Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
VJKb.
Lizinih IX.
Celovec, pcžefe, 19. novemlber 1959:
Štev. 46 f656j
Vzhod grozi s „ protiukrepi ”
Zapad odgovarja z „resnimi posledicami”
Nov predsednik zapadnonemškega parlamenta
Po smrti dr. Ehlersa si je moral zapad-nonemški »Bundestag« izvoliti novega predsednika. Tozadevna seja parlamenta je bila minuli torek. Kot kandidata za novega predsednika je Adenauarjeva frakcija imenovala dr. Evgena Gerstenmaierja, ki je doslej bil predsednik zunanjepolitičnega odbora v zapad n on cm š k e m parlamentu. Ker dr. Gerstenmaier pri prvem glasovanju ni dosegel potrebne absolutne večine, je bilo potrebno drugo glasovanje, za katero pa je bil postavljen še en protikandidat. Tudi tokrat, niti eden niti drugi nista dosegla dovolj glasov za izvolitev. Šele pri tretjem glasovanju, pri katerem zadostuje po pravilih navadna večina glasov, je bil z 204 glasovi izvoljen dr. Eugen Gerstenmaier za novega predsednika »Bundestaga«.
Mitja Vošnjak generalni konzul v Trstu
E>osedanji svetnik v jugoslovanskem državnem sekretariatu za zunanje zadeve Mitja Vošnjak, ki je bil prej več let šef Urada za zvezo FLRJ v Celovcu, je bil imenovan za prvega jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu. Iz Gorice poročajo, da bo območje jugoslovanskega konzulata v Trstu obsegalo v bodoče tudi Goriško, ki je spadala dosedaj tozadevno pod območje konzulata v oddaljenem Milanu.
Tudi italijanska vlada bo te dni imenovala svojega prvega konzularnega predstavnika v Kopna.
Združeni pevski zbori slovenskih prosvetnih društev iz Škofič, Bilčovsa, Loge vesi, Kotmare vesi, Št. Janža v Rožu, Radiš in Št. Vida v Podjuni so minulo soboto, nedeljo in v ponedeljek pod vodstvom centralnega pevovodje Slovenske prosvetne zveze Pavla Ker-njaka spet ponesli našo dragoceno kulturno dobrino, koroško slovensko narodno pesem, med brate in sestre preko meje svoje ožje domovine. Naši pevci so gostovali v Dravogradu, Rušah, Mariboru, Slovenski Bistrici, v Kidričevem in Ptuju.
Ponosni smo lahko in v veliko zadoščenje nam je, da je bila turneja prava manifestacija in v vsakem kraju velik praznik naše prelepe narodne pesmi. Tudi tokrat je naša narodna pesem vžigala, navduševala ter osvajala množice, ki so ji prisluhnile v ogromnem številu v krajih gostovanj. Dediščina naših prednikov, proizvodi ljudskih poetov, ki so še preden so znali brati in pisati strnili v preprosto in vsem umljivo pesem dogodke in čustva, vesela in žalostna, kakršne je ljudstvo pač doživljalo in v mnogih pesmih polno še-gavosti in nagajivosti, je postala last vsega naroda. Razni skladatelji so živo in deloma že pozabljeno bogastvo in pestrost koroških slovenskih narodnih pesmi uglasbili in priredili. Precej pa jih je priredil in uglasbil naš pevovodja Pavle Kcrnjak in nekaj pesmi tudi že njegov sin solist Miro. Pavle Kernjak pa zna kot pevovodja pesmi tudi strokovnjaško interpretirati svojim pevcem, ter so pevci ob minulem gostovanju rudi lahko pokazali višino svoje pevske stopnje pred množicami poslušalcev.
Tako je napočil po vztrajnih in napornih pripravah za naše pevce težko pričakovani ]3. november, ki je bil dan odhoda in prvih nastopov. Močan zbor preko osemdeset pevcev je prekoračil državno mejo pri Viču nad Dravogradom. Utripala so srca krepkeje pevcem, ki so že pred enim letom doživljali gostovanje na Štajerskem, drhtela pa so v pričakovanju še nepoznanih doživetij še bolj mladim pevcem, s katerimi ie bil letošnji zbor nad vse razveseljivo pomnožen in pomlajen. Razveseljivo število mladega pevskega prirastka jamči dovolj zgovorno, da se narodna zavest na Koroškem krepi in ljubezen do naše pesmi ne gine, temveč raste.
Na meji so pričakovali in pozdravili pevce zastopniki Sklada Prežihovega Voranca tov. Gačnik, Brandt.ner in Kristan, ki so se s hvalevredno požrtvovalnostjo potrudili pri pripravah za gostovanje. V Mariboru-sc je poz-
Dejstvo, da bodo za pa dne države v kratkem z ratifikacijo pariških sklepov odločale o ponovni oborožitvi Zapadne Nemčije in vzpostavitvi njene neodvisnosti, na Vzhodu precej vznemirja živce, o čemer pričajo zadnje note sovjetske vlade, s katerimi je posebno radodarna prav v trenutku, ko je Zapad najbolj zaposlen. Medtem ko so se zapadne velesile še ukvarjale z odgovorom na oktobrski sovjetski predlog za sklicanje konference o nemškem vprašanju, jih je Moskva namreč že spet osrečila z novim predlogom, ki ga pa tokrat ni naslonila le na velesile, marveč na 23 evropskih . držav, katere vabi na konferenco v Parizu ali Moskvi, da bi razpravljali o vprašanju evropske varnosti.
Novega na zadnjem sovjetskem predlogu v bistvu nič ni, saj je Sovjetska zveza že svoječasno predlagala svoj vstop v Atlantski obrambni pakt. To poudarjajo tudi v zapadnih političnih krogih, kjer splošno prevladuje mnenje, da je namen sedanjih sovjetskih not zelo prozoren in usmerjen le v to, da bi preprečili ratifikacijo pariških sklepov. Za to domnevo govori predvsem s sovjetske strani predlagani rok za sklicanje konference, ki naj bi se pričela že 29. novembra, do katerega dne pa nikakor ni mogoče organizirati mednarodno konferenco takega obsega.
Uradnega odgovora na sovjetski noti
neje pridružil še tov. Šmid. Zastopniki Prežihovega sklada so pevce spremljali na vsej poti.
Prvi koncert v Dravogradu
Prvi nastop in prisrčen bratski sprejem je bil v Dravogradu. V polni dvorani, kjer je bilo zbrano dravograjsko in okoliško občinstvo, med temi zastopniki krajevnega ljudskega odbora, množičnih organizacij, kmečko in delavsko ljudstvo ter domači prošt, je predsednik občine tov. Berce Jože izrekel prisrčno dobrodošlico našim pevcem. V dvorano pa je zadonelo petje in na mah je bil vzpostavljen kontakt med pevci in poslušalci. Dolgotrajno navdušeno pritrjevanje po vsaki pesmi je bilo spričevalo, da bodo pevci svojo zadano si nalogo uspešno rešili. Predsednik SPZ dr. Franci Zwitter, ki je spremljal pevce vso pot, se je za topel sprejem in pozdrav prisrčno zahvalil in obljubil, da bodo pevci ponesli pozdrave iz Dravograda našemu delovnemu ljudstvu na Koroškem. Naglasil je, da so naši pevci prinesli preko meje v zahvalo in pozdrav našo dragoceno narodno pesem, s katero tudi manifestiramo kulturno enostnost vseh Slovencev. Dejal je, da je naša pesem ne nazadnje posre-
od dne 23. oktobra in 1.3. novembra, ki so ga na Zapadu v sredo skupno dogoto-vili in dostavili v informacijo zapadno-nemški in avstrijski vladi, sicer še niso objavili, je pa iz izjav posameznih politikov razvidno enotno prepričanje zapadnih vlad, da je tudi zadnji sovjetski predlog le propagandne narave in preračunan na to, da bi vplival na vlade, ki bedo sklepale o ratifikaciji pariških in londonskih sporazumov7. Prav tako enotne pa so si zapadne države tudi v tem, da je ravno zaradi teh sovjetskih poizkusov treba najprej potrditi sklepe o zapad-noevropski obrambi in o vključitvi Zapadne Nemčije v zapadnoevropsko zvezo.
Izgleda da sovjetska vlada že v naprej računa z odklonilnim odgovorom s strani Zapada, ker spremljajo njen predlog grožnje in napovedi, po katerih da »se Sovjetska zveza in ostali miroljubni narodi ne bodo brez nadaljnega sprijaznili z odklonitvijo, marveč da bodo podvzeli potrebne ukrepe za zagotovitev svoje obrambe in varnosti«. Podobno kot v Moskvi pa govorijo tudi v Vzhodni Nemčiji, kjer napoveduje sekretar enotne socialistične stranke Walter Ulbricht ustrezne »protiukrepe miroljubnih in demokratičnih držav«. Stališče Zapada na take grožnje se glasi, da bi imeli morebitni »protiukrepi« zelo resne posledice.
dovaJka med obema narodoma, slovenskim Ln avstrijskim, kjer naj meje ne bodo ločnice temveč da jih. družijo. V tem smislu je naša pesem tudi doprinos k dobrim odnosom in k miru v svetu.
V gostoljubnih Rušah
Bil je že večer in tema, ko so naši pevci dospeli V tradicionalno prijazne in gostoljubne industrijske Ruše. Partizanske Ruše so postavile na trgu mogočen spomenik padlim borcem, saj so dale Ruše in okolica 116 žrtev v borbi za svobodo. Pred spomenikom je bil sijajen sprejem. Vse prebivalstvo je bilo na nogah, formirali so se borci, gasilci, kolektivi tovarn in godba jc zaigrala v tihi večer. Predsednik občine, tov. Magdič, je v vznesenem nagovoru sprejel in pozdravil naše pevce in poudaril topla čustva, ki vežejo tudi ruško prebivalstvo s koroškimi Slovenci.
Za koncert je občinstvo prav tako popolnoma zasedlo dvorano. Številnim drugim, ki niso dobili prostora, pa so preskrbeli, da so mogli po zvočnikih po vsej vasi slišati našo narodno pesem. Naša pesem, polna poezije in nielodio/.nosti, je vidno učinkovala tudi v Rušah. Poslušalci so navdušeno ploskali pevcem
in pevovodji in zahtevali ponavljanje še in še. Posebno pesmi, v katerih so se uveljavljali naši solisti Miro, Tevži, Jože in Franci, so izzvale vihar navdušenja. Po koncertu so se naši pevci zadržali v prijetni družabnosti v jedilnici kemolafoorantske šole, kjer so jim brhke gojenke prijazno stregle, predstavniki občine, šole, tovarne in množičnih organizacij pa so se pomešali med nje in v razgovorih o naših ter njihovih razmerah je prekmalu potekel čas. V nedeljo zjutraj so strokovnjaki z veliko vljudnostjo še na široko razkazali ustroj tovarne za dušik.
Polaganje venca ob plošči padlih talcev
Pred odhodom so položili naši pevci venec oh spomenik padbm borcem in zapeli pesem o Zilji. Nato pa so se morali posloviti z najboljšimi vtisi od prijaznih Ruš.
V	Mariboru so se naši pevci najprej ustavili pred ploščo, ki je vdelana v zid okrožnega sodišča v spomin šest stotim krvavim žrtvam, ki so bile od fašističnega okupatorja kruto ubite za temi zidovi. Tudi tukaj so naši pevci počastili spomin na žrtve s položitvijo venca in s pesmijo „N’mav čriez izaro”. Lah-
M A R I
B O R
ko so tam opazili staro mamico, ki je stala sklonjena in s solzami v očeh pred ploščo, zatopljena v spomine. Morda so ji zverinsko ubili moža, sina . . .
Odkritje spomenika Josipu Jurčiču
Isti dan so v Mariboru odkrili spomenik pisatelju Josipu Jurčiču, katerega literarna dela so postala last vsega naroda. Na to kulturno slovesnost so bili povabljeni tudi naši pevci in so sodelovali s pesmijo „Tam čier teče bistra Zilja”. Koroške slovenske pevce je veselilo, da so se mogli udejstvovati na tej prireditvi, ki ji je prisostvovala ogromna množica.
Popoldne v Slovenski Bistrici
Popoldne je naš zbor ustregel s svojim koncertom v Slovenski Bistrici. Tudi ru je bil nad vse topel in prisrčen sprejem. Predsednik občine tov. Brumec je ob prihodu pozdravil do-šle goste. V dvorani kulturnega društva „Svo' bode” je pozdravne besede spregovoril predsednik kulturnega društva ,,Svoboda” tov. Delalut. Našo pesem so sprejeli tudi v Slovenski Bistrici z odprtimi srci, kakor je to lepo tolmačila mala šolarka, ki je poklonila pevcem darila. Poslušalci so pevce nagradili z živahnim in navdušenim aplavzom. Le škoda, da je bilo premalo časa, da bi se mogli po koncertu dalje časa zadržati v lepem kraju med tamošnjimi ljudmi, ker odpotovati je bilo treba nazaj v Maribor.
V	veliki dvorani UNION v Mariboru
V	Mariboru so ljudje že polnili veliko dvorano ..Uniona” in premalo je bilo prostora, da na stotine ljudi ni več moglo dobiti vstopnic. Razumljivo ie, da je takšno zanimanje silno navduševalo naše pevce, da so dali iz
(Nadaljevanje na 3. strani)
Cdvezek TL k nagradni seriji slik:
Ali poznaš ta domači kraj?
Slika predstavlja:
Kaši pevci so sodelovali pri odkritju Jurčičevega spomenika
Od Dravograda do Ptuja so naši pevci ponesli koroško narodno pesem

Italijani bodo garali za Nemce
V	zvezi s ponovno oborožitvijo Zapahne Nemčije bodo del dosedanje civilne proizvodnje preusmerili v oboroževalno industrijo, ki bo menda zaposlila okrog 700.000 nemških delavcev. Postavitev nemške vojske pa bo odtegnila pol milijona Nemcev produktivnemu delu.
Občutne vrzeli, ki bodo na ta način nastale v zahodnonemškem gospodarstvu, nameravajo zamašiti z zaposlitvijo ogromnega števila tuje delovne sile. Iz Ženeve poročajo, da namerava zahodnonemški minister za gospodarske zadeve Erhard dobiti že prihodnje leto za potrebe nemškega kmetijstva 200.000 poljedelskih de-
V Egiptu:
General Naguib aretiran
V	minulem tednu je politična napetost v Egiptu stalno naraščala. Po atentatu na ministrskega predsednika Naserja (o katerem smo nedavno poročali) so enega za drugim aretirali funkcionarje »muslimanskih bratov«. Vsega je bilo doslej aretiranih okoli 1000 ljudi, med njimi, kakor izjavljajo egiptski vladni krogi, že malone vsi vplivni in vodilni funkcionarji te organizacije.
Žrtev tega vala aretacij je minulo nedeljo postal tudi predsednik republike, general Naguib. Revolucionarni svet je na svoji nedeljski seji sklenil, da generala Naguiba razreši vseh njegovih dosedanjih funkcij. Očitajo mu, da ima zveze z muslimanskimi brati in da je VJ bil soudeležen pri zaroti, ki so jo le-ti pripravljali proti egiptski vladi. Baje j ga je težko obreme- //J nila neka priča v procesu proti atentatorju, ki je izvedel napad na polkovnika Naserja.
Po sklepu revolucionarnega sveta je obrambni minister obvestil predsednika republike Naguiba, da je razrešen vseh svojih od revolucionarnega sveta podeljenih mu funkcij ter ga s pomočjo močne policijske eskorte aretiral. Naguib se sedaj nahaja v hiši nekdanjega ministrskega predsednika Nahas paše pod policijskim nadzorstvom in čaka na proces, v katerem se bo moral zagovarjati zaradi svojih zvez z organizacijo »muslimanskih bratov«.
Kakor sporočajo iz Kaira, bo mesto predsednika republike ostalo zaenkrat nezasedeno, vse dosedanje delo Naguiba pa bo vršil ministrski predsednik Naser sam.
Avstrijsko-jugoslovanski sporazum o plovbi po Donavi
Avstrijski zunanji minister ing. Figi in jugoslovanski veleposlanik Vučjnič sta minuli teden podpisala na Dunaju avstrijsko-jugoslovanski sporazum o plovbi po Donavi. Sporazum določa na temelju enakih pravic in dolžnosti svobodno plovbo za trgovske ladje obeh dežel. Med drugim sporazum tudi predvideva, da bosta za razvijanje boljšega prometa obe državi lahko ustanovili prometna zastopstva na področju druge države. Oba podpisnika sporazuma sta ob tej priložnosti naglasila, da bo doseženi sporazum omogočil nadaljnjo krepitev turističnih, gospodarskih in drugih zvez med Avstrijo in Jugoslavijo.
Avstrijci lahko potujejo v 15 dežel brez vize
Avstrijski državljani lahko potujejo brez vize v naslednjih petnajst dežel: Belgijo, Dansko, Zapadno Nemčijo, Francijo, Grčijo, Veliko Britanijo, Irsko, Italijo, Luksemburško, Nizozemsko, Norveško, Portugal, Turčijo, Švedsko in Švico.
Ime in priimek: Kraj in štev.: Pošta:
lavcev z Italije in da se je o tem že raz-govarjal z italijanskim trgovinskim ministrom Martinellijem. Menda so v italijanskih vladnih krogih ta predlog z zadovoljstvom sprejeli, kar upajo s tem na zelo enostaven in cenen način nekoliko zmanjšati veliko brezposelnost v Italiji.
Malo verjetno je, da bodo tudi italijanski brezposelni delavci posebno navdušeni za to, da bi šli opravljati težaška dela v tujino. Gotovo bi jim bilo ljubše, da bi vlada poskrbela za delo doma, kjer še ob-
širne pokrajine životarijo zanemarjene in same sebi prepuščene v silni revščini in bedi. Pošiljanje delavcev na garanje v tujino pač ni najboljši način za reševanje brezposelnosti in za odpravljanje zaostalosti v lastni domovini.
Ob nemškem načrtu pa se nehote vsiljuje spomin na čas pred desetletjem in vprašanje, ali so tudi dandanes v Nemčiji še merodajni krogi, ki smatrajo pripadnike drugih narodov za črno živino, ki bo garala namesto njih.
Italijanski socialist Cucchi o Jugoslaviji
Predstavnik zveze italijanskih neodvisnih socialistov Aldo Cucchi je bil minuli teden več dni na obisku v Sloveniji. Ogledal si je več tovarn, bolnišnic, šol in drugih kulturno-prosvetnih ustanov. Povsod se je zlasti podrobno zanimal za ureditev delavskega upravljanja v podjetjih in za delo in razvoj delavskih svetov. Obiskal je tudi Reko, kjer si je ogledal ta-mošnje ladjedelnice, italijanske šole ter sedež Italijanske unije.
Pred povratkom v Italijo je Cucchi na tiskovni konferenci v Ljubljani poudaril, da se vrača iz Jugoslavije z najboljšimi vtisi o vsem, kar je videl. Posebno zadovoljstvo je izrazil nad delavskimi sveti, o katerih je dejal, da so najboljša pot za uresničenje socializma. O svojem obisku na Reki pa je dejal, da je v stikih z itali-
janskim prebivalstvom ugotovil, da uživajo Italijani v Jugoslaviji enake pravice na vseh področjih udejstvovanja kakor vsi ostali narodi, ki živijo v Jugoslaviji.
Jugoslovansko-italijanska gospodarska pogajanja
V Beogradu so se začeli jugoslovansko-italijanski razgovori o gospodarskem sodelovanju med obema državama. Italijansko delegacijo vodi pooblaščeni minister v zunanjem ministrstvu dr. Riccio, ki je ob svojem odhodu iz Rima izjavil, da ima odposlanstvo, ki ga vodi, sicer omejeno nalogo, da pa kljub temu upa, da bo »uspelo pripraviti tla za važnejša
pogajanja, ki se bodo v med obema vladama«.
kratkem začela
Angleške volitve že spomladi?
Splošne volitve na Angleškem bi po terminu morale biti na jesen prihodnjega leta, predvidoma meseca oktobra 1955. Zadnje čase pa se vedno bolj širi mnenje, da bi ministrski predsednik sir Winston Churchill utegnil volitve preložiti že na spomlad. Ta ugibanja so zlasti pogosta v krogih konservativne vladne stranke, toda tudi vodilni člani laburistične opozicije menijo, da bo vlada spomladi na višku svojih uspehov in je pričakovati, da jih bo izkoristila tudi na političnem področju zlasti na ta način, da razpiše volitve in se tako lahko z najbolj aktualnimi uspehi predstavi volivcem.
V prid sedanji konservativni vladi govori precejšnje število bistvenih izboljšanj v narodnem gospodarstvu. Tako je
nekaterih dav-zvišanju pok oj -
vlada obljubila znižanje kov, potrdila je zakon o nin. Prav tako sme za svoj uspeh šteti tudi povečano proizvodnjo in polno zaposlenost ter je končno odpravila tudi še zadnje racioniranje življenjskih potrebščin. Poleg tega pa bi koservativci v volilni borbi lahko nastopili tudi z veČ uspešnimi ukrepi, ki jih je njihova vlada napravila na zunanjepolitičnem področju.
Člani vladne parlamentarne skupine smatrajo predsednika Churchilla za izkušenega političnega stratega, ki da se zaveda, da bi uspehi njegove vlade in stranke do prihodnje jeseni lahko že precej obledeli, zaradi česar je pričakovati, da bo razpisal volitve že za prihodnjo spomlad.
Kako je z namestitvijo mladoletnih v obratih
Nedavno se je v ministrstvu za socialno oskrbo sestal sosvet po zakonu o namestitvi mladoletnih. Seji je predsedoval minister Maisel. Med drugim so obravnavali vprašanje o spremembi odredbe ministrstva za socialno oskrbo z dne 12. februarja 1954, po kateri so imele razne vrste obratov pod gotovimi pogoji možnost, oprostiti se namestitve toliko mladincev, kakor to predpisuje zakon. Sprememba te odredbe je postala nujna, ker je po odredbi z dne 7. septembra bila razveljavljena tudi določba, veljavna za velike obrate, za katere je bilo doslej obvezno, da so morali namestiti na vsakih 25 delojemalcev po enega mladinca. Po ukinitvi te odločbe je za velike obrate obvezna namestitev po enega mladinca na vsakih petnajst delojemalcev.
Do 1. marca 1954 so morali obrati, ki jih obvezuje zakon o namestitvi mladoletnih, predložiti statistiko o zasedbi mest. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bilo v 20.524 o namestitvi obveznih obratih 47.275 namestitvenih mest in da jih med temi 12.175 ali 25,8 odstotka ni bilo zasedenih. Na drugi strani pa je v vseh o namestitvi obveznih obratih zaposlenih skupno 59.218 mladoletnih. To pomeni, da so mnogi obrati namestili več mladoletnih, kakor so bili po zakonu dolžni in da številni drugi obrati svoje dolžnosti niso storili.
Predsedstvo delavske zbornice izvoljeno
Svetniki koroške delavske zbornice, ki so bili izvoljeni pri zborničnih volitvah dne 24. in 25. oktobra t. L, so se minuli ponedeljek sestali, da izvolijo novega predsednika in predsedstvo zbornice.
Soglasno je bil ponovno izvoljen za predsednika koroške delavske zbornice narodni poslanec Paul Truppe, ki je pozval vse zbornične svetnike k živahnemu sodelovanju za koristi delojemalcev.
V predsedstvo zbornice, ki sestoji iz 8 članov, je bilo izvoljenih 7 socialistov ter 1 predstavnik OVP-jevske Zveze delavcev in nameščencev. Ostale frakcije (VdU, nestrankarji in kominformovci) v predsedstvu odslej ne bodo zastopane. Po de-lojemalskih skupinah pa bo v predsedstvu zbornice 5 delavcev, 2 nameščenca in 1 predstavnik uslužbencev v prometnih ustanovah.
Po izvolitvi predsedstva je bil prvi občni zbor novih zborničnih svetnikov. Obravnavali so predvsem proračun za leto 1955.
MALAJA
Pomen, ki se pripisuje borbi, začeti le- na
■■JPPMOPHMPBII
ta 1948 med britansko in malajsko vlado na eni ter domačini-uporniki na drugi strani za nadoblast nad Malajo nas na prvi pogled nedvomno iznenadi. Površina te tako zanimive zemlje znaša namreč samo borih 131.246 km2 ter šteje okoli 6 milijonov prebivalcev. Toda Malaji pripada zelo važna vloga iz razloga, da je ona glavni svetovni dobavitelj kavčuka, njena lega pa je poleg tega še velike strateške važnosti, ker leži na poti iz Srednjega na Daljni vzhod.
Malaja (ali Malaka) je ena najstarejših naselbin na Vzhodu in so jo najprej okupirali Portugalci, za njimi Nizozemci in končno Angleži, bila pa je spet v rokah Nizozemcev, ki so jo odstopili Vzhodnoindijski družbi. Malajske države so stopile v pogodbene odnošaje z Veliko Britanijo v letih od 1874 do 1895. Tvorile so federacijo, v katero so bile vključene državice Perak, Selangor, Negri Sem-bilan in Pahang. Pozneje je tvorila Malaja skupno s Singapurom angleško kolonijo Straits Settlements. Danes je povezanih v federacijo 12 manjših državic.
Federation of Malaya, kot se uradno naziva, je bila ustanovljena 1. februarja 1948, in sicer po pogajanjih z britansko vlado, vladarji malajskah državic in Združeno malajsko nacionalno organizacijo. Na čelu te federacije je visoki komisar, ki ga imenujejo skupno kralj in malajski vladarji. Zakonodajni svet šteje 14 uradnih članov, ki predstavljajo posamezne države in svete naselbin. Poleg tega ima še 50 neuradnih članov. Malajski vladarji se pokoravajo visokemu komisarju v vseh vprašanjih, izjeme delajo samo z ozirom
svetovni dobavitelj kavčuka
in malaj
P'
ki
zadeve mohamedanske vere skih običajev.
Skoraj polovico prebivalcev, to je 49 odstotkov tvorijo Malajci, 39 odstotkov je Kitajcev, 11% Indijcev in 1% Evro-ejcev ter ostalih narodnosti. Od celo-upne površine je 16,1%) obdelovalne zemlje, 75,5%) je gozdov, 5% je produktivne toda neizrabljene in 3,4% neproduktivne površine. Dežela prideluje riž, maniok, koruto, jam, tobak, prva na svetu je v pridobivanju kavčuka, poleg tega prideluje še sladkorni trs in kokosovo palmo, kar je v glavnem namenjeno za
LM.ur.rsa?
izvoz. Uvaža pa hranila in pijače, surovine ter polfabrikate in živino. Kopljejo tudi nekaj črnega premoga, železa, kositra in zlata ter mangana.
Politična borba v predvojni Malaji, pri kateri je domače prebivalstvo stalo ob
strani, se je v glavnem omejevala na vladajoče skupine. Britanci so držali v svojih rokah vse položaje tako v državni upravi kot v industriji, kjer so imeli naloženega mnogo kapitala. Med vojno $o Malajsko federacijo zasedli Japonci, kar pa ni prineslo posebnih političnih sprememb. Po kapitulaciji je britanska vojna uprava spet vzpostavila predvojno stanje, pri čemer pa ni upoštevala, da so se pričeli politično prebujati tudi Malajci, ki so si bili v glavnem enotni v tem, da je treba odpraviti predvojne razmere. Nastalo je več političnih strank, izmed katerih je Zedinjena malajska nacionalna organizacija vodila tajne razgovore z Britanci, medtem ko sta bili Malajska nacionalna stranka in Komunistična stranka nosite-ljici opozicije. Zadnja je leta 1946 organizirala stavko, pri kateri je prišlo do
izzva-
seram vlade. Glavni cilj Komunistične stranke Malaje je izgon britanskih imperialistov ter vzpostavitev republike, ki bi imela za osnovo popolno enakopravnost vseh ras. Kmetom naj bi se brezplačno podelila zemlja, ukinjeni naj bi bili pretirano visoki davki, izboljšali naj bi se življenjski pogoji domačega prebivalstva in ustanovile naj bi se domače obrambne sile.
Težko je danes prerokovati, kako dolgo bo trajala borba za osvoboditev, kajti Malaja je vedno bolj važna za Veliko Britanijo, kateri prinaša vedno več kavčuka in s tem dolarjev, ki jih za malajski kavčuk v prvi vrsti plačujejo Amerikanci — Angležem. Tako dobijo prvi dolarje, drugi kavčuk, Malajci, pravi lastniki kavčuka, pa zaman čakajo na osvoboditev.
protibritanskih demonstracij, kar je lo velike represalije s

Od Dravograda do Ptuja ...
(Nadaljevanje s 1. strani)
sebe vse najboljše ter so, kaikor je bilo lahko sklepati po burnem in viharnem ploskanju, poslušalce nudi popolnoma zadovoljili. Profesor Leskovac je v imenu Mestnega ljudskega
Polaganje venca ob spominski plošči talcev
odbora spregovoril pozdravne besede, za Zvezo ljudskih prosvetnih društev pa predsednik tov. Pipan. Naša pesem, odraz žive in svobodne ljudske volje, je vnemala in osvajala vse. Od pesmi do pesmi sc je navdušenje stopnjevalo in ljudstvo je zahtevalo spet in spet, da so morali še in še zapeti. Ob zaključku pa v zahvalo vihamo ploskanje in izklikanje navdušene publike ni hotelo prenehati.
Po koncertu je bil banket v hotelu Orel, katerega sta s svojo navzočnostjo počastila tudi predsednik mariborske občine tov. Ledinek in sekretar ZK. tov. Majhen. Po večerji pa je bila v unionski dvorani vesela ljudska zabava s plesom. Med številne mariborske goste, v pretežni večini mladine, so se pomešali naši pevci ter so se dobro počutili in v izdatni meri poveselili in razvedrili.
V Kidričevem
Naslednji dan so delavski kolektivi s svojim ravnateljem in inženirji, nadalje predstavniki občine in organizacij sprejeli koroške goste v Sindikalnem domu ogromnega kompleksa tovarne glinice in aluminija v Kidričevem. Ravnatelj tovarne, tov. Bizjak Stane, je naše pevce kot bivši partizanski borec na Koroškem posebno iskreno pozdravil in izrazil svoje veselje, da koroški Slovenci tako z ljubeznijo gojijo narodno pesem, kar krepi jezik in narodno zavest. Pevci Delavskega kulturnega društva ..Svoboda” so naklonili v pozdrav navdušeno pozdravno pesem. Našo narodno pesem pa so sprejeli z velikim priznanjem kot izreden dar in prijetno spremembo v veličastni simfoniji dela, ki v tovarni iz dneva v dan naznanja velike uspehe ustvarjalnega vzpona za vse lepše življenje delovnega ljudstva.
Veliko ustvarjalnega dela, uspehov in napredka so videli naši pevci na svoji poti. S to tovarno, kjer proizvajajo že težke tone aluminija, so delovni ljudje dosegli še eno impozantno delovno zmago. Na povabilo ravnatelja tovarne so si mogli naši pevci nekoliko ogledati in občudovati njeno obsežnost. Tovarna, ki bo po zmogljivosti in obsegu druga te vrste v Evropi, bodo prihodnjo nedeljo z veliko slovesnostjo oficielno odprli.
Zaključek v Ptuju
Polni mogočnih vtisov so se naši pevci napotili na svoj zadnji koncert v Ptuj, v tisti kraj, ki je bil nekdaj mesto tako zagrizenih odpadnikov in hegemonije kapitalistične in polkapitalistične gospode. Danes pa je Ptuj po
prebivalstvu ves prenovljen, pomlajen in slovenski. Odlične prijatelje koroških Slovencev so našli v Ptuju in je prisrčni ter sijajni sprejem vse pevce prijetno presenetil. Besede odkrite naklonjenosti koroškim Slovencem in veselje nad njihovim prihodom, godba ter petje, vse to je vplivalo na pevce, da je na mah izginila vsa utrujenost po petih izvedenih koncertih in kratkotrajnem spanju. Mestni ljudski odbor in činitelji vseh ljudskih organizacij so se izredno potrudili, da so pripravili nad vse zadovoljiv zaključek turneje. Udeležba na koncertu je bila iz mesta in podeželja velika. Številnih ljudi pa prostor prireditve ni mogel več sprejeti, čeprav so hoteli, kakor je pravila koroška rojakinja tov. Lizika Zegova, vstopnice preplačevati.
Ko so pevci v dvorani korakali na pripravljeni podij se je že spontano usul viharen vplavz navdušenja. Nato pa, ko je zadonela v dvorano prva pesem, je nastala tišina, kakor v svetišču, dokler da je po končani pesmi spet zahrumela dvorana v prekipevajočem navdušenju. Pa so tudi peli dobro in z zanosom ter so morali več pesmi še enkrat zapeti. Pevovodja, pevci in med temi solisti so bili deležni nedeljenega priznanja in pohvale poslušalcev.
Med koncertom je spregovoril predsednik Okrajnega odbora ljudske prosvete tov. Bračič Mirko in je med drugim naglasil, kako tesno nas ravno pesem povezuje, kar pomeni, da polje v nas vseh slovenska kri. Tov. Koren Karol, predsednik Kulturnega društva „Svobo-da”, je izročil prekrasna darila.
Koncertu sledeči družabni večer je bil edinstven, prisrčen, poln duše in srca. Skratka, razpoloženje je bilo odlično. Pevovodjo Ker-njakn so iz samega navdušenja dvignili na
P T U
J
kviško. Ob slovesu, ki je vse prekmalo napočil, so morali pevci gostoljubnim Ptujčanom obljubiti, da jih ob prvi dani možnosti spet obiščejo.
-M-
Lepih nepozabnih doživetij polni dnevi turneje so minuli. Nemogoče je, da bi se v reportaži imensko zahvalili vsem številnim činitc-Ijem, funkcionarjem društev ..Svobode”, predstavnikom občin, članom Sklada Prežihovega Voranca in vsem drugim, ki smo jih srečavali in vemo, kaj so doprinesli za tako uspešno gostovanje. Naj sprejmejo na splošno vsi našo najiskrenejšo in hvaležno zahvalo. Zahvala pa tudi za lepa darila in obilno cvetje, kar so v vseh krajih poklonili našim pevcem.
Naši pevci so videli na turneji ogromni napredek in velike delovne zmage slovenskega delovnega ljudstva za izgradnjo lepe bodočnosti svoje socialistične domovine. Čutili pa so tudi, da zanimanje za obstanek koroških Slovencev ni ugasnilo, temveč je živo in toplo. Ohranitev in pravični življenjski pogoji slovenske narodne manjšine na Koroškem pa tvori most za dobre odnose med sosednima državama.
Jugoslovanski državni ansambl v Celovcu
					'Vy€' m?
	■U	« Jj			
k		
		
Včeraj je Jugoslovanski državni ansambl „Ko!o“ na svoji turneji po Avstriji nastopil z narodnimi plesi iz najrazličnejših krajev Jugoslavije na prireditvi, ki jo je v okviru kulturne izmenjave med Avstrijo in Jugoslavijo organiziral kulturni referat koroške deželne vlade v slavnostni dvorani celovške Delavske zbornice.
je bil naš list ob času prireditve že v tisku, bomo o prireditvi poročali v prihodnji številki. Zgornja slika prikazuje enega izmed plesov, ki jih je 45 plesalcev ,n pesalk izvajalo v pestrih narodnih nošah.
rDinj tul ut gjfrzdmtl la nuli
(Iz knjige Karla Prašnika »Gamsi in plaz«)	l/
Imel sem srečno roko tako za jelene kot v borbi s fašisti...
Nekoč sem v enem dnevu ustrelil dva srnjaka in dva močna jelena. Za jelena potrebuješ nosila, nesti ga morata dva krepka fanta, sicer pa morajo biti štirje. Po jelena so šli le taki fantje, ki so imeli lovsko srce, močni in mladi. Tedaj jih je moralo iti šest. Čeprav so se menjavali, ko so nosili tista dva jelena, so prišli v taborišče potni, kot bi jih potegnil iz vode. Intendant je bil dobre volje. Še isti večer je iz pljučk in jeter obeh jelenov skuhal kislo juho. Bilo jo je za ves bataljon. Mirko je naslednji dan jelena slikal, žal tudi teh slik nisem videl. Rogovi so prav tako ostali skriti na Svinški planini.
Res, gozdovi so bili naši. Naša je bila rudi divjad. Čuvali smo gozdove, pa tudi divjad. Nikoli nismo srnjadi, gamsov in jelenov neusmiljeno pobijali. Imeli smo lovsko vest in držali smo se zakona, ki govori o odstrelu lepe, plemenite divjadi.
Prve dni bivanja na Svinški planini, ko smo še čakali in iskali zveze z drugimi četami, smo se večkrat znašli ob ognju fantje, ki jim je v prsih tolklo lovsko srce. Obujali smo spomin na naše lovske doživljaje in si pripovedovali lovske zgodbice. Tedaj sem se spomnil tudi naše poti iz Lepene prek Jurjevčevih vrhu-nov pod Olševo na Pasterkov vrh in tja do Čolnika:
Moj kurir Grega je ves čas opazoval divjad. Čudno bi bilo, če je ne bi. Tam so poseke, kjer raste sladko malinovje, strožje in druga sočna trava. In če hodiš tam v večernih ali jutranjih urah, brž zapaziš divjad, ki hiti k svoji pestro pogrnjeni mizi.
In kako bogati so ti kraji divjačine! Lovi pa jo in se zabava z njo le grof in gospoda. Grega bi po navadi še dodal: »Našemu človeku se le sline cedijo, kadar gre čez te gmajne na romarsko pot k Šmarjeti ali Št. Lenartu«.
Kako je le Kožlak bogat bistrih in plahih srn! Komur se zahoče gamsov, stopi le nekaj korakov s prepovedane stene tja na Bistriške peči in že bo začul gamsovo žvižganje ali pa vsipanje kamenja, ki ga prožijo bežeči gamsi. Če pa posediš na mehkem vresju, boš prav gotovo zagledal enega ali dva, včasih celo pet ali kar dvajset gamsov vseh vrst: velike in male, stare in mlade, koze in kozle. Mladi so ko hudički. Komaj pet do sedem centimetrov dolgi rožiČki jim štrle med kosmatimi uhlji. Stare koze pa premetavajo svoje berglje, kakor da bi bile vse polomljene. Tudi kozli niso nič bolji, če se jim zdi varno.
Kadar pa zavohajo smrdljivega človeka, tedaj trznejo, kakor da bi jih ošinil električni tok. Mišice so napete kot struna. Stara koza jezno udari s prednjimi parklji ob tla češ:
,Daj nam mir, ti pošast človeška! Čemu nam kališ mir? Pusti nas, da se v miru nasitimo; sicer si bomo morali otešča-ti glad ponoči ali pa se zadovoljiti z gozdno hrano. Ta pa ni tako sočna, kajti nje ne obseva sonce ...’
Kozel pa zažvižga že, če mu veter prinese človeški duh od kdo ve kako daleč. Njegov pisk pa pomeni:
,Sam bom še odtrgal malo tu, malo tam, prej pa požvižgal, da bodo otroci in babnice pripravljeni za vsak slučaj, psši-iiuuuu, psšiiiuuuu, psšiiiuuu ...’
Kdor ne pozna gamsovega žvižga, bo sprva pomislil, da ga zmerja šoja, kajti tako je podoben njenemu vreščanju.
Tedaj sem jim tudi pripovedoval, kako je nekoč grajski lovec Podpisnikovemu Roku prepovedal hoditi v Korte po stezi preko Kožlaka. Rok pa mu ni ostal dolžan in mu je dokazal, da ima vso pravico tod hoditi. Grajski pa mu je zagrozil s puško in ga pognal s steze.
V tem pa je Grega dejal:
,No sedaj jim je odklenkalo. V hrib si nc upajo več. Jamšek se drži kar v Železni Kapli. Menda mu nekaj teži vest.’ Tonov Rok je pripovedoval, da imajo nekdanji grajski lovci mnogo človeških življenj na vesti. Ustrelili so precej nedolžnih drvarjev in preprostih dninarjev. V Obirju so pred nekaj leti ubili delavca Loj-za, ki je vozil pri Šimanu v Zel. Kapli. Ko so reveža raztelesili, so v želodcu našli le nekaj malin in brusnic. Tudi v nahrbtniku je bila le skorjica kruha. Vsi so se zgražali nad lovcem, češ da je ustrelil takega
reveža, ki še kruha nima, kadar gre na lov.
Še preden smo tedaj na tisti poti na Olševo nadaljevali pogovor, se je že vmešal Grega in prosil, če sme iti v Borovni-kove frate po srnjaka, češ da že delj časa nismo jedli dobrega mesa.
,Ovc smo pa res že siti, moramo kaj plemenitega!’ je takoj dodal še Lojz, ki je bil tedaj vodja patrulje. In ko je videl, da je vstal še Pijo, je nadaljeval: ,Glejta, da bosta zvečer še sposobna za pot; potem pa še to: streljajta le srnjake, ki so že odslužili! Ne odstrelita mi kakega mladega plemenjaka ali kake koze, sicer bomo zaropotali! Vzeli vama bomo mavze-rice in dali brzostrelke, potem pa lovita!’ Grega in Pijo sta že imela puške po lovsko čez ramo. Pijo je dregnil Grego in ta je stopil korak nazaj, snel titovko in prav resno rekel:
.Dragi tovariš Lojz, hvaležen sem ti za opozorilo; vendar zvečer ne bova utrujena, saj naju poznate. Drugič, jaz nisem mesar, ampak lovec. Zavedam pa se, da se borimo za lepšo bodočnost in k tej naši bodočnosti naj tudi divjačina prispeva.. .’
Smejali smo se njegovemu dolgoveznemu govoru, on pa je nadaljeval:
,Na rami puška, na hrbtu oprtnik, tu notri pa srce in lovska vest! Lovski blagor in smrt fašizmu!’
Zasukal se je po vojaško in odšla sta kakor stara lovca, ki lovita v mirnih časih in se ne menita za nič drugega kot za lov.
Rok pa je pripovedoval o grajskem lovcu Hugotu in štirih Gorenjcih:
.Prišli so štirje Gorenjci v Borovlje in kupili lovske puške. Bili so delavci iz Tržiča; ker se jim je zdelo škoda denarja za potne liste, so kar skrivaj prišli čez mejo, skrivaj so se tudi vračali.
Že so prišli v bližino meje in počivali v Potoku pri Kortah, pa pride mlad grajski lovec in jih povpraša, kaj iščejo tod. Povedali so mu, lovec pa zavpije ,Roke kvišku!’, zgrabi pištolo in začne streljati v nič hudega sluteče fante. Dva sta bila na mestu mrtva, tretji pa se je še rivlekel do Pristovnika v Kortah in tež-o ranjen umrl. Samo eden se je rešil. Ljudje so bili razburjeni. Čuli so le streljanje s pištolo, kar je bil dokaz, da delavci niso streljali. Žrtve so pokopali in na ti-stem% nesrečnem mestu postavili križ.
Vendar ga je le zadela kazen. Leta 1942 je streljal na partizane. Toda partizani so merili bolje in lovec je padel.
Rok je povedal še zgodbo o grajskem lovcu Brezniku, ki je samovoljno ustrelil drvarja Lašekarja, očeta sedmih otrok, ko je šel v drvarsko kočo s košem za hrano na rami. Vtem sta se že vrnila Grega in Pijo. Prinesla sta močnega starega srnjaka.
Grega je bil strasten lovec. Nekoč smo celo noč hodili v dežju in temi. Bili smo povsem izčrpani. Bližali smo se neki kmetiji. Tedaj pa se je oglasil Grega:
,Pri Plesnikarju so že čisto oskubljeni...’
,0, Plesnikarjevi še nc bodo stradali!’ ga je brž zavrnil Rok, ki je vedel, kam Grega meri. Ta pa se ni dal ugnati tako hitro v kozii rog.
,Tudi tej hiši se moramo malo oddolžiti ... Po gamsa bi šel.’
,Kar pojdi,’ je slednjič dejal Lojz, ki je bil prav slabe volje in je še komaj prestavljal noge.
Grega je že izginil. Ko smo se pri Plesnikarju malce oddahnili, se je že prismejal Grega. Roke je imel krvave, za titovko pa že v kri namočeno vejico. Slekel si je srajco in jo ožel, da je kar kapljalo od nje.
,Lovec pa res tako trpi, kakor kamen na cesti,’ je pripomnil Rok, ki se mu je Grega zasmilil.
Kjerkoli je hodil Grega, je bilo dovolj gamsovega in srnjakovega mesa. Zaradi lova so ga že začeli zbadati. Ta pa se je branil:
.Odstreliti pa že moram sam, ker si drugi ne upajo.’
.Vrag te bo vzel,’ ga je zavrnil Lojz, ,če boš hotel sam odstreljevati v vsem tem obširnem revirju Jepe, Košute, Storžiča, Kočne, Pece, pa še Svinške planine.’
,Saj bom kmalu naučil še druge. Nekaj kandidatov že imam, ki bodo po vojni (Nadaljevanje na 4. strani)

MIK!
KOLEDAR
Petek, 19. november: Elizabeta, kralj.
Sobota, 20. november: Feliks Valoaški, sp. Nedelja, 21. november: Darovanje Dev. Mar. Ponedeljek, 22. november: Cecilija, muč. Torek, 23. november: Klemen Sreda, 24. november: Janez od Križa Četrtek, 25. november: Katarina, dev., muč.
SPOMINSKI DNEVI
11. 1808 Rojen v weis, urednik
1828 Umrl na Dunaju skladatelj Franc Schubert —
pregi
limb;
regnanstvu arski —
Kranju dr. Janez Blei-,yKmetijskih novic” — [datelj
1917 Umrl v političnem pisatelj Fran Masdj-Pod-1944 Maršal Tito razglašen za narodnega heroja.
20. 11. 1910 Umrl pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj.
22. 11. 1767 Rojen voditelj tirolskih upornikov Andrej iHofer — 1916 Umrl ameriški pisatelj Jack London — 1953 Umrl pisatelj Etbin Kristan.
24.	11. 1833 Rojen v Novem sadu Jovan Jo-
vanovič-Zmaj, srbski pesnik — 1906 Umrl v Gorici Simon Gregorčič.
25.	11. 1916 Umrl skladatelj Davorin Jenko
— 1923 Umrl v Rogaški Slatini pesnik in pisatelj Josip Stritar.
Slovenji Plajberk zahteva spoštovanje svojih domačih krajevnih imen
Običajno se občinskim odborom ni treba pečati z zemljepisjem in zemljevidi. Za to so poklicani posebni strokovnjaki. Vendar se ti včasih tudi nehote ali pa morda celo nalašč zmotijo. Tako je naneslo, da je moral naš občinski odbor razpravljati tudi o stvareh, o katerih mu ne bi bilo treba zgubljati časa, če bi bili strokovnjaki pri svojem delu bolj skrbni in vestni.
2e dokaj časa je od tega, ko je prinesel občinski odbornik Feliks Wieser na občinsko sejo najnovejši, na Dunaju izdelani zemljevid naše občine ter opozoril na nekatere očitno napačne in pogrešene označbe naših krajev, gora, gorskih sedel in posameznih kmetij. Občinski odborniki so si zemljevid temeljito1 ogledali. Spričo napak, ki jih vsebuje, se je razvila na seji živahna debata in stvarna kritika. Ves odbor je bil enotnega mnenja, da je treba na zemljevidih upoštevati krajevna imena, ki so v rabi pri domačinih in da je nedopustno vsako njihovo pačenje. S soglasnim sklepom je občinski odbor naslovil na pristojni zvezni urad na Dunaju, ki je izdelal in izdal omenjeni zemljevid, pismo, v katerem je opozoril na napake ter zahteval, da se v interesu razvijajočega se tujskega prometa in možnosti zanesljive orientacije na področju naše občine te napake popravijo.
Med drugim je občinski odbor v svojem protestnem pismu z začudenjem ugotovil, da je v tem najnovejšem zemljevidu naše občine preimenovano starodavno ime Vrtače v »Deutscher Berg«, kar je v popolnem nasprotju z vsemi dosedanjimi avstrijskimi zemljevidi in specialnimi kartami. Za prelaz, ki povezuje Brodi z Zgornjim Kotom v sosedni selski občini so vsi dosedanji zemljevidi navajali pravilno ime Oselca. Sedaj pa naj bi bil to E sel — Sattel! Poleg teh samovoljnih sprememb je občinski odbor opozoril še na vrsto drugih napak, s katerimi se domače prebivalstvo ne more strinjati in ki hkrati zmanjšujejo vrednost znanstvenemu delu, ki bi moralo biti edina solidna podlaga tudi pri izdelovanju zemljevidov.
Čudimo se, da dunajski institut, na katerega je naš občinski odbor naslovil svojo pritožbo, še vedno ni odgovoril.
Ali poznaš ta domači kraj ?
Danes objavljamo prvo sliko iz napovedane nagradne serije. V prihodnjih Štirih zaporednih številkah Slovenskega vestnika bomo objavili še štiri slike. Naloga bralcev lista pa bo, da pravilno uganejo, katero domačo koroško vas ali mesto predstavljajo posamezne slike.
Za bralce, ki bodo uganili kraje na vseh petih slikah, smo po želji nekaterih naročnikov število nagrad podvojili. Pripravili smo 10 nagrad, in sicer:
1.	nagrada:
denarna nagrada	250	šil.
2.	nagrada:
zbirka knjig v vrednosti 150 šil.
3.	nagrada:
zbirka knjig	v vrednosti	100	šil.
4.	nagrada:
zbirka knjig	v vrednosti	75	šil.
5.	nagrada:
celoletna brezplačna naročnina za Slovenski vestnik v vrednosti 60 šil.
6.	nagrada:
tri knjige v	vrednosti	45	šil.
7.	nagrada:
polletna brezplačna naročnina za Slov. vestnik v vrednosti 30 šil.
20 šil,
15 šil.
8.	nagrada:
dve knjigi v vrednosti
9.	nagrada:
četrtletna brezplačna naročnina
za Slov. vestnik v vrednosti
10.	nagrada:
ena knjiga v vrednosti	10 šiL
Morda se bo zgodilo, da vsi bralci ne bodo vedeli pravega odgovora k vsem petim slikam. Tudi za te primere smo poskrbeli. Za bralce, ki bodo pravilno uganili vsaj štiri kraje v seriji vseh petih slik, smo predvideli
tri nagrade po dve knjigi.
Pa tudi bralci, ki bodo prepoznali kraje vsaj na treh slikah, naj ne vržejo puško v koruzo, kajti tudi za njih smo določili tri nagrade po eno knjigo.
Ker pričakujemo mnogo pravilnih rešitev in se nobenemu naročniku in bralcu ne bi radi zamerili, smo uredili tako, da bo o podeljevanju nagrad po gornjem vrstnem redu odločal žreb, ki je še najbolj nepristranski in ne pozna nobene protekcije.
Nagradnega tekmovanja se lahko udeležijo vsi naročniki in bralci Slovenskega
E
PRVA SLIKA
vestnika, ki bivajo na Koroškem ali kjer koli na ozemlju Avstrije. Žal tokrat rešitev iz inozemstva ne bomo mogli upoštevati.
Odgovore je treba poslati na posebnih, s tekočo številko označenih odrezkih, ki jih boste vsakokrat našli v listu. K natiskanemu besedilu: To je.......vpišite sa-
mo ime kraja, ki ga slika po vašem mnenju prikazuje, na zadnji strani odrezka svoje točno ime in naslov. Rešitve lah-o pošiljate sproti ali pa vseh pet skupaj po objavi cele serije, najpozneje pa morajo prispeti do 30. decembra t. 1. na naslov:	Uredništvo Slovenskega vestnika,
Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10.
Naročniki in bralci, sedaj pa korajžno na delo. Za Novo leto vas čaka 16 nagrad. Želimo vam, da bi vam bila sreča naklonjena.	Uredništvo.
Mladina iz radoveljskega okraja je obiskala Koroško
V ponedeljek minuli teden je ob spremstvu zastopnika centralnega komiteja Zveze slovenske mladine obiskala Koroško skupina 47 mladincev in mladink iz okraja Radovljica. Slovenska mladina je prišla na izlet na Koroško, da naveže stike z našo mladinsko organizacijo in Slovensko prosvetno zvezo za poglabljanje medsebojne kulturne izmenjave in sodelovanja. To priložnost so mladi gostje iz Slovenije tudi izkoristili, da so si ogledali nekaj krajev na Koroškem. Potovali so na zgodovinsko Gosposvetsko polje, nadalje so se oglasili v hotelu Korotan v Sekiri in v kmetijski šoli v Podravljah. Poleg tega so si še bežno ogledali glavno mesto Celovec in Beljak.
Zvezi slovenske mladine so podarili lepo sliko, krasno delo umetnika J. Cve-teka. Naše mladince in prosvetaše pa vabijo na protiobisk v njihove kraje, čemur 1.-J- - naše stran; rac^ odzvali.
bodo
le zdaj mislite
da bo kmalu čas miklavževanj in božičnic!
Kakšno darilo bo Vašega otroka najbolj razveselilo?
Gotovo pestro narisana slikanica in zanimiva mladinska knjiga! Oskrbite si jo pravočasno po najnižji ceni v naši knjigarni
„Naia knjiga”, Caiovec, Oasometerg*«« M
Po
naši
in
Gosta, jesenska megla ovira moj razgled levo in desno iz avtobusa v dolino. Vendar se začne počasi dvigati in povsod se razkriva pc-strobarvna jesenska idila narave in barvitost polj in gora. Celo sivi, kameniti Dobrač dobiva v tem jesenskem ozračju znatno toplejši in prijaznejši videz. 3 km oddaljenosti od državne meje, od Italije, končno samo še 300 metrov, kažejo kažipoti ob glavni cesti.
Končno dospem na postajo, kamor sem bil namenjen.
Ker danes še nisem použil nič toplega, sem zavil v gostilno k Šnabelnu in naročil črno kavo. In tu sem se zapletel z gospodinjo v prav zanimive poučne razgovore.
Kako na primer nek (gospodar v gorah proda ves krompir in vso rž za seme, kako najlepše grme zaznamuje s paličicami in jih za seme posebej izkopava, kako pri Šnabelnu vsako 3. ali 4. leto izmenjajo seme krompirja in žito, kako se pomladanski pujski znatno boljše obnesejo kakor jesenski (ker pač imajo
Zilji gor
na razpolago več sonca in žele-
dol
rDui jad at (/ozdruri so naši
(Nadaljevanje s 3. strani)
lovski čuvaji,’ je nadaljeval Grega, kakor da bi bil že upravnik državnih lovišč.
Grega je vedno neumorno pripovedoval o svojih lovskih podvigih. Vsi smo že poznali njegove zgodbe. Najbolj pa sta nam bili všeč dve, ki jih je pripovedoval zelo prepričevalno.
Prva je bila o nekem starem gamsu. Ta je imel rogove že tako obrabljene, da so bili podobni rogovom domače koze. Grega ga je ustrelil na Košuti in ko ga je prinesel, so ugotovili, da je gams križan z domačo kozo pa s kozorogom. Grega je bil tedaj ves divji in je prepričeval tovari-
lma naj-
še, da je le gams tako star in da manj dvajset let.
V drugi pa je govora o doživljaju, ki bi bil skoraj usoden za Grego. Z Lukom sta zalezovala gamse v Maloveršnikovih pečeh na Obirskem. Plezala sta v polni partizanski opremi po peščenih skalah, ki so nevarne še za opremljene hribolazce. Zašla sta tako visoko v skale, da nista mogla ne naprej ne nazaj. Oba sta začela »moliti pokoro«, si izpraševati vest ter se poslavljati od življenja. Grege pa še takrat ni zapustil humor in dejal je Luki:
,Vidiš, če naju fašisti ne morejo pobiti, se bova pa sama.’
Navsezadnje pa sta iztaknila v skalovju neko korenino in ta ju je rešila.
pomladanski nja) itd. itd.
Po moderno tlakovani, suhi poti korakam nato v vas. Oglasim se najprej pri Petrčku, kjer, kakor je bilo pričakovati, ne najdem nobenega moškega doma. Vsi so v „planjah”, odkoder spravljajo suho mrvo. Tudi simpatična in gostoljubna Petrčkova mlada mati mi zaupa, da prihodnje leto ne bo sadila več zgodnjega krompirja, marveč samo še pozni „Bla-goslov” ali „Maritta”. Slaba letina je letos. Isto potrdi tudi mladi Vafen.
Ko se obračam naokrog, sredi kar gosposko tlakovanega trga zahomške vasi končno najdem tudi vrata v Korenovo hišo. Tudi tukaj najdem sredi poldneva hišna vrata zaprta. ..Dober dan! Ali ste Vi gospodinja?” vprašam žensko srednjih let. „Ne, gospod, jaz sem samo tu v službi”. Zvem, da je gospodinja s sinom na col ju v smeri proti Bistriškemu grabnu in da žanje „sirkovino”. Od tretjega kozolca (ali stoga, kakor pravijo tukaj) dalje.
Končno najdem na ravnem polju, kamor mi kaže pot zvonik bistriške cerkve, tudi Korenovo (Millonigovo) njivo.
Mladi sin pridno žanje sirkovino in se ne zmeni dosti za moj pozdrav. Prijaznejša je še mlada gospodinja, ki potoži, koliko ima dela, odkar ji je pred šestimi leti umrl mož in mora ona gospodinjiti in gospodariti s 4 konji in desetero goved.
V razgovoru z inteligentno gospodinjo zvem za marsikatero gospodarsko zanimivost in izkušnjo. Tako iz izkušnje potrdi, da ob letošnji suhi krmi krave znatno slabše molzejo in da je pač letošnja suha krma znatno slabša vsled silno spremenljivega poletnega vremena. Tudi glede pridelka sirka (koruze) je napravila Korenova gospodinja zelo zanimive izkušnje. Tako je na primer zorel sirk, ki je dobil spomladi tudi superfosfat, znatno pozneje kot ona koruza, ki ni dobila fosforja, kar bi pravzaprav nasprotova’o vsem dognanjem teorije. Potrebno bi bilo ugotoviti tu pač še podobne cvkolšeine!
Silo slikovito lego ima poljsko znamenje na poti od Zahomca proti Bistriškemu grabnu. Posebej še priporočim gospej Korenovi, da naj čuvajo ozadje znamenja in naj ne posekajo mladih smrek ob njem. Še enkrat srečam med tem našega Vafna in Abuja in se spomnim, s kako vnemo sta sodelovala v pevskem zbora tedaj, ko so v letošnji jeseni peli Ziljam — Zahomčani ..Rej pod lipo” v Žmotičah.
In naj mi bo dovoljeno, da stavim tu svoje pripombe, pripombe lajika.	p
Lep in „uspešen” je bil ta naš „Ziljski kmečki dan” v Žmotičah. In, dragi prijatelji, ali naj povem, kaj se mi je na vsej prireditvi najbolj dopadlo? Ne razstava živine, katero sem organiziral v večtedenskem podrobnem delu od hiše do hiše, ampak najbolj se mi je dopadlo petje v „Reju pod lipo”.
Veličastno je bilo to, bil je to koral, molitev, glas iz davne, sive davnine — —. Na stotine ljudi se je udeležilo Ziljskega dneva. Zadivilo jih je prvič gledano štehvanje na iskrih konjih, prevzela jih je temperamentna godba, toda niti stoti udeleženec ni čul petja z „Re ja pod lipo". In že zaradi teh pesmi bi se izplačalo, da se ponovi Ziljski kmečki dan v prihodnjem letu nekje v Zilji.
Po klancu se podam v Bistrico na Zilji. Ko z glavne ceste ne najdem prav poti v sredino bistriške vasi, vprašam nekega starejšega možakarja za smer. Odgovori mi v čisti gorenj-ščini. Malo dalje zagledam na pročelju enonadstropne hiše ob tglavni cesti tudi slovenski napis ..Hranilnica in posojilnica”.
Ko čakam na avtobusni postaji v Bistrici na vozilo, se nabere tu počasi ogromno ljudi. Dočim neka gospodična vsa vzhičena pripoveduje o veličastnem razgledu na skalnati Mangart v zahajajočem sonou, nek debelejši prišlec (menda lesni trgovec) kljub temu, da se nek starejši, suhotnejsi ded štuli z nemščino, neprestano v melodijozni domači ziljščini zbija šale in pripoveduje, kako je bilo na Ojstrni-ku in kako so letos s te planine stopali konji brez najmanjše nezgode po pravi ozki, skalnati kozji stezi v dolino —. — —. Vernik
©Iv
tem*
A B CC
1	v
a J?1C CI
__________JI
Nekega opoldneva je siromak privezal svojega konja k drevesu ob cesti in sedel, da bi obedoval.
Komaj je sedel, že je prišel nek bogatin in hotel privezati svojega konja k taistemu drevesu.
»Ne priveži svojega konja k temu drevesu!« je vzkliknil siromak. »Moj konj je zelo nemiren. Brcnil bo, pa bo tvojega ubil. Priveži ga h kakemu drugemu drevesu. «
Bogataš pa je ošabno odgovoril:
»Svojega konja bom privezal tja, kamor sam hočem.«
In tako je privezal konja k taistemu drevesu, h kateremu je bil privezan tudi siromakov konj, potem pa tudi sedel sam, da bi poobedoval.
Nenadoma je bilo slišati rezgetanje in oba moža sta dvignila glavi. Konja sta se spopadla. Oba sta skočila k njima, da bi ju pomirila, toda bilo je prepozno. Bogatinov konj je že ležal ubit na tleh.
»Ali vidiš, kaj je tvoj konj napravil,« je zakričal bogatin ves iz sebe od jeze. »Toda ti mi bos to drago plačal! Plačal mi boš!«
Ko je to govoril, je zgrabil siromaka in ga odvlekel k sodniku.
»O modri sodnik,« je vzkliknil. »Divji konj tega človeka je ubil mojega konja, mojega lepega, dobrega in pohlevnega konjička. Obsodi ga, da mi bo moral plačati odškodnino ali pa zaukaži, naj ga zapro. To te prosim jaz.«
Sodnik se je okrenil k siromaku.
»Ali je tvoj konj ubil konja, ki je bil last tegale človeka tukaj?« je vprašal sodnik.
Toda siromak ni rekel ne bele ne črne.
»Mar si mutast?« ga vpraša sodnik,
Siromak molči ko grob.
Sodnik mu zastavi Še nekaj vprašanj, vendar le-ta molči ko riba in sploh nobene ne zine.
Zatem se sodnik okrene k bogatinu in pravi:
»Kaj morerp jaz pri vsem tem? Ta siromak je mutast. Ne zna spregovoriti niti ene same besede.«
»O, ne,« vzklikne bogatin, »prav dobro zna govoriti, kakor tudi jaz. Saj se je pomenkoval z menoj na cesti.«
»Ail si gotov, da je to res,« ga vpraša sodnik »Kaj je dejal?«
»Povsem gotov sem. Docela razločno mi je dejal: ,Ne priveži svojega konja k temu drevesu. Moj konj je zelo nemiren. Brcnil bo in ubil tvojega konja. Priveži ga h kakemu drugemu drevesu.’«
»A, takšna je ta reč!« reče sodnik. Če te je opomnil, potem ti ni dolžan plačati
SIROMAKOVA MODROST
odškodnine. Ti si sam kriv. Ubogati bi moral njegov opomin.«
Potem se sodnik okrene k siromaku.
»Čemu nisi odgovarjal na moja vprašanja?« ga vpraša.
»Mar ti ni jasno, modri sodnik?« odvrne siromak. »Če bi ti povedal, da sem ga opomnil, bi on prav gotovo zanikal.
In potlej ti ne bi vedel, kdo izmed naju dveh govori resnico. Vedel sem, da boška j kmalu dognal resnico, če ga bom pustil, da bo vse sam povedal.«
Sodniku so siromakove besede ugajale in velel je bogatinu, naj odide praznih rok. Zatem pa je pohvalil siromaka zavo-ljo njegove modrosti.	(Angleška)
Povodni mož — zdravnik
Pod Šmarno goro je stala v starih časih koča, v kateri sta živela revna žena in njena hčerka Marjanca. Očka ni bilo več, ker so ga ubili hudobni Turki. Pridna in ubogljiva Marjanca se je rada med tem, ko je mamica hodila na delo, igrala ob Savi, metala kamenčke v globok tolmun in se smejala ribicam.
Ko se je nekoč tako igrala, je zagledala v vodi zelen obraz. Marjanca je gledala v zeleno spako iz oči v oči, stegnila roko v pozdrav in rekla:
»Dober dan, striček!«
Zelenec je splaval na vrh in pomolil Marjanci sluzasto, mokro roko. Marjanca mu jo je pogumno stisnila in rekla:
»Saj si povodni mož, kajne? Ali se hočeš z menoj igrati? Jaz sem Marjanca, doma sem pa v tistile koči pod Turncom«.
Zelenec, ki je bil resnično povodni mož, je le pokimal z glavo. Kako naj bi govo-
ril, ko pa živi večinoma le pod vodo! Pričel se je prekopicevati po vodi in uganjal je take norčije, da je Marjanca kar ploskala z rokami. Potem je Marjanca metala v tolmun kamenčke, povodni mož jih je pa pobiral. Tako sta se igrala do večera, ko se je Marjanca poslovila in stekla domov.
Ko je Marjanca mami povedala, s kom se je pri vodi igrala, se je mamica tako prestrašila, da je kar prebledela. Marjanca je zastonj jokala in zatrjevala, da je povodni mož dober — k vodi pa ni smela nikdar več.
Tiste dni je bilo po hosti dovolj gob. Marjanca je pomagala mamici nabirati jurčke in pri tem stopila na spečega gada. Presunljivo je zavpila in spustila košek z gobami na tla. Mamica je bila takoj zraven, toda prepozno! Oprtala je ubogo Marjanco na rame in odhitela domov,
kjer ji je izsesavala ranico in kuhala zdravilna zelišča.
Marjanci pa je bilo vedno huje. Ko se je znočilo, ni več poznala svoje mamice in oteklina se ji je vedno bolj širila po telesu. Mamica je spoznala, da bo Marjanca umrla. Naslonila se je na rob postelje in tako zajokala, da se je slišalo do Save.
Takrat so se odprla vrata in k umirajoči Marjanci je prisopihal povodni mož. Položil ji je roko na čelo in jo pazljivo ogledoval. Nato si je odgriznil plavut na levi nogi ter jo položil Marjanci na ugriz-njeno mesto. Mamica, ki je vse to videla, je od začudenja spustila lonec z zdravilnimi zelišči na tla.
Ropot razbitega lonca je povodnega moža tako prestrašil, da je v trenutku pobegnil. V izbo se je natančno slišalo, kako je divjal po leščevju in nazadnje štr-bunknil v tolmun.
Marjanca, ki je ozdravela, nikoli ni več videla povodnega moža, svojega rešitelja. Prav takrat so začeli graditi ob Savi cesto, pozneje pa še železnico in povodni mož, ki ropotanja ni prenesel, se je zavedno umaknil iz teh krajev.
Ob Savi, pod Turncom so zelene skale, na katerih se še dandanes pozna, da je na njih posedal v davnih časih povodni mož. Kmetje pod Šmarno goro so še dolgo zdravili kačji pik z njegovo plavutjo, ki si jo je revež kar odgriznil. To ga je moralo boleti.
PETELIN IN MAČEK
»Pa brez hrane, naj se naje zlata!« je še ukazal.
Zaprli so petelina v zakladnico, ta pa je začel zobati zlatnike: zobal je, zobal,
Živela sta dedek in babica. Imela sta petelina in mačka.
Nekega dne sta se sprla in sklenila, da se ločita. Dedek vzame mačka, babica pa petelina.
Petelin reče babici:
»Babica, v svet grem, iskat sreče za oba,« in se napoti v svet.
Šel je, šel in že prišel do neke reke. Reka je bila zelo velika, tako da ni mogel čez. Zato začne piti in spije vso reko.
Šel je, šel in sreča volka. »Kam pa, petelin?« ga vpraša volk.
»Srečo grem iskat.«'
»Jo že imaš« reče volk in skoči na petelina, da bi ga pojedel. Petelin pa zine In požre volka.
Tako je prišel na cesarski dvor.
Skočil je na okno in zavpil:
»Kikiriki, cesar, daj mi zlato!«
Cesar, ki je še spal, se razjezi in ukaže prijeti petelina ter ga vreči v stalo, da ga konji potepajo.
Ko so ga vrgli v stalo, je petelin samo zinil in iz ust mu je skočil volk ter poklal vse konje.
Spet je skočil petelin na okno: »Kikiriki, cesar, daj mi zlato!«
Sedaj ukaže cesar vreči ga v razbeljeno peč.
Komaj so vrgli petelina v peč, je ta zinil in iztekla je vsa reka in pogasila ogenj. In zopet je zapel na oknu:
»Kikiriki, cesar, daj mi zlato!«
To pot zaukaže cesar vreči ga v zakladnico.
da je vse pozobal. Nato se je vlegel in se delal, kot da bi bil mrtev.
Čez tri dni so prišle sluge in ker so mislili, da je mrtev, so ga vrgli na smetišče.
Petelin je vstal in šel k babici.
»Babica,« je dejal, »vzemi peresce in me požgečkaj po kljunu!«
Babica ga je ubogala in petelin je izbruhal velik kup zlatnikov.
Vse to je videi dedek in sklenil poslati mačka v svet, sreče iskat.
Ker ni mogel drugače, je maček šel. Ni hodil dolgo, zavlekel se je v stari mlin, kjer je bilo dosti miši. Ves dan jih je lovil in jedel. Ko se je najedel, je bil srečen. Zato se je vrnil k dedu.
»Dedek, jaz sem srečen,« mu je dejal.
Dedek se je spomnil, kako je babica s peresom žgečkala petelina po kljunu, pa še on poskusi petelina. Toda namesto zlatnikov, je maček izbljuval miši.
Anton Ingolič:
Naglo je stopil iz postelje. Nekaj hipov je stal nepremično sredi sobe, potem pa planil k mizi, odprl miznico in vzel iz nje velik kuhinjski nož.
Tisti hip se je zganila Gera v svoji postelji. Veselič se je kljub temu pognal proti vratom.
»Kam greš, Franc?« ga je vprašala Gera.
»Grem, da ubijem njega ali njo, ali oba skupaj!« je odvrnil Veselič temno in prijel za kljuko.
Gera se je pognala k vratom in jih s silo zaprla. »Franc, ne nori! Pojdi v posteljo!«
»Eden izmed nas ali pa vsi trije bomo mrtvi!« je zaklical Veselič in znova odprl vrata, toda Gera jih je spet zaprla
»Franc, pravim ti, ne nori!« je dejala Nekoliko tiše in potisnila Veseliča od vrat. ytem ga je zgrabil kašelj, Geri se je posre-plo, da je ujela Veseliča za desnico in mu 'Zvila nož.
»Povejte, kako je!« je kriknil Veselič, ko je kašelj popustil in se je ves izčrpan spustil na posteljo.
»Jurja si prosi!,« je začela Gera negotovo, »naj pride. Pa je prišel. Delal je.«
»To vem...« jo je Veselič jezno presekal.
»Živeli smo, kakor žive domači,« je nadaljevala tašča pogumneje. »Julča je težko čakala na tebe, potem, je prišlo tako, da je Jur legel k njej. Povedala mi je, kako je bilo. Branila se ga je, saj si bil ti še živ, a ubraniti se ga ni mogla. Seveda ni bilo prav, a kaj sva hoteli z Julčo? Če bi bili Jurja spodili, bi bili brez moškega in Munda bi nam bil odpovedal.« Gera je obmoknila, Veseliča sicer ni videla v obraz, a čutila je, kako strmi vanjo.
»Pojdem k njima in ju zadavim!« je Veselič nenadoma zarjul in se pognal proti vratom.
Gera ga je prehiteli. »Franc, bodi pameten, počakaj jutra!« Rinila je Veseliča od vrat, toda temu se je le posrečilo, da je dobil mednje nogo.
»Pojdite stran!« je divje zakričal in potegnil z vso silo za kljuko.
Tedaj se je zgodilo, kakor pred tremi dnevi v vinogradu, kolena so mu odpovedala, v glavi se mu je zavrtelo in iz ust se mu je ulila kri. Vrglo ga je po tleh. Nekaj časa je ležal skoraj brez zavesti, šele z Gerino pomočjo se je zavlekel v posteljo. Ko se je nekoliko umiril, je spregovoril tiho, a silno: »Jur bo šel od hiše, takoj jutri zjutraj! Sam bom opravil vsa moška dela.«
Gera se je suho zasmejala.
»Franc, ali ne vidiš, da si prišel do-
mov umret! Pustili so te iz bolnice, da jim ne bi tam umrl.«
Veselič se je dvignil na komolce. Oči je razširil in pogledal proti tašči, ki je sedela negibna za pečjo. Nekaj hipov jo je nepremično gledal, potem pa omahnil nazaj na blazino in onemogel zaječal: »Kaj pravite?«
Gera je nadaljevala trdo, brezobzirno: »Ali misliš, da bi te pustili domov, če bi vedeli, da ti morejo pomagati? Puščajo samo take, ki so zdravi, in take, s katerimi je konec. Največ mesec, dva boš še živel, pa hočeš spraviti v nesrečo ženo, brata in mene?«
Taščine besede so padale na Veseliča kot težki kamni.
»Nič ne misliš kaj bo z nama po tvoji smrti. Če bova hoteli ostati v viničariji, si bo Julča morala poiskati moža. Pridna je za delo, a dekle ni več. Težko bi našla primernega. In če se je tako namerilo, da je prišel tvoj brat in bi jo, kakor kaže, vzel po tvoji smrti, potem pač moraš potrpeti. Julča od tebe prav za prav ničesar ni imela, otroke je nosila, rodila, a niso ji ostali, ker jih je ubila tvoja bolezen.«
Strašna tišina je zavladala v izbi. Veselič je težko sopel in ves čas ni niti enkrat zakašljal, čeprav ga je dušilo.
»Franc, zakaj bi si kalil svoje zadnje dni, nič hudega ti nobeden noče, lepo bomo skrbeli zate. Povej, ali si kdaj tako
dobro jedel, kakor zadnje dni? Tudi vnaprej ti ne bo ničesar manjkalo, drugo pa pusti, kakor je!«
»Nehajte, nehajte!« je Veselič nenadoma kriknil, se vrgel na blazino in zakopal glavo vanjo.
Naslednji dan je viselo nad vsemi nekaj težkega in morečega.	’ ^
Po večerji se je Veselič prvi dvignil od mize. »Pojdite spat, jutri bo zgodaj dan!« je spregovoril brez poudarka in se odpravil proti vratom.
»Kam hočeš?« je vprašala Gera začudeno.
»V hiško. Tam bom imel bolj mir, tudi v bolnici so rekli, naj spim sam!« Počasi je odprl vrata in jih se počasneje zaprl za seboj.
Ko so zaškripala vrata v hiško, se je Jur nemiren zganil, Julča pa se je dvignila.
»Ne hodi nikamor!« jo je zadržala Gera.
Vrata v hiško so se zaprla, Veselička se je sicer spustila nazaj na klop, toda pri srcu ji je bilo čudno tesno.
Šele v drugi polovici Julija je nastopila prava vročina. Hiše so se pred njo sicer skrile med košato drevje, tudi ljudje so si lahko poiskali blagodejno senco, toda vinogradi, nagnjeni proti soncu, ji niso mogli ubežati. Bili so ji izročeni kakor razgaljene grudi lepe žene vroči ljubezni mladega moža. V opoldanskih urah se ni
Pleteni kostum za 6-letno deklico
Potrebuješ približno 45 dkg zelene Griin-Geyer-volne in dve pletilki številka 3.
Začnimo pri jopici. Za zadnjik na-snuješ 106 zank in pleteš 20 in pol cm desno, brez vzorca. Tukaj začneš z izrezom za rokava. Na obeh straneh pleteš po 3, 3, 2, in eno zanko skupaj, nato pleteš spet desno naprej do skupne višine pletenja 37 in pol cm. Za rame končaš na vsaki strani po 7 zank, da ti ostane še 32 zank. Tako pleteš še 2 in pol cm visoko in končaš vse' naenkrat.
Desni p r e d n j i k začneš s 57 zankami in pleteš 3 cm visoko. Nato nasnuješ še 9 zank v začetku desne strani in pleteš do skupne višine 8 cm. Tukaj narediš prvo gumbnico in sicer dvojno, ker si na-snula 9 zank zato, da ta kos upogneš, da bo del ob strani dvojen. Gumbnico delaj sledeče: v začetku desne vrste spleteš prvi dve zanki, potem zaključiš 3 in pleteš 6
Zelenjava je zdravilna
Zelenjava je zelo važna za prehrano človeka, ker vsebuje razne zdravilne snovi, ki ugodno in zdravilno vplivajo na naše telo, ga krepe in usposabljajo za delo.
Nastrgane kolerabice s čebulo so odlična, osvežujoča solata, ki čisti kri.
Rppa pospešuje odvajanje vode, zato jo priporočajo ljudem z obolelimi ledvicami.
Špinača vsebuje železo in apno, zato je zdravilna posebno za slabotne in slabokrvne ljudi. Špinača je dobra zlasti pomešana z navadno solato ali samo s čebulo.
Cvetača vsebuje natrij, ki izloča iz telesa kisline.
Čebula je vsem poznana hranilna in zdravilna zelenjad. Še bolj pa je cenjen česen, ki čisti telo. Zdravniki ga zlasti priporočajo kot zdravilno sredstvo proti poapnenju žil. Neprijetni duh in okus se zmanjša, če ga uživamo z dobro sesekljanimi peteršiljevimi listi.
Paradižniki pospešujejo delovanje jeter, želodca in črev.
Sok kumar je odlično sredstvo za čiščenje kože, ki postane mehka, čista in prožna.
Ljudje, ki bolehajo na prebavi in ble-dičnosti, naj uživajo rdečo peso. Uživajo pa naj jo kolikor mogoče surovo. Pri kuhi izgubi veliko zdravilne vrednosti.
Zelena krepi živce in ugodno vpliva na ledvice.
Redkev odvaja vetrove in ugodno vpliva na mehur in jetra.
Kiselo zelje je ne samo dobra, ampak tudi zdrava hrana, posebno v surovem stanju. Zlasti proti škorbutu.
Zeljnica uničuje razne bakterije v želodcu, črevih, jetrih in ledvicah. Pospešuje prebavo. S kuhanjem izgubi zelje veliko zdravilnih snovi.
zank, nato ponovno zaključiš 3 zanke ter pleteš vrsto do konca. Pri levi vrsti na zadnji strani zaključene zanke ponovno nasnuješ. Potem narediš v razdalji 5 cm še tri dvojne gumbnice, torej pri 23 cm zadnjo.
Pri višini 10 in pol cm od začetka narediš žep. Na desni strani začeto pleteš prvih 27 zank desno, naslednjih 24 zank levo in ostalih 15 zank ponovno desno. Potem pleteš s kratko iglo omenjenih 24 zank štiri vrste desno in jih zaključiš. To je namenjeno za rob žepa. Na pomožni pletilki pričnemo z podlogo za žep. Za to
nasnuješ 26 zank in pleteš 6 in pol cm visoko. Ta del obesimo namesto zaključenih 24 zank in sicer tako, da zadnjo zanko pred žepno odprtino spletemo skupaj s prvo zanko dodatnega dela in zadnjo zanko do-|) dat nega dela s prvo po žepnem izrezu. Zdaj pleteš spet gladko naprej. Ko si prišla do višine 21 cm, začneš z rokavnim izrezom, tako da zaključiš 3, 3, 2 in 1 zanko. Na drugi strani prednjika pa pričneš pri velikosti 23 cm, torej tik pod zadnjo gumbnico, z vratnim izrezom. Na robu zaključiš po eno zanko sledeče: dvakrat vsako peto
I
KRALJICA ZDRAVILNIH VRELCEV pri obolenjih: iolSa, Jeter, želodca, dihalnih organov, kakor tudi pri atvarjanju paska in kamnov v ledvicah, idCnlku m mehurju, odllCna pri goratld_________
dini desnega in levega prednjika. Dvojne gumbnice moraš lepo eno na drugo naložiti in izšivati. Žepne robove na znotraj zarobiš in dodatni del pod žep prišiješ.
Jopica je izgotovljena in se lotimo še krilca.
Krilce je delano iz dveh enako velikih delov. Za vsak del nasnuješ 184 zank in pleteš vzorček 4 zanke desno in 1 levo v izmenjavi. Vrste nazaj delaj tako, da pleteš 4 zanke levo in 1 desno. Tako pleteš 37 cm visoko. Nato vzameš pletilke štev. 2Vž in pleteš ob straneh vedno po dve in dve zanki skupaj, tako da ti ostane 92 zank. Od tukaj pleteš 3 cm gladko naprej potem napraviš na gladki strani eno vrsto levo in pleteš ponovno 3 cm gladko naprej in vse zanke naenkrat zaključiš.
Ko si naredila oba dela, jih zlikaš z mokro cunjo in jih sešiješ skupaj. Na spodnji strani napraviš 2 cm širok rob, na zgornji strani pa zaviješ pri levi vrsti navznoter in poŽiješ. V ta zgornji rob potegneš nazadnje elastiko.
vrsto, dvakrat vsako četrto vrsto, deset-
Ali so jajca sveža?
Po zunanjosti ni mogoče razlikovati med kuhanim in nekuhanim, pa tudi ne med svežim in starim jajcem. Med kuhanim in nekuhanim takoj opazimo razliko, če jajce samo malo potresemo v roki. Kako pa je z razliko med svežim in starim jajcem? To ni tako lahko ugotoviti, pa vendar obstojajo znaki, po katerih spoznamo, ali je jajce sveže ali ne. Na topem koncu jajca leži pod lupino majhen podolžen zračni mehurček, ki omogoča piščetu v jajcu dihanje. Čeprav je pod lupino še dvojna tanka kožica, vendar voda iz jajca sčasoma izhlapi in se s tem mehurček poveča. Če gledamo starejše jajce proti luči, bomo videli, da je mehurček v njem sorazmerno velik. To pa lahko še bolje ugotovimo z vodo. Čim več je zraka v jajcu, tem bolj plava na površini vode. Čisto sveže jajce bo ležalo vedno vodoravno na dnu posode. Jajce, ki je staro tri do štiri dni, se nekoliko dvigne s topim koncem kvišku. Ko je staro pet do osem dni, stoji v vodi le še malo nagnjeno^ ostane na dnu. Če pa je jajce staro mesec dni in več, bo v pokončni legi plavalo po površini.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK Kako ravnamo pri nalezljivih boleznih
1
krat vsako drugo vrsto in šestkrat vsako četrto vrsto. Pri višini 38 cm zaključiš na začetku leve vrste štirikrat po 7 zank, ostalih 9 zaključiš vse naenkrat.
Levi p r e d n j i k delaš enako kot desnega, samo da ne smeš delati gumbnic.
Rokav pričneš z 58 zankami in pleteš 13 cm visoko. Nato na vsaki strani pletenja dodajaš razdeljeno 16 zank tako, da imaš pri višini 35 cm 90 zank. Za ro-kavni krog zaključuješ na vsaki strani sledeče: 1 X 3 zanke, 1X2, 11 X po 1, 7 X po 2, nato 3 in 4, ostalih 16 zank pa zaključiš naenkrat.
Ko si vse omenjene dele naredila, pričneš z izdelavo jopice. Najprve zlikaš vse dele z mokro cunjo, jih sešiješ skupaj in všiješ rokava. Jopico na spodnjem delu 3 cm široko zarobiš in narediš rob v sre-
Pri nalezljivih boleznih ni samo pomembno nemudoma poiskati zdravniško pomoč, temveč tudi poskrbeti, da preprečimo prenašanje bolezni. Če bolnika ne moremo poslati v bolnišnico, ga moramo doma takoj namestiti v posebni sobi ali vsaj v ločen, pregrajen del skupne sobe. Skratka, namestiti ga je treba v prostoru, kjer nimajo opravka drugi stanovalci. To pa ni edini ukrep, ki ga je treba storiti, da preprečimo nadaljnje širjenje bolezni. Bolnik mora imeti posebno nočno posodo in pljuvalnik, poseben jedilni pribor, kakor tudi svoje posteljno in osebno perilo, robce, prtičke in podobno.
Stanovanje je treba razkužiti. To opra-I Železnokapelški CSTlIlthiS
Lithion vrelci
vimo pri raznih boleznih in v raznih okoliščinah različno. Zato je treba predvsem poznati način, kako se kaka nalezljiva bolezen prenaša. Navodila glede tega bo dal zdravnik.
Izmed sredstev, ki jih ima v takem primeru vsaka žena na razpolago in ki so domala v vseh primerih učinkovita, je treba predvsem omeniti sonce, kajti sončni žarki klice zelo hitro uničujejo. Zato naj bo bolnikova soba po možnosti čimbolj sončna, čiščenje in iztepanje opravimo zunaj. Vse perilo, ki ga lahko kuhamo, operemo, odeje in podobno pa lika-
mo z vročim likalnikom. Vse neuporabne stvari sežgemo.
Za razkuževanje bolnikovih iztrebkov, urina in izpljunkov je dobro navadno apno. Kilogram negašenega apna polijemo s V4 litra vode. Redkejšo apneno vodo pa uporabljamo tudi za razkuževanje straniščnih jam, zidov, prstenih tal itd.
Za razkuževanje lesenih stvari (miz, poda itd.) ter posode je zelo dobra vroča raztopina sode, ki jo dobimo, če v 10 litrov vode damo pol kilograma sode. Sodo lahko uporabljamo tudi za prekuhavanje umazanega perila. Lizol ali lizo-form pa uporabimo v 3 do 5% raztopini (2 do 3 velike žlice na liter vode) za razkuževanje spodnjega in posteljnega perila, raznih gumijastih in usnjenih predmetov, pohištva in podobno. Vse, kar raz-kužujemo, mora ležati v razkužilih dobri dve uri.
Najbolj pomembno pa je, da posveti-
■ Naprodaj pri:
I	RUDOLF SIMONITSCH
I Waagplatz 2 Borovlje — Ferlach Tel. 389 I_________in pri vseh oatalih trgovcih
mo vso pozornost razkuževanju negovalca. Le-ta mora imeti posebno haljo, ki jo nosi samo v bolnikovi sobi. Roke si mora po vsakem dotiku z bolnikom ali njegovimi stvarmi razkužiti. Odlično sredstvo za razkuževanje rok je alkohol (na liter alkohola damo 200 gr. vode), lizol ali lizoform. Roke je treba umivati z milom, vročo vodo in ščetko in šele nato jih namažemo z razkužili.
zganil na trtah niti droben listič. Šele v poznih popoldanskih urah so v lahnem vetru listi vztrepetali.
Za umirajočega viničarja Veseliča je bilo tudi v najbolj hladni senci soparno, dušeče, njegova gospodinja, mlada Mun-dova žena, pa se je predajala julijskemu soncu kakor njen vinograd, žgočemu soncu in ognju, ki je gorel v njej. Naj je bila na Vinskem vrhu ali v mestu, naj je opravljala hišna opravila ali sedela na vrtu, naj se je razgovarjala z Jusovko ali z naivno Naniko, naj je hodila po grabi-cah med trtami ali v mestu po ozkih ulicah, naj je bil dan ali je ležala naokoli pokojna noč, v sebi je nosila žgoči plamen in izgorevala v njem.
Če jo je včasih obšla vznemirljiva misel zaradi Munda, jo je takoj zavrnila. Kar samo od sebe je prišlo, da se je znala pretvarjati. Mundu je pregnala vsak dvom, ki se je od Časa do časa porodil v njem, ker je prerada ostajala v vinogradu. Našla je nove in nove možnosti, da sta se s Slaparjem sestajala. Ne zaradi moža, marveč zaradi Slaparja so jo od časa do časa obšle težke misli. Kdaj bo uredil, kar je obljubil? Bolj in bolj si je želela, da bi ji dejal: »Draga, vse sept_uredil, nič več. se ne bo treba pretvarjati, ničesar prikrivati, vsemu svetu bova lahko pokazala svojo srečo.«
Kdaj mi bo povedal tako besedo? se je vprašala tudi tistega vročega julijskega
dopoldne, ko je dobila obvestilo, da bo prišel na večer.
Nestrpno ga je čakala. Že se je ukradel iz doline prvi mrak. Kmalu je legla noč, a še ga ni bilo. Ko je vzšel mesec, je dolgo gledala po svetli poti, kdaj se bo iz temnega gozda utrgala senca. Šele sredi noči je razočarana odšla spat.
Slapar je prišel naslednji večer. Komaj se je opravičil zaradi zamude, ji rekel nekaj ljubeznivih besed, spil v dušku dva kozarca, že je bruhnilo iz njega: »Pomisli, Mara, moj šef, dr. Zeba, nekdanji prvak napredne stranke, je stopil v novo stranko, ki ni ne ptič ne miš. Pomisli: on, ki je bil, kakor je često zatrjeval, že kot dijak in visokoŠolec naprednjak in je tudi za svoje prepričanje trpel, kakor se rad hvali, se je vpisal med one, ki jih je še pred nedavnim psoval kot izdajalce. Ko bi ne bil moj šef, bi stopil k njemu in mu pljunil v obraz. Tudi v mestni svet je prišel. In zdaj sedi za isto mizo s svojimi nekdanjimi političnimi sovražniki. Tudi z Nemci in nemčurji se že pogaja. Z Wag-nerjem sta imela nekaj zaupnih sestankov. Kaj je tem ljudem ljudstvo, kaj narod, gre jim le za lastno korist in veljavo! Prejšnji teden si je kupil nov avtomobil, vsak dan se vozi na konference, jaz pa naj mu za bori tisočak in pol garam, naj mu vodim tožbe in sestavljam račune!« Mara je hotela zaustaviti tok njegovih besed, a ni se ji posrečilo. Iz Slaparja je bru-
halo dalje. »Staro mesto mrgoli podležev in tepcev. Prideš v gostilno, pa te povabi trgovec. Prisedeš in tepec si misli, da ti je napravil uslugo, ker je plačal liter ali dva. Niti zaveda se ne, da je lahko ponosen, če sedem k njemu in pijem z njim. In naše družabno in kulturno življenje? Čenče, obrekovanje! Če rečeš katero o veliki politiki, ta zamahne z roko, češ: to je dolgočasno, oni pravi, da nič ne nese, tretji, da bodo brez nas opravili. V Starem mestu si obsojen, da sediš doma v sobi in se pogovarjaš z belimi stenami ali pa greš med tepce in se dolgočasiš. Sit sem že tega mesta!«
Mara je položila svojo mehko roko na njegovo, ki se je tresla od razburjenja. »Milan, kaj pa jaz?«
»Da, da,« je nadaljeval Slapar nekoliko mirneje, »Vinski vrh je edini kraj, kjer človek spet čuti pravo življenje in kjer spozna, da je vredno živeti. Tam spodaj je mesto z Zebami in njim podobnimi ljudmi, tam je pehanje za kruh, tam je kraj osebnih in političnih spletk, a tu zgoraj pri tebi, Mara, je drugače: tu je lepota, tu si ti, ki te življenje ni pokvarilo, tu je vino,- ki človeku prežene zle misli, tu je poezija, brez katere bi bil človek kakor kamen na cesti.«
Mara ga je toplo pogledala.
Slapar je zanosno dvignil kozarec: »Mara, le poglej to zlato kapljico! Kaj mi zdaj vse tisto, za kar se bore neumni
ljudje, ki pravega življenja sploh ne poznajo!«
»Milan tudi meni je drugače, kakor mi je bilo,« je Mara začela vpletati svoje tihe besede v njegove viharne stavke. »Zato tako težko čakam tistega časa, ko najino skupno življenje ne bo merjeno več na ure.«
»Tudi to bo prišlo, Mara. Vsaka stvar ima svoj čas,« je povedal Slapar v eni sapi.
»Že, toda čakanje je težko. Kaj, če se nenadoma zgodi, da sc ne bova mogla več videti?«
»Draga, spet si strahopetna! Naju čaka veliko, krasno življenje.« V Slaparjevih besedah ni bilo več prejšnjega zanosa.
»Sam veš, da kakor zdaj ne moreva živeti več, ne samo zaradi ljudi, marveč predvsem zaradi naju,« je Mara zaprosila.
»Seveda ne. Toda kakšen smisel bi imelo, prenagliti se?« se je Slapar skoraj razburil.
Mara je prijela Slaparja za roko in poiskala njegove oči. »Milan, povej, kaj si že storil, da bova čimprej Šla od tod?«
Slaparju je zaigral okoli usten prisiljen smehljaj. »Vidiš, draga, to ne gre tako lahko, saj sem ti rekel, da se nama ne mudi. Treba je ujeti pravi čas.«
»Ali si že začel študirati za izpit?«
(Nadaljevanje prihodnjič)
19. november 1954	NAPREDNIH GOSPODARJEV	Štev*. 46 (656) — 7
	UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE	
Maka j razlike p*>i prašičih iste pasme?
Pri reji prašičev lahko opažamo, da krmo ne izrabijo vsi prašiči enatko ter da pri eni in isti krmi ne enaiko dobro. Tudi niso vsi prašiči enako ješči. Eni so bolj, drugi pa manj izbirčni. Tudi pitajo se lahko stari in enako razviti prašiči dokaj različno.
Plemenske svinje niso enako rodovitne, ena ima samo šest, druga ima dvanajst mladičev. Včasih je število pujskov obilno, toda med njimi pogrešamo pravo izenačenost. Pojavijo se med njimi že velike razlike v teži, dokler sesajo. Pozneje pa postane lahko razlika še večja, kljub enako dobremu krmljenju.
Med dojnimi svinjami so takšne, ki imajo ves Čas sesanja pujskov (8 tednov) za te obilo mleka, druge pa imajo pri vsem dobrem krmljenju vedno premalo mleka. Ena svinja je za svoje mladiče zelo skrbna, druga pa nemarna.
Take in druge razlike lahko opažamo dan za dnem v naši prašičereji. Tudi poznamo take razlike in vemo zanje, ne mislimo pa vedno na to, zakaj so takšne razlike v lastnostih prašičev in odkod izvirajo. Ne upoštevamo dovolj, da so vse lastnosti, dobre in slabe, po-dedljive. Predvsem pri plemenski odbiri živali in pri njih plemenitvi le premalo ali mnogokrat sploh nič ne upoštevamo, da sta ža po-dedovanje vseh lastnosti enako merodajna plemenski merjasec in plemenska svinja, ker oba prenašata svoje dobre in slabe lastnosti približno v enaki meri na svoje mladiče.
Podeduje se vse, kar vidimo na zunanjem živalskem telesu samem, pa naj se to podedo-vanje nanaša na obliko glave, dolgost vratu, dolžino in širino hrbta, vzbočenost reber, visokost nog, mišičavost nog, od česar je odvisna velikost in izoblikanost gnjati, dalje na število seskov pri svinji in mnoge druge lastnosti.
Pismo kmečki mladini
Kaj bomo počeli pozimi ?
Podedljiva je sposobnost prašičev, da' izrabijo redilne snovi v krmi boljši ali slabši. So živali, ki potrebujejo za prirast enega kilograma mesa manj krme kakor druge. Zato kaže, da živali v tej smeri odbiramo. Podedljiva je tudi zgodnja zrelost in z njo združena sposobnost živali, da zmorejo že prav mlade pretvoriti velike količine krme v meso. Živali brez te lastnosti sploh ne morejo použiti toliko krme, da bi bolj hitro rastle. če pa že rastejo, niso sposobne, da bi krmo spremenile tudi v meso. V osnovi je podedljiva tudi rodovitnost prav tako kakor vsaka druga lastnost. Tudi sposobnost, da lahko pretvarjajo krmo bolj v meso in tolščo ali bolj v mleko, ko imajo mladiče, je podedljiva. Zato pa le premnogokrat opažamo, da ima dojna svinja kljub dobremu krmljenju le malo in premalo mleka, a se pri tem pita ali debeli.
Lastnosti dobre svinje so, da skoti dovolj kolikor mogoče izenačenih mladičev, da skrbi za svoje mladiče, da ima obilo mleka in traja njena mlečnost tako dolgo, da svoje pujske dobro oddoji in preredi, dalje, da je mirna, previdna in ne pomečka svojih mladičev, da pusti mladiče sesati, da ni popadljiva, hudobna itd. Vse take in mr.oge druge važne la-
Nekateri kmetovalci, ki nimajo denarja za nakup dragega trosilnika za gnoj, so v stremljenju, da bi težko in zamudno delo le poenostavili, pričeli trositi gnoj na njivi z izkopalnikom za krompir (Kartoffel-roder).
V ta namen so na njivi skopali gnoj z voza lepo v vrsto. Ko je bil gnoj navožen, so z izkopalnika za krompir sneli lemež (Rodeschar), zapregli konja in z vrtečimi se vilami trosili gnoj od vrste do vrste.
stnosti, ki jih naj ima plemenska svinja, so podedljive. Podeduje se tudi zdravje in odpornost živali napram boleznim in vremenskim vplivom. Poudarjam še enkrat: Za podedovani«* in prenašanje lastnosti sta važna merjasec in svinja. Zato pa moramo merjasca za pleme prav tako skrbno odbirati kakor svinjo, ker je od obeh enako odvisno, kakšen bo zarod.
Lastnosti se podedujejo toliko zanesljivejše, čim bolj so utrjene v živalih. Zato pa je zelo važno, da upoštevamo pri odbiri živali tudi njih poreklo (Abstammung). Vsaka plemenska žival mora že sama izvirati od dobrih staršev in prednikov, od katerih so nam že znane njih odlične lastnosti. Zato je zelo važno, da izvajamo tudi pri prašičih kontrolo, da se vključimo v tozadevne zadruge in da si tudi naš rejec plemenskih svinj nabavi za postavitev temelja svoje nadaljnje reje plemensko svinjo in merjasca v kontroliranih rejskih središčih oziroma na plemenskem sejmu v Št. Vidu ob Glini. Tu vam nudijo razmeroma poceni v nakup plemenske živali, katere so za več rodov nazaj preizkušene in katerih rodovitnost, mlečnost, rast, ješčnost itd. so že ustaljene.	Vernik
Ko sem jih spraševal za izkušnje, so dejali, da trošenje ni tako dobro, kot s trosilnikom, da pa je vendar znatno lažje in hitreje opravljeno. Važno pa je, da so vrste enakomerne in da je gnoj dobro preperel, kjer ni več dolge stelje in strjenih kep. Prav je tudi, če na strošenem mestu še ena oseba izkopalnikovo delo popravi z vilami. Kakor pri vsakem delu; je tudi tukaj treba nekoliko vaje, preden gre delo dobro od rok.	Bi.
Tposen/c gnoja brez posebnega stroja in vendar ne z robo
V zimo gremo. Poletni meseci, čas žetve in spravila pridelkov, so za nami. S tem sc tudi pričenja čas, ko se med seboj lahko bliže spoznamo in si povemo, kaj leži enemu in kaj drugemu pri srcu.
Z našimi pismi čez leto smo spremljali tekoča Vaša opravila na kmetiji in pri tem poskušali dati vsakdanjim opravilom nekaj nove vsebine. Naš namen, da bi bil trud, ki ga vlagate v svojo zemljo in živino, kronan z boljšimi uspehi, smo poskušali dosegati z navodili za nastavitev gnojilnih poskusov pri žitu, za poskuse krmljenja živine in za zagotovitev dovoljnih količin poletne zelene krme, predvsem pa za rast in molznost krav tako potrebnih beljakovin. Navajali smo k setvi ogrš-čice (Raps) za strniščno prvo vigredno zeleno krmo in za rastlino predhodnico krompirja. Opozarjali smo na nevarnost premočne obremenitve kmetije potom nakupovanja slabo izkoriščenih strojev. Končno smo prešli na prikazovanje pomembnosti rednega gnojenja in dali ustrezna navodila za gnojilne poskuse na travnikih.
Ali po vsem tem ne bi bilo zanimivo in primerno, če bi v prihodnjih tednih uspeh teh poskusov nekoliko pregledali in se pomenili o nadaljnji smeri naših skupnih prizadevanj in o pripravi svojega delokroga v prihodnjem poletju?
Mislimo, da bi bilo to zelo potrebno, še bolj pa koristno za vsakega, ki se pripravlja na poklic kmečkega gospodarja, vseeno ali je že bil ali pa še ni bil na kmetijski šoli.
Pred nami so zimski večeri in tudi dnevi, ko verjetno do konca leta ne bomo vedeli prav, kaj početi. Slovenska kmečka zveza pričenja v prihodnjih dneh s krajevnimi kmečkimi posvetovanji. Ta posvetovanja nudijo Vam, kmečki fantje in dekleta, priložnost, da se po eni strani seznanite z raznovrstnimi vprašanji, ki so povezana z razvojem in uspehom kmetovanja, po drugi strani pa bi se ob tem srečanju tudi pogovorili o naši nadaljnji povezavi in dejavnosti.
In še nekaj. Zimski čas je tudi čas za branje in pridobivanje znanja, ki je prav za današnjega, še bolj pa za bodočega kmetovalca glavni ključ do napredka in potrebne gospodarske utrditve. Slovenska kmečka zveza Vam lahko postreže z dobrimi slovenskimi in tudi nemškimi strokovnimi knjigami. Knjige lahko kupite ali pa si jih izposodite. Tudi centralna knjižnica Slovenske prosvetne zveze in slovenska prosvetna društva lahko izposodijo knjige Za razširitev splošnega, posebno pa še kmečko gos podarskega znanja.
Poslužite se tudi te priložnosti, ker je samo v Vašo korist.
Sedaj pripravimo deber gnoj
V p<>znojesenskih in zimskih mesecih pri gnoju lahko marsikaj popravimo, kar smo poleti zamudili ali nismo mogli narediti. Stara je že izkušnja, da pridelamo najboljši hlevski gnoj, če ga na gnojišču skladamo v kocke ali oddelke v višini najmanj dveh metrov in če vsak oddelek, ko je dosegel to višino, pokrijemo z debelejšo plastjo slame ali pa 30—40 cm zemlje.
Vsled pomanjkanja delovne sile poleti na gnojišču nismo mogli tako skrbno gospodariti, kakor je to potrebno. Sedaj pa imamo čas. P ha v bo, če bomo spravili ves poletni gnoj v poseben oddelek, ga naložili najmanj 2 m visoko, ga dobro stlačili in pokrili z zemljo ali pa slamo, ki je le-
Slovenska kmečka zveza sporoča:
Letošnjo zimsko sezono svojega delovanja pričenja Slovenska kmečka zveza s krajevnimi kmečkimi posvetovanji o krajevnih kmečkogospodarskih, organizacijskih in upravnih vprašanjih kakor tudi o vprašanjih splošno kmetijskega in agrar-nopolitičnega značaja. Krajevna kmečka posvetovanja nudijo udeležencem priložnost, da dobijo konkretna pojasnila in navodila na vprašanja iz vsakdanjega gospodarskega življenja.
Prva takšna posvetovanja bodo: za KOTMARO VES
20. nov. 1954 ob 19 uri pri Šmonu v
Št. Kandolfu za BILČOVS
22. nov. 1954 ob 19. uri pri Miklavžu za HODIŠE
24. nov. 1954 ob 19. uri v gostilni
Meilsveger
tos ne primanjkuje, ker imamo za krmljenje dovolj sena.
Zimski gnoj moramo prav tako kot poletnega skladati v oddelkih. Spomladi, ko bomo pričeli z gnojenjem, bomo najprej zvozili poletni gnoj, nato pa povrsti oddelke zimskega. Za pribodnjcletno poletno in jesensko gnojenje bomo prihranili najmlajši gnoj letošnje zime.
Na ta način bomo prišli do dobro preperelega gnoja, ki bo imel na njivi in na travniku boljši učinek kakor mlad, še popolnoma slamnat ali stelnat gnoj.
9o«Iužlitio se gospodar" »kih in sfroltovnffa knjig
Sekretariat Slovenske kmečke zveze je reko Slovenske prosvetne zveze podaril njižnicam Slovenskih prosvetnih društev zbirko nad 270 kmetijskih strokovnih knjig, z željo, da bi se jih naši kmečki ljudje čimbolj poslužili. V zbirki so za nase kmetovalce zelo pomembne knjige kakor n. pr.
Vzreja mladih živali Prašičereja Izkoriščanje gozdov Gojimo semenski krompir Pomenki o kmetijstvu - Gospodarski nasveti Praktična kuharica in druge.
Dobra strokovna knjiga je najzvestejši kmetovalčev pomočnik. Sekretariat Slovenske kmečke zveze lahko posreduje vsakomur strokovno knjigo, kakršno želi in potrebuje. Ne kupujte strokovnih knjig prej, predno se niste posvetovali s strokovnjakom Slovenske kmečke zveze.
za ŠKOFIČE
30. nov. 1954 ob 19. uri v Zadružnem domu
za LOGO VES
2.	dec. 1954 ob 19. uri pri Hanzelnu v Ločah
za PODRAVLJE
3.	dec. 1954 ob 19. uri v kmetijski šoli za GOZDANJE
7. dec. 1954 ob 15. uri pri Župniku v Vabrni vesi za RADIŠE
VI VPRAŠA

ODGOVARJAmO
Vprašanje: Pri bratrancu moje žene sem pomagal rezati silažo in si pri tem s siloreznico poškodoval prste. Ker me je nezgoda doletela ravno na desni roki, me zelo ovira pri izvrševanju poklica. Kdo nosi stroške bolniške oskrbe in kam naj se obrnem radi eventuelne invalidnine?
8. dec. 1954 ob 10. uri pri Mežnarju.
K. L.
Kmetovalci, udeležite se teh posvetovanj v čimvečjem številu.
Odgovor: Stroške bolniške oskrbe nosi Kmetijska nezgodna zavarovalnica, na
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Prepiri zaradi izpolnitve dolžnosti in plačil I.
Če v trgovini plačujem, kar sem nakupil, je stvar povsem enostavna. Tudi v gostilni ali kavarni ni nobenih težkoč, če gost ni pozabljiv z ozirOm na to, kar je pojedel ali popil. V širšem poslovnem življenju pa je vse polno dvomljivih slučajev, ki pridejo potem v advokatske in sodne pisarne. Nekaj takih večkrat spornih slučajev hočemo tukaj nakazati iz vsakdanjega življenja. Začeli bomo s prav navadnimi primeri:
1.	Nekdo hoče plačati svoj natančno mu znani dolg upniku, ki živi v drugem kraju. Ker je vsota okrogla na enega ali dva bankovca, denar lepo vtakne v pismo rekomandirano na upnika. Ker misli, da mu je pošta odgovorna za izgubo, je prepričan, da je svoj dolg v redu plačal, saj ima od pošte potrdilo o oddanem pismu. Kako se potem začudi, ko izve, da upnik pisma ni dobil odnosno da v pismu ni bilo nobenega denarja. Še bolj pa se začudi, ko mu na pošti povedo, da pošta za denarne pošiljatve v pismu ni odgovorna. Tako je šele vsled škode, ker mora dolg še enkrat plačati, poučen o tem, da nosi pri plačilih te vrste sam vso odgovornost. Razen nekaterih izjem velja pravilo: Šele ko je upnik prejel plačilo v roke, je dolg tudi poravnan!
2.	Upnik ima slučajno svoj konto pri poštni hranilnici in pošlje dolžniku v svrho plačila položnico s svojo številko in svojim imenom. Dolžnik gre na pošto in vplača svoj dolg s pomočjo poslane mu položnice. V tem primeru je že na podlagi takega vplačila na pošti svoj dolg poravnal in ga potem nič več ne briga, kaj se s tem denarjem godi.
3.	Neki dolžnik hoče poravnati svoj že dolgoletni dolg iz naslova posojila, za katero je redno plačeval obresti in dolguje zdaj samo še kapital v šilingih. Upniku pošlje torej toliko šilingov, kolikor jih je bil dolžan pred desetimi leti. Upnik mu odgovori: Prijatelj, sedanji šiling je manj vreden, kot so bili tisti šilingi, ki sem ti jih svojčas naštel. Mislim, da na izmenjavo vrednosti šilinga menda nisi pozabil!« Dolžnik upravičeno pravi: »Šiling je šiling!« Domača valuta namreč ne propade, tudi če se je medtem notranja vrednost te valute uradno zmanjšala napram svoječasni vrednosti ob priložnosti izposojila.
4.	Izjeme so seveda tudi v tem oziru. Navedeni primer je obravnaval navadno denarno terjatev, pri kateri trpi upnik ne: varnost spremembe kursa, to tudi v slučaju, da je dolg zemljiškoknjižno zavarovan, če gre za domačo valuto. Drugače je, če je zgubila na vrednosti inozemska valuta, če gre na primer za vrnitev dolga v francoskih frankih, lirah i. p. Tudi pri odškodninskih zahtevah proti dolžniku zaradi poškodb ali iz kakega drugega nezakonitega dejanja se lahko zahteva povišanje zneska dolga če je medtem vrednost denarja v prvotni vsoti dolga padla. Isto velja tudi pri dolgovih iz naslova preužit-ka, če preužitkar za svojčas dogovorjena vsoto vsled znižanja vrednosti denarja ne more več dobiti in kupiti, kar je bilo svojčas mogoče.
5.	Mogoč pa je tudi dogovor med upnikom in dolžnikom, da dolžnik svojega dolga ne plača v denarju, marveč na drug način. Če da na primer samo menico ali ček, to seveda še ni plačilo. Če pa odstopi upniku radi plačila terjatev proti komu drugemu, vseeno še naprej odgovarja za resničnost, pravilnost in iztirljivost te terjatve.
Prihodnjič bomo pa govorili o tozadevnih pravilih pri delnih odplačilih.
katero se obrnite tudi za dosego invalidnine. V vašem primeru gre za izrecno nezgodo pri kmečkem delu. Tu ne igra vloge, ali ste bili s bratrancem svoje žene v službenem razmerju ali ne. Vsak kmetijski obrat je proti nezgodam zavarovan in vsak, ki na kmečkem obratu dela, četudi samo priložnostno, ima pravico do bolniške oskrbe in invalidnine, če se je pri delu na kmetiji ponesrečil.
Stran K
Petek, 19. november 1954
Štev. 46 (656)
Tokrat »Allgemeine Bauernzeitung” pred sodiščem
Zvesto je hodila UVP-jevska »AUgemeine Bauernzeitung” po stopinjah piscev »krvave meje” pri »Kleine Zeitung”, ko se je v mesecih avgustu in septembru t. 1. nič manj nesramno in kJevetniško razpisala o ..banditih”, „Jahnih na Koroškem, ki sedijo v radijskem sosvetu”, „ partizanskih komandantih, ki jih je deželni glavar poklical v radijski sosvet in ki bi morali več vedeti o partizanskih ustrelitvah na Spodnjem Koroškem” itd.
Član radijskega sosveta ing. Tonči Schlap-per, ki ga je »Allgemeine Bauernzeitung” s temi svojimi članki napadla, je zato vložil tožbo zaradi žaljenja časti proti njenemu odgovornemu uredniku Heribertu Jordanu in neznanim storilcem. Da vsebujejo obdolžitve in klevete proti ing. Schlapperju, ki jih je prinašala »Allgemeine Bauernzeitung”, brez dvoma obdolžitve in sramotenja, ki so v stanu izpolniti kaznjivo dejansko stanje, je sodišče že predhodno potrdilo z utemeljitvijo zaplenitve vseh številk, ki so vsebovale inkriminirane članke.
Minulo sredo je bila pred celovškim okrajnim sodiščem obravnava, ki jo je pa sodnik preložil, ker želi istočasno obravnavati tudi tožbo deželnega glavarja Wedeniga in okrajnega glavarja dr. Marka proti istemu obtožencu.
Kljub kratkemu poteku obravnave, preden je sodnik izrekel sklep o njeni preložitvi, pa je obtoženec, ki je po običajni praksi takih pisunov zanikal krivdo in se izgovarjal, da omenjenih člankov zaradi preobloženosti z drugim delom ni niti pisal niti dal v tisk, vendar razkril svoje pravo lice. Na vprašanje sodnika, če ima k obtožbi in svojemu zagovoru še kaj pripomniti — dokaza resnice za ldevet-
niške trditve v inkriminiranih člankih si le ni upal nastopiti — je dejal, da sicer nič, samo to bi rad povedal, da je „že 25 let novinar, pa še ni imel nobene tožbe po tiskovnem zakonu ter da je značilno, da je prvi njegov toži-telj človek, katerega organizacija da je leta 1945 prinesla toliko gorja nad Koroško”. Na ta klavrni poskus, izmotati se iz zagate z novim klevetanjem, je sodnik takoj opozoril obtoženca, naj se zaveda, da stoji pred sodiščem in naj premisli, kaj govori ter ostane v svojih odgovorih stvaren. Odvetnik tožilca pa je prav tako izrazil, da bo prisiljen razširiti obtožbo, če se bo nebrzdanost obtoženca v tem pravcu nadaljevala.
Kaj neki je g. Jordan s tem čudnim svojim zagovorom hotel povedati? Ali morda zase nekaj prikriti? Mar je mišljenja, da je Koroška tedaj živela v najlepšem miru in blagostanju, ko so jo „roparski in morilski partizani” napadli, da je gorje prinesla šele „organizacija tožitelja”? Da se g. Jordanu samemu v nacističnih časih morda ni godilo najslabše in da je udobno živel, mu prav radi verjamemo, saj ie splošno in uradno znano, da je bil tedaj član neke povsem druge »organizacije”, katere nekateri pripadniki so tedaj, ko je bil »njihov čas”, izjavljali, da bi bilo za Gosposve-to bolje, ko bi iz njene slavne cerkve napravili kino. Da takim ljudem protifašistična borba našega trpinčenega ljudstva še danes leži v želodcu in da jim tudi ne paše v koncept njegovo sicer počasno a vendar napredujoče uveljavljanje v javnem življenju in vsaj delno priznavanje koroške demokratične javnosti, da gredo osnovne pravice tudi narodni manjšini — nad tem sc res nimamo kaj čuditi.
Novi proračun v deželnem zboru
Na zasedanju koroškega deželnega zbora minuli torek je deželna vlada predložila deželni proračun za leto 1955. Predvidenih je 304 milijonov šilingov dohodkov in 312 milijonov šilingov izdatkov v rednem proračunu ter še blizu 28 milijonov šilingov izdatkov v izrednem proračunu. To pomeni, da je za prihodnje leto predvidenih za 69 milijonov izdatkov in za 61 milijonov dohodkov več kakor za letos.
Proračunski predlog vlade je deželnemu zboru obrazložil vladni svetnik Pabst,
ki je zlasti opozarjal na težek položaj Koroške, ki je vlado prisilil, da za kritje predvidenih višjih dohodkov seže med drugim tudi po presežku iz letošnjega leta v višini 8 milijonov in po zadnjih razpoložljivih rezervah v višini 20 milijonov šilingov, ki so s tem izčrpane. V zvezi s tem dejstvom je razčlenil vprašanje finančnega izenačenja v državi, ki da je precej pomanjkljivo in tako povzroča, da postajajo bogate zvezne dežele vedno bogatejše in revne, med katere spada tudi Koroška vedno revnejše.
Francoska vlada zaenkrat brez socialistov
Pred nedavnim je francoski ministrski predsednik Mendes-France ponudil socialistični stranki Francije, da s šestimi člani vstopi v preosnovano vlado. Socialisti so zdaj na izrednem kongresu svoje stranke razpravljali o tem vprašanju, kjer pa so bila mnenja deljena na tri skupine: medtem ko so se prvi izrekli za sodelovanje v vladi pod vsakim pogojem, so drugi bili mnenja, da morejo vstopiti v vlado samo pod gotovimi pogoji, tretji pa so se sploh izrekli proti vsakršnemu sodelovanju. Pri glasovanju je zmagala druga skupina, ki je povezala vstop v vlado s po-
drobno izdelanim »določenim in omejenim programom«.
Ministrski predsednik Mendes-France je pred svojim odhodom v Kanado in Ameriko sicer odklonil socialistične pogoje, je pa verjetno, da se bo k temu vprašanju ponovno povrnil po vrnitvi iz ZDA, za kar govori predvsem dejstvo, da je zaenkrat izvedel le delno spremembo vlade. V socialističnih krogih poudarjajo, da bodo tudi v naprej podpirali vladno politiko, prav tako pa je dobila socialistična parlamentarna skupina navodila, da glasuje za ratifikacijo pariških in londonskih sklepov.
Pripravimo se na zimski šport!
Že nekaj časa je poteklo, odkar je ožji odbor Slovenske fizkulturne zveze razpravljal o delu v prihodnji zimski sezoni. Upoštevajoč dejstvo, da je smučarstvo edino možni šport, ki res lahko najširše zajame našo mladino, je ožji odbor sklenil napraviti vse, da bo zajel smučarski šport tudi zadnjo našo vas. Razen naših že tradicionalnih tekmovanj v Rožu, na Gurah in Zilji bo treba prirediti tekmovanja tudi v Podjuni, saj tudi tam prav gotovo ne manjka smučarjev.
Da bi porastlo zanimanje za organizirano smučarstvo je seve potrebno mnogo več, kot so že udomačena tekmovanja boljših smučarjev. Treba bo pripraviti in prirediti tudi manjše tekme, na katerih lahko sodeluje čimveč mladine. Takšna krajevna in vaška tekmovanja, kjer pa bi se najboljšim tekmovalcem podeljevale kot priznanje diplome in majhne nagrade, bi nedvomno vzbudila v mladinskih vrstah veselje do smučarstva hkrati pa bi služile odkrivanju novih talentiranih smučarjev in njihovemu vključevanju v večje medkrajevne prireditve.
K smučanju pa bo treba končno pritegniti tudi naše mladinke. V tem oziru
vlada med našimi ljudmi in celo med mladino samo še mnogo predsodkov, ki pa niso upravičeni in se jih bo treba znebiti Vemo za mnoga hribovska dekleta prav nič kaj rada ne gazijo sneg, marveč se enako spretno in pogumno vozijo s smučkami kakor njihovi tovariši-mladin-ci. Ni torej nobenega razloga, zakaj se ne bi vključevale tudi v tekmovanja v tistih panogah smučarskega športa, ki ustreza ženski telesni konstituciji. Zato vabimo tudi žensko mladino, naj vstopa v naša fizkulturna društva.
Slovenska fizkulturna zveza bo priredila za svoje člane v letošnji zimi vrsto tečajev, in to tečaje za tekmovalce, ki so jih obiskovali že prejšnja leta ter tečaje za začetnike. Zveza bo poskrbela, da bodo te tečaje vodili izkušeni trenerji, od katerih se bodo naši mladinci in mladinke mogli mnogo naučiti.
Smučarji in smučarke!
Zima je pred durmi. Pripravimo smučarsko opremo! Čim zapade prvi sneg, izkoristimo čas za predtrening, da se bomo potem gibčni in zmogli vi postavili na dilcah!
Tudi Churchill dosegel rekord
Živimo v času, ko vsak dan prinese nove rekorde na najrazličnejših področjih in je rekorder, ki ga danes slavi ves svet, jutri navadno že pozabljen, ker ga je pač prehitel kdo drugi, ko je z boljšim rezultatom postavil spet nov rekord. Tudi britanskemu ministrskemu predsedni-
ku Churchillu pripisujejo poseben rekord, in sicer rekord v honorarjih. Za izdaje svojih del je namreč dobil več honorarjev kot marsikateri svetovno znan pisatelj. Že samo njegovi spomini, objavljeni v okoli 2 milijona zvezkov, so mu prinesli približno 1 milijon funtov šterlingov.
V dunajskem občinskem svetu je 17 žensk
V	dunajskem občinskem svetu je po uspehu zadnjih volitev 17 ženskih odbornic. Od teh ženskih odbornic jih prida 13 Socialistični stranki. 4 pa Ljudski stranki. Komunisti so imeli na svoji listi 40 ženskih kandidatk, toda nobena ni bila izvoljena v odbor.
V Zapadni Nemčiji ženske rade pijejo
Zapadno-nemški zdravstveni urad navaja v neki štatistiki, da se je podvojilo število žensk, ki so podvržene pohlepu po alkoholu.
Trojčki in četvorčki
Neka 32 letna žena v Birminghamu, mati že šesterih otrok, med temi dveh parov dvojčkov, je nedavno porodila trojčke, dva fanta in eno deklico. Neka mati v Palestini pa je porodila četvorčke in sicer vse štiri dečke.
Sto in štiri leta stari ženin
V	nekem malem kraju v Benečiji se je 104 let stari Francesco Solda odločil, da se hoče' odpovedati svojemu samskemu življenju. Sklenil je, ter se je poročil seve že z tudi zelo priletno nevesto. Pri ženi-tovanjskem slavju je sodelovala vsa vas.
Otrok pojedel tablete za spanje
Štiriletni otrok Feliks Sommer v Lan-genwangu je v stanovanju svojih staršev našel zavojček s 30 tabletami za spanje. Deček je smatral tablete za sladkorčke ter jih je pomalem vse použil, nato pa je zaspal. Starša sta menila, da bo otrok pre-
spal svoj običajni opoldanski počitek. Ker se pa po nekaj urah le ni prebudil, sta postala pozorna in pogledala za otrokom. Na obrazu sta opazila sumljivo spremembo barve ter sta takoj poklicala zdravnika. Šele takrat so dognali, da je otrok pojedel tablete za spanje. Nemudoma so otroka, ki je bil že v največji življenjski nevarnosti, spravili v bolnišnico. Zdravnikom se je posrečilo, da so ga s pomočjo raznih zdravil ohranili še pri življenju. Prebudil pa se je šele tretji dan.
Hranilnica in posojilnica Kotmara ves
VABI L O
na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 21. 11. 1954 ob 10. uri pri Led-rerju v Kotmari vesi s sledečim dnevnim redom:
1.	otvoritev
2.	poročilo tajnika
3.	poročilo poslovodje
4.	diskusija
5.	volitev načelnika in enega odbornika
6.	volitev nadzornega odbora
7.	slučajnosti
Egid B a š n i k I. r. Predsednik
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah^.00 Glasbeni pozdrav — 9.00 Pozdrav nat«—10.00 Roman za ženo — 10-15 Šolska oddaja— 10.45 Mali koncert—11.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo —
12.00	Opoldanski koncert — 13.55 Slovenska oddaja — 14.25 Specialno za Vas — 15.00 Šolska oddaja — 17.30 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno: 5.49, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 19.45, 22.00 00.00.
Sobota, 20. november:
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca
—	11.00 Za dobro voljo — 14-20 Kulturna oddaja deželne vlade — 14.35 Pozdrav nate
—	16.20 Dobra izbira — 18.05 Iz parlamenta — 1j8.30 Oddaja za zborovskega prijatelja — 19,40 Šport iz vsega sveta.
Nedelja, 21. november:
7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo —
9.00	Vesele note — 14.30 Otroški oder —
15.00	Pozdrav nate — 18.30 Nedeljski in koroški Šport — 19.20 Lepe melodije — 19.55 Toto-rezultati — 21.30 Lepa je večerna ura.
Ponedeljek, 22. november:
10.00	Roman za ženo — 14.05 Za našo vas
—	14.25 Specialno za vas — 16.30 Leila Ne-gra — 17.00 Naša kulturna poročila — 18.45 Okno v svet — 20.50 Borza šlagerjev.
Torek, 23. november:
11.20 Dobro razpoloženi predpoldne — 14.05 Zdravniški vedež, Kulturne vesti — 14.25 Specielno za vas — 15.45 Znanost, prav nič dolgočasna — 19.15 Velika šansa.
Sreda, 24. november:
8.45 Iz ženskega sveta — 11.20 Dobro razpoloženi predpoldne — 14.05 Biseri slovenske književnosti — 14.25 Specielno za vas — 15-30 Bully Buhlan — 15.45 Otroška ura za vesele male ljudi — 18.45 Za ženo in družino •— 19.15 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 »Na ja in ne”.
Četrtek, 25. november:
14.05 V spomin prof. Janka Mlakarja — 14.25 Specielno za-vas — 15.30 Dobro razpoloženi — 18.30 Govori UNESCO — 19.15 Dober večer, dragi poslušalci 19.30 PHilips-re-vija — 20.05 Pri nas doma — 23.30 Vabimo na ples.
Petek, 26. november:
8.54 Za dom — 14.05 Za naše male poslušalce — 14.25 Specielno za vas — 15.45 Otrošika ura — 16.30 Poje Erni Bieler — 17.25 Teden deželne politike — 18.45 Poje Sonja Draksler, pri kavirju Bojan Adamič — 19.15 Zgrabi srečo! — 23.05 Vabimo na ples.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah); 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! — 7.30 Gospodinjski nasvetil — 11.00 Radijski koledar —
12.00	Kmetijski nasveti — 12.45 Zabavna glasba — 15.15 Lahka glasba — 16.10 Utrinki iz lilterature — 16.30 Želeli site — poslušajte!
—	19.00 Radijski dnevnik — 23.00 Oddaja za tujino.
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00.
17.00	in 22.00.
Sobota, 20. november:
6.35 Za prijetno jutro vam bodo igrali Štirje fantje in Vaški kvintet — 11.15 Pisan drobiž za pionirje — 12.45 Zabavna glasba — 15.40 Slovenske narodne pesmi — 16.10 Utrinki iz literature — 18.00 Glasbeni pogovori —-18.15 Otroške pesmi — 20.00 Pisan sobotni večer.
Nedelja, 21. november:
8.00 O športu in športnikih — 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro — 9.00 Otroška predstava — 11.20 Labek opoldanski glasbeni spored — 13.00 Pol ure za našo vas
—	13-30 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Po naši lepi deželi: Makedonija — 16.00 Javni veseli večer — 21.15 V svetu ritmov.
Ponedeljek, 22. november:
11.45 Pisan spored slovenskih zborov in samospevov — 13.00 Nove knjige — 17-10 V svetu opernih melodij — 18.00 Radijska univerza — 18.15 Igrajo veliki zabavni orkestri.
Torek, 23. november:
6.35 Slovenske narodne pesmi — 11.15 Cicibanom — dober dan — 12.10 20 minut z Veselimi godci — 18.10 Moški komorni zbor iz Celja poje narodne pesmi — 20.10 Filmske melodije.
Sreda, 24. november:
6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo — 11.45 Domače pesmi in napevi — 14.10 Od Triglava do Ohrida — 17.10 Naši in inozemski solisti pred mikrofonom.
Četrtek, 25. november:
6.35 V pesmi in plesu po naši deželi —
11.15	Za pionirje -r- 13.00 Ljudsko-prosvetni obzornik — 18.10 »Pesem skozi stoletja” —
20.15	»Četrtkov večer” domačih pesmi in napevov.
Petek, 26. november:
6.35 Slovenske narodne in umetne pesmi — i 11.15 Cicibanom — dober dan! — 12.10 Pe-, srni iz Slovenske Benečije — 14.00 Za pionirje — 15.45 Iz znanih oper — 18.10 Slovenske narodne pesmi — 18.45 15 minut z Avgustom Stankom.