšo od druge
in živec v stopalu mu ne re-
agira. Skratka, na bojišče ne
bo več mogel.
Pravi, da se dobro počuti
pri nas. Ima tudi nek^ prija-
teljev, ki jih je spoznal med
bivanjem v Jugoslaviji. Piše-
jo mu. Tako se je naučil celo
nekaj srbohrvaških besed in
prav zanimivo ga je gledati,
ko se trudi, da bi jih pravilno
izgovoril.
Aron je sedaj brezdomec.
Nikogar in ničesar nima. Tu-
di njegova usoda je negoto-
va. Kam bo šel, ko ga bodo
sredi decembra odpustih iz
vojnega centra za medicin-
sko rehabihtacijo v Rimskih
Toplicah, še ne ve. In kot bi
ga to ne skrbelo preveč. Na-
vajen je, da o njegovih poteh
odločajo drugi. Zelja, da bi
ostal tukaj je le poskus, da bi
začel živeti drugače, v kar še
sam zelo dvomi.
Ko ga takole gledam, mi
nekaj ne gre skupaj. V tej
sobi je nekaj kar me moti.
Točno, ta pogled na zasneže-
no dvorišče in se domislim
»Kaj pa sneg, si že videl kdaj
sneg?«
»Ne. Prvič ga vidim tukaj.
Pri nas je zmeraj vroče. Lep
je ta sneg, samo hladno je
zunaj, zelo hladno«.
Ko odhajamo, se njegove
oči vdano in hvaležno zais-
krijo. »Zares, hvala, da ste
prišli«, je rekel.
VIOLETA V. EINSPIELER
Foto: VLADO MAROT
»V Namibijo se ne morem
vrniti, ker je okupirana od
južnoafriške vojske. Šel
bom v taborišče SWAPO y
Angoli. Ne vem, kaj bi tali
počel. Razmišljam tudi, dl
bi ostal tukaj. Na predstavi
ništvo Namibije sem poslal
prošnjo, da mi odobrijo izol
braževanje v Jugoslavi|l;;
Odgovora še nisem dobil.«
Obleko, obutev, nekaj denarja za sproti in pa ortopedski
pripomoček mu je priskrbel Rdeči križ. V kratkem ga
bodo obiskali učenci osnovne šole iz Rimskih Toplic. Tudi
oni ga bodo vprašali, kdaj bo šel domov in jim bo odgovo-
ril: »Ne morem v Namibijo, ker je okupirana?«
Mlinski kamni za spomin. Fran
gospodarsko poslopje v spomini
mlinom še trlo vozov naloženih
^^^^^I^H^^^   1^1^^^^   l^jl y H ^ll^    yn JI n
v Libojah je nastopilo 14 naroilno-zabavnih ansamblov iz Slovenije
Zvoki klavirskih in diatoničnih
harmonik, trobent in klarinetov so se
minulo nedeljo popoldne zlivali z
zvoki kitar, basov, citer in še kakšne-
ga instrumenta v bolj ali manj nove
melodije, ki so jih na letošnji libojski
reviji predstavili člani 14 narodnoza-
bavnih ansamblov iz skoraj vse Slo-
venije. Veliko je bilo starih znancev,
nekaj pa tudi takšnih, ki so v nedeljo
prvič prišli v Liboje. Ocena vseh pa
je bila, da bodo na takšno revijo kot
je bila ta, še prišli.
Če smo prejšnja leta ugotavljali, d&
je bilo na teh srečanjih narodnozabav-
nih ansamblov preveč nastopajočih,
moramo tokrat ugotoviti, da jih je bilo
precej manj. Z redkimi izjemami pa so
vsi pokazali zelo dobro igranje. Razve-
seljivo je tudi to. da se pojavlja čedalje
več mladih glasbenikov. Tako sestav-
ljajo ansambla Kogras iz Kungote in
Medijski odmev iz Zagorja sami mladi
glasbeniki, ki pa so dokazali, da so že
mojstri svojih instrumentov. Nekaj je
bilo tudi ansamblov, ki so se letos pr-
vič predstavili na tej reviji. Tu velja
omeniti domača ansambla Hajni iz
Žalca ter trio Mira Klinca iz Liboj. Po
nekajletnem premoru je zopet nastopil
ansambel Slovenija, pa Celjski in-
strumentalni kvintet in seveda Sa-
vinjskih 7 iz Liboj, ki je letos posodil
tudi ozvočenje. To je bilo zelo dobro in
po mnenju nastopajočih celo boljše
kot na bolj znanem ptujskem festiva-
lu. Kot popestritev libojske prireditve
so nastopili tudi Viki Ašič mlajši, ki je
s svojo frajtonerico dokazal, da še ved-
no napreduje, pa kvintet Frankolov-
čani in pa Janez Hočevar-Rifle in Ma-
ja Boh, ki sta dodobra nasmejala obi-
skovalce.
Še bi lahko naštevali ansamble, ki so
v nedeljo marsikomu popestrili po-
poldne v Libojah.
Sicer pa smo zbrali nekaj izjav na-
stopajočih in obiskovalcev:
Jože Galič, ansambel Slovenija:
»Pred nekaj leti je prišlo do spora med
nami in organizatorji libojske revije
zato zadnjih nekaj let tu nismo nasto-
pili. Letos smo se pogovorili in našli
skupen jezik, tako da smo spet igrali v
Libojah. Moram reči, da je letošnja re-
vija zelo dobro organizirana in da je
bila kakovost igranja boljša kot na
ptujskem in števerjanskem festivalu.
Viki Ašič starejši: »Prav gotovo po-
staja libojska revija narodnozabavnih
ansamblov pravo srečanje tako glasboi
nikov kot ljubiteljev narodnozabavne
glasbe. Dobro ozvočenje je precej pri-
pomoglo, da smo zadovoljni tako glas-
beniki kot obiskovalci, ki so znova po-
kazah, da jim je ta glasba všeč, saj so
obakrat napolnili dvorano«.
Marica Lupšina iz Šentjurja: »Že
več let hodim na revijo narodnozabav-
nih ansamblov v Liboje in moram reči,
da je bila letošnja najboljša. Ne samo
zaradi igranja temveč tudi zaradi
splošnega vzdušja. Tudi ozvočenje ni
bilo preglasno, tako da smo v dvorani
lahko uživali v dobri glasbi«.
Domači ansambel Savinjskih 7 se je predstavil kot prava proi
da je letošnja libojska revija zelo dobro uspela.
Kot vsako leto so na koncu revije vsi nastopajoči skupaj zapeli pesem Od Celja do Žalca.
Dvorana kulturnega doma v Libojah je bila obakrat nabito
petju Frankolovčanov ali ob odličnem nastopu Rifleta in ^

NOVI TEDNIK - STRAN 17
ak jih je spravil za
\, ko se je pred Puštt
^ skupina, kije s svojim ozvočenjem precej pripomogla.
^kovalci pa so se dobro zabavali ob igranju ansamblov,
V mlinu rad zalivi
spomin na minulost
V f-      iNnu v Arclinu so se kolesa ustavila
Muhasta Hudinja je bil$t
še pred dvajsetimi, trideset
tirni leti vprežena v števil-
na mlinska kolesa, žage pa
tudi male generatorje. Tudi
v Pušn mlinu v Arclinti»
kjer gospodarita Franci ia
Silva Novak, so dolgo vztra-
jali in po vsaki poplavi po-
pravljali naprave. Toda po^
tem so kmetje v mline vozi^
li vse manj pšenice, koruze
in drugih žit, pa so se tudi
mlinska kolesa ustavila-
Franci jih je spravil za go-
spodarsko poslopje. Za spo-
min na mlinarske čase.
»Pod nami je ^ Bulečev
mlin, nad nami pa Šusterjev.
Edino v tem se še da mleti,
drugi pa smo že obupali,«
pravi Silva Novak, ki je
odrastla v mlinu in se še ved-
no rada spomni časov, ko se
je pred njihovo hišo trlo vo-
zov z naloženim žitom.
V Pušn mlinu so bili vse-
skozi tudi napredni gospo-
darji in že leta 1905 so vodo
vpregli v majhen generator,
voda pa je gnala tudi mlatil-
nico.
»Ženini starši so šh enkrat
v Gradec, kjer so videh luč.
Navduših so se in kupih maj-
hen generator,« pripoveduje
Franci, ki še danes ponosno
pokaže majhen generator v
ozkem in temnem prostoru.
»Ker se je pokazalo, da je
premajhen, smo ga kasneje
prodah in kupili večjega. Ta-
ko smo podnevi mleli, pono-
či pa svetili. Luč so imeli
kmetje v okolici, pa tudi v
cerkev smo jo napeljali.«
»Zdaj bi bilo komaj, da bi
spet imeh svojo elektrarno,
ko je elektrika tako draga,«
je pripomnila Silva, ki ima
na skrbi družinske izdatke.
Mlin je začel počasi umira-
ti po katastrofalni poplavi 4.
in 5. junija leta 1954, ko je
voda valila tudi po 400 kilo-
gramov težke mlinske
kamne.
»Voda nam je trikrat odne-
sla jez, bilo pa je tudi vedno
manj dela, zato smo počasi
opustili mlinarstvo,« pravi
Franci, ki pa je dokazal, da
se da živeti tudi na majhni
kmetiji. Novakovi imajo na-
mreč le tri in pol hektarje
zemlje, pa vendar za naše
razmere dobro kmetujejo. V
stali je osem glav živine, vsa-
ko leto zredijo štiri prašiče,
imajo tudi njivo hmelja,
Franci pa še čebelnjak. Bolj
za hobi. Dela je sicer vehko,
toda tudi prej v mlinu je bilo
potrebno garati.
»Usmerjene proizvodnje
sicer nimamo, niti si je ne
moremo privoščiti, ker je
zemlje premalo. Tako je dela
zelo veliko, vendar nama k
sreči veliko pomaga hči An-
ka, ki sicer hodi v službo,«
pravi Franci, ki hrati najde
dovolj časa, da marsikaj po-
stori tudi v krajevni skupno-
sti. V času, ko so napeljali
vodovod in asfaltirah cesto,
je bil odbornik, sedaj je v iz-
vršilnem odboru kooperan-
tov v celjski kmetijski za--
drugi.
»V vasi se borimo še za te-
lefon, saj nas je tukaj precej
kmetov, ki moramo večkrat
na hitro poklicati veterinar-
ja. Sedaj hodimo telefonirat
v gostilo h Kašu,« pravi
Franci.
»To nam vzame nekoliko
več časa,« se je pošalila
Silva.
Lepo opremljena hiša in
skrbno obdelana polja priča-
jo, da Novakovi niso vešči
samo mhnarstva, ampak tu-
di kmetijstva in da ima Pušn
mlin delavne gospodarje.
SREČKO SROT
Foto: EDI MASNEC
Novakovi dokazujejo, da se da tudi na 3,5 hektarjev veliki kmetiji
preživeti. Seveda si usmerjene proizvodnje ne morejo privoščiti,
zato je dela še toliko več.
Generator v kotu mlina sicer ne dela več, gospodar pa je prepričan,
da bi ga še lahko usposobili. Včasih so si z elektriko iz Pušn mlina
svetili okoliški kmetje in v bližnji cerkvi.
Uhrane viže z Razgorc
Slavko Lipovšek: *»Če hI nas hilo Heset, hI hili vsi muzikantie<*
Pri Mihel na Razgorcah
ne poznajo dolgega časa ne
tišine. Preveč inštrumentov
imajo pri hiši in preradi na-
nje igrajo, pri besedah pa
tudi niso skopi. Slavko Li-
povšek je pri igranju, kot se
za gospodarja spodobi, gla-
ven. Navsezadnje je že tudi
15 let predsednik godbe na
pihala Male dole, ki slavi
letos že 110-Ietnico Uipešne-
ga dela. Sinovi niso od muh,
žena Bernarda pa tudi kakš-
no zaigra. Pri govorjeni mi-
sli je seveda - to se pa za
žensko spodobi - ona glav-
na. Ime stare domačije po-
jasni s pregovorom:
»Sv. Miha 'ma vago, sv. Ši-
men 'ma žago, sv. Rok pa
kolen kaže.« Gori na Raz-
gorcah so namreč tesno na
kupu tri kmetije - poleg Mi-
hela še Simon in Rokač. Ta-
ko je to.
Na videz je Mihelova kme-
tija podobna vsem drugim. Z
desetimi hektarji zemlje ni
ravno velika, tudi šest glav
govedi ni preveč, lesa je po
15 kubikov letno za prodajo.
Strojno opremo imajo, razen
nakladalke, ki jo načrtujejo
skupno s silosom, na kmetiji
je voda in elektrika, asfalt
skoraj do -hiše. Z nasled-
stvom ne bo težav, denarja
pa je kot povsod na kmetih
(in še kje) premalo.
Tisto, kar Mihelove loči od
drugih, je glasba: »Če bi nas
bilo deset, bi bili vsi muzi-
kantje.« Takšna ugotovitev
Slavka Lipovška je povsem
utemeljena. Nje'gov oče je bil
šest let pri vojaški godbi, po-
tem pa kar 55 let pri godbi na
pihala Male dole. Za očetom
sta h godbi pristopila dva si-
nova. Eden se ni vrnil iz Da-
chaua, Slavko pa igra že 47
let. Slavku in Bernardi so se
rodili trije sinovi muzikanti.
Ivan, najstarejši, je z očetom
prvič zaigral na ohceti z
osmimi leti, potem je, tako
kot nekaj mlajši Slavko,
igral pri malodolski godbi.
Tam ju je sedaj zamenjal 14-
letni Jože.
Manj kot življenje se je od
leta 1875 do danes premenila
godba na pihala Male dole.
Vzniknila je v Ivenci in se v
kratkem času razstresla po
Malih dolih. Godbeniki so
nastopali ob vsaki priložno-
sti. Z veliko zagnanosti so
dobro igrali. Kar na pamet,
brez not. Do druge §vetovne
vojne, ki je ansambel razbila,
vendar ga Mihaelu Krušiču
iz Zadobrave ni bilo v svobo-
di težko zbrati. Šlo je po sta-
rem naprej, dokler se ni god-
ba leta 1968 priključila pro-
svetnemu društvu France
Prešeren Vojnik. Kapel niki
so se manjavali. Zadnji - Idi
Fidler je godbo prevzel leta
1983. Menjavah pa so se tudi
godbeniki. Težko je bilo prej
dvakrat, sedaj enkrat teden-
sko iz oddaljenih kmetij na
vaje. »Ampak to še gre. Hu-
do je, ko mladi, ki se ravno
prav izučijo, odhajajo. V
službo ali v zakon. S punčka-
mi je najtežje. Učijo se in uči-
jo, potem pa zrastejo, se po-
ročijo in vsega je konec.
Možje pač takb mislijo, da če
oni ne znajo igrati, tudi ženi
ni treba okoli hoditi,« potar-
na Slavko in koj pohvali svo-
jo ženo, ki ni še nikoli tako
razmišljala. Sama igra in ra-
zume.
»Godbo gor dobiti je silno
težko. Veliko trdega dela je
treba, veliko vaj. Razbiti pa
jo je strašno lahko.« Pred-
sednik, ki bi rad to dolžnost
naprtil kakšnemu mlajšemu,
a se otepajo, je kar zaskrb-
ljen. Ni še tako dolgo, kar so
z godbo ne le nastopali, am-
pak tudi tekmovali. »Zdaj
nas je sram. Uniform nima-
mo za vse. Nekaj v unifor-
mah, nekaj pa vsak po svoje
v civilu, to ne gre. Ampak
denarja nimamo, da bi si lah-
ko obleke kupili. Že z inštru-
menti je križ.«
V malodolski godbi je da-
nes 25 članov, manj kot pred
leti. Slavko pa verjame, da se
jim bodo spet pisah boljši ča-
si. Veliko si obeta od ustano-
vitve glasbene šole v Vojni-
ku. Bodo vsaj pouk mladih
prevzeli. Slavko, ki je pričel
nastopati že leta 1937, seje že
malo naveličal. »Že ko sin
vadi. kar naprej gode,« ga za-
toži žena. Ampak tudi to je
hišna tradicija. Slavko se je
kod svojega očeta naučil
treh inštrumentov, a je mo-
ral kar dobro izkoristiti pri-
ložnost, ko ga oče pri tem ni
slišal. Učenje pač ni blago-
zvočno in grdo zadeva uho
starega muzikanta. Slavko to
danes razume.
MILENA B. POKLIC
Bernarda sama zaigra, vendar Slavku in njegovemu najljubšemu inštrumentu-z vese-
ljem prisluhne.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 1985
Domovina In mi
Domovina ima rada pionirje
in pionirji imajo radi domovi-
no. Zato praznujejo skupaj: do-
movina svoj rojstni dan, pionir-
ji pa sprejem v pionirsko orga-
nizacijo. Za današnjo, praznič-
no številko smo izbrali nekaj
vašiji prispevkov o domovini in
pionirjih.
Domovina je moje kolo,
domovina je modro morje,
ki valovi,
ki šumi,
domovina sem jaz,
domovina si ti,
to smo mi vsi.
Plapolajo zastave,
rdeče-belopla ve,
v soncu se bleščijo,
ker v svobodi živijo.
Zdaj praznuješ
domovina ti,
ki nekoč bila si
polna krvi.
Tujce smo pregnali,
v svobodi, sreči zasijali.
NATAŠA LOJEN
OŠ I. celjske čete
CELJE
Domovina je kraj, kjer sem se
rodil in sed^ stanujem.
BOJAN
Domovina je dežela, v kateri
živimo v svobodi in miru, zato jo
moramo še posebej spoštovati.
STANKO
To so polja, tovarne, v katerih
delajo naši starši.
BARBARA
Moja domovina je Jugoslavija.
Ponosen sem, da živim v lepi do-
movini.
SIMON
Domovina je naša pesem, naš
jezik, naši domovi in spomini na
tovariša Tita.
NATALIJA
Rodil sem se v lepi domovini.
BOŠTJAN
Živim v lepi domovini, naj ne
bo nikoli več vojne.
LIDIJA
Domovina je vse, kar vidim
okrog sebe: hiša, drevje, moja
mamica.
ZDRAVKO
Čuvcumo svojo domovino in jo,
če bo potrebno branimo. Za lepo
domovino so dali mnogi partiza-
ni svoja dragocena življenja.
GRETICA IN MARKO
Naša dežela je bogata z gozdovi
in čudovitimi gorami.
ŠTEFAN
Tudi naša vojska in vojaki v
vojašnicah so domovina
ALEŠ
Z domovino so povezani spo-
mini na njenega roditelja, tovari-
ša Tita.
MOJCA
Učenci 2. razreda
OŠ KOMPOLE
Pogovarjali smo se o domovi-
ni, ki jo imamo nadvse radi. O
njej smo razmišljali in zbrali ne-
kaj misli:
Rada ima svojo domovino, v
njej se počutim varno.
Ne bi živela nikjer drugje, kot v
moji domovini. Rada jo imam
kot svoje starše in brata. Ponosni
smo na njene hribe, morje in do-
line.
Domovina je kakor svetla luč-
ka, ki mi sveti.
Domovina, n^ bo za vse nas
pri tebi dovolj dela in kruha.
LEONIDA, POLONA,
VERONIKA, JASMIN,
UROŠ, ALEŠ IN BOJAN,
učenci 3. a razreda
OŠ Franja Vrunča
CELJE - HUDINJA
Pionir bi rad postal zato, ker so
bili pionirji med vojno kurirji.
Nosili so pisma. Pomagali so par-
tizanom. Bili so junaki. Pionir bi
rad postal, ker bi rad bjl večji,
starejši in močan. Rad bi bil pi-
onir, da bodo starši veseli.
PETER MARČETA
Pionirje zelo natančen. Uboga
prometne znake. Je dober in pri-
den učenec. Drug drugemu po-
magamo. Zato bi rad postal pi-
onir.
PRIMOŽ KORENT
Rada bi bila pionirka zato, ker
bom dobila pionirsko rutico, ti-
tovko in pionirsko izkaznico.
Značko bom pripela na bluzo.
Tega se zelo veselim.
NATAŠA BUKANOVSKI
Vsi učenci 1. razreda
OŠ I. celjske čete
CELJE
Narisal ANDREJ SELČAN, L r., STRANICE
Prvi sneg
v podaljšanem bivanju smo se
mirno učili. Nenadoma vzklikne
Robi: »Sneži! Sneži!« V hipu smo
dvignili glave in se pognali k
oknu. »No, pa imejmo minuto za
zdravje,« je predlagala tovarišica.
Odprli smo okno in poduhali, če
diši po snegu. Postali smo zelo,
zelo nemirni, kajti komaj smo ča-
kali, da pridemo na sneg.
DAMJANA JESENIČNIK
OŠ 3. bataljon VDV
VITANJE
v torek dopoldne, ob 9. uri, je
začelo snežiti. Padel je dež s sne-
gom. Veseli smo bili, saj nismo
vedeli, da bo snežilo. Ko je zvoni-
lo, smo šli gledat koliko je snega.
Po tleh je bilo že vse belo. Ta
teden sem bil v šoli popoldan.
Zjutraj sem šel k Mimi. Pn njej
sem delal snežene može. Ko sem
jih naredil, sem jih razdrl. Na-
slednji dan je bilo še več snega.
Mislil sem, da se bom lahko smu-
čal, a je bilo snega še premalo.
Ko sem prišel iz šole, sem se ke-
pal. Doma, pred vrati, mi je sošo-
lec Gorazd vrgel kepo točno v
uho. Zelo me je bolelo.
LUKA PINTAR, 2. b
OŠ Šlandrove brigade
LJUBNO OB SAVINJI
Včeraj smo delali sneženega
moža z Urško in Zlatko in Marin-
ko pa z Lucijo. Zelo smo se muči-
le, pa še nismo mogle dvigniti
ene kepe. Ko smojo pa dvigriile,
se je razletela. Morale smo nare-
dili novo.
Jaz sem morala prinesti gum-
be. Hotela sem prinesti še kore-
nje, a mamica ni pustila. Ko smo
imele sneženega moža že nareje-
nega, nam ga je podrl Gorazd in
smo šle povedat tovarišici. Tova-
rišica je rekla, da bo moral v pro-
stem času narediti novega, čisto
enakega. Ko pa je bil prosti čas,
ga ni on naredil, ampak smo ga
morale me.
HELENA FIJAVŽ, 2. r
STRANICE
v soboto sva šli z mamico na
obisk k starim staršem. Vprašala
sem mamico, če se lahko grem
sankati. Mamica mi je rekla, da
lahko, vendar se ne smem uma-
zati. S sestrično Zlatko sva se od-
pravili na velik hrib. Snega ni
bilo veliko. Spustili sva se po hri-
bu naravnost v lužo. Bila sem či-
sto umazana in mokra. Rekla
sem, da je sestrična kriva in sva
se prepirali. Zato je mamica san-
ke pospravila in sva se odpeljali
domov.
Sedaj mi je žal, da sem bila
trmasta in so sanke ostale v Čreš-
njicah.
RENATA KRALJ, 2. b
OŠ Dušan Jereb
SLOVENSKE KONJICE
Ko sem šla iz šole, me je prese-
netil prvi sneg. Bila sem ga zelo
vesela. Videla sem, da se bom
lahko sankala in delala snežene-
ga moža. Prvi sneg me je zelo
razveselil.
SIMONA JEROT, 2. b
OŠ zreCe
Pionirji fotografirajo
z objavo fotografije »Hitrost na kolesu«, ki jo je posnel
METOD PODKRIŽNIK iz OŠ Anton Aškerc Titovo Velenje,
pričenjamo tudi v tem šolskem letu akcijo Pionirji fotografirajo.
Mnogi akcijo že poznate, saj jo organiziramo že tretje šolsko
leto. Za vse, ki bi se nam radi znova ali pa prvič pridružili, naj na
kratko ponovino pogoje sodelovanja.
1. V akcijo se lahko vključijo fotokrožki na osnovnih šolah ali
posamezniki, ki se ukvarjajo s fotografiranjem. Izdelke, ki.
morajo biti opremljeni z naslovom posnetka, imenom in priim-
kom avtorja ter naslovom šole, sprejemamo celo šolsko leto.
2. Fotografije naj bi bile izdelane v formatu 18 x 24 do
30 X 40, ker bodo najboljše razstavljene na zaključni prireditvi,
Vrtiljakovem srečanju ob koncu šolskega leta.
3. Vsak teden bomo na tej strani objavili po eno fotografijo, ki
jo bo Fotolik nagradil s 600 dinarji. Na koncu pa bomo izbraU še
najboljše med najboljšimi in jih tudi nagradili.
4. Pa še naš naslov; Izdelke pošljite na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3a, 63000 CELJE s pripisom PIONIRJI FOTOGRAFI-
RAJO.
Sporočilo vsem šolam!
če bi na šoli radi orgnizirah fotografski krožek, pa ne najdete
mentorja, vam bomo radi pomagali. Pišite nam na naš naslov in
skupaj omo poiskali rešitev. Pričakujemo pa tudi vaše želje,
pripombe in pobude, saj bo le tako naša skupna akcija čimbolj
uspela.
ZDAJ PA VESELO NA DELO!
NOVEMBER V JOLI
OŠ Vera Šlander Poizela: V četrtek, 7. novembra, smo učenci
novinarsko-literarnega krožka OŠ Polzela sprejeli medse profe-
sorja dr. Vida Pečjaka. Prijeten je bil pogovor o njegovih literar-
nih delih, o Drejčku in treh marsovčkih, ki smo jih prebirali že v
prvih razredih, pozneje pa smo se srečah še s knjigami Kam je
izginila Ema Lavš, Moja žena Iza, roboti so med nami, Adam in
Eva na planetu starcev. Pripovedoval je tudi o svojem pestrem
življenju, v katerem je mnogo potoval, spoznaval nove ljudi in
navade ter različne miselnosti. (Člani novinarskega krožka)
OŠ Frana Krajnca Celje - Polule: V torek, 19. novembra, smo
imeli sestanek pionirskega odreda, ki smo se ga udeležili dele-
gati iz vsake oddelčne skupnosti. Sestanek je vodila predsed-
nica odreda Benita Vergles. Pregledali smo, kako uresničujemo
program. Poročali smo: obiskali smo spominska obeležja NOB.
Izvedb smo prvo akcijo zbiranja starega papirja, zdaj teče že
druga. Nabirali smo plodove divjega kostanja. Trinajst \Teč gaje
odpeljal kamion LEK Ljubljana. Poslali smo pisne in likovne
izdelke za nagradni natečaj Festival Kurirček Maribor. Z&aj pa
se pripravljamo na dve solidarnostni akciji prodne voščilnic za
pomoč paraplegikom in otrokom Palestine. (Petra Gajšek)
OŠ Slavko Šlander, Celje: Učenci nižje stopnje so si v okviru
13. Tedna domačega filma ogledali film z naslovom Kala, učenci
višjih razr€?dov pa smo videli Učna leta izumitelja Polža. Po
ogledu filma smo v šoli ilustrirali prizore iz tega filma. (Saša
Hacin, 6. a)
V petek, 8. novembra je na naši šoli gostoval iluzionist iz
Ljubljane. Pokazal je mnogo spretnosti. Triki so bih zanimivi in
smešni, zato je predstava ugcgala učencem in učite\)em. (Tar^ja
Srdič, 6. b)
Mifiiia zanka
... če pa ne laže ciciban,
potem je fant od fare,
naj skače, vse potare,
da le ne laže ciciban ...
Pra\^ danes so mnogi cicibani postali pionirji. Odlomek
pa je vzet iz znane slovenske pesmice. Ali veš kdo je njen
avtor?
Odgovor napiši na dopisnico in jo do torka, 3. decemba
1985, pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000
CELJE. Med reševalci bomo izžrebali nagrajenca tovarne
AERO.
Pa še rešitev iz prejšnje Atkine zanke: če si pravilno
razrešil anagram, si dobil geslo: PRVI SNEG. Nagrado pa
dobi:
Miha Strehar, ul. Frankolovskih žrtev 15, 63000 Celje.
28. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK-STRAN 19
NOČNE
CVETKE
• Olga J. je nezadovoljna
z zdravstvenimi uslugami,
razgrajala v Zdravstvenem
centru v Celju. Nekateri se
zd^ škodoželjno sprašuje-
jo, kako bo Olga zadovoljna
z »uslugami« sodnika za
prekrške.
• V Zdravstvenem cen-
tru v Celju sta se razburjala
tudi zakonca K. iz Titovega
Velenja. Ker sta bila preveč
vztrajna in glasna, so mora-
li posredovati miličniki.
• Na »Pigalu« sta se
zravsala Dragan M. in Mir-
ko N. Vzrok njune vroče-
krvnosti bo raziskal sodnik
za prekrške.
• Darko P. se osebno
pozna že s kar precej milič-
niki, čeprav z njimi ni rav-
no v prijateljskih odnosih.
Pač pa vsake toliko časa
kakšno ušpiči; tokrat je
nadlegoval soseda v Gori-
ški 4, miličniki pa so mu
zagotovili obisk še pri
enem znancu - sodniku za
prekrške.
• 'Brane Z. ter brata Raj-
ko in Vinko H. se sicer veli-
ko družijo, kaže pa, da se
včasih tudi naveličajo drug
drugega. Tako je bilo tudi
prejšnji teden, ko je Brane
pred hotelom Merx prebu-
tal Vinka, da so ga morali
prepeljati v bolnišnico.
• Leopold O. se je prejš-
r^i teden razposajeno obna-
šal na avtobusni postaji v
Celju. Miličniki so ga brž
odpeljah v prostore za trez-
nenje, saj je Leopold znan
po tem, da naredi kaj naro-
be, če ga ima preveč pod
kapo.
• Stanovalci v Vojkovi
ulici 17 so prejšnji teden
slabo spali, saj so se kar vr-
stile zabave pri Aleksandru
A. Miličniki so morali kar
trikrat posredovati in miriti
druščino. S. Š.
Priznanja najzaslužnejšim
Na proslavi ob Dnevu re-
publike so v sredo, 27. no-
vembra podelili priznanja
najzaslužnejšim delavcem
organov za notranje zadeve
in občanom.
Znak »hrabro dejanje« je
prejel rezervni miličnik, 25-
letni Mihael Klanjšek iz Pri-
moža 44 pri Šentjurju, ki je
lani oktobra reši življenje
trem ljudem. Klanjšek je pr-
vi rezervni miličnik na na-
šem območju, ki je dobil to
priznanje, pomagal pa je so-
sedom. Franc in Ida Obrez
sta namreč hotela izprazniti
lesen sod, v katerem sta ime-
la zmleta jabolka. Pomagal
je tudi Alojz Motoh, kije prvi
zlezel skozi manjšo odprtino
v sod, vendar seje takoj one-
svestil. Pomagati mu je hote-
la Ida Obrez, a se je tudi
kmalu onesvestila, nazadnje
pa je šel v sod še Franc
Obrez in se prav tako one-
svestil zaradi strupenega og-
ljikovega monoksida. Mimo
je prišel sosed in poklica po-
moč. Takoj je prihitel Mihael
Klanjšek z očetom, se prive-
zal na vrv in iz soda rešil vse
tri ponesrečence ter jim nu-
dil prvo zdravniško pomoč,
takoj nato pa so jih odpeljali
v celjsko bolnišnico. Le zara-
di pravočasne pomoči so vsi
trije ostali živi.
Na proslavi so podelili tudi
zvezni priznanji Iztoku Čreš-
niku s Postaje mihce Slo-
venske Konjice in Slavku
Šmigocu s Postaje milice
Mozirje za sodelovanje na pr-
vomajski paradi v Beogradu.
Za 30-letno delo v organih
za notranje zadeve je dobil
zlato značko Maks Germov-
šek s celjske postaje milice,
srebrne značke (za 20 let dela
v ONZ) je dobilo 5 delavcev,
bronaste (za 10 let dela) pa 17
delavcev.
Predstavnik Zavarovalni-
ce Triglav je tudi izročil de-
narno nagrado miličnikoma
Marjanu Hartlu in Bojanu
Malecu, ki sta lani oktobra
na Anskem vrhu odkrila šo-
tor v katerem se je skrivalo
pet mladih vlomilcev, ki so
bili tudi oboroženi. Mihčni-
ka sta pokazala veliko mero
iznajdljivosti in prisebnosti
ter prijela vseh pet vlomilcev
tako, da niso uspeli uporabi-
ti orožja. Za ta podvig sta že
pred tem dobila znak »hra-
bro dejanje«.
Krajši kulturni program
na proslavi so pripravih
učenci osnovne šole s Polul
in oktet »Studenček«/
SREČKO ŠROT
Prijeli
viomilca
Janezu Z. in Marjanu O.
so zagodle vremenske
razmere. Vlomila sta na-
mreč v kioska v Trubarje-
vi uUci in pred Ojstrico
ter odnesla precej cigaret.
Ker pa je ravno tisti ve-
čer snežilo, so ju milični-
ki zlahka sledili do doma
v Miklošičevi 1.
Z lepo besedo ne gre več
Le kazni lahko omililo celiski cestni noreti
Poročilo o uresničevanju
določb odloka o ureditvi
cestnega prometa v naseljih
in prometnem redu v celj-
ski občini je videti, kot da
se iz odloka in ostalih pred-
pisov posamezniki in orga-
nizacije združenega dela
norčujejo. Skoraj da ni do-
ločila, ki ga ne bi vsi po vr-
sti kršili. To je mogoče spre-
meniti le z boljšim nadzo-
rom in ostrejšo kaznovalno
politiko, so menili na seji
celjskega izvršnega sveta.
Še pred tremi leti dokcy
vzpostavljen prometni red se
iz dneva v dan bolj spremi-
nja v nered. Uporabniki jav-
nih prometnih površin se
požvižgajo na določbe Odlo-
ka, na pravila vožnje, na za-
konske predpise o varstvu
cest. Njim pomagajo še načr-
tovalci cest ter njihovi vzdr-
ževalci, ki ne zagotavljajo
pogojev za varnost in pro-
pustnost v prometu.
Za promet zaprta območja
je v Celju težko prepoznati,
saj prepovedi in omejitev
vozniki ne spoštujejo. Ne le,
da so zato pešci ogroženi v
conah za pešce, da so ovirani
dovozi vozil s prednostjo, da
je onemogočeno oskrbova-
nje trgovin in stanovalcev v
zaprtih območjih, uničujejo
se tudi tlak, jaški, pločniki,
oprema na cesti in celo
zgradbe. Tovorna vozila
kljub prepovedi parkirajo
vozniki v Celju povsod v me-
stu in zaselkih, na pločnikih
in kolesarskih stezah. Ovira-
jo pešce in kolesarje, onesna-
žujejo zrak, uničujejo pločni-
ke, v stanovanjskih soseskah
pa ovirajo normalno življe-
nje. Slišati je bilo, da se vozi-
jo spat z Izletnikovimi avto-
busi, pa s tovornjaki Gradi-
sa, Interevrope ... Vsi so ve-
liko pričakovali od zgradnje
novega avtoporta v Levcu.
Tja se je preseUla obrtna za-
druga Avtoprevoz, Prevozni-
štvo je avtoport prevzelo in
zagotavljalo 24 urni nadzor
in poskrbelo za voznike - av-
toport pa je tako dolgo same-
val, da so to opustiU.
Vzdrževanje in posodab-
ljanje cest je draga reč in za-
njo vedno primanjkuje de-
narja. Vozniki pa ne upošte-
vajo z zakonom ali z znaki
dovoljenih obremenitev in
uničujejo se ceste, bankine,
jarki... Vsega pa le niso kri-
vi vozniki. V občini je veliko
cest, ki ne ustrezajo predpi-
som o cestah in o varnosti
prometa na njih. Zaradi nji-
hovih pomanjkljivosti pa so
neupravičeno oškodovani
(če ne kršijo predpisov) upo-
rabniki cest z gospodarskimi
vozili, saj so na lokalnih ce-
stah v občini dovoljene veli-
ko nižje osne obremenitve,
kot jih določa zakon (zakon
10 ton v Celju celo do nesmi-
selnih 4 ton).
Očitno bo potrebnih še
precej prizadevanj, da bodo
v občini spet vzpostavili pro-
metni red, svoje pa bo moral
ob strožjem nadzoru dodati
tudi na nekaterih mestih bolj
dorečen oziroma življenju in
potrebam prilagojen odlok.
MILENA B. POKLIC
Avtobus na
železniških tirih
Precej srečno se je konča-
la nezgoda na cesti Rogaška
Slatina-Šmarje pri Jelšah
pri gostilni Trije ribniki, ko
je avtobus nasedel na želez-
niških tirih.
Iz Rogaške Slatine proti
Celju je vozil Izletnikov av-
tobus 46-letni Martin Mikič s
Huma na Sotli. Pred spušče-
nimi zapornicami je hotel
ustaviti avtobus, vendar mu
ni uspelo (kasneje je izjavil,
da mu zavore zaradi mraza
niso prijele). Da ne bi trčil v
vozila pred seboj, je zapeljal
v levo na parkirišče, nato pa
na železniške tire, kjer je av-
tobus nasedel. Voznik k sre-
či ni bil ranjen, v avtobusu
pa ni bilo potnikov. Na avto-
busu je nastalo za približno
400.000 dinarjev škode.
Zaradi avtobusa na tirih je
bila proga Celje-Rogatec kar
celo ufo zaprta. Ker se vsako
zimo dogaja, da na cesti osta-
ne več težkih vozil zaradi ka-
terih je potem oviran promet
ali morajo cesto celo zapreti
za ves promet (tako kot
prejšnji ponedeljek v Tre-
marjah), so mihčniki opozo-
rili Cestno podjetje, ki obi-
čajno opravlja takšna dela,
da se morajo ustrezneje or-
ganizirati oziroma hitreje od-
straniti vozila s cest. Cestarji
pravijo, da bo to mogoče
prav kmalu, ko bodo vozila,
ki so na terenu, povezali z
radijskimi zvezami.
S. Š.
Primerno darilo - melo-
dija po želji v sporedu
Radia Celje
Neprevidno prehitevanje
Prejšnji teden v petek se je pripetila hujša prometna
nesreča na cesti Celje-Ljubljana pri Blagovici. Proti Ljub-
ljani se je z osebnim a\i:omobilom peljala 38-letna Darinka
Bračun in pri Blagovici začela prehitevati tovornjak s priko-
lico. Takrat je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom
pripeljal 36-letni Marjan Hauptman iz Gotovelj pri Žalcu.
Kljub zaviranju voznika nista mogla preprečiti nesreče, v
silovitem trčenju pa sta se voznik Hauptman in sopotnica v
njegovem avtomobilu, 29-letna Milena Kukovič iz Celja huje
ranila, drugi sopotnik, 37-letni Emil Knez, prav tako iz Celja,
pa lažje. Škoda na avtomobilih je za približno 1,7 milijona
dinarjev.
Napadel mater
v soboto je Mirko Uršič
z Zelenice 1 v Celju napa-
del z mačeto svojo mater
Anico in jo lažje ranil.
Mirko Uršič je potem šel
na Ljubljansko cesto in
se ranil z mačeto, poskus
samomora pa so prepreči-
li miličniki.
Pogojna kazen za prevcaiii
Vesna Gračner ohsolena za tri kazniva Helanla
Na celjskem sodišču so
prejšnji teden obsodili na
enotno kazen leto dni in en
mesec zapora, pogojno na
pet let 25-letno Vesno Grač-
ner iz Celja, Pohorska 4. To-
krat so Gračnerjevi sodili
za kaznivo dejanje zlorabe
pravic in položaja odgovor-
ne osebe, pred tem pa še za
tatvino in predrugačenje
javne listine.
Gračnerjeva je bila zapo-
slena v Elektro Celje kot ob-
delovalka tokovine, v letih
1981 in 1982 pa je zase in še
za devet znancev vpisala ozi-
roma vnesla v podatke za ra-
čunalniško obdelavo napač-
na stanja števcev. Na ta na-
čin je bil Elektro oškodovan
za več kot 150.000 dinarjev,
vendar so kasneje, ko so
ugotovili goljufijo, te zneske
izterjali. Tako je tudi Grač-
nerjeva vrnila nekaj več kot
14.000 dinarjev, za kolikor se
je okoristila. Za to kaznivo
dejanje jo je tokrat sodišče
obsodilo na pogojno kazen
leto dni zapora.
Napačne podatke o stanju
električnega števca je vnesla
tudi njena sodelavka Anica
Golavšek, vendar le zase.
Elektro je oškodovala za ne-
kaj več kot 18.000 dinarjev,
sodišče pa ji je za to kaznivo
dejanje izreklo kazen tri me-
sece zapora, pogojno na eno
leto.
Vesna Gračner pa je bila
obsojena že pred tem (letos
julija) še za dve drugi kaznivi
dejanji. Novembra leta 1983
je namreč v trgovini »Vesna«
v Stanetovi ulici v Celju
ukradla žensko obleko, vred-
no nekaj več kot 6.000 di-
narjev.
Poleg tega pa je lani janu-
arja Gračnerjeva tudi pre-
drugačila javno listino. Hote-
la se je namreč zaposliti v
Kovinotehni, vendar ni ime-
la ustrezne izobrazbe. Zato si
je od znanke sposodila spri-
čevalo o zaključnem izpitu s
srednje   ekonomske   šole.
Vesna je potem ime in pri-
imek znanke na tem spriče-
valu prelepila z belim listi-
čem in nanj napisala svoje
ime, takšno spričevalo pa fo-
tokopirala. Fotokopijo je po-
tem priložila k prošnji za
sprejem na delo, vendar so
prevaro odkriU.
Za ti dve kaznivi dejanji jo
je sodišče letos julija obsodi-
lo na pogojno kazen 6 mese-
cev zapora, za zlorabo polo-
žaja pa so jo obsodili prav
tako na pogojno kazen 10
mesecev zapora, pri tem pa
upoštevali olajševalne oko-
liščine, da je obtoženka deja-
nje priznala in da je delovna
organizacija dobila povrnjen
znesek, za katerega je bila
oškodovana.
Obe kazni je sodišče na
podlagi Zakona o kazen-
skem postopku združilo ozi-
roma ji izreklo enotno kazen
leto in mesec dni zapora, po-
gojno na 5 let. Gračnerjeva
bo morala plačati tudi stro-
ške kazenskega postopka.
SREČKO ŠROT
20. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 1985
Boljši domačini
Lepe tekme v rokometnih ligah
v predzadnjem kolu II. zvezne
rokometne lipe je bil republiški
derbi v Ljubljani, kjer sta se
srečala večna nasprotnika na
igrišču Dinos Slovan in celjski
Aero.
Tisti, ki so si tekmo ogledali,
vedo povedati, da je bila izredno
lepa, dinamična, fair, zmagala pa
je trenutno boljša ekipa Dinos
Slovan 21:17. Celjani imajo mla-
do ekipo, s katero bo trener Tone
Goršič prav gotovo veliko več
dosegel v naslednjih letih. Za
Aero so v Ljubljani nastopili: To-
mič, Razgor 7, Robida 2, Seško 2,
Selčan, Kleč 4, Ščurek, Mahnič 1,
Ivezič, Jerovšek, Kvartič 1, Les-
jak. Na lestvici vodi Dinos Slo-
van s štirimi točkami prednosti
pred Veležem, Aero Celje pa je
trenutno sedmi z devetimi toč-
kami.
Vlado Privšek, sekretar klu-
ba, ki je bil na tekmi:»Bila je to
resnično prava prvoligaška tek-
ma, pravi derbi. Če bi v prvem
polčasu pri rezultatu 7:6 za nas
izkoristili tri stoodstotne prilož-
nosti, bi verjetno končni rezultat
bil ugodnejši za nas. Sicer pa je
zmaga domačinov zaslužena. Pri-
pravljamo se na republiško zim-
sko mladinsko prvenstvo, kjer
bomo nastopili v predtekmova-
nju 8. decembra v Trbovljah in v
primeru uspeha tudi 14. decem-
bra v finalu v Ljubljani. Prvak se
bo udeležil državnega prven-
stva.«
Končano je tudi tekmovanje v
republiški moški ligi, kjer je Šo-
štanj po zmagi nad Partizanom iz
Slovenj Gradca 30:28 osvojil dru-
go mesto z dvema točkama zao-
stanka za Ajdovščino. Minerva je
iztržila tretjo točko, ko je igrala
doma neodločeno 21:21 s Ponik-
vami, prezimila pa bo na zad-
njem mestu z majhnimi upi, da
se tega mesta spomladi tudi reši.
Trim team iz Celja je že devetič
pripravil rokometni turnir vete-
ranov, ki so nastopili v šestih
skupinah v hali Golovec in Teh-
nični šoli. Zmagali so člani Bra-
nika iz Maribora, s celjskega ob-
močja pa so nastopile tri ekipe:
Minerva Griže, Trim team in Šo-
štanj, vse pa so se slabo uvrstile,
šele v drugi polovici osemnajstih
sodelujočih. Vodstva ekip so se
dogovorila, da bo prihodnji, de-
seti turnir rokometnih veteranov
imel 24 udeležencev.
TV
Tri Bioudicova
priznanja
Vsako leto pred Dnevom
republike v Ljubljani pode-
lijo bloudkova priznanja
najzaslužnejšim športni-
kom in športnim delavcem
v naši republiki. Letos so iz
celjske občine ta priznanja
dobili:
Peter Drofenlk za večlet-
no delo na atletskem po-
dročju. Viki Dorn za delo
na športnem področju in
Drago Vračun zlasti za
uspešno delo v Plavalnem
klubu Klima Neptun.
Vsem trem znanim šport-
nim delavcem ob tej prilož-
nosti tudi naše iskrene če-
stitke!
TV
Pod koši
Republiška liga: derbi 7.
kola je bil v Celju, dobili pa
so ga košarkarji Libele, ko so
premagah Comet 102:85. Pri
Libeli je dal Gole 29 košev,
pri gostih pa Šmid 33. Libela
je trenutno na 3. mestu, Co-
met pa deveti. 8. kolo bo na
sporedu 7. decembra, ko bo
Libela gostovala pri Novole-
su v Novem mestu, Comet
pa bo igral doma z ljubljan-
sko Ilirijo.
Republiška ženska liga:
košarkarice Metke so zabele-
žile prvo zmago, ko so pre-
magale Maribor 60:55, na le-
stvici so predzadnje, 7. de-
cembra pa bodo igrale znova
doma proti Novem mestu.
n. zvezna ženska liga:
Kors Rogaška je doživel dru-
gi poraz na domačem igrišču
proti vodeči ekipi Marles
Branik iz Maribora 75:78. Na
lestvici so košarkarice Kors
Rogaške šeste, v prihodnjem
kolu, 7. decembra pa gostu-
jejo v Kranju pri Sava Com-
merce.
DEAN ŠUSTER
Zmagala elcipa Žalca
v počastitev Dneva republike je Postaja mihce Žalec pri-
pravila drugi turnir v malem nogometu organov za notranje
zadeve, kjer je sodelovalo osem ekip. Zmagala je ekipa
Žalca pred Mozirjem, Laškim, Titovim Velenjem itd. Na
posnetku zmagovalna ekipa PM Žalec.   LJUBO KORBER
Nov rekord
Helence Lavrinc
Na prvem republiškem kon-
trolnem tekmovanju s stan-
dard zračnim orožjem v Kra-
nju je lep uspeh dosegla He-
lenca Lavrinc iz Rečice pri
Laškem, ki je zmagala med
mladinkami s pištolo in po-
stavila nov republiški rekord
s 377 krogi.
Prejšnji rekord je tako iz-
boljšala za štiri kroge. Četrta je
bila Denis Bola iz SD Mrož iz
T. Velenja, osma Leonida
Gozdnikar in 11. Gabriela Je-
ram, obe Rečica. Med člani je
zmagal Alojz Trstenjak pred
Vinkom Trinkausom (oba SD
Mrož T. Velenje), sedmi pa je
bil Vinko Lavrinc iz Rečice. V
streljanju s puško je bila med
mladinkami druga Mojca Mo-
čivnik, med članicami pa Dar-
ja Orlačnik tretja.
Celjski alpski smučarji
V alpski sekciji pri smučar-
skem društvu Merx v Celju je
trenutno 34 tekmovalcev, ki
se na novo sezono že dalj časa
pripravljajo. Gre predvsem
za mlajše tekmovalce ob kate-
rih večje dosežke lahko priča-
kujemo šele čez nekaj let.
»Z njimi delajo trenerji Bra-
ne Grabar, Sin Jezernik, Ljubo
Jovan in Cene Jovan, kije tudi
profesionalni trener. Letos
imajo že 64 dni kondicijskih
priprav ter več individualnih
treningov, poleg tega pa še 18
dni snežnih priprav v sodelo-
vanju z republiškimi demon-
stratorji ZVUT Slovenije. En
dan so tudi prostovoljno delali
na Golteh, tako da bodo imeli
med sezono ugodnosti pri
vlečnicah. Od torka dalje že
trenirajo na Golteh. kjer so so-
lidne snežne razmere, kar
prejšnja leta v tem času še ni
bilo.
Med tekmovalci po kvaliteti
izstopata Snežana Vignjevič,
mlajša pionirka, ki je že posta-
la članica državne reprezen-
tance ter Simon Koražija, ki se
bo po dosežkih prav gotovo
kmalu tja tudi uvrstil. S prvimi
tekmovanji bodo začeli po 20.
decembru, na Golteh pa bodo
pripravili tri večja tekmovanja
za mlajše kategorije.
TV
NA KRATKO
Testiranje za bodoče
plavalce
Plavalni klub Klima Neptun
pripravlja za nove plavalce te-
stiranje, ki bo vsak torek od 18.
ure dalje v bazenu Golovca.
Lahko se ga udeležijo učenci pr-
vih in drugih razredov osnovnih
šol Celja. Tečaj oziroma uvodno
testiranje bo vodil trener PK Kli-
ma Neptun Peter Podsedenšek.
Ingrad in ŽTO Celje
Končano je sindikalno prven-
stvo v šahu v prvi in drugi ob-
činski ligi Celje. v drugi ligi je
zmagala ekipa ŽTO Celje pred
sodiščem in Zlatarno, v prvi pa
Ingrad pred Cinkarno, EMO itd.
Šah v Medlogu
v krajevni skupnosti Medlog
so pripravili hitropotezni tur-
nir. Med tremi ekipami krajev-
nih skupnosti in delovnih orga-
nizacij je zmagala KS Savinja
pred KS Medlog in delovno orga-
nizacijo Nivo.
43:7 za šahiste Celja
v prijateljskem dvoboju pred
Dnevom republike sta se pome-
rili ekipi ŠK Celje in Garnizije
Celje, Zmagali so'prvi 43:7. Vse
točke za zmagovalce sta osvojila
Franc Pešec in Jano Bervar.
Sedem ekip v Vinski
gori
Pred Dnevom republike so v
\'inski gori pripravili šahovski
turnir, kjer je nastopilo 7 ekip.
Zmagal je SK Žalec pred ŠK
T. Velenje, ŠK Šoštanj, ŠK Vin-
sko goro itd.
Skok pred
Škobernetom
Na rednem mesečnem turnirju
ŠK Savinjčan v Šempetru je
zmagal Stane Skok pred Jože-
tom Štormanom, Štefanom Pe-
ternelom itd.
Strelci v žalski
občini
Na strelišču v Šempetru v žal-
ski občini so začeli z občinsko
ligo z zračnim orožjem, kjer je v
1. kolu nastopilo 32 strelcev v
štirili ekipah. Zmagala je SD
Šempeter I pred SD Liboje I, SD
Griže itd., med posamezniki pa
so bili najboljši Poldi Valant,
Srečko Džudanč (oba Liboje),
Vojko Škodnik, Branko Vračko,
Jože Tkavc (vsi Šempeter) itd.
Drugo kolo bo na sporedu 7. de-
cembra znova v Šempetru.
Zmaga za SD Dušan
Poženel
SD Stane Rozman iz Laškega
je na strelišču v zdravilišču v
Laškem pripravila v počastitev
Dneva republike tekmovanje z
zračno puško, kjer je nastopilo 8
ekip. Zmagali so predstavniki
SD Dušan Poženel iz Rečice
pred SD Pivovarne Laško, SD
Tone Bostič Zidani most itd.,
med posamezniki pa so bili naj-
boljši Damjan Pader (Rečica),
Roman Matek, Toni Kožar (oba
Pivovarna Laško) itd.
VINKO LAVRINC
Poraz in dve zmagi
V 2. kolu prve republiške lige
so strelci Celja v Rušah prema-
gali ekipo »I. Pohorski bata-
ljon« v postavi Tone in Alenka
Jager, Jože Jeram, Ervin Seršen.
Kovinar Štore je izgubil v Mari-
boru s SD Avgust Majerič v po-
stavi Friderik Rezar. Vili Deč-
man, Ivan Kočevar in Branko
Malec (388 krogov ali štiri več od
njegovega uradnega državnega
rekorda), prav tako pa je izgubil
tudi Žalec v Hrastniku s SD Rad-
nik v postavi Jože Česnik, Justin
Smrkolj, Franc Kotnik in Mla-
den Melanšek. V 2. slovenski ligi
je bil derbi v Slovenskih Konji-
cah, kjer je SD Mrož iz T. Velenja
premagala Unior Zreče. Velenj-
čani so nastopili v postavi Sim.on
Veternik, Mirjam Žučko, Franc
Trebše in Jože Miklav, Konjičani
pa Ivan Kotnik, Darko Repnik,
Blanka Gorinšek in Marjan Pod-
grajšek.
Celjani drugi v
Hotinji vasi
V Hotinji vasi pri Mariboru,
kjer bo čez nekaj mesecev dr-
žavno prvenstvo v streljanju z
zračno puško, so pripravili tur-
nir, kjer je nastopilo 25 ekip.
Zmagala je SD Rudnik iz Hrast-
nika pred SD Celje. Med posa-
mezniki je drugo mesto osvojil
Celjan Ervin Seršen z odličnim
dosežkom 281 krogov od 300
možnih. TONE JAGER
Dva poraza judoistov
Judoisti Ivo Re.va so v Novem
Sadu doživeli še dva poraza, ko
so izgubili z Železničarjem in
Partizan Hins. Na lestvici so
predzadnj_i, najboljši posameznik
^a je bil Štefan Cuk, ki je dobil
oba dvoboja.
STEZE
POmSULl
NA OBJAVO
vmiu
CEUE!
Stric jo je pripeljal na kegljišče
Celjsko kegljanje počasi, to-
da vztrajno dobiva novo vr-
hunsko tekmovalko Miro
Grobelnik, staro 22 let, zapo-
sleno v Aeru TOZD Kemija v
Šempetru, sicer pa doma v
Grižah.
Mira se s kegljanjem ukvarja
pet let, v zanimiv svet kegljev
in krogel pa jo je pripeljal stric,
ki je tudi sam navdušen keg-
Ijač. Prvič se je s kegljanjem
srečala v Žalcu, potem pa pre-
stopila v KK Celje, kjer je tudi
začela nizati uspehe. Ima že se-
dem različnih republiških na-
slovov prvakinje, od tega n^-
več letos. Uvrstila se je v dr-
žavno reprezentanco ter nasto-
pila na svetovnem mladin-
skem prvenstvu, kjer je z eki-
po Jugoslavije osvojila tretje
mesto in bronasto medaljo. To
pa je tudi ena redkih žlahtnih
kovin, ki so jih v letošnjem le-
tu osvojile celjske športnice na
pomembnejših tekmovanjih.
Mira trenira petkrat na te-
den. Trening traja poprečno po
uro do dve. Poleg tega je treba
skrbeti še za kondicijo. Vadi
pod strokovnim vodstvom
Vlada Gobca, sicer predsedni-
ka KK Celje. Letos bo opravila
75 tekmovanj, kar pomeni tudi
75 dni in če k temu prištejemo
še treninge vidimo, da ji za
prosti čas ostane resnično ma-
lo časa. »Za kino ni časa,« pri-
poveduje skromna, vendar sa-
mozavestna Mira. »Sem tudi
članica intustrijskega gasilske-
ga društva v naši delovni orga-
nizaciji, tu je tudi družina.
Hvaležna pa sem delovni orga-
nizaciji, da mi omogoča redne
treninge in odsotnost zaradi
številnih potovanj na tekmo-
vanja in reprezentančne pri-
prave.«
Potem pripoveduje, da so re-
zultati bolj odvisni od kvalitete
kegljev kot od steze, da pa je
treba biti na oboje dobro pri-
pravljen, kajti vsako kegljišče
skriva nekaj pasti, ki so lahko
odločilnega pomena za končni
uspeh. Odkrito prizna, da jo
kegljanje veseli in da jo dobri
dosežki spodbujajo, da se še
bolj zagnano ukvarja s keglja-
njem. To drobno dekle ne ve
točno, koliko ton krogel, ki so
po 2,85 kg zmeče v tednu, me-
secu ali letu. Ve samo to, da to
mora početi, če hoče doseči
dober rezultat. In to Mira hoče!
Sicer pa zakaj ne bi izkoristila
svojega talenta in dosegla še
več, kot je že.
TONE VRABL
28. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
Rokometaši
republiški prvaki
v Ljubljani je bilo repu-
bliško prvenstvo v roko-
metu za pionirje, kjer je
nastopilo šest ekip, zma-
gali pa so predstayniki
Aera Celje, ki sta jih vodi-
la trener Tone Tiselj in
tehnični vodja Dani
Novak.
Naslov prvaka so osvoji-
li: Matovič, Pungartnik,
Tome, Ratej. Vešligaj, Lup-
še (proglašen za n^boljše-
ga igralca finalnega turnir-
ja), Leskovšek, Novak, Lu-
bej, Sedej, Dujič, Pešič,
Jeršič in Hohnjec.
25 let celjskega kegljanja
v teh dneh slavijo pri
celjskem kegljaškem klubu
25 letnico obstoja. Začeli so
oktobra 1960 na pobudo Vi-
lija Truglasa, Jožeta Lubeja
in Ivana Krajnca. Kegljanje
je bilo že pred tem razvito
zlasti v delovnih organiza-
cijah preko sindikata, po-
tem pa so se odločili, da
ustanovijo klub.
Zanimivo je, da so klub
ustanovili najprej zaradi mo-
ške ekipe, danes pa slavi zla-
sti po velikih uspehih ženske
ekipe. Imajo številne posa-
meznice, ki so bile članice
državne reprezentance ter so
se z najpomembnejših tek -
movanj vračale z medaljami,
Urhova in Marinčeva celo z
zlatima v dvojicah z Dunaja.
Zlasti uspehi žensk so prišli
hitro, saj so z organiziranim
kegljanjem začeli šele leta
1973. Kar enaindvajset let so
celjski kegljači vadili na keg-
ljišču Ingrada, zdaj pa že štiri
leta vadijo na enem najso-
dobnejših tovrstnih objek-
tov v Jugoslaviji, na kegljiš-
ču na Golovcu.
Jubilejno tekmovanje so
pripravih v soboto in nede-
ljo. Med ženskimi ekipami je
zmagalo Celje pred Trigla-
vom, Hmezadom iz Žalca
itd. Med posameznicami je
bila najboljša Milošičeva iz
Žalca pred Celjankama Zim-
škovo in Grobelnikovo. Tudi
med moškimi so slavili do-
mačini pred Hmezadom, Šo-
štanjem, Krškim, Ingradom
itd. Med posamezniki pa,so
bili najboljši Jovanovič Šo-
štanj, Kompan Hmezad in
Gmajner Celje.
Naslednje jubilejno tek-
movanje bodo pripravili v
soboto, 30. novembra z ude-
ležbo najboljših jugoslovan-
skih ekip.
T. VRABL
Dvoje državnih prvenstev
Snega, ki je zapadel prej kot prejšnja leta, so veseli tudi smučarji skakalci iz Braslovč in
Andraža. Kot nam je povedal tehnični vodja Jože Oblak, mladi skakalci pridno vadijo in se
pripravljajo na prve tekme, ki bodo že konec meseca. Poleg tega pa bodo letos imeli v Braslovčah
dvoje večjih tekmovanj in sicer 17. januarja ekipno državno prven.stvo za starejše mladince, sredi
februarja pa pionirsko državno prvenstvo. Na posnetku je skupina mladih skakalcev iz Braslovč
pred odhodom na trening, drugi z leve stoji Jože Oblak. T. TAVČAR
Prva točka Železarne
v nadaljevanju občinske sin-
dikalne hokejske lige je,prvo
točko osvojila Železarna Štore,
ko je igrala neodločeno z Grofi-
jo 4:4. V drugi tekmi je Zlatarna
premagala Kovinotehno 3:1. Vo-
di Kovinotehna pred Zlatarno
(oba po 14 točk). Grofijo 7, Ope-
karno 6 in Železarno 1. Naslednje
kolo bo v nedeljo, 1. decembra,
ko se bosta ob 16.30 na drsališču
v Mestnem, parku srečali ekipi
Zlatarne in Železarne ter uro kas-
neje še Kovinotehne in Opekar-
ne. Prosta je ekipa Opekarja.
Mladi hokejski
naraščajnikl
v 3. kolu republiške mladin-
ske lige so hokejisti Cinkarne
doma premagali Slavijo iz Vevč
7:6, pionirji pa so izgubili z isto
ekipo 5:6. V 4. kolu, v soboto, 30.
novembra, bosta obe celjski eki-
pi gostovali v Kranju, kjer se bo-
sta v okviru republiške lige po-
merili s Triglavom.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 1^85
HtH sliiiiini liiifiiiiiitfiiiiscs so
v Konusu postavili izvoz
v prizadevanih, da bi v bodoče delovna organizacija
Konus iz Slovenskih Konjic še povečala izvoz in se pribli-
žala postavljenim ciljem - izvoziti okoli 30 odstotkov
svojih proizvodov izključno za nahtevno konvertibilno
tržišče, so se odločili za rekonstrukcijo linije za proizvod-
njo umetnega usnja konit NT-01 in to dosegli z lastno
tehnologijo in lastnim znanjem. Ta naložba je narekovala
drugo, in sicer rekonstrukcijo energetskih objektov. Obe
pa sta bili zaključeni v roku, v letu dni.
Kot je znano, so v delovni organizaciji Konus v obdobju
1979-81 uspešno končali najzahtevnejšo fazo prestrukturi-
ranja usnjarske proizvodnje in tako so od pasivnega izvoz-
nika postali pomemben člen v izvozni verigi slovenskega
gospodarstva na konvertibilno tržišče. Zato so si v razmi-
šljanjih, kaj želijo doseči z novimi naložbami, postavili na
skupni imenovalec izvozno usmerjenost, m sicer pri konitu
MT-1 za direkten izvoz, pri rekonstrukciji energetskih
naprav pa zanesljivost in bistveno boljše'pogoje za proiz-
vodnjo za izvoz.
Uresničitev zastavljene naloge ni bila lahka, kajti v času
rekonstrukcije je morala proizvodnja normalno izpolnjevati
sprejete obveznosti inozemskih in domačih kupcev. V prvi
fazi so zato stara, porušena kotla nadomestili z enim blok
kotlom, z zmogljivostjo 10 ton pare na uro. Tekoče gorivo za
stiskalnico so v celoti zamenjali s premogom, prav tako
porabo mazuta, seveda, če ne bo potrebno obratovati z
rezervnim kotlom na mazut. Z ureditvijo nove kompresor-
ske postaje in kemične priprave vode, so sanirali energe-
tiko. Še bolj pomembno kot je prehod iz tekočih na trda
goriva, je za energetsko bilanco delovne organizacije in
Slovenije dejstvo, da so v Konusu z namestitvijo turbo
agregata in generatorja izpolnili več kot 20-letno željo: pro-
izvajati lastno električno energijo z možnostjo povečanja od
6 milijonov KWh na leto do 16 milijonov.
Vse to ne bi mogli uresničiti brez izrednih prizadevanj
celotnega kolektiva in vseh, zadolženih za izpeljavo obeh
investicij. Projektant je bil IBE - Elektroprojekt Ljubljana,
dobavitelj glavne opreme je bil EMO Celje, izvajalci grad-
beno obrtniških del Ingrad-tozd Slovenske Konjice, izva-
jalci glavnih montažnih in instalacijskih del, strokovnjaki
Hidromontaže Maribor, Elektro radia Slovenske Konjice,
DES Elektro Maribor, Uljanika iz Pule in še nekateri drugi.
Priznanja in plakete so v Konusu podelili tistim, ki so
največ prispevali k uresničitvi naložb.
• Konit NT-01 je izdelan iz vlaken kromovega strojnega
usnja z dodatkom specialnih veziv.
• Konit NT-01 je. namenjen za izdelavo notranjikov, pred-
vsem za vulkanizirano obutev, knjigoveštvo, za vmesne stene
v torbicah
• Konit NT-01 izdelujejo v zvitkih ali ploščah dimenzije
128 X 104 in v debelinah 0,4 do 2,2 mm.
Priznanja in plaketo so prejeli:
- Medobčinska gospodarska zbornica (priznanje)
¦ - Vlado Jurak, LB Celje (Priznanje)
- Peter Suvorov, GZ SRS Ljubljana (priznanje)
- Tugomer Pokorn, DS skupne službe Konus (plaketo)
- Franc Bremšak, DS skupne službe Konus (priznanje)
- Jože Ribič, Tozd vzdrževanje (priznanje)
- Marjan Cerar, tozd umetno usnje (priznanje)
- Ivan Horvat, Majšperk (priznanje)
- Vinko Pekovšek, DS skupnih služb (priznanje)
- Franc Žula, Majšperk (posebna zahvala)
- RTO tozd umetno usnje in vodstvo proizvodnje DE
Flexil in DE Konit (priznanje)
- RTO tozd Tehnična konfekcija in vodstvo proizvodnje
DE netkani materiali (priznanje), za zamenjavo reproduk-
cijskih materialov iz uvoza z domačimi.
Konus Slovenske Konjice čestita delov-
nim ljudem, občanom in poslovnim part-
nerjem za Dan republike
Po slovesnosti v Konusu so si prisotni z zanimanjem ogledali tudi obe novi pridobitvi.
Konus iz Slovenskih Ko-
njic izdeluje med drugim
vse vrste opetnikov iz koni-
ta raznih debelin. Opetnike
delijo v tri osnovne skupi-
ne: za moško, žensko in
otroško obutev. V zadnjem
času delijo opetnike za mo-
ško obutev glede na več vi-
šin pete, kar pa ni nobena
novost pri opetnikih za žen-
sko obutev, ki jih izdelujejo
za 2 do 10 cm visoko peto.
Poleg klasičnih opetnikov
izdelujejo tudi nekatere
druge vrste: na primer za
športno obutev in posebno
trpežne čevlje.
Značilnost opetnikov iz
konita je, da se dobro obli-
kujejo, vgrajeni v čevelj pa
zagotavljajo varno hojo, do-
ber oprijem in hitro prila-
goditev pete. Dobro vežejo
lepila, zato pri vgrajevanju
v čevelj ne povzročajo te-
žav. Opetnik je del čevlja z
najdaljšo življenjsko dobo.

NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 1985
Žična v prelomnem času
Tradicija, doiga petinpetdeset let, se preveša v novo kakovost
Celjska enovita delovna organizacija Žična s 416
zaposlenimi in petinpetdesetletno tradicijo ni niti
med največjimi niti med najstarejšimi celjskimi
kolektivi, a dogajanja v njej so značilna za današnji
čas, ki bo opravil s tistimi, ki so zaspali ob utečeni
proizvodnji in se ne pripravljajo na jutri. Zahteve po
vgrajevanju več znanja v izdelke, po vključevanju v
visoko tehnologijo, niso samo fraze in tega se v Žični
zavedajo.
Razmere na spreminjajočem se trgu zahtevajo prilaga-
janje proizvodnje. Težave v gradbeništvu m upadanje
osebnega standarda sta samo dva razloga, zaradi katerih
je bila v Žični nujna selekcija programov in s tem
usmerjanje v tiste izdelke, ki imajo trg in v katere je
vgrajena ob manj surovinah več živega dela. Letos so v
Žični naredili precej manj pletiv, kot so predvidevali,
izpad pa je bil tudi v programu vzmetenja. Toda ker so
naredili več sit, transportnih trakov in mrežastih arma-
tur, so skupno proizvodnjo glede na lani povečali za 5
odstotkov. Pri tem so skupne zaloge za 18 odstotkov
manjše kot v začetku leta, zaloge gotovih izdelkov pa
kar za polovico.
Ob težavah prodaje na domačem trgu so letos v Žični
pomembno povečali izvoz. Delež izvoza v celotnem pri-
hodku je v letošnjih devetih mesecih 18 odstotkov, to pa
je kar za 64 odstotkov več kot lani. Izredno se je letos
povečal izvoz v Sovjetsko zvezo, kamor so poslali že
7000 ton izdelkov, a zaradi nizke stopnje predelave pre-
mišljajo o smotrnosti tako velikega izvoza v Sovjetsko
zvezo tudi v bodoče. Bolj se ogrevajo za izvoz transport-
nih trakov. Sodelovanje z zahodnonemškim partnerjem
bi naj že prihodnje leto obrodilo prve večje količine
izvoza v Zvezno republiko Nemčijo, sodelovanje pa se
vse bolj krepi tudi pri sitih za separacije.
Osrednje mesto pa ima v tem času v Žični za njih in za
Slovenijo nov program - proizvodnja krogličnih lež^ev.
Na to se v Žični pripravljajo že pet let. Raziskovalna
naloga je zaključena in v letu 1986 bodo trgu ponudili
prve lež^je. S tem bodo lahko bistveno zmanjšali uvoz
takšnih ležajev s konvertibilnega tržišča, z novo proiz-
vodnjo pa bodo tudi drugače veliko pridobili. Kroglični
ležaji so proizvod visoko razvitih držav, saj zahtevajo
visoko tehnologijo in izredne točnosti - do nekaj tiso.
čink milimetra. Da takšno proizvodnjo oživiš, je bre^
dvoma potrebnega veliko poglobljenega študija, ob tei«
pa veliko natančnosti in sploh vsega, kar visoka tehno]
logija zahteva. \
Zaenkrat še ni na pretek delavcev, ki bi bili navajen«
na nov, zahtevnejši način dela. Toda v Žični si s kadri nij
del^o težav. V Celju je precej strojno usmerjenih delav.
cev - od najnižjih do najvišjih izobrazbenih stopenj. Za
novo proizvodnjo so že sprejeU nekaj mladih, ki so bilj
brez možnosti celo na pripravništvo, potrebam nove
proizvodnje pa prilagajajo tudi štipendijo. Pravijo, da
mladim zaupajo. Zaupajo pa tudi v lastne sposobnosti, v
lastno znanje. Naslonitev na lastne sile in iskanje notra-
njih rezerv tako dobiva pri njih povsem otipljivo po-
dobo.
Da po starem ne gre naprej, se v Žični dobro zavedajo, to pa tudi vse bolj uveljavljajo pri prednostni izbiri proizvodnii
programov. ~
Delavci Žične čestitajo
vsem delovnim ljudem
ob prazniku republil<e
78. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 25
STC Celje
čestita
praznik republil<e,
29. november
integralnega transporta
»Navidezno je blagovna manipulacija
dražja, če ni lastnih skladišč, kajti vsi
stroški, nastali v javnih skladiščih, višajo
lastno, nabavno ceno blaga, domači isto-
vetni stroški pa so običajno režijski stro-
ški, ki se v pretirani režiji tako ali tako
utopijo. Analitsko knjiženje bi pokazalo
obseg stroškov v pravi luči. Sedanja zna-
nost in praksa visoko razvitih industrij-
skih dežel vrednoti kompleten pretok bla-
kot princip in faktor organiziranosti
gospodarskih organizacij.
Industrializacija pretoka blaga je v korela-
ciji s stopnjo splošne industrializacije in ta-
ko hkrati podoba stopnje organiziranosti
oziroma produktivnosti dela. Pojav, kije pri
nas običajen, da namreč zaposluje pretok
blaga največ nekvalificirane delovne sile, je
' v svetu splošen v obliki konstatacije, da
prihaja pri nizki stopnji industrializacije do
' ekstenzivnega zaposlovanja zlasti nekvalifi-
ciranih delavcev in se več kot 60 odstotkov
te delovne sile zaposluje v dejavnosti preto-
ka blaga. Prav tako ne gre prezreti podatka,
da 55 odstotkov vseh poškodb delavcev v
gospodarstvu nastane pri manipuliranju z
blagom.
Zaverovanost v blagovno-manipulativno
(avtarkijo posameznih organizacij združene-
ga dela ima niz drugih negativnih posledic,
poleg tistih, ki se neposredno odražajo pri
individualnih interesih ozdov, tako zlasti
pri koriščenju prostora: razvite ekonomije
uporabljajo dragocene lokacije po strogi
prioriteti pridobitvene vloge posameznih
vrst objektov in tako izločajo uvrščanje po
metodi ABC dejavnosti (in objekte), ki bolje
služijo v sklopu integralnih organizacij.«
V narekovaju označen tekst smo prepisaU
iz posebne analize, ki sojo pripravili v Skla-
diščno transportnem centru Celje, da bi z
njo odgovorili na umestnost in nujnost pre-
makniti stvari okrog integralnega transpor-
ta na višjo raven.
Na celjskem že nekaj časa intenzivno pro-
učujejo možnosti, da se uresniči skupno na-
črtovanje pri razvoju organizacij s področja
blagovnega pretoka, kot so to STC Celje,
ŽTO, cestni prevozniki, špedicija in trgo-
vina.
Prav zato bi kazalo temeljiteje na širšem
celjskem gospodarskem prostoru upošteva-
ti nekaj naslednjih usmeritev razvoja skla-
diščno pretovorne dejavnosti in skladiščne
cone.
• Glede na ugotovljene prednosti, ki se ka-
žejo v boljšem izkoriščenju skladiščnih in
pretovornih kapacitet ter v zmanjševanju
in vlaganju finančnih sredstev v indivi-
dualno gradnjo skladišč, v zniževanje za-
varovalnih, prekladalnih in drugih stro-
škov, je treba razvijati iniciativo ustano-
viteljev STC za en močan blagovni termi-
nal z.organiziranim transportom, špedici-
jo itd. ter upoštevati pravilo, da raste in
pada pozitivni učinek sorazmerno z mero
blagovnega substrata in obratno soraz-
merno z dolžino radija domicilnega ob-
močja. Individualno izvedene kasnejše
disperzije blagovnega pretoka niso pri-
spevale k njegovemu posodabljanju.
• Pri izdelavi lokacijskega in gradbenega
dovoljenja za skladišče, je potrebno upo-
števati dogovorjeno politiko ter urbani-
stično-ekološka načela, nanašajoč se na
promet, uporabo zemljišč, na koncentra-
cijo oz. disperzije skladiščno pretovornih
objektov in opreme ter na uporabo infra-
strukturnih dobrin, kot so: voda, energi-
je, živo delo, upoštevaje speciahzacijo z
ozirom na vrsto blaga in poslovni ciklus.
• Zagotoviti je potrebno sodobne in enotne
kriterije za adaptacijo in izgradnjo novih
kapacitet za hrambo, pretovor in manipu-
lacijo blaga v njegovem pretoku.
• Razvoj globalne logistike je odvisen od
sodelovanja z blagovnimi terminali in
proizvodnimi organizacijami v regiji ter
se mora manifestirati v verifikaciji stališč
in akcij v skladnosti individualnih rešitev
pretoka za posamezne organizacije z re-
gijskim konceptom globalne logistike ter
v združevanju sredstev za pripravo in re-
alizacijo dozorelih razvojnih tez in v med-
sebojnih dohodkovnih odnosih.
• Preprečiti je treba nadaljnjo razvejanost
prevoznikov in organizirati informacij-
sko dejavnost na enem mestu, kjer bi se
zbrale vse potrebe po prevozih, po želez-
nici in po cesti. S tem bi dosegli veliko
večjo izkoriščenost prevoznih zmogljivo-
sti in zagotovljena bi bila hitrejša odpre-
ma blaga ter zmanjšah bi onesnaževanje
okolja ob istočasno večji urejenosti mest-
nega prometa.
• S ciljem racionalizacije prevozov je nujno
koncentrirati prevozniške zmogljivosti v
javnem cestnem prometu in končno poi-
skati primerno delitev dela med javnimi
cestnimi prevozniki, železnico in režij-
skim prometom.
• Pri bodoči izgradnji in razvoju skladiščno
pretovornih kapacitet kaže usmeriti tako
trgovino kot tudi industrijo na nosilca te
dejavnosi, razen v tistem delu kapacitet,
ki so po normativih potrebne za normal-
no poslovanje (industirja 6 dni zalog goto-
vih izdelkov, 15 dni repromaterial, trgovi-
na za obseg zalog za normalno oskrbova-
nje in delovanje).
• Objektivna dejstva narekujejo potrebo,
da pokrene celjska občina in Medobčin-
ska gospodarska zbornica z STC Celje
kandidaturo za ustanovitev proste carin-
ske cone v Celju.
Začetno fazo bi lahko realizirali brez več-
jih dodatnih investicij z uporabo obstoje-
čih kapacitet.
Detalj iz Kostrojevega tozda plastike.
Kostroievo okno
Kostroj, tovarna strojev
in plastičnih izdelkov Slo-
venske Konjice je po svo-
jem proizvodnem programu
strojev in opreme za potre-
be usnjarske in krznarske
industrije znana po vsem
svetu. Asortiman proizvod-
nje strojev za usnjarsko in-
dustrijo je zelo širok in po-
kriva okoli 80 odstotkov po-
trebne tehnološke opreme.
V svoji dolgoletni dejavno-
sti je Kostroj sodeloval pri
gradnji in rekonstrukcijah
v več kot 50 tovarnah usnja
v Jugoslaviji,
V drugem tozdu izdelujejo
plastične izdelke. Predstav-
ljamo vam dejavnost Tovar-
ne plastičnih izdelkov:
Proizvodni program zaje-
ma: profile za stavbno pohi-
štvo, obcestne stebre za oz-
načevanje cest, profile za be-
lo tehniko in profile po naro-
čilu, stavbno pohištvo tudi
montirajo.
Okna in vrata so izdelani iz
PVC materiala in so zato od-
porni na "vročino, mraz, ve-
ter, agresivni morski zrak,
industrijsko atmosfero, me-
hanske udarce, cement in
podobno. Barvanje ni po-
trebno, zunanji izgled je ved-
no enak, zato so stroški za
vzdrževanje       minimalni.
Okna in vrata odlično tesni-
jo, saj je na zunanji in notra-
(nji strani tesnilna guma, ki
ostane elastična kljub dolgo-
trajni uporabi. Dimenzije
stavbnega pohištva so lahko
standardne, okna in vrata iz-
delujejo tudi po naročilu in
željah kupcev. Zastekliti se
jih da z enojnim, dvojnim ali
trojnim steklom. Na voljo so
izvedbe v beli, sivi in rjavi
barvi.
V tem tozdu izdelujejo tu-
di rolete, polkna in žaluzije.
Stavbno pohištvo iz PVC
materiala priporočajo pred-
vsem za objekte družbenega
standarda (šole, vrtce, bol-
nišnice ...), kakor tudi za naj-
različnejše industrijske ob-
jekte in za individualne hiše.
Delovna organizacija Kostroj
čestita ob Dnevu republil<e
delovnim ljudem in občanom
ter poslovnim partnerjem

mm um
28 .J9d
Štorska znamenitost
A ni čudno, da je štorska tovarna traktorjev
postala najbolj znana zdaj, ko je proizvodnjo trak-
torjev - ukinila.
Iz težav je niso izvlekli niti močnejši traktorji -
morda pa bo vsaj njihova likvidacija »potegnila« v
kaj podobnega še koga! _
Zdrav sem
Na celjskem območju (skoraj na vsem) poteka že nekaj
časa akcija zbiranja pispevkov za bolnišnico pod geslom
- ZDRAV SEM.
Pa se pri tem nekaeri tudi obnašajo tako, kot da bi se
zanašali na to - saj sem zdrav!
DA JE LE MALO NA CESTI SNEGA
IZGOVOR DOBER TAKOJ NAM ŽE DA:
»ZAMUDIL SEM, PRIZNAM IZ SRCA,
A NE ZARADI SEBE - ZARADI SNEGAh*
Merxov pečat
Sozd Merx daje res vse večji pečat Celju!
Zadnjega velikega je videti na vsem pročelju stanovanj-
ske hiše ob Aškerčevi ulici.
Potrošniki pa bi raje dobili močnejši vtis o Merxu v
trgovinah in ostalih lokalih.
ZRCALO
Riše Bori Zupančič
PRI NAS JE NEKAJ ČUDNEGA: BOLJ KO IŠČEMO,
VEČ JE TAKIH. KI SE ZGUBLJAJO.
S konji na konja
Namesto traktorjev naj bi se na naše
kmetije vse bolj vračali spet konji.
Cenejši so res, vprašanje pa je, če
bodo naše kmetije res spravile spet na
konja!
Skrb za zemljo
Pri Hmezadu tako skrbijo za obdelo-
valno zemljo, da niti ne pustijo krajev-
ni skupnosti Medlog, da bi postavila
na njihovo zemljišče eno avtobusno
postajališče.
In to kljub temu, da ta čakalnica stoji
na njivi že tako dolgo, da bi že lahko
pognala korenine!
Ne nasedajte
Tovariši, pravijo, da ni treba na-
sedati govoricam. Jaz sem se iz-
kazal in jim nisem nasedel, ko so
govorili, da se bo podražilo olje.
Pa sem ga potem plačeval
dražje.
Tudi ko so govorili, da se bo
podražil sladkor seveda nisem
nasedel tem zlobnim govoricam.
Potem so začeli govoriti o kavi,
pa o mesu, pa o ...
Jaz ne nasedam tem govori-
cam - saj bi sicer moral takoj
začeti kupovati prav vse.
, Dvojni gasilci
' Slišali smo, da se je Ljubljanska banka te dni
izkazala kot dobra »gasilka« pri nekaterih izgubar-
jih. Toda medtem ko banka gasi z denarjem, se
gasilci otepajo s težavmi, ker jhn primanjkuje
denarja, da bi se res dobro pripravili za gašenje.
Kdo s kom se druži,
kdo s kom se ne,
v predvolilnem času
veliko nam pove.
Kdo pa naš bo župa\
pa jaz res ne vem,
izbran bo pač tisti,
ki všeč bo ljudem.
Kaj se smejite?
Da ni res tako?!
Zato so volitve,
da izkaže se to!
FRAN SALEŠKI-FINZGAR
Pod Svobodnun soncem
Ko so bile vse čete urejene Je opravil Svarun molitev:
nato je dal znamenje in voji so se razkropili po šumah
brez hrupa, brez klika in ropota, kakor bi jih pogoltnili
temni gozdovL Sam se je premaknil zadnji. Pa tudi
iyegova četa je lezla ob straneh,, bredlš po potoku, da ni
puščala sledu za seboj.'Svarun^je bil po toliko vojskah
zelo previden. Dobro je vedel, da pošlje Hilbudij pred
seboj pozvedovalce na hitrih konjih. Če bi ti izsledili
izhojeno pot v travi, bi se Hilbudij takoj okrenil in jih
tako prevaril ter iznenadil.
Ko je v jutro vstajala zarja, je šla Ljubinica iz gradišča
in vse mladenke z njo; zbrale so se pod lipo ter darovale
Perunu lepa jagnjeta za zmago očetov. Gradišče je
čuvala majhna posadka, med njo godec Radovan, kije
čepel na okopih, stiskal plunko pod pazduho in stra-
homa poslušal, kaj bo. Bal se je krvi, vojni krik je »žalil
njegovo pevsko uho^. kakor je. sam trdil. Preudaril je
natančno, kam pobegne z urnimi koraki, če pribežijo sli
in naznanijo poraz Slovanov.
Peto poglavje
Hilbudij je prekoračil čez noč ravruno in se naslonil v
jutro s svojimi vojaki ob pobočje hriba, ob katerem se je
odpirala soteska do gradišča Slovenov. Vse čete so se
poskrile v gosto hrastičje. Prepovedal je ukresati ogenj,
da bi si varili vojaki ječmenovo juho. Zato so jedli mrzlo,
nekateri suhe ribe, drugi prekeueno meso. in prigrizovali
česen.
Hilbudij je sklenil počakati poldneva: potem pa kre-
niti v sotesko, da hi mogel že v jutro zgrabiti gradišče
Slovenov. Še malo ni mislil, da ne bo zmagal. Tudi
zasede se ni bal. Bal seje samo za vojake. Vsakega mu je
bilo škoda. Zakaj vsak teh utrjenih in izkušenih mož mu
je zalegel za deset novincev.
Zategadelj je pozval predse vrlega jezdeca, nekega
barbara - Tračana. Prišel se mu je pred letom ponujat v
vbjaško službo. Hilbudiju je ugajal: in res se je izuril da
mu ga ni bilo enakega.
Tega je pokhcal Hilbudij. Njegova polt je bila temna,
lasje rdečkasti, postava velika, prav kakor kakega Slo-
vena. Ukazal mu je, nsu sleče opravo bizantinskega
vojaka in natakne kratke prtene hlače, kakršne so nosili
Slovenj. Takisto razsedla konja in naj jezdi kakor
cUvji pastir oprezno po soteski. Razumel je precej dobro
jezik Slovenov. N^j vpraša, mu je rekel, če naleti na
kakega Slovena, po ovcah ah konjih, češ daje poslanec
azijskega trgovca, ki bi prišel na kupčijo. Ali oprezno
nsj gleda, so h v dolini sledovi po vojnih četah.
Tračan se je hitro prelevil iz bizantinskega konjika v
barbarskega pastirja m malomarno odjezdil. Z glavo je
gugal na levo in desno in pel pastirsko pesem. Vajeti je
pustil, da so visele konju na vratu. Kakor bi se ne menil
za ves svet tako je jahal Tračan ogleduh. Ali njegove
lisičje oči so opazile vsako sled v travi in predirale gosto
grmovje po bregovih. Zapazil je konjsko sled. Skgbalil
seje s konja in trgal kisUco, kije rasla ob potoku. Žvečil
je Uste, brskal po travi, kakor bi iskal še drugih zeUšč.
Toda meril je le skoke, katere je delal preteklo noč
Iztokov konj.
Leno je zlezel zopet na konja in jahal dalje. Včasih je
pognal v dir, pa zopet prenehal in skrbno opazoval.
Vsepovsod ta razkoračena. iztegnjena sled konja, ki se
je chevil v divjih skokih. Čedalje bolj sumljivo se mu je
zdelo, hitreje je gugal z glavo in še skrbneje so se mu
svetile lisičje oči. Vendar ni mogel ničesar drugega izsle-
diti. Vse grmovje je spalo, po gozdu se je tu in tam osulo
Ustje, ko je sedla di\ja ptica na vejo. Kar pridrži konja.
Pred njim leži v potoku mrtva žival. Zopet zleze na tla in \
stopi bliže.
Konj! Hitro je bil v vodi. Od vseh strani ga je pregle- i
dal, a nobenega sledu, da bi bil brzdan. To je divja mrha!
Volčje so jo preganjali pa je poginila in se z\'alila v \
potok. Od tod tisti skoki!
Veselje zlezel na konja; pogledal je še nekohko dalje,
pa veliki skoki so se izgubili. - Iztok je jezdil le-tam po
vodi.
Pa se je varal Tračan. Ta konj je poginil enemu izmed
Iztokovih tovarišev. Gnal se je za Iztokom. aU žival mu
je opešala in se zgrudila. Zadavil jo je z jermenhm,
pobral s seboj brzde. zvalil koi\ja v vodo, sam pa izginil v
goščo in se plazil po lesu dalje. Druga dva tovariša nisi
šla za njim v sotesko, ampak sta krenila v hrib, da I
dospela preko gore v gradišče.
Iračan je vesel obrnil konja in odjahal v najhujša
diru, da bi sporočil poveljniku Hilbudiju, kar je naše
vse mimo, nobenih sovražnikov.
Toda sredi pota. kjer je dolina najožja, se dvigne pn
njim iz trave človeška postava. Tračan je potegnil konj
da se je vzpel na zadnje noge.
"Hoj, pastirče, kaj delaš?*
'-Ovac iščem; sto ovac mojega očeta seje izgubilo. 1
dni jih iščem. Ali sijih videl? Od kod tvoja pot?'
»Hej, mladec, ovac iščem kakor ti. Ali jaz jih iščem,
kupce iz Bizanca. Kožuhov bi radi, usnja potrebujejo, i
veš za moža med Sloveni, ki bi imel naprodaj teh reči'.
»Moj oče Svarun ima dan hoda od tod gradišče,
njem so grmade dragega krzna, gore bivolskih kc
žlahtnega kamenja mnogo. Rad bi prodal, pa ne moi
ker leži za Donavo tisti pes, tisti Hilbudij, in ne ute
nemo naprodaj z bogastvom. Pripelji trgovce, ej, skup
boste, da se vam ne sanja, če se potrudite semkso!«
»Pastirče, hodi z Daždbogom, poišče ovce, Veles
teboj in povej očetu, da pridejo bogati kupci Dob
bodo plačah -«
Tračan je bliskoma odjezdil, za njim je zvedavo glec
pastir in mahal z dolgo šibo. Ko se je jezdec skril
daljavi za o\'inkom, se je pastir glasno zasmejal, vri
šibo proč, stisnil pest in zapretil:
»Le pridite, besi, po krzno! Oderemo vas, da ponesi
v Bizanc mehove iz lastne kože.«
Nato je planil v gozd kakor divja mačka. Bil je Iztc
Ko je Svarun ukazal odhod, je prva izginila četa g
kih lokostrelcev z Iztokom na čelu. PopeU so se nan
nost v reber. Vili so se med grmovjem kakor risi
plemenom, plezaU preko pečin, po strminah so lezU j
vseii štirih kakor potuhhjena zv^eijad. Hodih so oprez
in varno, da suha veja ni počila: v nobenem tulu ni
zarožljale streUce, niti hropU niso glasno, dasi jih
vodil poglavar hitro, kakor bi bežal mlad volk po lei
Ko so dospeU na greben, so se na široko razpršiU. po
ruh med visoko travo in robidovje ter v temi - mesec
zašel - gazili uspešno da^e. Ko se je zasvitalo, se je po}
Iztok počasi na sivo skalo in zrl krog sebe. Vse t^
kakor bi ne bilo nikogar v lesu. Le včasih je majce
zašumelo, kakor bi prhutnil divji jereb iz listja, te tu
tam se je potegnila senca preko jase, pa hitro zoi
utonila v mraku dre\ja.
28. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 27
Nagradni razpis
1. nagrada 700 din
5 nagrad po 300 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka 3. 12. 85, do 9. ure. Rešene kri-
žanke lahko prinesete tudi osebno, na
vhodnih vratih je poštni ^nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: GABOR, LAMELE,
USODA, ANATOL, STROKOVNJA-
KI, SARAJEVO, OPAT, FRANEK,
ARARA, ATON, KE, JK, EST, LIDA,
ORADA, KREATOR, KARTONAŽA,
BRAVNIČAR, ARIANA, BHARAT,
ASANA, RAVNIK, EL PASO,
SAKAI.
Izid žrebanja
1. nagrado 700 din prejme: Slavica
Zaloka, Šaranovičeva 4, 63000 Celje.
5 nagrad po 300 din prejmejo: Zinka
Končan, Ljubljanska 54, 63000 Celje,
Srabotnik Marija, Plečnikova 23,
63000 Celje, Ana Globočnik, Maribor-
ska 76 a, 63000 Celje, Bojan Dečko,
Vojkova 1, 63000 Celje, Franc Kegu,
Leveč 76, 63301 Petrovče.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
ALI VESTE...
Drugega zasedanja Antifašističnega sveta narodne
osvoboditve Jugoslavije v Jajcu seje udeležila tudi 40-
članska slovenska delegacija. Delegacijo je izvolil zbor
572 poslancev slovenskega naroda, ki je zasedal
kakšna dva meseca pred AVNOJ-em. Ta zbor je bil
pravzaprav prvi slovenski parlament s predstavniki
slovenskega naroda iz vseh koncev naše ožje domo-
vine. Razumljivo je, da so poslanci govorili o težkih
trenutkih tistega časa, o boju in žrtvah ki so jih in jih še
bodo dali v nadaljnjem boju do končne zmage nad
fašizmom.
Zraven delegatov za zasedanje AVNOJ-a so poslanci
izvolili "120 članski Vrhovni plenum in 10 člansko
Predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega od-
bora.
Zbor se je vršil na osvobojenem o^mlju in sicer v
majhnem mestu na Dolenjskem. Mesto je bilo prvič
omenjeno leta 1339 in sicer se je takrat imenovalo
Mahovnik. Današnje ime je znano od leta 1463, mestne
pravice pa so mu bile podeljene leta 1471. Leta 1515 je
v njegovi okolici izbruhnil velik kmečki upor proti
graščaku Juriju Turnu.
Ah veste katero mesto je to?
Piramida
1. kemijski znak za dušik, 2. Alfi Nipič, 3. orientalski
prašek za lase, 4. frnikula, 5. nabožna pravoslavna podoba,
6. tovorno motorno vozilo, tovornjak, 7. brezbarvni plin z
ostrim vonjem, 8. vrsta testenin, 9. kulturno obdobje v
začetku 19. stoletja, 10. vrsta gobe, pozna livka.
Magični kvadrat
1,1. sprednji del hiše, kjer je vhod, 9,
2. rumeni del kokošjega jajca, 10, 3.
zajedalski grm na raznem drevju, tudi
zdravilna rastlina, 11, 19. holmij, 12, 4.
godalni instrument, 13, 17. glas, zvok,
14, 5. glavni števnik, 15, 15. kockasto
sukno, 16. 6. LJubljana, 17, 13. največja
reka v Notranji Aziji, izliva se v jezero
Lop Nor, 18, 7. planina pri Sarajevu,
eno od prizorišč zimske olimpijade, 20,
8. ekonomov sedež.
Magična križanka
1, 1. človek netrdnega značaja, 7, 2.
kdor se ukvarja z literaturo, 9, 3. grška
boginja modrosti, 10, 19. središče vrte-
nja, 12, 4. pisatelj Zupančič, 13, 17. rib-
ja koščica, 14, 5. irska revolucionarna
armada, 15, 15. božja hrana, 16, 6. pri-
morski vzklik, 17, 13. francoska pisate-
ljica (Francoise), 18, 8. hud vihar, 20,
11. etilni alkohol, vinski cvet.
Posetnica
G. SRAKOPER
živi v našem kraju in sicer po-
membnem železniškem križišču.
Rešitve iz 46. številke
NAGRADNO VPRAŠANJE
Pravilne - rešitev za vpis v kupon:
RUMBA.
1. nagrado 700 dinarjev prejme: Roman
Krapše, Udarniška 5, 63220 Store
5 nagrad po 300 dinarjev prejmejo: To-
mislav Laptoš, Čopova 2, 63310 Žalec,
Ela Kolenc. Ljubno ob Savinji 25, 63333
Ljubno ob Savinji, Božo Kmet, Brdce 23,
61431 Dol pri Hrastniku, Bernarda Flan-
der, Valentiničeva 6, 63270 Laško, Jože
Baranja, Hotunje 3, 63232 Ponikve.
ITALIJANSKA KRIŽANKA
Vodoravno: STROKOVNJAK, PRE-
POZICIJA. ROBATEŽ. MAL, IBER. JA-
MENA, NERED, INA, GN, KOLINE. FT,
TEREZA, LATRIKA. VI, ENREKANG,
TP, LJIG, IKAROS, DEKA, NADURA.
HOROSKOP,
• OVEN_21.3.-20. 4.
Pred vami je uspešno obdobje. Uspeli boste tudi v poslovnem živ-
ljenju, še posebej vam bo šel od rok načrt dolgoročnega značaja. Na
kratkem potovanju bo lepo. Sprli se boste z nekom, vendar ne za
dolgo. Spomnite se, kako je bilo in lažje vam bo.
• BIK 21.4.-20.5.
Vaša zamisel se bo izkazala za koristno. Učvrstili boste položaj v
službi in obvladali položaj. Posvetite več pozornosti vsakdanjim
\obveznostim, ker vaši najbližji to pričakujejo. Ne razočarajte jih.
Prepustite se neki osebi, ne ho vam žal.
• DVOJČKA 21.5.-21.6.
Vaše aktivno obdobje še traja. Določene stvari se vam odmikajo, to
čutite sami. zato boste slabše volje. Kontrolirajte se in mirno čakajte
na razvoj dogodkov. Družite se le z zares dobrimi znanci, druge
pustite. Dobro veste, kaj vam manjka, povejte odkrito.
• RAK 22.6.-22.7\
z nekom v bližini boste sklenili dobre odnose, kot že dolgo ne.
Kljub vsemu pa ne pokažite vseh kart, obranite nekaj zase. More-
bitno slabo voljo, zaradi starejšega sorodnika obvladajte, splača se.
Nagrajeni boste. Cilj boste z lahkoto dosegli.
• LEV 23.7.-23.a
Obdobje je mirno. Sporov bo manj, čeprav se obeta nesporazum v
službi, ki ga boste le obšli. V osebnem življenju ne dovolite niko-
mur, da bi se mešal v vaše življenje, tudi vašim najbližnjim ne.
Popustite sedaj, ker enkrat bo potrebno.
• DEVICA_ 24. 8.-23. 9.
Dogodki se bodo vrstili drug za drugim. Več bo lepega kot slabega.
V vsakem primeru pa ne boste imeli časa misliti na nič drugega kot
na delo, tudi na družabne stike ne, čeprav vam veliko pom.enijo.
Nadaljujte tako prav do konca.
o TEHTNICA 24. 9.-23.10^
Kmalu si boste opomogli in začelo se bo ugodno obdobje za vas.
Doživeli boste nekaj lepih in uspešnih trenutkov. Rešili boste neko
osebno vprašanje, kar bo dodatni razlog za dobro voljo. Družabnih
stikov bo dovolj, ohranite jih. Imejte posluh za partnerja.
• ŠKORPION 24.10.-22.11.
Obdobje je še ugodno. Kljub vsemu pa odložite neke obveznosti,
ker ste preobremenjeni in se vam bo prevelik napor pozneje mašče-
val. Denarja bo več, vendar še ne boste zadovoljni. Ne hitite, vse bo
prišlo, ko bo pravi čas.
• STRELEC 23.11.-21-iŽ
Pred vami je intenzivno obdobje in dobro počutje. V poslovnem
življenju se bodo pojavile nove priložnosti, ki pa so vezane na poto-
vanje. V osebnem življenju boste doživeli nekaj lepega, zato pa se
boste sprh z najbližjimi. Že dolgo veste, kaj je za vas.
• KOZOROG 22. 12.-20.-T
Pred vami so dnevi pestrih srečanj in poslovnih zvez. Ne pričakujte
'prevelikih materialnih koristi, pač pa duševno zadovoljstvo. Dela
bo vehko. takoj ko boste končali eno zadevo, bo na vrsti druga.
Čaka vas kratko potovanje. Prepustite se čustvom.
•yobtiAR 21.1.-19.2.
y naslednjih dneh boste v središču družabnih dogodkov, službe-
nega in osebnega značaja. V načrt vložite vso energijo, da bo uspeh.
^ službi ne spreminjc^te ničesar, posebej ne na silo, ni še čas.
I^enarja bo več. Bodite bolj pozorni s partnerjem.
^RIBI_20. 2.-20. 3.
vedno vas ogrožajo napetosti in nesporazumi. Ker vam okoliš-
čine niso naklonjene, se izognite velikim dejavnostim. Obnašajte se
'nirno, kontrolirajte svoje obnašanje, da stvari ne poslabšate. Brz-
dajte čustva.
28. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 198S
ZDRAVILNE RASTUNE
Malina
Malina (Rubus idaeus L.) spada v red rožnic, ki ga
sestavlja veliko število zelo različnih rastlinskih
vrst. Čeprav so rastline iz družine rožnic na prvi
pogled zelo različne, lahko s podrobnejšim opazova-
njem najdemo naravno podobnost. Med nje spada
približno 120 rodov s 3500 vrstami.
Mahna spada med robide, ki jih najdemo divje
rastoče po vsem svetu, še posebno številne pa so v
gozdnatih področjih severne zemeljske poloble in v
višjih predelih južnoameriških gora. Plodovi robid so
lahko črni, škrlatni, rdeči, rumeni ali oranžni.
Mahna je do dva metra visok grm, s kratko, plazečo,
podzemeljsko koreniko, iz katere rastejo posamezne
navpične veje, porastle z rdečkastimi bodicami. Vsa-
koletni poganjki proti jeseni olesenijo in naslednje leto
cvetijo, rodijo in odmrejo. Beli cvetovi so združeni v
češuljah in plodovi so lepe, rdeče maline. Malina cveti
od maja do junija. Zori od junija do avgusta.
Pri malini nabiramo predvsem zrele plodove, spo-
mladi, pa mlade hste in cvetoče poganjke. Te moramo
posušiti hitro v senci na prepihu, iz zrelih plodov pa
pripravljamo napitke, želeje in marmelade.
Listi vsebujejo čreslovino, grenčine, vitamin A in C,
mlečno in jantarjevo kislino in rudninske soli. Plodovi
pa vsebujejo citronsko kislino, jabolčno, mravljično
kishno, sladkor levulozo, pektine, gumije in nekatere
aromatične snovi.
Liste in cvetove uporabljamo zaradi precejšnje koli-
čine čreslovin za napitek, ki se uporablja za zdravljenje
motenj v prebavilih, kot so driske, griže, bolečine v
trebuhu, razni katarji. Ljudska medicina priporoča
preliv iz posušenih listov kot kopel pri različnih kož-
nih izpuščajih, čisti kri in odpravlja bledičnost.
, Plodove uporabljamo za izdelavo malinovega sirupa.
Če pomešamo en del malinovega sirupa z dvema
deloma jabolčnega kisa, dobimo napitek, ki krepi osla-
belo srce, sam razredčen mahnov sok pa je osvežilna
pijača, ki lajša vročinske težave pri vseh boleznih, ki so
povezane z vročino. Ker vsebuje precej sadnega slad-
korja je tudi sam sadež primeren kot dietna prehrana
pri tistih bolnikih, ki jih muči sladkorna in ledvične
bolezni. Maline, vkuhane v obliki napitkov, želejev in
marmelade, so tudi vir vitaminov med zimskim časom.
Tisti, ki imajo slabo kri, si lahko privoščijo dan v
tednu, ko uživajo samo maline, pomešane z jagodami
rdečega ribeza. Pospeši se izločanje seča, telo se lažje
reši »žlindre«, ki povzroča slabo počutje. Sčistila se bo
tudi koža.
BORIS JAGODIC
H0RTIKUL111RNI KOTiCEKi
O vrtnih poteli vemo vse premalo j
Pri izbiri gradiva za ureditev poti pazimo predvsem, j
da bo trpežno. Četudi so plošče betonske, morajo biti i
zares trdne, armirane. Izgovor, češ, da obremenitev ni I
takšna, da bije 5 cm debela plošča ne prenesla, ne drži
vselej. Zato so plošče na ploščadih kaj pogosto razpo-
kane, kar ni lepo. Kupujemo vselej že starejše, dobro
posušene betonske plošče.
Pri nakupu naravnih kamnitih plošč seveda ne
moremo biti preveč izbirčni, ker je pri nas razmeroma
malo vrst tega gradiva. Po trdnosti in barvi še najbolj
ustreza rdeči peščenec iz okolice Školje Loke, a ga je
zelo malo naprodaj. Po kakovosti in barvi je skoraj
enak krški ali sivo rjav pohorski. Zaradi pomanjkanja
domačega kamna se zatekajo naši vrtičkarji pogosto
po kamen v Istro. V Kanižarici je mogoče dobiti neko-
liko svetlejši apnenec, ki pa v našem podnebju ni
trpežen. Naše zime so zanj prehude, zato se plošče zelo
rade lužijo.
Od naravno lomljenih plošč pričakujemo odpornost
proti podnebnim razmeram. Kamnite plošče pa tudi
morajo prenesti večjo obremenitev. Bile bi naj temnej-
ših barv, saj takšne bolj pristojajo vrtnemu zelenju.
Od vrtne poti zahtevamo, da je zmeraj suha. Zato pa
mora imeti vsaj manjši padec. Nagnjena je lahko po
dolgem ali počez. Ce pot drži navzgor, seveda ni
potrebno, da bi imela padec počez. Najmanjši padec
mora biti večji kakor 1:100 (en odstotek), da se dežev-
nica lahko takoj odteče. Zato naj bo tudi pot, oziroma
steza vselej vsaj na ravni zemljišča ali pa centimeter
višje. Vsaka pot mora imeti tudi trdno podlago, saj bi
sicer ne bila dovolj trdna. Trdne kamnite plošče zahte-
vajo le tanjši temelj, medtem ko je treba za s peskom
posuto pot narediti kar 20 cm debel temelj, če je pot
namenjena za peš hojo in 30 cm temelj, če je name-
njena tudi za lažje prevoze. Takšno temeljno plast
zahtevata tudi betonska, oziroma asfaltna pot. Tlak iz
lesenih čokov zahteva 10 cm gramozne podlage in 5
cm plast mivke. Čoke - 20 cm - polagamo v mivko in z
njo tudi zapolnimo fuge. Če nameravamo sejati med
fuge tratno travo, napolnimo fuge od zgoraj s prstjo.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. WE DON T NEED ANOTHER HERO - TINA TURNER
2. WOODY BOOGIE - BALTIMORA
3. CHERIE CHERIE LADY - MODERN TALKINO
4. BOLJE BITI PIJAN NEGO STAR - PLAVI ORKESTAR
5. DANCING IN THE STREET - MICK JAGGER-DAVID
BOWIE
6. FRANČEK PIROMANČEK-AGROPOP
7. SUSSUDIO-PHIL COLLINS
8. JA SAM LAŽLJIVA- DENIS-DENIS
9. PJESMO MOJA - JASNA ZLOKIČ
10. DEČKO, AJDE OLADI - POSLEDNJA IGRA LEPTIRA
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1. LJUBIM TE SLOVENIJA - ALPSKI KVINTET
2. ZDRAVICA OB VRNITVI - RŽ
3. SREČE SI VSAK ŽELI - STARE
4. V KRALJESTVU ZLATOROGA - AVSENIK
5. NAPITNICA- RUPAR
6. TRIGLAVSKA ROŽA-MIHELIČ
7. ZIMSKA NARAVA - VESELI HMELJARJI
8. MAMA, PRIHAJAM DOMOV - SLAK
9. KJER NEKOČ JE VETER ZIBAL KLASJE -
ŠKOBERNE
10. NA ZDRAVJE - SLOVENIJA
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
Nagrajenca: Lojzka Zupane, Vodruž 9, Šentjur pri Celju
Renata Lupše, Dobrova 31 c, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
BOLNIKI, POZOR!
HERMELIKA-NARAVNO ZDRAVILO
spet v zalogi!
Spet se oglašam v Novem tedniku, kakor vsako jesen,
zimo, pomlad in poletje. Že 22 let predelujem zdravilne
zelišče hermelike (sedummaximum) v tinkturo, s katero
uspešno in učinkovito zdravim bolnike z naslednjimi
boleznimi: revmatizem (sklepni, živčni, mišični), išias, šen,
otekline nog, čir na želodcu in dvanajesterniku in druga
notranja vnetja, vnetja mehurja, ledvic in jeter, opekline,
posledice udarcev, slaba prebava, gastritis, želodčni in
črevesni katar, tudi odprte krčne žile - stare po več deset
let in sveže, tromboze, arteriosklerozo, glavobol, vnetje
sinusov, ekcemi; vrne vam tek - suhi bolniki se zredijo,
uravnava pmveč ali premalo želodčne kisline na normalo,
zdravi ozebline in vse vrste oteklin, hemoroide, tumorje na
maternici, beli tok, vnetja jajčnikov in maternice, otrdline
na dojkah, razne podkožne tumorje in še veliko drugih
bolezni.
Iskrene vam priporočam, zdravite se s tem mojim prepa-
ratom! V Mariboru, Celju, Murski Soboti, Ljubljani po vsej
Sloveniji me že dobro pozneje. Mnogi bolniki, ki so se
zdravili s hermeliko, predelano po mojem postopku, so
ozdraveli, o čemer ste pred leti lahko brali v različnih
slovenskih časopisih. Prav tako so bile objavljene izjave
bolnikov o uspešnem zdravljenju.
Če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilom,
mi TAKOJ in vedno pišite in na kratko opišite svojo bole-
zen. HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V CELJE,
MARIBOR, MURSKO SOBOTO po 20. DECEMBRU 1985. O
točnem kraju, datumu in uri izdaje zdravila vas bom pravo-
časno pismeno obvestil. Pri prevzemu zdravila dobite tudi
tiskano navodilo za uporabo v slovenskem in srbohrva-
škem jeziku. O vsem, kar vas bo še zanimalo, se bomo
ustno pogovorili.
Zdravljenje z mojo zdravilno hermeliko vam priporočam,
ker se boste sorazmerno poceni, enostavno in hitro poz-
dravili.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ,
HERMINA (in STIPE) PIVČEVIČ, Glinškova ploščad 8,
61113 LJUBLJANA-BEŽIGRAD.
OPOMBA: Moje zdravilo hermelika lahko dobite pri
meni v Ljubljani na gornjem naslovu. Moj telefon je: (061)
348-170.
RAZGIBAJMO TELO
Vaje za stegna
1. Postavimo se naj
komolce in kolena; stis-j
nemo trebušne mišice, i
2. Levo nogo potisne-
mo stegnjeno ven (para-
lelno na tla) s tem, da,
ostane bok zaprt. \
3. Spuščamo stegnje-
no nogo na tla ne da bi
premikali boke. Ponov-
no spuščamo in dvigu-
jemo nogo 8 krat, nato
ponovimo isto vajo z
drugo nogo. .
4. Levo nogo skrči-
mo in jo do maksimu-
ma dvigujemo tako, da
je koleno čim višje nad
boki, stegnjeno stopalo
pa proti glavi.
5. Skrčeno nogo spu-
stimo malo nižje in po-
novno z impulzom za-
mahnemo nazaj višje.
Zamenjamo nogo. Vajo
ponavljamo 8 krat.
GORDANA
STEFANOVIČ.
RADIO CEUE
ČETRTEK, 28. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami.
vmes 8.30 obvestila, 9.00 druga poročila, 9.30 Esperanto.
10.00 Zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 15.3C
Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kro-
nika, 17.00 V živo, 18.00 Zaključek.
PETEK, 29. 11.: NI SPOREDA!
SOBOTA, 30. 11.: NI SPOREDA!
NEDELJA, 1. 12.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.3(
Posnetek javne radijske oddaje v Elkroju, 11.30 Kmetijska
oddaja, 12.00 Druga poročila, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 I:
domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev, 15.0(
zaključek.
PONEDELJEK, 2. .12.: 8.00 Poročila, 8.10 Športne
dopoldne, vmes 8.30 Obvestila. 9.00 Druga poročila, 10.0(
Zaključek. 15.00 Poročila. 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke ii
pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče, 17.00 Kronika
17.15 Lestvica domačih viž. 17.45 Športni pregled, 18. Zak
ljuček.
TOREK, 3. 12.: Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, vmes 8.3
Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek, 15.00 Poro
čila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Sreča
nje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe: pri
pravlja Ciril Jagrič, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zak
ljuček.
SREDA, 4. 12.: 8.00 Poročila, 8.10 Pokličite in vprašajtf
9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar prireditev
10.00 Zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.0
Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih skupnosti, 16.45 I
zakladnice zborovske glasbe, 17.00 Kronika, 17.15 Glasben
vzporednice, 17.45 Aktualno, 18.00 Zaključek.
RECEPT TEDNA
Krompirjeve omlete
Potrebujemo: en kilogram krompirja, 150 g masla,
sol, dva litra vode, ščepec žajblja, tri rumenjake, en
ščepec muškatnega oreščka.
Krompir olupimo, ga dobro operemo in pristavimo v
mah kohčini mrzle slane vode. Posodo dobro pokrijemo.
da se skuha v sopari. Kuhan krompir pretlačimo v
skledo na koščke masla, ki se pod vročim krompirjem
stali. Pire gladko in penasto umešamo in postopoma
dodamo rumenjake in začimbe. Na preostalem maslu
prepražimo žajbelj in ga takoj odstranimo. Iz krompir-
jeve zmesi oblikujemo omlete in jih hrustljavo ocvremo
na maslu najprej na eni nato pa še na drugi strani.
Pečene krompirjeve omlete stresemo na krožnik in jih
postrežemo kot predjed.
28. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 29
SOZD PETROL
DO Trgovina
TOZD Trgovina Celje
PE debela prodaja
Trnovlje pri Celju 215
Po sklepu Komisije za delovna razmerja PE debela
prodaja Celje objavljamo prosta naslednja dela in
naloge:
1. 2 pomočnika skladiščnika
avtomateriala
Pogoji:
- poklicna šola KV
- poskusno delo 1 mesec
Delo združujemo za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh
po objavi na Petrol, TOZD Trgovina Celje, PE debela
prodaja, Trnovlje pri Celju 215.
POIŠČITE V...
prodajnem centru hudinja
Police na oddelku so v prodajnem centru Hudinja res
bogato založene z najrazličnejšo posodo. Še posebno
zato, ker na tem oddelku kupujejo tudi gostinci, ki na
enem mestu najdejo prav vse za svojo dejavnost.
kovinotehna    tozd tehnična trgovina
Po sklepu Sveta delovne skupnosti - Komisije za
izobraževanje in kadrovske zadeve
KPD za mladoletnike in zaporov
v Celju
1. Vodje komercialne službe
2. Socialne delavke
3. Tajnice v ^lužbi za upravno
pravne zadeve
4. Finančnega knjigovodje
proračuna in gospodarske enote
5. Kurjača
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po
zakonu o sistemu državne uprave in o Izvršnem
svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških
upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79)
izpolnjevati še naslednje zahteve:
Pod točko 1. morajo imeti kandidati:
- končan program za pridobitev visoke strokovne
izobrazbe ekonomsko-komercialne ali druge
ustrezne smeri ali z delom pridobljena ustrezna
delovna zmožnost
- 5 let delovnih izkušenj
Pod točko 2. morajo imeti kandidati:
- končan program za pridobitev višje strokovne
izobrazbe socialne smeri
- 3 leta delovnih izkušenj
- Opravljanje del in nalog pa se šteje v
zavarovalno dobo s povečanjem (12/16 mesecev).
Pod točko 3. morajo imeti kandidati:
- končan program srednjega 4-letnega
izobraževanja upravnoadministrativne smeri
- znanje strojepisja
- znanje stenografije
- 2 leti delovnih izkušenj
Pod točko 4. morajo imeti kandidati:
- končan program srednjega 4-letnega
izobraževanja ekonomske smeri
- 2 leti delovnih izkušenj
Pod točko 5. morajo imeti kandidati:
- končan program za usposabljanje oziroma
skrajšan program srednjega izobraževanja ali šolo
za upravljalca naprav za centralno ogrevanje
- zaželeno je, da imajo kandidati pod»točko 5
predhodno znanje oziroma tečaj za upravljalca
parnega kotla na plinasta goriva.
Kandidate pod točko 1 opozarjamo, da bodo v
postopku sprejema preizkušene njihove strokovne
kvalifikacije oziroma z delom pridobljene delovne
zmožnosti ter druge pomembne zahteve, ki so
potrebne za sklenitev delovnega razmerja s
Kazenskim zavodom in sicer po postopku,
določenem v samoupravnih in organizacijskih aktih
zavoda.
Pismena dokazila o izpolnjevanju pogojev
(zaključno spričevalo, oziroma diplomo, prošnjo in
življenjepis) naj pošljejo kandidati v roku 15 dni po
objavi na naslov:
KPD za mladoletnike in zapori Celje, Linhartova 3,
Celje.
Vsa navedena dela in naloge se objavljajo za
nedoločen čas.
Prav tako morajo priti kandidati na osebni
razgovor in sicer ob sredah in četrtkih od 8.-12.
ure.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD CENTER OPERATIVNI
ODDELKI Z ANESTEZIJO CELJE
objavlja
po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83. '
čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem
izobraževanju in štipendiranju ZC Celje
eno specializacijo iz splošne
kirurgije
Pogoji:
- končana medicinska fakulteta - splošna smer
- opravljen strokovni izpit
- dve leti dela na področju osnovne zdravstvene
dejavnosti.
Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8 dneh po
objavi na delavski svet TOZD.
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 30 dneh po
opravljeni izbiri.
DELOVNA SKUPNOST
UPRAVNIH ORGANOV OBČINE
CELJE
Sekretariat za notranje zadeve
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas, s
polnim delovnim časom:
- Člana Izpitne komisije za voznike
motornih vozil
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati
še naslednje posebne pogoje:
- višjo strokovno izobrazbo prometne ali upravne
smeri,
- voznik motornih vozil: A, B, C, D in E kategorije,
- opravljen izpit za voznika inštruktorja,
- 1 leto neprekinjene vožnje v avtošoli,
- 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja tri mesece.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi na gornji naslov.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od zak-
ljučka objave.
30. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 198$
PRODAM
ZIMSKE gume, nove, s platiščem,
za JUGO 45, prodam. Lubej ,
Repno 6, Šentjur.
KAVČ In dva fotelja, prodam.
Ogled po 14. uri na naslovu Pu-
cova 1, 6. nadstropje, stanova-
nje 42.
FIAT 126, letnik 80, prodam. Šivak,
Škapinova 5, felefon 34-950, po-
poldan.
BARVNI TV »Gorenje«, rabljen, di-
agonala ekrana 66 cm, ugodno
prodam. Informacije na tel. 770-
032, zvečer.
TRAKTOR Štore 402, prodam za
95 SM in kravo simentalko, voz-
no. Alojz Štante, Verpete 13,
Franitolovo.
126 P, letnik 79, prodam po delih.
Telef. 26-833, 27-841.
SEDEŽNO »L« garnituro, staro dve
leti, prodam za polovično ceno,
Informacije na tel. 35-531, od 17.
ure naprej.
110 kg prašiba za zakol prodam.
Lah, tel. 31-920.
PRALNI stroj Gorenje zelo ugodno
prodam ter dve gumi »kontinen-
tal« 175-14. Vinter, Lopata 55,
Celje.
LESENO garažo za dva avtomobi-
la, za premestitev, prodam. Ju-
^   stin, Tončke Čečeve 6, tel. 22-
896.
RAZNO POHIŠTVO, kombiniran
štedilnik, plinsko peč, prodam
ali zamenjam za drva. Justin,
Tončke Čečeve 6, tel. 22-896.
KRITINO, novo, 1650 kom Medite-
ran, visoki val, prodam ali zame-
njam za nizkovalne salonitke.
Ferenčak, Vrbno, Šentjur.
JAKNO iz bele lisice, prodam. Tel.
741-332 (063).
ZASTAVO 850, letnik 82. prodam.
Informacije po telefonu 777-117.
PEUGEOT 204, I. 1970, prodam.
Telefon 33-841, popoldan.
ZIMSKE gume, protektor, nove s
platišči za Diano, prodam. Tele-
fon 36-406, zvečer.
KRZNEN plašč, »bizon«, temnor-
jav. za srednjo postavo, v odlič-
nem stanju, prodam. Telefon
(063) 35-465 Celje, od 19. do 20.
ure.
EN0S08N0 stanovanje, »štirje
prostori", s posebnim vhodom,
prodam. Šifra: Z malo vrta.
OMARO-trodelno, kredenco za
dnevno sobo - klasična izved-
ba, rjavi furnir, električni štedil-
nik, kombinirano omarico za
čevlje, po ugodni ceni prodam.
Informacije na tel. 36-818 od 18.
do 19.30 ure, Celje, Kersnikdva
20.
DVA prašiča, težka okrog 120 kg,
prodam. Roman Šater, Zadobro-
va 40, Škofja vas.
ŠKODO 100, letnik 1972, v voznem
stanju, prodam za 5,5 SM, v ce-
loti ali po delih. Flotjanc, Razbor
33, Dramlje.
ZASTAVO 101, letnik 76, ugodno
prodam, cena 12 SM. Vprašati
od 16. ure naprej pri Trusk, Za-
gata 4, Celje.
GOLF JGL, letnik 81, odlično ohra-
njen, prodam. Telef. 21-755, int.
32, dopoldan, 25-472 popoldan -
Kolšek.
NAKLADALEC »težak 8« za traktor
Štore in zimske gume 135-SR-
15, vse skoraj novo, prodam.
Štefan Gračner, Krajnčica 42,
Šentjur.
8 METROV DRV (dve klaftri), pro-
dam. Martin Ferme, Brezje 7a,
Vinski vrh.
KAVČ in dva fotelja, 2 otroški nad-
stropni postelji, akvarij s travo,
ribami n drugimi priključki, pro-
dam. Milenko Berendika, Dobr-
teša vas 16 C, Šempeter v Sav.
dolini.
ŠTEDILNIK, Kuperbusch, dobro
ohranjen, prodam. Roška 2, Ce-
lje - Nova vas, pri Dobovičnik.
BULDOŽER 50 In prikolico za pre-
mike, prodam. Branko Salobir,
Leveč 26 a.
8 kom VRAT »Lip« Bled, prodam
za 20% ceneje, lak, žico različ-
nih dimenzij in stroj za navijanje
tuljav. Tel. 741-525, popoldan.
KRAVO simentalko, prodam. Ana
Bezenšek, Zadobrova 1.
ŠIVALNI stroj Danica - kovček,
prodam. Štefka Hrastnik, Mari-
borska 76 a.
ELEKTRIČNI harmonij in kavč -
samo vložek, prodam. Sešel,
Celovška 9, Celje.
ZDOMCI, POZOR! Hišo v IV. fazi in
moped štiribrzinec, prodam.
Ivan Vidmar, Gornja vas 86, Pre-
bold.
BULDOŽER, tip UTZ (22 ton), Mer-
cedes 280 SE, vgrajen 220 O,
cena po dogovoru, prodam.
Štarkel, Svetli dol 9, Štore.
ZIBELKO, stajico in otroško poste-
ljo, prodam. Žalec, Tomšičeva 1,
Stanovanje 9.
KOMPRESOR za traktor »Univer-
saie« ali »Štore 402«, malo rab-
ljen, in starejšo sobno kredenco
z omaro, prodam. Ivan Žogar,
Bodrišna vas 10, p. Grobelno,
tel. 821-185.
3 GRADBENE parcele za vikend v
bližini Atomskih toplic, prodam.
Zagajšek, Doslja 18, Dramlje.
PARCELO na sončni strani, v Koš-
nici, 4 km iz Celja, in hišo izgo-
tovljeno v I. fazi, prodam. Javite
se pod »KOŠNICA«.
PARKET, mozaik standard, 45 m^
cin 35%, prodam. Telefon 32-
094.
ZA DIANO prodam platišči in snež-
ne verige Rival 5, tel. 27-376,
zvečer.
RIBNIK za ribe, cena 400.000 din,
ugodno prodam. Jurij Vengušt,
Razabor 2, Dramlje.
ŽAGO »Stihi« 050 AV, prodam. Le-
šek, Šentjanž 27, Štore.
SMUČARSKE čevlje »Caber« in
dirkalno kolo 5 prestav, prodam.
Tel. 741-558.
ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam
za 7 SM. Kličite na telefon 35-
265.
NADSTROPNO posteljo z jogi
vložki, dolžine 1.90, otroško po-
steljico z jogijem, peč za cen-
tralno, novo, Zrenjanin, 11 čle-
nov, z bojierjem, prodam. Po-
nudbe popoldan na tel. 821-385.
VEČ zemljiških parcel v kraju Pod-
plat (k. o. Grlice), prodam. Po-
nudbe pošljite na naslov: Stan-
ko Klinar, Maribor, Fochova uli-
ca 60.
ZASTAVO 101, let. 73, za 18 SM,
prodam. Ivan Javornik, Zagaj-
škova 15, Nova vas, pri VVU.
FIAT 126 ugodno prodam. Telefon
26-764, vsak dan po 15. uri.
ČRNOBELi TV, še v garanciji, ter
poni ekspres, malo rabljen, pro-
dam. Ljubljanska 58, stanova-
nje 122.
ŠIVALNI stroj »Bagat« in otroško
posteljo, temno rjavo, z jogijem,
prodam. Belej, Prekorje 47,
Škofja vas.
NERABLJEN, enoredni pletilni
stroj BROTHER, prodam. Infor-
macije na tel. 824-166, od 7. do
8. ure zjutraj.
DNEVNO sobo ugodno prodam.
Štefan Antloga, Ložnica 33 C,
Žalec - ogled popoldan.
NOV, nerabljen 80 I električni boj-
ler »Končar«, prodam za 30.000
din. Informacije popoldan na
tel. 707-207.
LAHEK voz In dve pisalni mizi, pro-
dam. Zg. Dobrova 80 B, Celje.
KOBILO, lažjo, mirno, dobro vozni-
co, ugodno prodam. Karel Pe-
tek, Špitalič, p. Loče pri Polj-
čanah.
SANI, vprežne, starinski dvosed,
ugodno prodam. Ogled v Celju,
Kajuhova 6.
KOMBI, Fiat 750, prodam po delih
ali skupaj. Tel. 27-411 - 362.
TRAKTOR Deutz, 4006, s kabino,
800 ur, prodam. Telefon 748-
067.
DVE zimski gumi s platiščem za
Z126 P, prodam. Branko Zu-
pane, Dobojska 46, Celje.
ŽAGO Stihi in čoln Elan GT 402,
prodam. Tel. 26-061.
NOVO kuno prodam. Cena
15.000.-. Tel 36-354.
PRAŠIČA za zakol, cca 150 kg, re-
jen z domačo hrano, prodam.
Tel. 741-309.
STEREO radiokasetofon Philips
(za 3 SM) ter gramofon Tosca
HI-FI S 40 LP (za 1 SM), prodam.
Stanko Kolar, Arja vas 6, Pe-
trovče.
RENAULT 12, i. 1974, prva reg.
1976, neregistriran, vozen,
ugodno prodam. Cena po dogo-
voru. Orožen, Trnovlje 144.
GARAŽO na Hudinji prodam. Tel.
32-937.
KARAMBOLIRANEGA Spačka,
ugodno prodam. Milčinskega
13, Hudinja, Celje.
MOTOR znamke Husqvarna 250
cross, prodam. Motor je letnik
1983 in je nevozen na dirkah.
Možna zamenjava za avto ali
kakšen drug motor. Branko Kle-
novšek, Šešče 8, Prebold, tel.
701-165.
TERMOAKUMULACIJSKO peč,
2 KW, prodam. Telefon 26-635.
ŠTEDILNIK, 2 elektrika, 4 plin, pro-
dam za 3 SM in otroški sedež s
hojico. Ljubljana 80.
PRAGE za Škodo 110, prodam.
Franc Zagajšek, Tratna 21 a,
Grobelno.
NOVO okno z roleto 120 x 160, ce-
neje prodam. Tel. popoldne 36-
379.
GLASBENI center SABA 2 x 30 W,
prodam. Javornik, Ljubljanska
27, Celje.
ZAMENJAM bakren 60 I kotel za
žganjekuho za alfo - tudi za
žganjekuho 900 I sod, za praši-
ča 130 kg, 70ai jabolčnika, pro-
dam. Alojz Jošt, ilovica 18,
Vojnik.
PARCELO 1333 m',b!izu Atomskih
toplic, nujno prodam. Možna na-
domestna gradnja. Tel. 31-424
po 18. uri.
R-4 TL, letnik 1977, po delih, pro-
dam. Tel. 31-424 po 18. uri.
KUPIM
AVTO Apecar, kupim. Ivan Vidmar,
Gornja vas 86, Prebold.
MOPED, rabljen in ohranjen, brez
registracije, kupim. Telefon 26-
797 med 20. in 21. uro ali pod
šifro »DO 6 MIO«.
REZERVOAR za hidrofor
600 X 2000 mm in podobno, ku-
pim. Vinter Lopata 55, Celje.
GARAŽO v centru mesta Celja, ku-
pim. Tel. 27-520.
JEDILNI kot, mčlo rabljen, in dru-
ge elemente, kupim. Ponudbe
pod šifro: KUHINJA.
STANOVANJA
SAMSKO sobo ali stanovanje v
najem, iščem. Ocvirk-Javornik,
Vojkova 1, Celje - »NUJNO«.
GARSONJERO ali manjše stano-
vanje vzamem v najem - pred-
plačilo. TeL 27-910.
SOBO, ogrevano, oddam dvema
dijakinjama. Telefon 25-037.
SOBO, oddam dvema deklicama.
Medved, Celje, Ljubljanska 31.
STANOVANJE, po možnosti s ko-
palnico, za dve osebi, iščem. Ši-
fra: NUJNO.
SOBO, opremljeno in ogrevano, s
kopalnico, v bližini živilskega tr-
ga v Celju, nujno potrebuje obrt-
nik iz Ljubljane, za dva prijetna
moška, v času od 20.12. do 29.
12. 85. Ponudbe pod šifro »Pla-
čam dobro« ali telefon (061)
216-605, po 17 uri.
ZAPOSLITEV
ORODJARJA in REZKALCA z ne-
kajletno prakso, zaposlimo. Ja-
voršek, Celje, Ipavčeva 28.
ŽENSKA išče honorarno delo v ku-
hinji po 14. uri, vsak dan po 4
ure ali vsak drugi dan po 8 ur.
Telefon 28-444.
ŽENSKA išče 4-urno delo, po 14.
uri. Telefon 28-444.
GARAŽO v hiši oddam v ul. Moše
Pijade. Ponudbe pod Šifro: »1.
december«
BASISTA - baritonista, išče na-
rodnozabavni   ansambel.   Inf.
Tone 828-168 dopoldan, 828-165
i   popoldan.
ŽELIM SPOZNATI dekle, lahko je
ločena ali vdova. Star sem 40
let, sporazumno ločen, mirne
narave, s stanovanjem. Ponud-
be poslati na Novi tednik »SRE-
ČEN ZAKON«
IŠČEM dekle za pomoč v bifeju.
Tel. 36-347.
VARSTVO za 7 mesečnega fantka
iščemo. Tel. 34-865.
DEKLE ali natakarico išče Gostil-
na pri Janezu, Loka pri Žusmu,
telefon 747-100.
MIREN uslužbenec, s svojo hišo in
avtom, želi spoznati mirno dekle
do 30 let. Šifra: »V dvoje je
lepše«.
OSAMLJEN 65-letni moški, s po-
kojnino in nekaj prihranki, išče
pošteno žensko, iste starosti,
brez obveznosti, s hišo in nekaj
zemlje v okolici Celja ali Konjic.
Zaželen vozniški izpit. Ponudba
pod Šifro: POŠTENA.
DEKLE ali mamica, če te oglas ne
moti, se oglasi 35-letnemu fan-
tu, ki je brez obveznosti iz okoli-
ce Celja. Šifra: November 85.
FANT, star 35 let, doma na relaciji
Laško - Savinska dolina, brez
obveznosti, zaposlen, z avtom,
veren, ne zahaja po zakajenih
lokalih, želi spoznati dekle ali
mamico, ki ima manjšo kmetijo,
ni pa pogoj. Šilr»: ZIMA 85.
DISKOTEKA
BIFE »DANICA«
GORICA 45 a,
tel. (063) 36-673
Odprto V četrtek,
petek, sobota.
Iskrene čestitke za
DAN REPUBLIKE.
LIBEbA CELJE
Industrija tehtnic
in finomehanil<e
Komisija za delovna razmerja DSSS, oz. TOZD
TOVARNA TEHTNIC na osnovi Pravilnika o
delovnih razmerjih delavcev DSSS, oz. TOZD in
Pravilnika o razvidu del in nalog
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
pomoč pri vodenju skladišča
Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat
izpolnjevati še naslednje pogoje:
- SS elektrotehnik - (šibki tok),
- 12 mesecev delovnih izkušenj,
- odslužen vojaški rok.
Za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog združu-
jemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Pisne vloge z dokazili o "izpolnjevanju pogojev pošlji-
te na naslov:
LIBELA CELJE, Opekarniška 2, 63000 CELJE, Ka-
drovska služba, v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izboru pisno obveščeni v roku 8
dni po sklepu KDR.
28. HO\iimih.'\
NOVI TEDNIK - STRAN 31
TV SPORED
NEDELJA, 1.12.
,50^22 25 TELETEKST RTV LJUBLJANA
' 5C POROČILA,
otroška matineja:
.,0 ŽIV 2AV: Risanke, Smrkci II: 9 05 SOKOLI, ponovitev 5. dela angleške
lutkovne nadaljevanke, 9 30 M de Cervantes: CERVANTES, 5. del španske
nadalievanke, 10.20 PROPAGANDNA ODDAJA, 10.25 Courmayeur: SVETOVNI
pOKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (M), prenos 1. teka; 11.30 625,
^da)a za stik z gledalci; 11.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 11,55 Courmayeur:
S/ETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (M), prenos 2 teka;
,300/30 POROČILA (do 13.05/35); 13.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 13.45 C.
HjcCulIougti: PESEM PTIC TRNOVK, ponovitev 7. dela avstralske nadalje-
^nke; 14 35 FORMULA 1, zabavnoglasbena oddaja TV Beograd, 15.25
MOZAIK KRATKEGA FILMA: MIKR0NE2UA-VETR0VI SPREMEMBE, ameriški
(iini 16.10 POROČILA; 16.15 LABOD, ameriški film; 18.05 TV KVIZ - 5. oddaja;
,905 RISANKA, 19.15CIKCAK; 1924 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
,930 TV DNEVNIK; 19.50 VREME; 19.52 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 J.
Vipotnik-J. Drozg: RODNA LETINA, 2. del TV nadalj.: 20.55 PROPAGANDNA
ODDAJA, 21.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU; 21.30 ŠPORTNI PREGLED; 22.15
PROPAGANDNA ODDAJA; 22.20 POROČILA (do 22.25)
ponedeljek, 2. 12.
850 TV v ŠOLI; tv koledar, Pomoč doma, Staro Hrvaško gradbeništvo v
palmaciji.Za učitelje. Po sledi rokopisne dediščine. Poročila; 10.35TV V ŠOLI:
Tednik. Književnost, Risanka, Angleščina, Mali program. Risanka, Poklici,
Zadnje minute; 12.30 POROČILA (do 12.35)
17.15-22.35 teletekst rtv ljubuana
,730 POROČILA;
spored za otroke:
17 35 MARAČKA, poučna oddaja; 17.45 VSAK PETEK NOV ZAČETEK. 2. det
zabavnega niza TV Sarajevo; 18.10 JELKA - pravljični portret slikare in ilusfra-
torke Jelke Reichman; 18.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 PODRAVSKI
OBZORNIK; 18.45 SLOVENSKA UUDSKA PESEM (Poje Koroški akademski
oktet): KOROŠKA; 19.15 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ;
19.26 ZRNO DO zrna; 19.30 TV DNEVNIK i; 19.55 VREME; 19.59 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 20.10 P. Andreota: NEUNIČUIVA MARIJA, 4. del francoske
nanizanke; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.05 AKTUALNO; 21.45 NAŠI
BALETNI UMETNIKI: IKO OTRIN; 22.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.20 TV
DNEVNIK II
torek, 3.12.
9.00 tv v ŠOLI: Tv koledar, Kaj je zdravstveno zavarovanje, Prof. Ivo Marinko-
vič. Po dolini Kolpe, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Kemija povsod, Risanka, O
besedah. Zemljepis, Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute; 12.30 PORO-
ČILA (do 12.35)
16.15-22.30 teletekst rtv ljubuana
16.30 ŠOLSKA TV: Košarka, Nogomet, Poklici v tekstilni industriji; 17.30 PORO-
ČILA; 17.35 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ - ZAGORJE'84, 11. oddaja
spored za otroke:
18.05 MiTI IN LEGENDE - Biblijski miti: DAVID - KRALJ, nanizanka TV Beo-
grad; 18.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 CEUSKI OBZORNIK; 18.40 PERI-
'skop; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO
zrna; 19.30 TV DNEVNIK I, 19.55 VREME; 19.27 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.05 Tone Peršak: PODNAJEMNIKI, izvirna TV igra; 20.50 PROPAGANDNA
oddaja; 20.55 INTEGRALI; 22.10 PROPAGANDNA ODDAJA: 22.15 TV dnev-
nik ii
SREDA, 4. 12.
8.50 TEST; 9.05 TV v ŠOLI: Kolesa, Učenci ustvarjajo. Računalniki, Poročila;
10.35 tv V ŠOLI: Prirodoslovje, Risanka, Telesna vzgoja, Mali program,
iffisanka. Kocka kockica. Zadnje mmute; 12.30 POROČILA (do 12.35)
17.20-23.15 teletekst rtv ljubuana
17.35 POROČILA
spored za otroke:
1740 PRGIŠČE PRILJUBUENIH PRAVUlC: Ostržek, 2. del., lutkovna nani-
zanka; 17 55 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNIK - Polonca 6. del TV
nadaljevanke; 18.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.20 SEVERNOPRIMORSKI
OBZORNIK; 18.40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Curry po svetu, 8. del angleškega
niza: 19.05 RISANKA; 19.15 CIK CAK, 19.24 TV in RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO
ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.05 DOKUMENTAREC MESECA: hiša; 20.35 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.40 FILM TEDNA; KRUTA ROMANCA, sovjetski film; 22.55 PROPAGANDNA
oddaja; 23.00 tv dnevnik ii
Četrtek, s. 12.
8.45 TEST; 9.00 TV V ŠOLI: Povej mi povej. Od gozdnega semena do stola.
Vranje, Odmor, Otroški vrtec pingvinov, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Materiali,
Risanka, Dijaški magazin, Karavana, Zadnje minute; 12.00 POROČILA (do
12.05)
16.05-22.30 teletekst rtv uubuana
ŠOLSKA TV: Košarka, nogomet. Poklici v tekstilni industriji; 17.20 PORO-
spored za otroke:
17 2,5 Ela Peroci: MUCA COPATARICA, animirana pravljica: 17.40 Tone Pavček:
' CENČARIJA I, pesmice za najmlajše; 18.00 Dane Zaje: SI VIDEL, oddaja iz cikla
Miniature; 18.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 GORENJSKI OBZORNIK;
18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA; 19.10 RISANKA, 19.15 CIK CAK; 19.24 TV
INRA NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.59
i propagandna ODDAJA; 20.10 TEDNIK; 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA;
2115 C. p. Snovv: TUJCI IN BRATJE, 6. del angleške nadaljevanke; 22.10
[propagandna ODDAJA; 22.15 tv DNEVNIK II
'PETEK, 6. 12.
¦845 TV V ŠOLI: TV koledar. Hiša brez številke. Likovna vzgoja, Ruščina,
književni vrtiljak. Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Velikani svetovne književnosti,
^'sanka, Mali program, Zgodovina, Risanka, Karavana, Zadnje minute; 12.30
POROČILA (do 12.35)
]7.2(M)0.05 teletekst rtv uubuana
^•35 POROČILA
»pored za otroke:
;'40 A. Vučo: PRIGODE SKUPINE »PET PETELINČKOV«, otroška serija TV
°eograd; 17.55 SOKOLI, 6. del angleške lutkovne nadaljevanke, 18.20 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 18.25 OBZORNIK UUBUANSKEGA OBMOČJA. 18.40
MISLITI USTVARJALNO: USTVARJALNA OSEBNOST. 2 del izobraževalne
oddaje. 19 10 RISANKA; 19 15 CIK CAK, 19 24 TV IN RA NOCOJ; 19 26 ZRNO
DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME. 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA,
20.05 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE Človek se za stalno naseli, angleška
dokumentarna serija, 20 55 PROPAGANDNA ODDA.IA, 21 00 NE PREZRITE,
21 10 PROPAGANDNA ODDAJA, 21 15 C McCulIough PESEM PTIC TRNOVK,
9 del avstralske nadaljevanke, 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.10 TV
DNEVNIK II; 22.20 PO VOUI VIŠJE SILE. francoski film
sobota, 7. 12.
8.10 PRGIŠČE PRIUUBLJENIH PRAVUlC: Ostržek^ 2. del, lutkovna nanizanka,
8.25 A Vučo: PRIGODE SKUPINE »PET PETELINČKOV«, 5 del nanizanke TV
Beograd; 8.40 MITI IN LEGENDE - Biblij[ski miti: DAVID- KRAU, nanizanka TV
Beograd; 8.55 VSAK PETEK NOV ZAČETEK, 2. del zabavne nanizanke TV
Sarajevo, 9.20 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNIK - Polonca, 6 del nadalje-
vanke; 950 PERISKOP. 10.20 PROPAGANDNA ODDAJA, 10.25 Val disere:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SMUK (M), prenos; 11 30 MLA-
DOSTNIK: DEL DRUŽBE, 3. - zadnji del izobraževalne serije, 12.00 NASTANEK
ČLOVEŠKE VRSTE: ČLOVEK SE ZA STALNO NASELI, 4. del angleške doku-
mentarne serije; 12.50 SP0ZNAN0-NE2NAN0: EUREKA IN Ml; 13 30 PORO-
ČILA; 15 55 VRT OTROK, 1 del češkoslovaškega mladinskega filma; 16.55
POROČILA 17.00 Beograd: PJ V KOŠARKI - PARTIZAN : CIBONA, prenos v
odmoru PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE
IN GALERIJE: Čebelarski muzej Radovljica; 19 10 RISANKA; 19.15 CIK CAK;
19 24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50
VREME; 19.52 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 V ZADNJEM TRENJEM TRE-
NUTKU, avstralski film; 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.40 ZRCALO
TEDNA; 22.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.05 ViDEOGODBA - 9. oddaja;
22.»PROPAeAh©I^OPDMV.23.M TO^......._____________...... .
GREMO V KINO
KINO UNION CELJE
Do 28.11.: BRAZGOTINEC-
ameriški film
Od 29. 11. dalje: POT V VE-
SOLJE - ameriški film
M.-^LI UNION
Do 30. 11.: KIKLOP - jugo-
slovanski film
Od 2. 12. dalje: SIJAJ ŽENE
- francosko-italijansko-nem-
ški film
KINO METROPOL
Do 1. 12.: SPECIALNI
AGENT - francosko-nemški
film
Od 29. 11. dalje: MLADI ZA-
LJUBLJENI ZDRAVNIKI -
ameriški film
MATINEJA - KINO
METROPOL
30. 11.: BLADE RUNNER -
ameriški film
KINO DOM
Do 1. 12.: BANANA JOE -
italijanski film
Do   1.   12.:   POLICIJSKA
AKADEmjA   -   ameriški
film
Od 2. 12. dalje: BLADE RUN-
NER - ameriški film
KINO VOJNIK
1. 12.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA - ameriški film
1.12. dalje: BLADE RUN-
NER - ameriški film
KINO DOBRNA
1. 12.: VOLKOVI - ameriški
film
KINO ŽALEC
29. 11. in 1. 12.: NEW YORK
MESTO STRAHU - ameriški
film
30. 11.: ZADNJE SPOROČI-
LO BRUCE LEEJA - hong-
konški film
PREBOLD
28. 11.: SMOKY IN BANDIT
- ameriški film
29. 11.: BANKIRKA-franco-
ski film
1.   12.:   BREAKDANCE  -
ameriški film
KINO POLZELA
28. 11.: ALI JE PROSTOR
ZA LJUBEZEN - ameriški
film
1.: BREAKDANCE - ameri-
ški film
.: SMOKV IN BANDIT -
ameriški film
KINO VRANSKO
28. 11.: BREAKDANCE -
ameriški film
30. 11.: ALI JE PROSTOR
ZA LJUBEZEN - ameriški
film
1. 12.: BANKIRKA - franco-
ski film
KINO GRIŽE
1. 12.: PING IN PONG -
hongkonški film
KINO BRASLOVČE
1. 12.: NAVAJO GROM -
ameriški film
4. 12.: MOŽ S SREBRNE RE-
KE - avstralski film
KINO LAŠKO
30. 11. in 1. 12.: GOSPOD
BOCKERER - avstrijski film
KINO VCMR RIMSKE
TOPLICE
30. 11.: OGNJENE KOČIJE -
angleški film
4.   12.:   KLIENTI   GOSPE
CLAUDE - francoski film
STRELSKI DOM MALA
BREZA
30. 11.: KAR BO PA BO -
jugoslovanski film
KINO TITOVO VELENJE
28. 11.: OKRUTNI KALIGU-
LA - ameriški film
29. 11.: ZAMOLKLI ODMEV
- ameriški film
30. 11. in 1. 12.: SEKSUAL-
NE FANTAZIJE - danski
film
1. 12.: ROBIN HOOD - ame-
riška risanka
2. 12.: BALKANSKI ŠPIJON
- jugoslovanski film
3. 12.: FANNV IN ALEK-
SANDER - švedski film
4.12.: MOŽ S SREBRNE RE-
KE - avstralski film
4. 12.: ZBODBA O ZELE-
NEM VITEZU - angleški
fUm
KINO DOM KULTURE
28. 11.: ZAMOLKLI ODMEV
- ameriški film
1. 12.: ROBIN HOOD - ame-
riška risanka
2. 12.: FANNV IN ALEK-
SANDER - švedski film
KINO ŠOŠTANJ
30. 11.: ROBIN HOOD - ame-
riška risanka
30. 11.: ZAMOLKLI ODMEV
- ameriški film
1.12.: OKRUTNI KALIGU-
LA - ameriški film
2. 12.: SEKSUALNE FAN^
TAZIJE - danski film
4.12.: BALKANSKI ŠPIJON
- jugoslovanski film
KINO SLOVENSKE KONJICE
28. 11.: ZVEZDNE STEZE -
ameriški film
29. 11.: HAJKA-jugoslovan-
ski film
30. 11. in 1. 12.: MOJE PE-
SMI. MOJE SANJE - ameri-
ški film
1. 12.: ŽELEZNI ČLOVEK -
hongkonški film
3. 12.: JEZUS KRISTUS SU-
PER ZVEZDA - ameriški
film
KINO ZREČE
28. 11.: JAZ SEM POROTA-
ameriški film
29. 11.: IGMANSKI MARŠ -
jugoslovanski film
30. 11. in 1. 12.: MOONRA-
KER - ameriški film
KINO ŠENTJUR
28. in 29. 11.: DESET ZAPO-
VEDI - 2. del - ameriški film
KINO ŠMARJE
28. 11.: SPRIJENEC - fran-
coski film
29. 11.: BALKANSKI ŠPI-
JON - jugoslovanski film
30. 11.: 10 MINUT DO POL-
NOČI - ameriški film
1. 12.: SAMO BOG ODPUŠ-
ČA. JAZ NE - italijanski film
KINO ROGAŠKA SLATINA
28. in 29. 11.: PEKLENSKI
OTOK - jugoslovanski film
30.  11.:  POLTERGEIST -
ameriški film
KINO MOZIRJE
28. n.: BORBA TITANOV -
angleški film
30. 11. in 1. 12.: NOČNI JA-
STREBI - ameriški film
3. 12.: COCO CHANEL -
ameriški film
KINO LJUBNO
29. 11.: MAŠČEVALEC IZ
BELFASTA - angleški film
30. 11. in 1. 12.: PATRICIA-
nemški film
KINO NAZARJE
30. 11. in 1. 12.: PETEK 13.-
2. del - ameiški film
4. 12.: KLIENTI GOSPE
CLAUDE - francoski -film
ROJSTVA
Celje
Rodilo se je 17 dečkov in 14
deklic.
POROlCi
Celje
Poročilo se je 9 parov, od
teh: Branko URŠIČ in Majda
PLANK, oba stanujoča Vrhe,
Rolando POČEK in Mateja
BUT, oba iz Celja, Marjan
LAVBIČ iz Strmca pri Vojni-
ku in Irena DOLER iz Vojnika,
Andrej ŠILIH in Ingrid VRE-
ČAR, oba iz Celja.
Žalec
Poročili so se: Jožef SEL-
ČAN iz Lipe pri Frankolovem
24 m Zinka JURŠE iz Drešinje
vasi 14, Janez MAK iz Šmatev-
ža 13 in Magdalena GOLAV-
ŠEK iz Lok 4, Florjan JUTER-
ŠEK IZ Zabukovice 30 in Milka
DROBEŽ iz Dobnča 7, Franc
UČAKAR iz Jeronima 15 in
Kristina SKOK iz Jeronima 17.
Šentjur
Poročili so se 4 pari.
Titovo Velenje
Poročili so se: Roman GO-
ROPEVŠEK iz Prekope in An-
dreja BLAGOTINŠEK iz Tito-
vega Velenja, Gojko ŽIVKO-
VIC in Brigila OGRAJENŠEK
oba iz Šoštarya, Vid DAIČ in
Zorica MRKONJIČ, oba iz Ti-
tovega Velenja, Zvonko SKRT
iz Slovenj Gradca in Marija
KOVAČ iz Titovega Velenja,
Slavko PRGOMET iz Bukov-
Ija in Jefa SAVIČ iz Tobuta,
Branko VIŠNJAR in Marija
LEMEŽ, oba iz Lopatnika pri
T.Velenju. Friderik VRTAČ-
NIK iz Spodnjih Kras in Mar-
jana PROSENJAK iz Šaleka.
SMRTI
Celje
Alojzija PILIH. 76, Vojnik,
Jožef DAJNKO, 60 Celje, Pe-
ter RAZGORŠEK, 69, Jezerce
pri Šmarlnem, Franc HRO-
VAT, 73, Zidani most, Antoni-
ja BRATOŠ, 87, Brode, Karel
ARTIČ, 79, Zg. Kostrivnica,
Angela POSEDEL, 58, Gotov-
Ije, Marija ŠABERL, 73, Zalo-
ška Gorica, Amalija ŽERJAV,
81,   Drensko   rebro,   Anton
MARTON. 63, Sombor. Albin
KAČ, 63, Prebold. Marija GU-
ČEK, 70 Hrušovje, Rozalija
OZVAIJ). 67, Celje. Ana
ŽABLKA, 76. Šmartno v Rož-
ni dolini. Štefanija AHAČIČ,
84, Celje. Anton RAZTRE-
SEN. 5*. Bistrica pri Tržiču,
Ivana ŽAGAR, 64. Celje, PavU-
na ČERNIGOJ, 76, Celje, Ana
FRECE. 88. Kompole, Vinko
SVET, 56. Dobrteša vas, Jožefa
DOBOVIČNIK, 78. Sp. Gru-
šovlje, Neža ZUPANC, 87, Pr^
korje, Ana SIVCOV. 80, Celje.
Žalec
Umrli so: Leopold KLE-
NOVŠEK, 79, Dol pri Laškem
3, Marija ŠMAJS. 95, Parižlje 2,
Marija VEBER, 63, Pemovo
30, Frančišek PERGER. 72,
Letuš 16. Ana DOSEDLA, 86,
Liboje 6.
Šentjur
Umrii so: Jožef TRŽAN, 74,
Pandol 20. Matilda VIDNSKI,
80, Loka pri Žusmu 119, Jožefa
MARIC, 53, Cvetna ulica 48,
Šentjur, Roza CMOK, 76, So-
telsko pod Kalobjem 3.
Šmarje
Umrli so: Neža OTOREPEC,
79, Zastranje 2 a, Pavel SOTO-
ŠEK, 71. Rogaška Slatina,
Gubčeva 4, Josip BREZINŠ-
ČEK, 90. Rogatec 181, Sofija
BRAČUN, 69, Predenca 15, Jo-
žef PLANINC, 44, Zdole 30.
Titovo Velenje
Umrli so: Marija AJDNIK.
44, Titovo Velenje, Bračičeva
3, Marijan IVAKIČ, 25, Titovo
Velenje, Kidričeva 57, Besim
TRLTMIČ, 15, Titovo Velenje,
Jenkova 11.
Laško
Umrl je Franc MRAKIČ, 86,
Maia Breza 47, Breze.
Dežurstvo zdravstvenih domov
ZDRAVSTVENI DOM CELJE: Dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije, dežurna služba je vsak dan od 19. do 7. ure nasledrvjega dne.
ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka zjutraj. Am/oulantno
nujno pomoč nudijo v zdravstvenem domu v rednem delovnem
času. v času dežurstev pa v dežurni ambulanti. Telefon: 22-334.
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redna zdravsU-ena služba je
vsak dan dopoldan in popoldan, redno dežurstvo je organizirano od
19. do 7. ure zjutraj, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka
zjutraj. Telefon: 741-551.
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Dopoldanske in
popoldanske ordinacije, dežurstvo med tednom je od 20. do 7. ure
naslednjega dne, ekipa zdravnikov pa je dežurna tudi ob koncu
tedna in ob praznikih. Telefon: 751-522.
ZDRAVSTVENI DOMOVI V ŠMARSKI OBČINI: Redna dejav
nost - dopoldanske in popoldanske ordinacije od 7. do 19. ure v
zdravstvenih post^oah Šmaije, Rogaška Slatina, Kozje, dopoldanske
v Rogatcu, Bistrici ob Sotli. Podčetrtku in obratna ambulanta Ste-
klarna. Dežurstvo je organizirano v zdravstvenih postajah Šmarje in
Rogaška Slatina ob delavnikih od 19. do 7. ure zjutrag. Stalna priprav-
^enost je organizirana za področje zdravstvenih post^ Kozje,
Bistrica ob Sotli, Podčetrtek ob delavnikih po vseh zravstvenih
postžgah izmenično, ob koncu tedna pa po razporedu. Telefoni:
Šmarje: 821-012, Rogaška Slatina: 821-621. Rogatec: 826-016, Kozje:
770-010. Podčetrtek: 882-018, Bistrica ob Sotii: 784-110.
ZDRAVSTVENI DOM TITOVO VELENJE: Redna dopoldanska
ambulanta je od 7.30 do 13.30 ure, popoldansko dežurstvo traja do 20.
ure, zdravnik je v sprejemni ambulantL Dežurstvo v dežurni ambu-
lanti se prične ob 20. uri in tr^a do 7. ure naslednjega dne zjutraj.
Neprekinjeno dežurstvo odslej tudi ob koncu tedna in ob praznikih.
Telefon: 856-511.
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Redno delo je organizirano v
zdravstvenih domovih Laško, Rimske Toplice in Radeče v dopol-
danskem in popoldanskem času. Nočno dežurstvo traja vsak dan od
20. do 7. ure naslednjega dne v zdravstvenem domu Laško. Ob
petkih se prične dežurst\'o ob 15. uri in tr^a do ponedeljka do 7. ure
zjutr^. Telefon: 730-078.
ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC: Dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije, dežurstvo za celo občino je organizirano v žalskem zdravstve-
nem domu med tednom od 19. do 7. ure zjutrj«, ob sobotah pa se
prične dežurstvo ob 14. uri in trsga do ponedeljka do 7. ure ^utn^.
Telefon: 711-251.
Veterinarsko dežurstvo
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas od 6.30 do 14.30
ure, redna dopoldanska ordinacija za male živali je od 8. do 10. ure,
sicer pa imcyo neprekinjeno dežurstvo v popoldanskem in nočnem
času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Delovni čas
od 7. do 15. ure, neprekinjeno dežurstvo ob 15. do 7. ure zjutraj.
Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob praznikih.
Telefon: 751-041.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Delovni čas od 7. do 15.
ure, od 15. do 7. ure naslednjega dne je neprekinjeno dežurstvo. Od
28. 11. do 5. 12. bo dežural mag. vet. Franc Kovač, na domu. telefon:
741-243.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Delovni čas veterinarjev
na veterinarski postaji je vsak dan od 7. do 14.ure razen ob nedeljah,
redna dopoldanska ordinacija za male živali pa je vsak dan od 7. do 9.
ure. Do 1. decembra bo dežural dipl. vet Ciril Kralj, Ljubno, telefon:
840-112, od 2. decembra dalje pa bo dežural dipl. vet. Marjan Lešnik.
Ljubija, telefon: 831-219.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško poteka delo
veterinarjev v delovnem času od 7. do 15. ure vsak dan v Laškem in v
Radečah. Dežurna služba vsak dan od 15. do 7. ure zjutraj na veteri-
narski postni v Laškem. 29. in 30. novembra bo dežural dipl. vet.
Slavko Hren. od 1. 12. dalje pa dipl. vet. Jakob Kolman. Telefon: 730-
068. J
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
Urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic,
Pranček Pungerčič. Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinariev. Individualna letna
naročnina je 1.880 dinariev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 4.160 dinariev. za delovne organizacije pa
2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
32. STRAN - NOVI TEDNIK
28. NOVEMBER 198$
Mladi pevki Vesna Halužan in Saša Golob ter Marjan
Kozmos so častno zastopali slovenske barve v Skopju.
Zlata slavčka iz Žalca
v Skopju so letos pripravili že 15.
festival otroških pesmi na katerega
so povabili tudi predstavnike ppdob-
ne prireditve, ki jo vsako leto v Žalcu
pripravljajo pod naslovom Pesem in
mladost. Na tem mednarodnem festi-
valu sta nastopili Saša Golob in Ves-
na Halužan iz Žalca, ki sta skupaj z
Radovanom Kozmosom in Dragom
Cehnerjem prejeli kot ekipa prizna-
nje Zlati slavček.
Večkrat se zgodi, da znajo drugje
bolje ceniti posamezne stvari kot do-
ma. Tako je tudi s prireditvijo Pesem
in mladost, ki pri nas mine kar nekako
neopazno. Zato pa se zanjo, še posebej
v zadnjih letih, vse bolj zanimajo drug-
je. Letos je to prireditev posnela ljub-
ljanska televizija, bili so na omenje-
nem tekmovanju v Skopju, vabijo pa
jih tudi na prireditev Mali šlager v Sa-
rajevu.
Drago Cehner je povedal, da so bili
tako eni kot drugi presenečeni nad na-
stopom v Skopju. Organizatorje je
presnetilo prepevanje obeh pevk iz
Žalca, saj sta morali prvič prepevati v
veliki dvorani s celim orkestrom in še
brez predhodne vaje. Žalsko ekipo pa
je presenetil odnos do otroške pesmi v
tej republiki.^ Medtem, ko podobno
prireditev v Žalcu pripravlja peščica
zagnancev, pa skrbi zanjo v Skopju cel
štab ljudi. Ze podatek, da je skopska
televizija neposredno prenašala vse tri
koncerte in da pišejo skladbe in aranž-
maje n^vidnejši glasbeniki, pove (Jq
volj.
Za obe mladi pevki je bilo še poseb
no doživetje to, da sta stanovali pjj
vrstnicah in sta tako navezali nove stj.
ke ki jih bosta negovaU še vnaprej.
F. p
Foto: DRAGO CEHNEfi
Prireditev v Skopju je neposredno prenašala tudi skopska televizija. Posnetki
dela te prireditve bodo že jutri na programu zagrebške televizije. Na fotogra
fiji pa je pogovor voditelja oddaje z Sašo Golob pred njenim nastopom.     |
Slaba volla in mokre noge zaradi brozge
, Ysaj takole gibčni, kot sta dekleti na sliki morajo biti tisti, ki hočejo v teh dneh hoditi po
Žalcu in imeti pri tem suhe noge. Žalski komunalni delavci ob stalnih padavinah ne uspejo
sproti čistiti pločnikov, zamašenih kanalov in kupov snega. Seveda takšne razmere na
ulicah mladim ne povzročajo težav, bolj težko pa je za starejše občane, tako da ti brez velike
potrebe sploh ne gredo na cesto. T. TAVČAR
Kmalu 100 let GD Mozirje
Naslednje leto bodo priza-
devanja mozirskih gasilcev
poplačana s praznovanjem
uradne 100-letnice njihove-
ga obstoja in delovanja.
Kot se za takšen okrogli ju-
bilej spodobi, bodo takrat
resnično imeli kaj pokazati.
Načrtujejo namreč otvoritev
prizidka h gasilskemu do-
mu. Le-ta je sedaj že pod
streho in morajo opraviti le
še notranja dela in urediti
okolico.
V pritličju novega prizidka
sta dve garaži, prostor za
shranjevanje opreme in bo-
doča delavnica za servisira-
nje gasilnih aparatov. Zgoraj
bodo pisarne in večnamen-
ska dvorana. Tako bodo ime-
li pod isto streho sejno sobo
gasilci, lovci in šoferji v okvi-
ru Združenja šoferjev in av-
tomehanikov.
Pomemben delež denar-
nih sredstev in potrebnega
materiala, zlasti lesa, so pri-
spevali krajani sami. Tudi
gasilci niso staU ob strani, saj
so pri gradnji opravili nad
10.000 delovnih ur.
To, kar so naredili do se-
daj, ni majhen dosežek za da-
našnje dni ko ni več toliko
denarja iz raznih skladov kot
v preteklosti. Zato so si in si
bodo verjetno tudi v bodoč-
nosti morali Mozirjani pri za-
gotavljanju zaščite pred po-
žarom pomagati predvsem
sami.
Če bodo hoteli v letu 191
dokončati delo in ob prosi
vi 100-letnice GD otvori
prizidek pa bodo morali kr
jani še enkrat pošteno zav
hati rokave in pljuniti v rok
kot so to znali storiti že
preteklosti.
JANKO PmHh
AMADEUS POROČA
Važna nista ne karakter, ne natura
pomembnejša pravilna je dresura.
Niti pasje življenje ni nobena ovira,
da izognemo se kakršnegakoli že nemira!
Olimie - obnovljena
znamenitost Kozjanskega
Olimeljska graščina, ki so jo pozidali sredi 16. sto-
letja, je že dolgo ena najpomembnejših spomeniško-
varstvenih akcij, ki jo skušajo strokovnjaki obno-
viti. Graščino je močno pred leti prizadejal kozjan-
ski potres, tako da je bila skrajno ogrožena in je
njena usoda visela na nitki.
Spričo razumevanja šmarske in republiške kulturne
skupnosti ter prizadevanja spomeniškovarstvene
službe so zdaj obnovitvena dela že toliko napredovala,
da je stavba ne le spet trdna, marveč je dobila tudi
zunanji videz, kakršnega je imela v baročnem času.
Strokovnjaki so namreč ugotovili, da so bile vse njene
fasade bogato poslikane. Natančno so premerili vsak
kvadratni centimeter stenske površine in izluščili vsak
še tako skromen naslikan detalj. Na ta način je bila
ustvarjena natančna rekonstrukcija nekdanje posli-
kave, ki jo zdaj prenašajo na fasade.
Pred leti je bila tako obnovljena zunanjščina Mari-;
jine cerkve, ki je sestavni del graščine, v zadnjem času,
pa so obnovili tudi poslikavo na grajskih stolpih in na
dvoriščnih fasadah. Če bo šlo po sreči, bo že prihodnjo
pomlad na novo poslikana tudi prednja fasada graj-
skega kompleksa.
Tako se bo območje Kozjanskega kmalu lahko pona-
šalo z eno najlepših obnovljenih graščin na Sloven-
skem.
Z. S..
Bodice
Po vremenu bi lahko še sklepali na
odvisnost naravnih pojavov od gospodar-,
ske politike. j
Nič čudnega, da je po bibliji Eva prvd
ženska, ko pa so ženske najbolj privlačne
v evinem kostimu.
Nogomet in kadrovska politika sta si i
nečem podobna, ime je važnejše od spo{
sobnosti.
Nič čudnega, da se administracija širi i
ko pa smo se navadili, da problemi sto4
ji jo na lepih nogah. |
Za mnoge vodilne kadre bi bilo bolje, č4,
bi se vpisali na igralsko akademijo.
I
»Nočni skok« se ne pojavlja samo i
transportu ampak tudi - v politiki cen.
marjan bradač!