cena 60 dinarjev številka 18 (822)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva veienje
Split—-Velenje
Po samotnih poteh, mimo partizanskih domačij, nekdanjih partizanskih javk ...
Kurirčkova torbica
Zaupna pošta je v rokah pionirjev
Pionirski odredi v občini Velenje so se dol.RO vneto pripravljali na sprejem kurirčkove torbice. Ta je v občino Velenje prispela v četrtek, 24. aprila, ko so jo učenci osno-
vne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki sprejeli v Slatinah^ od sovrstnikov iz občine Žalec. Preko Malega vrha so jo še isti dan prenesli v Šmartno ob Paki, od tu pa
Prvoborec Tone Ulrih-Kristl je obudil spomine na vstajo v Šaleški dolini.
je pot vodila pionirje — kurirje preko Enclovega vrha in Kavč na osrednjo slovesnost ob sprejemu kurirčkove torbice v Titovo Velenje, ki je bilo 25. aprila dopoldan na Titovem trgu.
Na tej slovesnosti je pionirjem spregovoril Tone Ul-rih-Kristl. Kurirčkovo torbico so potem pionirji do 5. maja ko so kurirji spet odšli na pot shranili v domu borcev in mladine. Kurirji osnovne šole Bratov Mravljakov so jo odnesli proti Konove-mu, kjer je bila slovesna pre-
daja. Svojo lokalno pošto so prinesli še kurirji osnovne šole iz Pake. Kurirji osnovne šole Veljka Vlahoviča so torbico z zaupno pošto nato odnesli v Cirkovce, kjer so jo predali tamkajšnjim kurirjem, ki so torbico tudi varovali preko noči.
Po skrivnih kurirskih poteh pionirji iz velenjske občine kurirčkovo torbico še prenašajo. Jutri, ob 11. uri, pa jo bodo na Slemenu predali sovrstnikom občine Ravne na Koroškem.
Pred šestimi leti, 4. maja 1980, je v ljubljanskem Kliničnem centru prenehalo biti srce tovariša Tita, tvorca nove Jugoslavije, revolucionarja, državnika, politika. Bilo je, kot bi prenehalo biti srce celemu narodu.
Danes se ga spominjamo z mnogo topline in ljubezni. Tita že šest let ni med nami, ostaja pa njegovo delo. Zgodovinsko in neponovljivo. Ostaja njegovo prepričanje, da smo močni, če smo svobodni in neodvisni, povezani z v vojni skovanim bratstvom in enotnostjo, da se lahko razvijamo in obstajamo samo skupaj.
Tako kot je zastalo srce našemu dragemu maršalu Titu, tako je v nedeljo, ko so se ob 15.05 oglasile sirene, zastal korak. A samo za hip. Že takoj za tem, so bili naši koraki hitri in odločni. Šli smo naprej trdno prepričani, da bo naš sistem, socialistični in samoupravni, demokratičen in human, ves prežet s Titovim delom, našel pot, da se upre vsem težavam.
Tudi po Titu ostaja Tito.
V Paki so praznovali
V spomin na dan, ko je bila pred 41 leti ujeta in ustreljena še ne devetnajst-letna kurirka Angela Avberšek, slavijo prebivalci krajevne skupnosti Paka svoj krajevni praznik vsako leto 24. aprila. Letos so pričeli s praznovanjem v soboto, 26. aprila, ko so mladinci izvedli orientacijski pohod. Še bolj slovesno je bilo v nedeljo, 27. aprila, ko so najprej dopoldne odprli novo balinišče na Trebeliškem, popoldne pa je bila v osnovni šoli Paka osrednja proslava ob krajevnem prazniku. Pionirji tamkajšnje osnovne šole so izvedli kulturni program, mladinci iz Završ pa igro.
Ob tej priliki je krajevna skupnost najzaslužnejšim krajanom podelila posebna priznanja za njihovo neutrudlji-vo delo in prizadevanja pri delu krajevne skupnosti, na udarniških akcijah in pri nedavnih volitvah. Priznanja so prejeli: Franc Vodončnik, Iris Žičkar,
Majda Vodončnik, Bojana Vajde, Ivan Javornik, Ivan Avberšek, Jože Rudolf in Ivan Novinšek. Za vzorno sodelovanje sta priznanji prejeli tudi osnovni šoli Paka in Gustava Šiliha. Na Visoko, kjer je bila ustreljena Angela Avberšek so ponesli šopek cvetic, udeleženci pohoda pa so dan poprej položili cvetje tudi k spominski plošči na Ram-šakovi domačiji.	B. M.
MODERNO JE
IZ ELKROJA JE
Z mnogo topline in ljubezni
10 let pobratenja
Bratstvo in enotnost — besedi, ki sta sami zase dovolj zgovorni; besedi, s katerima radi »opisujemo« našo domovino; besedi, ki smo jih tolikokrat slišali iz ust tovariša Tita.
V listini o pobratenju, ki so jo pred 10 leti podpisali predstavniki občinskih odborov Rdečega križa Velenje in Splita, je med drugim zapisanih nekaj temeljnih vrednot, ki se jih oboji drže in spoštujejo: solidarnost, bratstvo in enotnost, v nadaljevanju pa: Tito je naš vzor.
Kaj pa je vsakoletno srečanje krvodajalcev pobratenih občin Split in Velenje drugega kot potrjevanje teh besed? Danes zvečer bo namreč vlak
iz Zidanega mosta odpeljal 54 krvodajalcev iz naše občine na tokrat že 9. srečanje v Split. Tako bodo ti na svojstven način proslavili 8. maj — dan Rdečega križa.
Po letu dni se bodo znova srečali med seboj enaki ljudje, ljudje, ki jih druži resnično humano delo. Kot vedno, jim tudi tokrat vedno gostoljubni pobratini tega dalmatinskega mesta pripravljajo nadvse bogat program. Ze jutri, v petek, bodo Velenjča-
ni darovali kri za potrebe tamkajšnje bolnišnice, naslednji dan pa si bodo ogledali znamenitosti Splita in Makarske. Člani predsedstev občinskih odborov Rdečega križa pa bodo na delovnem sestanku pregledali in ocenili prehojeno skupno pot ter se dogovorili za sodelovanje v prihodnje. Zagotovo bodo kakšno besedo namenili tudi jubilejnemu 10. srečanju krvodajalcev obeh občin prihodnje leto v Titovem Velenju. Zadnji dan obiska Ve-lenjčanov pri svojih prijateljih v Splitu bodo ti že stkane vezi poglobili, spet drugi navezali nove še na tovariškem srečanju. 450 se bodo tako pridružila nova prijateljstva.
Temeljne vrednote zapisane v listini o pobratenju je v obeh občinah čutiti na mnogih področjih. Dovolj zgovorni so rezultati pri krvoda-
jalstvu. Po prvi krvodajalski akciji v Splitu so bile te v tem mestu precej bolj množične kot pretekla leta. To je le majhen delček mozaika, ki ga krvodajalci s vsakoletnim srečanjem zvesto sestavljajo. Pa ne le to. Vsako leto dobivajo srečanja bogatejšo vsebino, širijo krog tistih, ki so jim besede bratstvo, enotnost, solidarnost blizu.
Besede o pobratenju izrečene pred 10 leti so torej padle na ugodna tla, saj to živi v pravem pomenu besede. Škoda bi bilo, da bi bilo teh 10 let truda zaman zaradi denarnih težav. Kljub veliki pomoči velenjskega združenega dela se vsako leto bolj zapleta prav zaradi tega vprašanja. Kakorkoli že, če nam za kaj drugega ni žal dati denarja, potem nam ga tudi za to naj ne bo.
Letošnja praznika — jubilej osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodnega delavskega praznika — smo v velenjski občini proslavili v veselem razpoloženju, saj je bilo sončnih dni na pretek, prostih dni pa tudi dovolj. Najmlajši pionirji so se v praznovanje vključili s sprejemom in nošenjem kurirčkove torbice, s katero na svojstven način obujajo tradicije NOB in se spominjajo nekdanjih hrabrih partizanskih kurirjev. Osrednjo slovesnost so kurirčkovi torbici v občini Velenje pripravili na Titovem trgu, kjer je nekaj tisoč mladim, njihovim učiteljem ter drugim krajanom spregovoril prvoborec, domačin Tone Ulrih-Kristl.
Na osrednji proslavi ob 27. aprilu in 1. maju v domu kulture v Titovem Velenju sta predsednica občinske konference SZDL ifcmc Zavolovšek-Huda-'n irr^edsednik občinskega sin-aln<%à sveta Ciril Grebenšek
podelila srebrna priznanja OF in srebrne znake ZSS zaslužnim aktivistom in organizacijam. Slavnostni govor pa je imela predsednica občinskega komiteja ZKS Velenje Irena Berložnik.
Seveda je bila dolina v teh dneh praznično odeta. Na mlajih, ki so jih postavili po krajevnih skupnostih, so plapolale zastave, na zvečer pred praznikoma so po vrhovih zagoreli kresovi.
Nadvse veselo in živahno je bilo popoldne in zvečer pred 1. majem v središču Titovega Velenja, saj je mesto resnično zadihalo v pravem prazničnem vzdušju. Veliko občanov je preživelo ta večer zunaj ob poslušanju narod-no-zabavnih ansamblov, ki so igrali pred domom kulture, delavskim klubom, ljubljansko Na-mo. Pridružili so se jim tudi godbeniki in folkloristi.
Več kot 2000 pa jih je nato plesalo še na prvomajskem plesu v Rdeči dvorani do zgodnjih jutranjih ur.
Tudi 1. maj se je prebudil v soncu.
Mnoge so prebudili velenjski godbeniki z igranjem budnice, pa tudi močna kanonada. Ni lepšega kot preživeti sončen dan v naravi — tako je mislilo tudi več kot 3000 občanov Šaleške doline, prišli pa so tudi od drugod, ki so preživeli 1. maj na tradicionalnem srečanju na Graški gori. Toliko kol letos se jih doslej še ni zbralo na Gori jurišev. Po zaslugi organizatorja, občinskega sindikalnega sveta, so ta shod preživeli v resnično prazničnem razpoloženju. Med kratkim kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali pevci, godbeniki, recitatorji, je vse zbrane nagovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Velenje Ciril Grebenšek. Vsi so se nato poklonili spominu padlih za svobodo in delavske pravice, mladi pa so položili cvetje k spomenikoma. Po proslavi so se skorajda vsi udeležili trim pohoda na bližnji vrh in za »nagrado« od organizatorja dobili lepe značke. Razpoloženje pa je gotovo doseglo višek, ko je kar 12 moških in ženskih ekip preiskusilo svoje moči v vlečenju vrvi. Pozno popoldne so se. še zadnji vrnili domov — radostne volje in veseli, da so lepo preživeli še en delavski maj. Praznične dneve v besedi in sliki pa objavljamo na 12. strani (vos)
Najmanj 3000 občanov je preživelo 1. maj na Graški gori
2. stran * flOS CäS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo Velenje *	8. maja 1986
SEJE • SEJE • SEJE • SEJE • SEJE*
Otroško varstvo
Težak gospodarski položaj se je negativno odražal zadnja leta tudi v Skupnosti otroškega varstva, kjer so morali, kljub veliki potrebi po razširitvi dejavnosti — po novih oddelkih v vzgojno varstvenih zavodih, večino sredstev nameniti za redno dejavnost. Načrtovali so, da bodo v vzgojno varstvenih zavodih pridobili 400 novih mest, finančnega sredstva pa jim tega niso dovoljevala. Tako niso zgradili načrtovanega vrtca v krajevni skupnosti Šalek Gorica, niso uredili po enega oddelka v krajevnih skupnostih Santilj? Skorno Flor-naj in Gaberke, v Šmartnem ob Paki so namesto petih oddelkov zgradili le štiri, v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja pa so namesto novogradnje, uredili štiri oddelke vrtca v Domu učencev Centra srednjih šol. Skupno so tako v tem srednjeročnem obdobju pridobili le 180 novih mest. Stroški v vzgojno varstvenih zavodih so zadnja leta skokovito naraščali, zato je skupnost otroškega vdrstva zaradi zaščite standarda mladih družin povečala prispevek pokritja stroškov v vzgojno varstvenih zavodih.
Na področju družbenega varstva otrok pa je bilo doseženih v zadnjih letih nekaj pomembnih uspehov. Vsekakor velja omeniti program celoletne priprave na otrok na šolo, ki ga od leta 1983 izvajajo za vse male šolarje. Veliko so naredili tudi na področju socialne varnosti družin, prizadevali pa so si tudi za uvedbo enotne evidence prejemnikov vseh pomoči, ki jih dodeljujejo posamezne samoupravne interesne skupnosti.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev občinska skupnost otroškega varstva v zadnjem štiriletnem obdobju tudi ni naredila veliko na področju urejanja otroških igrišč. Prispevali so le nekaj sredstev za ureditev manjših igrišč,' s pomočjo njihovih sredstev pa ni bilo urejeno niti eno novo igrišče.
Delegati občinske skupščine otroškega varstva so se v preteklem mandatnem obdobju dobro udeleževali sej, dobro pa so bile obiskane tudi seje raznih komisij, ki so delovale pri tej skupnosti. Še posebej razveseljivo je, da jim ni bilo potrebno niti ene seje skupščine sklicevati dvakrat, saj so bile vse sklepčne.
Tudi prva seja skupščine novega sestava je bila dobro obiskana. Še posebej so se izkazali delegati zbora uporabnikov, ki so se seje udeležili 85 odstotno, zbor izvajalcev pa je izkazal 82 odstotno udeležbo. Seveda bi bilo prav, da bi tudi v bodoče beležili tolikšno ali še boljšo udeležbo.
Na prvi seji, ki jo je vodila dosedanja predsednica Hermina Groznik, so novoizvoljenim delegatom predstavili to samoupravno interesno skupnost ter ocenili opravljeno delo v zadnjem mandatnem obdobju. Izvolili pa so tudi novo vodstvo. Predsednica skupščine otroškega varstva Velenje je Zdenka Jakopanec, za predsednico zbora uporabnikov so izvolili Nevenko Meh, zbor izvajalcev pa je izmed treh možnih kandidatk za svojo predsednico izvolil Majdo Glavač. Izvolili pa so tudi več komisij, ki bodo delovale pri tej skupnosti.
M. Zakošek
Zdravstvena skupnost
Skupščino pančič
bo vodil Alojz Fili-
Konec aprila so se na prvi skupščini Občinske zdravstvene skupnosti sestali na prvi seji novi delegati. Izvedli so volitve. Skupščino občinske zdravstvene skupnosti bo vodil Alojz Filipančič iz delovne organizacije ESO Velenje, njegova namestnica bo Anica Satler iz Zdravstvenega centra Velenje, zbor uporabnikov bo vodila Milojka Gjerkeš iz RE-a Franc Leskošek-luka, njen namestnik bo Franc Ojsteršek iz Vegrada, zbor izvajalcev bo vodil dr. Jože Zupančič, nadomeščala ga bo dr. Ognjenka Popovič, oba sta zaposlena v Zdravstvenem centru Velenje. Tako so odločili delegati na svoji prvi seji.
Delegati so izvolili tudi člane posameznih odborov, odbora za plan in razvoj, odbora za uveljavljanje in varstvo pravic, odbora za zdravstveno varstvo borcev NOV in odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Na prvi seji pa so se seznanili tudi z delom zdravstvene skupnosti. Tako kot vse skupščine pa je tudi občinska zdravstvena skupnost sprejela sklep o imenovanju vršilke dolžnosti vodje delovne skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti Štefke Kordež. Ob koncu skupščine pa so sprejeli še sklep o prispevnih osnovah, prispevnih stopnjah in o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje v letošnjem letu in pregledali vprašanja delegatov.
Kulturna skupnost
Tudi na prvi seji skupščine občinske kulturne skupnosti Velenje so novoizvoljenim delegatom najprej predstavili to samoupravno interesno skupnost, nato pa izvolili novo vodstvo. Prvo sejo pa so, tako kot je v tej skupnosti že običaj, pričeli s kulturnim programom. Predstavili so se har-monikaši Rošerjeve družine z Graške Gore. Za novega predsednika so delegati občinske kulturne skupnosti izvolili Rada Slanca, za njegovega namestnika Matjaža Vehovca, predsednica zbora uporabnikov bo Zlata Zevnik, predsednik zbora izvajalcev pa Jože Hudales. Izvolili so tudi odbor za planiranje in razvoj, odbor za podeljevanje priznanje te skupnosti in odbora samoupravne delavske kontrole in za SLO in DS. Delegati so se na prvi seji tudi dogovorili, da bodo sklicevali seje skupščine ob 12. uri.
Delegati kulturne skupnosti so se sej v preteklem mandatnem obdobju zadovoljivo udeleževali. Enkrat so pripravili tudi skupno zasedanje z zbori občinske skupščine. Takrat so sprejeli stališča in smernice za uresničitev nalog občinske kulturne skupnosti. Po enem letu so zbori skupščine ponovno obravnavali uresničitev sprejetih stališč in spregovorili o nadaljnjem razvoju kulture v občini. O teh nalogah so veliko govorili na sejah skupščine kulturne skupnosti še posebej veliko pozornosti pa so namenili pripravi in izdaji Napotnikove monografije, odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini, planu potreb po kadrih v kulturi in štipendijski politiki, obravnavali so stanje potreb na področju kulture, problematiko in razvojne perspektive muzeja na velenjskem gradu, knjižnične in galerijske dejavnosti, analizirali so razvoj kulturnih dejavnosti v občini Velenje ter sprejeli smernice in osnutek za pripravo srednjeročnega plana.
Seveda pa je treba povedati tudi, da so bili v zadnjem mandat-
nem obdobju izboljšani materialni in prostorski pogoji za delo društev in skupin Zveze kulturnih organizacij. Veliko skrbi je ta skupnost namenjala tudi dejavnostim profesionalnih ustanov s področja kulture, prizadevali so si, da bi poživili kulturno delo v Centru srednjih šol in po krajevnih skupnostih. m. Zakošek
Telesnokulturna skupnost
Jože Prislan predsednik skupščine
Volitve organov skupščin in predstavitev dejavnosti skupnosti sta bili osrednji točki vseh prvih zasedanj novoizvoljenih de-
Šentilj
Tekmovanje ekip prve pomoči in CZ
V krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah Šaleške doline se člani ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite nadvse marljivo pripravljajo za občinsko tekmovanje, ki bo 18. maja v Šentilju.
Organizatorja tekmovanja, občinski odbor Rdečega križa Velenje in Štab civilne zaščite občine Velenje pričakujeta, da se ga bo udeležilo letos več ekip kot preteklo leto, in da bodo te pokazale resnično dobro pripravljenost za nudenje pomoči ob elementarnih in drugih nesrečah.
gorenje
sesta vi jena o rganizacija združeneaa dela. o. o..
TITOVO VELENJE Delavska sveta
DO Gorenje RAZISKAVE IN RAZVOJ in Gorenje SOZD
RAZPISUJETA
prosta dela in naloge
1.	DIREKTOR DO RAZISKAVE IN RAZVOJ
2.	PODPREDSEDNIK PO Gorenje SOZD ZA PODROČJE FINANC
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 :
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
—	da ima najmanj visokošolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri
—	5 let delovnih izkušenj in vsaj 3 leta izkušenj na odgovornih delovnih mestih
—	da je moralno in politično neoporečen
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji Gorenje Raziskave in razvoj kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti.
pod 2:
—	da ima visoko izobrazbo ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	5 let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih
Pri izbiri podpredsednika bo delavski svet upošteval mnenje o
moralnopolitični neoporečnosti kandidata.
Izbrana kandidata bosta imenovana za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
GORENJE SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev,
63320 TITOVO VELENJE, Partizanska 12 z oznako na kuverti:
ZA RAZPIS DO RR ali
GORENJE SOZD
O izbiri bomo kandidate obvestili v 45 dneh po končanem razpisnem postopku.
legatov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti.
Za predsednika skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti so delegati izvolili Jožeta Prisla-na, zaposlen na Občinskem štabu teritorialne obrambe, za namestnika Antona Brodnika iz Vekosa, za predsednika zbora uporabnikov Hermana Arliča, zaposlenega na REK-u in za njegovega namestnika Iva Naberni-ka iz Modnega salona, zbor izvajalcev bo vodil Marjan Klepec iz Občinskega štaba teritorialne obrambe, nadomeščal pa ga bo Jože Kavtičnik iz Občinskega oddelka za ljudsko obrambo.
400 let
Trubarjeve smrti
Primož Trubar nas je prvi imenoval Slovence, z isto besedo in s prvo tiskano knjigo je združil različne slovenske deže-lane v celoto, se tiho navezal na staro karantansko državotvorno tradicijo, z njim se začenja slovenski zgodovinski spomin. Zato je letošnje leto, ko mineva 400-let od njegove smrti, tudi leto našega samozavedanja, naše kulture in naše državnosti. Trubar je zgodnji ali kar začetni znanilec vsega tega.
Letošnje Trubarjevo leto je zatorej več kot le to, je intimna slovesnost slehernega Slovenca. Programi javne počastitve te slovesne obletnice pa so tudi pripravljeni: ne bodo se dogajali le v Sloveniji, marveč tudi drugod po Jugoslaviji in po Evropi, kajti Trubar je bil duh evropskega formata. Pri nas deluje v ta namen poseben odbor, ki si je kot glavno nalogo zadal usposobitev Trubarjeve spominske zbirke na mestu, kjer je stala na Rašici njegova rojstna hiša. Tam naj bi se v prihodnje križale poti vseh tistih, ki bodo prihajali počastit njegovo delo,
njegove ideje in njegov spomin.
Usoda Trubarjeve spominske zbirke je v glavnem odvisna od zbiranja sredstev v te namene: v okviru Krajevne skupnosti Velike Lašče je bil ustanovljen poseben sklad, ki ima	žiro	račun
50101-545-62158 z oznako »za Trubarjevo spominsko zbirko«. Ker pa Trubar ni samo stvar Velikih Lašč ali pa občine Ljubljana Vič-Rudnik, predlagamo vsem delovnim ljudem in občanom, delovnim in drugim organizacijam, saj po izjemno lepih zgledih dosedanjih darovalcev tudi sami pripomorejo k postavitvi tega smiselnega in vsebinskega spomenika enemu največjih duhov našega naroda.
Sleherni prispevek, majhen ali velik, bo tudi izraz naše kulturne, politične in narodne zrelosti, kakršno so slovenski ljudje sicer v zgodovini že velikokrat izkazali, znamenje suverene zavesti.
PREDSEDSTVO RK SZDL SLOVENIJE
Izobraževalna skupnost
Predsednik skupščine Jože Rovšnik
Tudi novoizvoljenim delegatom Občinske izobraževalne skupnosti Velenje, ki so prvič sedli v delegatske klopi 24. aprila, so najprej predstavili dejavnost skupnosti in jih na kratko seznanili s povzetkom srednjeročnega načrta Občinske izobraževalne skupnosti.
Za tem so izvedli volitve. Za predsednika skupščine Občinske izobraževalne skupnosti so izvolili Jožeta Rovšnika iz delovne
organizacije Rudnika lignita Velenje, za njegovo namestnico Mileno Kukovec-Bajec iz Vegrada, Projektivni biro, za predsednico zbora uporabnikov Vido Robida iz Gorenja delovne skupnosti Splošni posli, za njenega namestnika Marjana Zdolška iz Vekosa, za predsednika zbora izvajalcev Toneta Skoka iz osnovne šole Veljka Vlahoviča in za namestnico Magdo žist iz osnovne šole Miha Pinterja-Tolede. Izvolili pa so tudi odbor za planiranje in razvoj vzgoje in izobraževanja in odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Miroslav Mohorko, predsednik
Na skupščini Zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov DVIT SR Slovenije, bila je v Novi Gorici, 24. aprila in katere so se udeležili tudi delegati velenjskega društva, so za predsednika IO Zveze izvolili ing. varri. Miroslava Mohorka. Tajniška opravila bo imel na skrbi var. ing. Marjan Zdolšek. Tako bo dejavnost na tem področju gotovo dobila v Šaleški dolini še večji pomen.
Prihodnje leto se obeta v organizaciji domačega društva varnostnikov republiško posvetovanje o varstvu pri delu. Tako veliko zaupanje so si varnostni inženirji in tehniki pridobili s strokovnim in vestnim delom v društvu in službah organizacij združenega dela občine Velenje.
JOŽE MIKLAVC
U i/é^dé,
»VEKOS« TOZO Komunalna oskrba obvešča vse uporabnike cest, da bo skladno z odločbo Komiteja za PGVO občine Velenje it. 34-13/86-3 spremenjen prometni režim v KS Stara vas.
OD 17. MAJA 1986 DALJE BO ZA VES PROMET ZAPRTA CESTA SIMONA BLATNIKA IZ SMERI KOROŠKE CESTE,
Dostop do industrijske cone (ERA, Intereuropa, Carinarnica, Dinos) bo možen le po predvidenem obvozu iz Rudniške ceste. Promet po Koroški cesti skozi Staro vas bo dovoljen le za vozila, katerih skupna teža ne presega 3,5 t.
Prosimo, da upoštevate spremenjen prometni režim in se ravnate po novi prometni signalizaciji!
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zve/.e delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. januarja 1973 j«j izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973-
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev.
Ziro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
8. maja 1986
it titovo velenje
Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje
V SREDISCU POZORNOSTI
Naložbeni denar za projekte, ki bodo dali največje skupne
Preventivno zobozdravstveno varstvo
Ob pomoči pedagoških delavcev je akcija uspela
učinke
Prehod iz prve finančne faze sanacije v drugo razvojno fazo sanacije Gorenja spremljajo že drugo leto okrepljene aktivnosti na razvojnem in naložbenem področju.
Naložbeni načrti delovnih organizacij Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Notranja oprema
Lani je bila, kot je znano, v okviru projekta »Inovacija programa in tehnološko prestrukturiranje proizvodnje gospodinjskih aparatov« izdelana obsežna predinvesticijska študija. Z njo je bila opredeljena razvojna zasnova delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati za obdobje naslednjih deset let z vidika potrebnih naložb, ki jih bodo uresničevali s posameznimi naložbenimi projekti.
Delovna organizacija Gorenje Notranja oprema pa je pripravila investicijski program za posodobitev proizvodnje talnih keramičnih ploščic; za naložbo so bila zagotovljena tudi potrebna finančna sredstva.
Že ob koncu 1985. leta sta bili zaključeni naložbi v prirezoval-nico pločevine in v nov obrat plastike delovne organizacije Gorenja Gospodinjski aparati. Obe naložbi bosta zagotovili boljšo izrabo reprodukcijskega materiala in večjo kakovost polizdelkov. Naložbi so v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati Financirali z lastnimi sredstvi amortizacije.
Kot pomemben dosežek na naložbenem področju pa je treba omeniti tudi dograditev nove tovarne hladilnikov Gorenje Bira v Bihaču.
Bančni konzorcij za spremljanje razvojnih programov Gorenja
Omeniti pa je tudi treba, da so v prizadevanjih za enotno vodenje in usklatjevanje naložbenih dejavnosti v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje že v lanskem letu začeli s pripravami na ustanovitev bančnega konzorcija za spremljanje razvojnih programov Gorenja. Pripravljen pa je bil tudi osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za realizacijo skupnih prednostnih naložb.
Bančni konzorcij za spremljanje razvojnih programov Gore-pja je že ustanovljen. 2. aprila pa
so v Titovem Velenju predstavniki Gorenjevih delovnih organizacij podpisali tudi samoupravni sporazum za združevanje dela in sredstev za uresničitev skupnih prednostnih naložb.
Enoten pristop k načrtovanju in izvajanju naložb
Pomembno je, da so začeli v sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje uveljavljati enoten pristop pri načrtovanju in izvajanju naložb. Razvojna sanacija, v katero vstopa ta poslovni sistem, predstavlja tudi korenito kakovostno razvojno preobrazbo, saj terja intenzivna vlaganja v programsko prestrukturiranje in tehnološko modernizacijo. Za uresničitev predvidenih naložb pa bo potrebno zagotoviti kar najbolj gospodarno uporabo lastnih sredstev. Da bi bila naložbena sredstva kar najbolj optimalno izkoriščena ter da bi zagotovili kar največje učinke vlaganj so se v Gorenju odločili tudi za enoten sistem načrtovanja in izvajanja naložb.
Celovita obravnava vseh naložb v enostavno in razširjeno reprodukcijo je nedvomno pogoj za učinkovito usmerjanje in racionalno koriščenje razpoložljivih naložbenih sredstev. Nujna vlaganja za vzdrževanje tekoče proizvodnje bodo v sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje izvajali na osnovi usklajenih načrtov amortizacije delovnih organizacij.
Upravičenost vlaganj, ki presegajo vzdrževanje obstoječe proizvodnje, pa bodo presojali na osnovi izdelane dokumentacije, upoštevaje skupno dogovorjena merila za ocenjevanje razvojne obetavnosti proizvodnih in naložbenih programov. Minimalne zahteve so spričo položaja in ciljev Gorenja zastavljene višje, kot so veljavna družbena merila za presojo naložb.
V	Gorenju so se odločili za naslednja merila: ekonomska uspešnost (s 45 % v skupni oceni), izvozna naravnanost (30%), razvojno tehnološka merila (15 %) in druga merila (10 %). Na osnovi omenjenih meril bodo ocenjevali pričakovane in dosežene rezultate naložb.
V petih letih za naložbe okrog 60 milijard dinarjev
V	prihodnje bodo v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje naložbeni denar usmerjali predvsem za tiste skup-
ne proizvodne in naložbene programe, ki predstavljajo stičišče interesov več Gorenjevih delovnih organizacij v okviru proizvodnih in programskih celot, ki dolgoročno dograjujejo motiviranost za združevanje v poslovni sistem Gorenje in ki so na osnovi skupnih meril razvojne ' obetavnosti opredeljeni kot prednostni.
S samoupravnim sporazumom
0	združevanju dela in sredstev za uresničitev skupnih prednostnih naložb je predvideno združevanje sredstev amortizacije in akumulacije do 40 % letno, s čimer bo dosežena potrebna mobilnost oziroma koncentracija naložbenega denarja. V poslovnem sistemu Gorenja ocenjujejo, da bo znašala v letih 1986-1990 skupna vrednost naložb okrog 60 milijard dinarjev, kar predstavlja v povprečju 28 % ustvarjenega družbenega proizvoda sestavljene organizacije združenega dela Gorenje v tem obdobju. Za predvidene naložbe bodo sami zagotovili 50% potrebnega denarja (lastna in združena sredstva), domače banke naj bi prispevale 30 % potrebnega denarja, preostalih 20% potrebnega denarja pa bi zagotovili s tujimi finančnimi oziroma komercialnimi krediti ter z drugimi viri.
16 naložb v letu 1986
Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje bo v tem letu nadaljevala z vlaganji za vzdrževanje tekoče proizvodnje, dokončati pa želijo tudi že začete naložbe.
Ob tem pa predvidevajo pričetek 16 novih naložb v skupni predračunski vrednosti nad 16,5 milijarde dinarjev, pri čemer bodo z združevanjem 15 % amortizacije in 30 % akumulacije zbrali v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje skoraj
1	milijardo 350 milijonov din.
, Od 16 novih naložb jih 7 odpade na Gorenje Gospodinjski aparati, po 2 na Gorenje Tiki Ljubljana in Gorenje Muta, po eno naložbo pa predvidevajo v Gorenju Procesna oprema, Gorenju Servis, Gorenju Elrad Gornja Radgona, Gorenju Elektro-motori Djakovica in Gorenju Mural Mursko Središče.
Za vse predvidene naložbe pripravljajo kvalitetne projekte. Dobre, perspektivne razvojne in naložbene ideje morajo namreč z izdelano dokumentacijo potrditi svojo rentabilnost.	(an)
Ohraniti zdrave zobe — to je naloga, ki ji namenjajo zobozdravstveni delavci vse več pozornosti. Ugotavljajo namreč, da ima naša populacija zelo slabe zobe, kurativno delo na tem področju pa je drago, poleg tega pa so zobozdravstvene čakalnice tako natrpane, da zobozdravniki resnično ne morejo pozdraviti vsega, zobje pa tako še naprej propadajo.
Pred leti so se zato v tozdu Zobozdravstvo Velenje odločili, da bodo namenili veliko več pozornosti preventivnemu delovanju in sicer začenjajo že kar pri zobozdravstveni zaščiti in vzgoji nosečnice, ki bi obvezno morala uživati fluorove tablete, ki dobro vplivajo na zasnovo zob novorojenčka. Preventivno delo nada-
ljujejo pri triletnih ofrocih, že pred tem pa dobijo dojenčki fluorove tablete v posvetovalnici. Program preventivnega delovanja je tudi naprej bogat, vendar pa je doslej temeljil predvsem na zavesti, žal pa mnogokrat tudi malomarnosti staršev. Ti najpogosteje zatajijo pri nalogi, ki bi jo morali opraviti — naučiti otroka, da si bo redno in temeljito umival zobe.
Prav zaradi tega, ker so zobozdravniki pogosto opažali, da si otroci zob ne umivajo redno, prav tako pa jim starši pogosto tudi ne priskrbijo fluorovih tablet, ki jih morajo redno uživati, so to skrb prenesli na učitelje oziroma vzgojitelje. To. pa seve-
nas cas*st[an3
da tudi zaradi tega, da otroke navadijo, da si morajo zobe umivati po vsakem obroku. Tako so že preteklo šolsko leto z velikim razumevanjem pedagoških delavcev (kljub temu da predstavlja to znanje veliko dodatno obremenitev in da akcijo izvajajo pod težkimi pogoji) uvedli umivanje zob na osnovnih šolah in tudi v skupinah malih šolarjev vzgojno varstvenih zavodov. V šolah in vrtcih delijo otrokom redno tudi fluorove tablete.
Zdravstveni delavci so učiteljem in vzgojiteljem za njihovo prizadevnost zelo hvaležni, saj so sprejeli nase velik del skrbi preventivnega varstva zob.
mz
tako pa tudi kvalificirane delavke.
Novo generacijo male kmetijske mehanizacije Gorenje Muta predstavlja za zdaj nov enoosni traktor »Kosor« s priključki. Prvih pet novih enoosnih traktorjev, ki so jih izdelali lani, se je odlično obneslo. Letos jih bodo izdelali 200, prvim kupcem pa bodo na voljo najpozneje v začetku meseca junija. Strokovnjaki so, v primerjavi z obstoječo generacijo enoosnih traktorjev Gorenje Muta, občutno izboljšali tehnične lastnosti »Kosorja«, manjša bo poraba goriva, enostavnejše pa tudi njegovo upravljanje, saj je za tretjino lažji od drugih enoosnih traktorjev, vgrajen pa ima tudi diferencial.
Lani je Gorenje Muta prodalo na tuje prvih 350 enoosnih traktorjev. Nova generacija le-teh pa naj bi omogočila večji izvoz Gorenjeve male kmetijske mehanizacije, posebej še na tržišču s konvertibilnimi valutami, kjer so se že uveljavili s poljedelskim, vrtnim in cvetličnim orodjem.
(an)
Delovna organizacija Gorenje — Muta
Povečati delež prodaje male kmetijske mehanizacije
V delovni organizaciji Gorenje Muta, največjem slovenskem proizvajalcu male kmetijske mehanizacije, si prizadevajo, da bi v novem srednjeročnem obdobju povečali delež prodaje male kmetijske mehanizacije na jugoslovanskem tržišču, istočasno pa se še bolj uveljavili tudi na tujih tržiščih.
Posebej še s proizvodnjo nove generacije enoosnih traktorjev s priključki, pomembnega dosežka prizadevanj za nenehno dopolnjevanje obstoječega proizvodnega programa, bo Gorenje Muta, Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov, v prihodnjih letih občutno povečala proizvodnjo male kmetijske mehanizacije. Proizvodnjo enoosnih traktorjev bodo povečali od sedanjih 6.000 do 7.000 letno na okrog 10.000 do 12.000 letno, občutno večja pa bo tudi proizvodnja priključkov za enoosni traktor. Hkrati s povečevanjem proizvodnje bodo v Gorenju Muta povečevali tudi tehnološko globino proizvodnje. Trenutno znaša lastni delež v proizvodnji male kmetijske mehanizacije 40 %, v prihodnje pa naj bi bil najmanj 60 %. V Gorenju Muta, med drugim, načrtujejo tudi lastno proizvodnjo me-
njalnika za enoosni traktor, v lastni livarni pa bodo odlivali tudi ohišja motorjev.
Osvajanje proizvodnje nove generacije male kmetijske mehanizacije in poglabljanje tehnološke globine zahteva postavitev dodatnih proizvodnih prostorov ter nakup potrebnih novih sodobnih strojev in naprav za tehnološke linije za proizvodnjo male kmetijske mehanizacije. Dela bodo začeli, kot načrtujejo, sredi letošnjega leta, naložba pa bo veljala 1,8 milijare dinarjev. Naložba Gorenja Muta bo eden prvih programov, ki jih bodo sofinancirali iz združenih naložbenih sredstev sestavljene organizacije združenega dela Gorenje.
Prestrukturiranje proizvodnje male kmetijske mehanizacije bo, kar je tudi pomembno, omogočilo odprtje od 50 do 80 novih delovnih mest; na novo bodo zaposlovali mlade strokovnjake, prav
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
Vse prevečkrat ni važno kako delaš, ampak kje delaš
Ko smo pred leti postavljali prve družbene pravobranilce samoupravljanja, so se vrstile številne polemike, povezane predvsem s pristojnostjo, ki naj bi jo imeli pri svojem delu. Mnogi so menili, da je to zopet »modna« muha našega sistema, številni pa so pričakovali, da bodo postali »bič božji«, ki bo napravil red in odpravil vse nepravilnosti, ki se pojavljajo na različnih področjih našega delovanja. Zgodilo se ni ne eno, ne drugo. Pravobranilci pa so se vseeno uveljavili, predvsem s preventivnim delovanjem, kot je značilno za pravobranilca občin Mozirje in Velenje, kakor tudi s trdnim zagovarjanjem v Ustavi, zakonih in samoupravnih aktih opredeljenih pravic in obveznosti.
Prejšnji pravobranilec samoupravljanja občin Velenje in Mozirje Drago Blagus, ki je prevzel novo dolžnost sekretarja občinske konference ZKS Velenje, v svojem poročilu o delovanju v lanskoletnem obdobju ugotavlja, da se iz leta v leto povečuje število delavcev, ki iščejo pravno pomoč pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja. Lansko leto je bilo 450 takšnih strank. Največ vprašanj, ki so jih postavili.
je bilo s področja delovnih razmerij (75 odstotkov). Več kot polovica delavcev je imela tehten razlog, da je iskala ustrezno pomoč, kar vsekakor opozarja, da pogosto preveč poenostavljeno rešujemo takšna vprašanja ali pa iz različnih razlogov ignoriramo obstoječo zakonodajo. Najpogostejša vprašanja za katera so delavci menili, da niso ustrezno razrešena, so se nanašala na razporeditve na dela in naloge, na prenehanje delovnega razmerja, disciplinske ukrepe, višino osebnih dohodkov, in stanovanjske probleme.
Kot ugotavlja družbeni pravobranilec samoupravljanja, je za marsikatero dilemo krivo že slabo obveščanje, težave pa povzročajo tudi neustrezni medsebojni odnosi ter slabo delo samoupravnih organov in strokovnih služb.
Dejstvo je, da se v večini organizacij združenega dela uvajajo le postopki proti delavcem z dna hierarhične lestvice. Ni pa ukrepov proti odgovornim delavcem zaradi disciplinske in materialne odgovornosti, zaradi slabega gospodarjenja, izgub in težkega položaja, v katerem so posamezne organizacije združenega dela.
Zadnji takšen primer je delovna organizacija HPH, ki je pred likvidacijo in kjer je bilo socialno ogroženih 150 delavcev. Odgovornost ni bila ugotovljena, celotna vodstvena ekipa pa je zapustila delovno organizacijo še pravočasno, s tem da so sedaj skoraj vsi na dokaj dobrih delovnih mestih.
Poleg aktivnosti povezanih s samoupravnim organiziranjem združenega dela, je družbeni pravobranilec samoupravljanja pozorno spremljal priprave in sprejem srednjeročnih planskih aktov v organizacijah združenega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih. Kljub kratkim rokom in določenim nejasnostim, so te aktivnosti v glavnem potekale v predvidenih rokih. Manj spodbudno pa je, da so plani zopet nastajali v preveč ozkih strokovnih krogih, da je bilo malo jasno opredeljenih in kapitalno intenzivnih programov, premalo pa je bilo tudi skupnih programov ter temu ustreznega združevanja investicijskih sredstev.
MOTNJE V POSLOVANJU IN SAMOUPRAVNIH ODNOSIH
Zahtevnejši pogoji gospodarjenja so močno prizadeli velenj-
sko občino, s težavami pa se otepa tudi gospodarstvo v občini Mozirje. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je moral velik del pozornosti nameniti prav razreševanju teh problemov.
Medtem, ko sozd Gorenje počasi že uresničuje drugi del sanacije, zahtevno tehnološko obnovo, in je tudi ukrep družbenega varstva v delovni organizaciji Inženiring uspešno končan, prav tako pa je uspešno uresničen program ukrepov, ki so jih sprejeli v delovni organizaciji TEŠ, kjer so imeli precejšnje težave v samoupravnih odnosih, pa smo izpeljali ukrep likvidacije za delovno organizacijo HPH, kjer tudi vse aktivnosti za razrešitev nakopičenih težav očitno niso potekale tako, kot je bilo to načrtovano.
Predsanacijski program ni uspel tudi v delovni organizaciji EFE, za katero je sedaj predvidena drugačna organiziranost znotraj sozd REK, zaostreni odnosi pa so pripeljali do ukrepa družbenega varstva tudi v Veplasu.
Več opozoril je družbeni pravobranilec samoupravljanja namenil Tovarni usnja Šoštanj, ki ima še vedno neurejene samoupravne in dohodkovne odnose s
svojo delovno organizacijo. Takšno stanje pa je lahko zelo nevarno in ogroža zaposlene v tem kolektivu.
S težavami, ki presegajo sposobnosti tega kolektiva, kot menijo sami pa se otepajo tudi v tozdu Tehnološka oprema v delovni organizaciji EKO. Ustrezne rešitve sedaj iščejo na nivoju delovne organizacije, če pa te ne bodo dovolj uspešne, bo potrebno poiskati rešitve izven nje.
V občini Mozirje je bil v preteklem letu končan stečajni postopek v delovni organizaciji VEZ, v letošnjem letu pa bo končana samoupravna organiziranost preostalega dela delovne organizacije. Uspešne rezultate so dali ukrepi sprejeti v delovni organizaciji Glin tozd Žagarstvo, pa tudi predsanacijski program v delovni organizaciji Turist kaže pozitivne rezultate.
Posebno vprašanje, ki bi mu morali v obeh občinah nameniti več pozornosti je delo delegatov zborov združenega dela obeh občinskih skupščin. Ti namreč zelo skopo razpravljajo o problemih s področja gospodarjenja; ni vsebinskih in kritičnih razprav. To kaže na slabo pripravljenost delegatov, oziroma na neinformira-
nost o dejanskem stanju in vzrokih. Zato ni čudno, da sprejemamo preveč splošne sklepe, ki ne dajejo pričakovanih rezultatov.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v svojem poročilu opozarja še na eno zelo problematično področje, in sicer na delitev sredstev za osebne dohodke. Tu je v zadnjem času največ odstopanj od družbeno dogovorjenih kriterijev. Inflacijsko pridobivanje dohodka je v veliki meri deformiralo delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Samoupravno sprejeti kriteriji se vse preveč ohlapno tolmačijo ali pa se sploh ne spoštujejo.
Hitro naraščanje življenjskih stroškov povzroča nenehne pritiske na osebne dohodke, pritiski na tem področju pa silijo poslovodne strukture in samoupravne organe na rešitve, ki nimajo podlage in opravičila v doseženem dohodku. Razlike v osebnih dohodkih za približno enaka področja del in nalog v različnih organizacijah združenega dela so neupravičeno velike. Zato vse prepogosto velja trditev, ugotavlja v svojem poročilu Drago Blagus: »da ni važno, kako delaš, pač pa kje delaš.«
4- stran ★ riSS CSS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titqvo velenje *
8. maja 1986
Marjani Koren zlati znak
Seja skupščine SŽGZ
Podelili priznanja
Sedma seja skupščine Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Titovo Velenje, bila je 23. aprila, je bila slovesno obarvana. Na njej so se poslovili od dosedanjega predsednika Iva Kosa, ki je zbornico uspešno vodil vse od ustanovitve, za novega predsednika pa so izvolili Janeza Basleta, dosedanjega predsednika skupščine občine Velenje.
Na seji skupščine, ki so se je poleg delegatov udeležili direktorji večine organizacij združenega dela velenjske in mozirske občine, prisostvovali pa so ji tudi Marko Bule, predsednik gospodarske zbornice Slovenije, Andrej Miklavčič, podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije in Rudi Šepič, republiški sekretar za finance, so podelili tudi priznanja Savinjsko šaleške gospodarske zbornice.
Najvišji priznanji — Zlati plaketi sta prejela Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Titovo Velenje za izredne zasluge pri-razvoju gospodarstva ter Herman Rigelnik, predsednik poslovodnega odbora Gorenje sozd Titovo Velenje prav tako za iz-
redne zasluge pri razvoju gospodarstva. Srebrni plaketi so podelili Cinkarni tozd Kemija Ljubija Mozirje za vidne zasluge pri razvoju gospodarstva ter delovni organizaciji Era Titovo Velenje za vidnejše zasluge pri razvoju gospodarstva ter ob njenem 35-let-nem jubileju. Za uspešno delo oziroma dobro sodelovanje s Savinjsko šaleško gospodarsko zbornico so podelili častne plakete Marku Bulcu, Rudiju Šepiču in Ivu Kosu. Diplome Savinjsko šaleške gospodarske zbornice pa so prejeli Jože Melanšek, direktor DO RTC Golte, Stane Podse-denšek, vodja poslovne enote Kompas Mozirje, Jože Kumer, direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje, Herman Remic, samostojni obrtnik, Venčeslav Svolj-šak, direktor Zavoda za urbanizem Velenje, Danilo Torej, samostojni obrtnik, Rajko Pire, vodja sektorja razvoja Gorenje Gospodinjski aparati ter Milan Jeršič, vodja projekta Gorenje Bira Bi-hač.
Na zadnji seji skupščine Savinjsko šaleške gospodarske zbornice pa so namenili tudi zelo
Najvišji priznanji — zlati plaketi Savinjsko šaleške gospodarske zbornice so podelili Gradbeno industrijskemu podjetju Vegrad Velenje in Hermanu Rigelniku
veliko pozornosti obravnavi poslovnih rezultatov, ki jih je gospodarstvo obeh občin doseglo v preteklih letih, seveda pa so opozorili tudi na težave, ki jih tarejo. Še posebej so izpostavili probleme rudarstva in energetike, kjer še vedno niso uspeli vzpostaviti realnih družbeno ekonomskih odnosov, težave pa so letos še mnogo večje kot prejšnja leta. Izguba namreč skokovito narašča in le s težavo zagotavljajo sredstva za redno poslovanje. Spre-
govorili so tudi o problemu varstva okolja ter nanizali še nekatere druge težave posameznih organizacij združenega dela.
Ocenili so, da je Savinjsko šaleška gospodarska zbornica svojo vlogo v preteklosti dobro opravila. Uspešno se je vključevala v razrčševanje posameznih vprašanj v nekaterih delovnih okoljih, nikakor pa ne smemo zanemariti tudi vloge koordinatorja gospodarstva obeh občin.
M. Zakošek
Odbor za delovne in življenjske razmere pri OS ZSS Velenje
Pravica do nadomestila tudi delavcem s spremenjeno delovno sposobnostjo
Pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje deluje več odborov in komisij. Eden od teh, ukvarja se s socialno varnostjo, zdravstvenim varstvom in delovnimi razmerami je enajstčlanski Odbor za delovne in življenjske razmere delavcev. Vodi ga Stane Žula. Njega smo tudi povabili na pogovor o socialni politiki in z njo povezanimi življenjskimi in delovnimi razmerami zaposlenih. To pa je tudi področje, ki lahko na najbolj otipljiv način pokaže stopnjo razvitosti določene družbe. Pred komisijo je vsekakor veliko dela.
Med prvimi nalogami, ki se jih nameravajo lotiti pa je ugotovitev, kako v občini Velenje uresničujemo določila Samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev. Dogovorjeno je, da bodo inšpekcijske službe pripravile analizo stanja na tem področju, to pa bo nekak kažipot za nadaljnje delo.
»Zavedamo se^ da brez združenega dela, brez sprememb v njem, predvsem v odnosu do teh stvari, stanja na tem področju ne bomo mogli spremeniti. Opredeliti je treba socialno politiko in jo vzeti kot gospodarsko kategorijo, saj je od tega odvisen tudi odnos do dela in storilnosti. Ko organizacije združenega dela sprejemajo v za-
poslitev delavce, vse premalo mislijo na stanovanje. In s tega področja izhaja potem tudi največ težav. Delavci še vedno prihajajo v Titovo Velenje po sorodstvenih vezeh, v začetku si zagotovijo stanovanje pri teh sorodnikih, čez nekaj časa pa postanejo velik problem.« Kako priti temu na kraj? »Menim, da bi bilo potrebno vsakemu delavcu, ki ga zaposlimo, pismeno prikazati stvari, mu povedati, kako je z razreševanjem stanovanjskih težav,« pravi Stane Žula.
Sicer pa je potrebno vsakemu delavcu v združnem delu zagotoviti stanovanjski prostor, prehrano, prevoz na delo . . .
»Dogovorili smo se, da mora naš odbor spregovoriti tudi o prehrani, topli malici. Marsikje se kljub vsem priporočilom še vedno ne potrudijo, da bi organizirali takšno prehrano svojim delavcem. To velja še posebno za delavce v družbenih dejavnostih, izjema so šolstvo in zdravstvo.«
Velik problem je problem invalidnosti. Vse premalo naredimo na področju preventive, čeprav se pri tem srečujemo s spoštovanjem ali pa nespoštovanjem zakona »varstvu pri delu. Nerešena je tudi adaptacija delovnih mest za invalide. »Pogosto na tem področju prevlada mnenje, da je dovolj, če je delo lažje od tistega, ki ga je delavec opravljal pred
Stane Žula
invalidnostjo, pogosto pa je takšno delo tudi manj odgovorno in manj nagrajeno,« se je o invalidski problematiki razgovoril Stane Žula. »Tu se namreč v zadnjem času srečujemo še z eno težavo. Zakon govori o spremenjeni delovni sposobnosti. Delavce s spremenjeno delovno sposobnostjo zvezni zakon sicer razvršča med invalide, izključuje pa jih v pravicah do nadomestila in to prepušča združenemu delu samemu. Menim, da bi morali vsem tem delavcem prav tako priznati pravico do nadomestila in takšno je tudi stališče sindikata. Vendar pa na žalost marsikje teh stvari nimajo
urejenih v svojih samoupravnih aktih.«
»Zdravstvo je treba še bolj približati delavcu. Gre za medicino dela. Brez nje se ne da narediti niti adaptacije delovnih mest, ne moremo imeti niti dobre preventive v združenem delu. Večjo pozornost pa bi morali posvetiti tudi timski obravnavi vsakega posameznega invalida,« meni Stane Žula. V takšnem timu naj bi bil zdravnik medicine dela, socialni delavec, psiholog, nujno tudi tehnolog in pravnik. »Če bi takšne skupine ustanovili v delovnih organizacijah, potem bi jim morali določiti tudi status. In zaključki teh skupin bi morali imeti izvršilno vrednost.«
Naslednja stvar na katero je opozoril naš sogovornik, je skrajšanje delovnega časa in to predvsem na delih, ki so najtežja in zato tudi navadno benificirana. »Tu bi morali najprej prenehati z delom preko 42-urnega delovnega tedna, proizvodnjo pa zagotoviti na drugačen način.«
Vsega se v tem kratkem sestavku ne da povedati, zato pa smo se s Stanetom Žulom dogovorili, da bomo takoj, ko bodo dobili analizo o uresničevanju zagotavljanja minimalnih življenjskih standardov, ponovno zapisali kaj o delu tega odbora.
M. Krstič-PIaninc
Občinski odbor Rdečega križa Velenje
Ne manjka jim vneme
Težko bi med toliko organizacijami in društvi našli bolj človekoljubne kot so krajevne organizacije Rdečega križa. Njihove akcije so namenjene vsem ostarelim in drugim pomoči potrebnim krajanom oziroma splošnemu napredku zdravstvene in socialne kulture, zdravemu načinu življenja in dela.
Ocena za opravljeno delo na tem področju v preteklem letu v velenjski občini ni težko zapisati. Kljub obširnim in zahtevnim nalogam so člani krajevnih organizacij, člani predsedstva občinskega odbora Rdečega križa Velenje vse zapisane naloge tudi izvedli v praksi. Že nekaj let med komisijami za zdravstveno vzgojo in izobraževanje, delo mladih članov Rdečega križa na osnovnih šolah, komisijo za reševanje socialnih vprašanj, prvo pomoč, prednjači komisija za krvodajalstvo. Ta je lani organizirala 26 rednih in 5 izrednih krvodajalskih akcij za potrebe bolnišnic Celje, Slovenj Gradec in Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana. 4289 krvodajalcev pa je številka, na katero bi bili marsikje ponosni. Dobra polovica darovalcev krvi je bilo znova rudarjev. Kar okrog 650 pa se jih je lani odloči-
lo prvič za to humano delo.
V	tečajih prve pomoči in dopolnilnih usposabljanjih se je v letu 1985 učilo kako pomagati ponesrečencu 743 tečajnikov, v 10 urnih tečajih za voznike motornih vozil pa prav toliko.
Mladi člani Rdečega križa na osnovnih šolah velenjske občine po svoji prizadevnosti in vestnem uresničevanju naloženih jim nalog težko najdejo sebi enakega. Pridno so zbirali papir, oblačila, pomagali starejšim občanom, pripravljali zanje razna srečanja in še bi lahko naštevali, kaj vse so delali v preteklem letu.
V	ospredju članov komisije za socialna vprašanja je bila skrb za starejše in invalidne osebe, zbiranje oblačil, obutve in posteljnine, ladni je ta zbiralna akcija zelo dobro uspela, veliko mero solidarnosti pa so krajani Šaleške doline pokazali v akciji zbiranja
pomoči za lačne v Afriki, prizadete od potresa v Mehiki in Ko-paoniku.
Zdravstvena vzgoja in izobraževanje je področje, kjer niso uspeli narediti toliko kot so načrtovali.
Končno je članom predsedstva občinskega odbora Rdečega križa Velenje konec oziroma v začetku tega leta uspelo ustanoviti krajevne organizacije RK v krajevnih skupnostih Edvarda Kardelja, Starem Velenju in Lo-kovici.
Delovni program občinskega odbora Rdečega križa Velenje za to leto je zapisan le na štirih straneh. To pa ne pomeni, da bodo aktivisti na terenu delali manj kot pretekla leta. Nasprotno. Ta je še obsežnejši, v njem pa zapisane takšne naloge, ki ne bodo dopuščale nevestnega dela. Skrb za zdravo in čisto okolje, higiena, izvajanje sosedske pomoči, usposabljanje občanov na najrazličnejših tečajih in seminarjih za izvajanje domače nege, prve pomoči, dobro so utečene zbiralne
akcije, konec maja bo potekala zbiralna akcija oblačil, obutve in posteljnine, prav tako bodo člani teh človekoljubnih organizacij razvijali in krepili oblike individualne in kolektivne solidarnosti, organizirali krvodajalske akcije, pridobivali nove darovalce. Korak naprej načrtujejo na področju zdravstvene vzgoje in izobraževanja. Povsem nova naloga je ustanavljanje postaj Rdečega križa v krajevnih skupnosti Šaleške doline, usposabljanje članov službe poizvedovanja, del pozornosti pa bodo seveda namenili ustanvljanju krajevnih organizacij v samem mestu Titovem Velenju. »Dejavnost teh organizacij ni namenjena samemu sebi kot to mislijo tisti, ki sofinancirajo program občinskega odbora Rdečega križa Velenje. Zato bo ena od nalog v prihodnje zagotoviti tej dejavnosti več denarja,« poudarjajo člani predsedstva občinskega odbora.
Nalog torej več kot dovolj. V odborih krajevnih organizacij in tudi samem predsedstvu občinskega odbora Rdečega križa Velenje so ljudje, ki so pripravljeni delati na tem področju. Vneme jim ne manjka. To pa je gotovo največji porok, da bodo rezultati na tem področju tudi v prihodnje tako dobri, če ne še boljši.
Marjana Koren: »Ogromno dela nas še čaka. Prvo fazo sanacije smo pripeljali do konca, a tudi druga, tehnološka posodobitev ne bo nič lažja.«
Kot vsako leto je republiški svet Zveze sindikatov tudi letos podelil najvišja sindikalna priznanja Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije za večletno izjemno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva in za večletno napredno in uspešno družbenopolitično delo. Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije so letos prejele štiri osnovne organizacije zveze sindikatov, ena sindikalna konferenca in trideset sindikalnih aktivistov. Med njimi Marjana Koren, koordinatorka za delo z družbenopolitičnimi organizacijami in delegacijami v sozdu Gorenje, delovni skupnosti Splošni posli.
Ko smo se pred prvomajskimi prazniki srečali z njo, da ji čestitamo za to visoko priznanje in se z njo pogovorimo o njenem delu sindikalne aktivistke, je bila še vsa pod vtisom prejšnjega dne, ko je v Ljubljani prejela priznanje. Tudi solz ni skrivala.
»To je veliko priznanje za moje dosedanje delo in velika moralna obveza za delo v bodoče. Mogoče še večja tudi zato, ker sem bila pred kratkim izvoljena v predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov in v izvršni odbor republiškega odbora sindikata kovinsko predelovalne industrije Slovenije, pa še v nekatere druge organe. Čaka me veliko dela in včasih se kar malo bojim, ali bom uspela opravičiti zaupanje, ki mi je bilo dano tako z izvolitvijo v te organe kot s prejetjem tega znaka,« je dejala Marjana Koren.
V sindikatu dela že skoraj celo desetletje. Kot predsednica mladine v tozdu Galvana se je začela vključevati v osnovno organizacijo zveze sindikatov.
Pozneje je postala članica občinskega sindikalnega sveta in članica predsedstva, pred slabimi štirimi leti pa je sprejela še eno obvezo, funkcijo predsednice koordinacijskega odbora sindikata sozda Gorenje.
»To delo je bilo eno najtežjih, ki sem jih morala opraviti,« je dejala odkrito. V Gorenju je zaposlena že petnajst let, okusila je dobre in slabe čase tega velenjskega velikana, a kot pravi, vedno z upanjem, da bo boljše.
Zelo je navezana na Gorenje
in na Titovo Velenje. »Brez tega ne bi mogla. Ne vem zakaj. Rada imam te ljudi, rada imam sodelavce, spoštujem jih in enako čutim tudi za občino Velenje. Vživela sem se v to okolje, v te probleme, med te ljudi in skoraj si ne morem zamisliti, da bi bila kje drugje.«
Velikokrat je bilo v času velikih težav Gorenja slišati pohvale o njegovem delavcu. O sindikatu. Tudi Marjana Koren se je razgovorila o tem. »Naredili smo veliko. Prvo fazo sanacije smo pripeljali do konca, ampak tudi druga faza, to je tehnološka posodobitev ne bo nič kaj lažja. Ogromno dela. boljšega dela, nas še čaka, ogromno znanja in truda bomo morali vložiti. Čaka nas še nekaj let odrekanja. Prepričana pa sem, da bomo tako kot smo do-sedaj, s skupnimi močmi, premagali vse težave. Še naprej Jjo med nami znotraj Gorenja moralo biti toliko razumevanja in takšni kolegialni odnosi, kot so bili dosedaj. To pa je pogoj za vsak uspeh.« Marjana Koren je povedala tudi tole? »Z mojim aktivističnim delom ne mislim prenehati. Sedaj imam velike možnosti, da še več naredim za Gorenje in za celo Velenje s tem, ko sem sprejela te dolžnosti.« Verjamemo ji. Saj jo poznamo kot neizprosno, kadar gre za uveljavitev delavca kot samoupravljalca, kadar gre za poštene medsebojne odnose, za dosledno uresničevanje nalog in vloge sindikata.
Marjana Koren nam je povedala tudi, da bo prvomajske praznike preživela doma. Delovno. Čakajo jo gore materiala, čakajo jo njene študijske obveznosti, čakajo jo izpiti na višji pravni šoli. Zagrizena kot je, verjamemo, da ji bo vse uspelo. Tako kot ji je z delom in upornostjo že marsikaj. »V Gorenju sem začela kot posluževalec avtomata v tozdu Galvana,« je povedala, ko smo jo vprašali kakšno je bilo njeno prvo delo. Danes pa je Marjana vodja oddelka za delo z družbenopolitičnimi organizacijami in delegacijami za velenjski del Gorenja. In doma hrani Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Veliko priznanje in veliko obvezo, kot sama pravi.
Marjana, še naprej tako!
mkp, sv
Zlasti lepe rezultate beležimo na področju krvodajalstva, saj se po številu darovalcev krvi uvršča naša občina v sam vrh
8 maja 1986 ★ Titovo Velenje	VAŠI KRAJI IN LJUDJE
it stran 5
Krajevna skupnost Stara vas
S svečano sejo samoupravnih organov in vodstev družbeno političnih organizacij so v Stari vasi obeležili praznik krajevne skupnosti — 30. april.
Na svečani seji, ki je bila na večer pred praznikom, so pregledali opravljeno delo med dvema krajevnima praznikoma, posebej pa so se zaustavili ob aktivnostih, ki se jih lotevajo letos (srednjeročni načrt 1986-1990, planske usmeritve 1986—2000, varovanje okolja, ureditev prometa, rekonstrukcija Koroške ceste itd.). Ocenili so tudi volitve v skupščino krajevne skupnosti in njene or-
Krajevni praznik, priznanja
gane ter v delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine ter za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Ugotavljajo, da novosti, za katere so se odločili v pripravah na volitve, že vplivajo na učinkovitejše samoupravno delo in življenje v tej krajevni skupnosti.
V okviru praznovanja krajevnega praznika so podelili tudi letošnja bronasta priznanja O F. Prejeli so jih: Ivan Širše, Lojze Napotnik, Franc Mokotar, Jože Meh, Jože Lekše, Iztok Ravljen in tozd Toplotna oskrba Vekos. Priznanja za prizadevno delo ob volitvah pa so dobili: Jelka Imperi, Radiša Dordevič, Jože Lekše, Tone Časi in Matija Ocepek.
(rp)
Na čast krajevnemu prazniku, obletnici ustanovitve OF in praznika dela so v Stari vasi postavili že tradicionalni mlaj. 26. aprila zvečer pa so pripravili tudi že tradicionalno kresovanje. (vos)
Era — poslovni enoti Lastna proizvodnja in Kooperacija
Prednost proizvodnji hmelja in prireji mesa
Nič kaj optimistični niso pogledi kmetovalcev ta jutra v nebo. Slabo vreme jim jo je letos že pošteno zagodlo. Upamo, da pregovor, kakršna setev — takšna žetev, tokrat ne bo povsem držal.
V Erini poslovni enoti Lastna proizvodnja v Šmartnem ob Paki bodo v tem letu namenjali vsa prizadevanja za čimboljšo proizvodnjo na področju živinoreje in hmeljarstva. Dobra dva hektarja sadovnjakov nimajo več. Jablane je zamenjala silažna koruza.
Zmogljivosti njihovega hleva, v katerem imajo trenutno 80 pitancev, težkih od 300 do 450 kilogramov, so namreč precej večje. Stalež živine nameravajo povečati na 96 glav. Precej optimizma pa dajejo tudi številke'v smernicah za to leto — prireja 40 do 42 ton mesa.
Na poljih Erine poslovne enote Lastna proizvodnja raste predvsem hmelj. Na 11 hektarjih naj bi letos pridelali za 20 odstotkov več zelenega zlata kot lani — pri-
Tok Kmetijstvo — delovna enota Turn
Letos za 50 ton večji pridelek
V delovni enoti Erine temeljne organizacije kooperantov Kmetijstvo Šoštanj na Turnu so zaradi letošnje dolge zime že v zamudi z zimskim rezanjem sadnega drevja, zato so delo v zadnjih dneh pospešili in so v nasadih praktično cele dneve. Upajo, da-bodo to delo, ki poteka že od pozne jeseni, kljub zamudi pravočasno opravili in da ne bo večje škode v sadovnjakih. Zadnje sneženje pa je onemogočilo, da bi na Turnu pravočasno opravili ostala pomladanska dela, kot je gnojenje v sadovnjaku in na travnikih in priprava zemlje za sila-žno koruzo, na približno 12 hektarjih. Pridelek sadja je močno odvisen tudi od pravočasnega
škropljenja. Precej jablan na Turnu in ob Rdeči dvorani so poškodovali zajci, ki jih je visok sneg prisilil, da so se lotili jablan v teh nasadih. Vsa poškodovana drevesa bodo morali »pozdraviti«. V novem sadovnjaku, v katerem naj bi že letos pridelek dosegel 50 ton, bodo rezali veje za vzgojo krošnje. Skratka, del jim ne manjka, bojijo se le, da se bo katero od njih zavleklo, če jim bo ponagajalo vreme.
Omeniti velja še, da so na Turnu porušili nekdanjo in dotrajano sušilnico. Na tem prostoru bodo postavili nov večnamenski objekt z garažami.
(b. m.)
s* • I OD 12. DO 17. MAJA 1086
' TEDEN IZDELKOV »EMO« CEUE — nakup posode cenejii od 5 do 10%
Veleblagovnice v Ljubljani, Škofji Loki, Cerknem, Kočevju, Žalcu, Levcu, Titovem Velenju, Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem
r
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
nama
LJUBLJANA
bližno 16 ton, predvsem sorte aurora. Kot pravijo, jim jo je lani precej zagodla suša, sedaj pa upajo, da jim ne bo pokvarila prizadevanj obilica padavin. Hmelj je skoraj ves obrezan in pognojen. Predolga zima in slabo aprilsko vreme sta dela v hmeljišču zavlekla, zato bodo morali zaposleni v Lastni proizvodnji izkoristiti vsako lepo uro, da bodo postorili vse ob pravem času. Pri napeljavi vrvice in prvem čiščenju bodo poleg domačih delavcev najeli še sezonsko delovno silo.
Kmetje s področja krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje, združeni v Erini poslovni enoti Kooperacija, bodo poskušali pridelati kar največ hmelja, mleka in mesa. V kooperantski proizvodnji je tudi okrog 20 hektarjev pšenice, ki je po prvih ocenah dokaj dobro prezimila.
Po pričakovanjih bodo letošnjo mlečno proizvodnjo povečali za približno šest odstotkov, kmetje naj bi torej oddali 650 tisoč litrov mleka. Za enak odstotek načrtujejo povečanje prireje mesa. Ker bo po zagotovilih preskrba s koruzo in krmili zadovoljiva, v poslovni enoti Kooperacija pričakujejo, da bodo njihovi kmetje oddali precej težje pitance kot preteklo leto. Bojijo se le neusklajenih cen repromateriala, krmil in umetnih gnojil, s ceno me-
Deklica in želva
Boste rekli, da je to nova broška? Pa ni. Pred trgovino Standard v Titovem Velenju smo srečali Simono Šešl iz Šaleške 2 b, ko se je pogovarjala s svojimi vrst nicami. »Nak« — tako je želvi ime, pa se jo je s svojimi nogami trdno oprijemala in nenehno opa zovala okoli sebe.
»Nak« je kopenska želva. Simoni so jo starši kupili na morju. Rada je v vodi in čista, umazanije ne mara. »Zelo je navezani na nas. Ko se vrnem iz šole in spravim k učenju, je vedno ob meni, vse »prošnofiri«. Zelo je radovedna,« je povedala Simona, ki obiskuje sedmi razred osnovne šole Gustava Šiliba v Titovem Velenju.
L. O.
sa. Občinski sklad za kmetijstvo prispeva velik delež k regresiranju umetnih gnojil in krmil ter tako omogoča kljub temu dokaj normalno prirejo mesa.
Na sedmih hektarjih predvsem starega nasada goldinga naj bi šmarški kooperanti pridelali za 10 odstotkov več hmelja kot lani. Ob kolikor toliko normalni letini bodo to lahko dosegli. Lani so svoja hmeljišča tudi povečali za dober hektar. Poleg večjega pridelka bodo tako bolje izkoristili še zmogljivosti obiralnega stroja in sušilnice.
Pomanjkanje svinjskega mesa v naši občini ni »nič novega«. Zato si v Erini temeljni organizaciji Kooperantov v Šoštanju prizadevajo, da bi se za ustanovitev svinjske farme odločil tudi kdo od njenih kooperantov.
T. P.
Ivan Pirnat 90 letnik
Ivan Pirnat s Koroške ceste 11 v Titovem Velenju je 27. marca ob prisotnosti svojih najbližjih, sorodnikov, sosedov in znancev, proslavil svoj visok osebni praznik, 90-letnico rojstva.
Rodil se je v Skalah, kjer je tudi preživljal fantovska leta. Želja, da bi se izučil kakšnega poklica, se mu je uresničila leta 1911, ko je dobil vajeniško mesto pri kolarskem mojstru Florjan-cu v Šoštanju. Prišla je prva svetovna vojna in Ivan je bil vpoklican kot regrat v Celovec. Vojna ga je vodila v Galicijo, boril se je na Krasu, Doberdobu, vse do reke Pi j ave.
Po vojni se je Ivan za kratek čas zaposlil v velenjskem rudniku, nato pa odšel za delom v belo Ljubljano, h kolarskemu zasebniku Kerčiču. Po vrnitvi si je našel svoj življenjski prostor v Stari vasi, kjer je pričel delati kot samostojni obrtnik kolarske stroke. Našel si je življenjsko spremljevalko in si postavil svoj dom, v katerem še danes prebiva.
V družini Pirnat so se rodili trije sinovi: Janko, Anton in Milan. Vsi so si že ustvarili svoje družine. Očetu Ivanu je med njegovim dolgoletnim delom začel pešati vid, zato je moral leta 1957 prenehati s kolar-skim delom. Tudi noge so mu opešale in le s težavo ga še nosijo. Živi sam, žena mu je pred leti umrla. Vendar ni osamljen, saj sta mu
sinova, ki prebivata le streljaj stran, vedno v pomoč.
Zelo dobro se spominja vseh dogodkov vse tja do dni, ko je bil še fantič, in o
Ivan Pirnat, najstarejši krajan Stare vasi se vedno rad pošali.
tem prav rad pripoveduje. Kljub svojim častitljivim devetdesetim letom pa se z veseljem pošali, če je le priložnost za to. Ko smo ga mi obiskali, tudi. Želeli smo ga fotografirati, pa nas je v šali nagovoril: »Pa se ne bojite, da bo počil aparat?« Ne, smo odgovorili in sprožilec na aparatu je že naredil svoje.
Koliko imajo povedati starejši ljudje in kako radi jim prisluhnemo. Trenutki, ki smo jih preživeli z njim, so bili lepi, poslovili pa smo se s stiskom roke in željo: še na mnoga leta, Ivan Pirnat!
B. Mugerle
ZA TISTE, KI HOČEJO DELATI NA PODROČJU GOSTINSTVA
Približuje se letna turistična sezona in z njo tudi večji obisk Zgornjesavinjske doline. Vse obiskovalce želimo sprejeti bolj gostoljubno in bolje pripravljeni kot doslej, zato potrebujemo večje število novih delavcev, ki bi z veseljem delali v gostinstvu.
Če imate ustrezno strokovno izobrazbo gostinske smeri, potem vas vabimo, da zavrtite telefonsko številko 831-111 ali 831-911 in dobili boste podrobnejše informacije. Že vnaprej pa lahko povemo, da nudimo stimulativne osebne dohodke ter možnost bivanja v samskih sobah.
Pričakujemo vas v
SOZD MERX
G P TURIST Nazarje in RTC GOLTE
6. stran ★ naS CSS
HHHH^^hmhhhhhhhhhhbhhhh * * » %
NAŠI KRAJI IN UUDJE
titovo velenje *
8. maja 1986
Krajevna skupnost Šalek
Začetek jer vsak začetek pa je težak
V drugi polovici aprila smo se v novo ustanovljeni krajevni skupnosti Šalek v Titovem Velenju sestali s Francom Roganom, predsednikom sveta krajevne skupnosti Šalek, Viktorjem Brglezom, predsednikom krajevne konference SZDL in Antonom Bergerjem, sekretarjem osnovne organizacije zveze komunistov. Namen našega srečanja z njimi je bil preprost. Potem, ko smo v občini Velenje dobili novo, 27. krajevno skupnost, smo želeli predstaviti delo in življenje v njej. Zato smo se s sogovorniki pogovarjali o vseh začetnih težavah, o množici dela, ki so ga nekaj že, nekaj pa ga še bodo opravili, o njihovih željah in potrebah.
V Šaleku so skupaj s skupščinskimi volitvami izvedli referendum, na katerem so se odločili o ustanovitvi nove krajevne skupnosti Šalek. »V njej danes živi približno 1000 krajanov. Vendar pa je predvidena še njena širitev in računamo, da bo čez približno pet let krajevna skupnost štela že blizu štiri tisoč prebivalcev,« je v uvod povedal predsednik sveta krajevne skupnosti. Predsednik krajevne konference pa je povedal še, kako je z referendumskim programom in kako s sredstvi: »Že v odboru za ustanovitev nove krajevne skupnosti in potem tudi v obeh predsedstvih krajevnih konferenc so potekale pestre razprave prav o tem. Vsi smo prihajali s takšnimi in drugačnimi idejami, vsak bi razumljivo, želel obdržati več, vendar je na koncu le prevladala neka pametna rešitev. Sredstva iz krajevnega samoprispevka se od dne, ko je bila krajevna skupnost ustanovljena, zbirajo na posebnem žiro računu za našo krajevno skupnost. Tudi sam referendumski program prejšnje krajevne skupnosti Šalek—Gorica smo prenesli oziroma primerno razdelili. V našem programu je predvsem urejanje cestnih povezav do zgornjega Ša-leka, dokončna ureditev peš poti nad tunelom, hkrati, s pritokom sredstev pa bomo poskušali ta program, kolikor se bo pač dalo, iz leta v leto tudi širiti.«
Prav tako kot v vsaki že ustanovljeni krajevni skupnosti, so morali tudi v Šaleku izvesti vse
potrebne postopke za volitev delegatov in delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, za zbor krajevnih skupnosti, določiti nosilce za opravljanje odgovornih nalog v sami krajevni skupnosti Šalek. Glede na to, da je v tej krajevni skupnosti veliko ljudi, ki so se vanjo preselili po gradnji soseske Šalek III, smo naše sogovornike vprašali tudi, ali so imeli kaj težav. Vsi po vrsti so zagotavljali, da teh res ni bilo. Delali so tako, da so skušali samoupravne organe in delegacije sestaviti iz ljudi, ki v Šaleku živijo že dolgo in iz tistih, ki so se v novo krajevno skupnost šele preselili.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA
Našega sestanka se je udeležil tudi sekretar osnovne organizacije ZK Šalek Anton Berger. Takole nam je dejal o njenem delu: »Naša osnovna organizacija šteje zaenkrat osem članov. Glede na to, da je bila v krajevni skupnosti ustanovljena najprej, je bila njena naloga, da se člani vključijo v vse aktivnosti, tako glede volitev, referenduma in kasneje v ustanavljanje družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov krajevne skupnosti. Osnovna organizacija je bila pobudnik ustanovitve zveze socialistične mladine v krajevni skupnosti. Mladinci so imeli že prvi sestanek in na njem sprejeli program dela. Glede širitve naše
-j ■ .
i ««
Krajevna skupnost Šalek se bo še naprej širila
(fotografije B. M, vos)
osnovne organizacije pa moram povedati, da na komiteju že potekajo priprave, da bi pridobili štiri nove člane. Pohvalimo se lahko, da v tem času tudi sami nismo mirovali, kajti pridobili smo že kandidata, ki je pripravljen stopiti v zvezo komunistov. Skratka, delamo.«
Nekatere družbenopolitične organizacije in društva pa delujejo še v okviru prejšnje krajevne skupnosti Šalek—Gorica. Nekaj jih bo v takšnem okviru tudi ostalo. Recimo borčevska organizacija, pa krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin. Med družbenimi organizacijami pa je Rdeči križ gotovo ena najbolj delavnih organizacij. Po sedanji shemi pokriva Šalek, Gorico in Bevče.
Viktor Brglez
ZAČETEK JE, VSAK ZAČETEK PA JE TEŽAK
»Začetek je, vsak začetek pa je težak,« so si bili enotni naši sogovorniki. Dela je veliko, a s skupnimi močmi bo šlo. Na sestanku sveta krajevne skupnosti so si že zadali svoj program dela. »Na prvem mestu je ureditev prostorov krajevne skupnosti. Tega še nimamo. Enkrat smo v gasilskem domu, enkrat v prostorih hišnega sveta. Druga naša naloga je, da pomagamo krajanom pri priključitvi na telefonsko omrežje, po-
Anton Berger
trebno bo tudi kakšno čiščenje okolice.
Na enem od sestankov smo obravnavali tudi osnutek srednjeročnega načrta občine Velenje. Bili smo oeorčeni. ko smo videli, da urbanistični načrt predvideva rušenje petih hiš v Šaleku za potrebe gradnje dveh igrišč. S tem se ne moremo strinjati. Zato smo svoje pripombe podali tudi na Izvršni svet skupščine občine Velenje, na občinski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja in na Zavod za urbanizem.
Franc Rogan
Upamo, da bodo naše pripombe upoštevali. Prepričani smo namreč, da nam ekonomske razmere ne dopuščajo, da bi zato, da zgradimo dvoje šolskih igrišč, podrli pet hiš,« je dejal Franc Rogan, Viktor Brglez pa ga je dopolnil: »Vendar pa krajani Šaleka nismo, da ne bo kdo tega mislil, proti gradnji šole. Daleč od tega. Vendar pa je bila ta šola prvotno planirana za 550 učencev, sedaj pa je za 700 učencev. In ta sprememba je povzročila potrebo po rušenju hiš. Če bi gradnja ostala v okviru prvotnega načrta, bi te hiše lahko ostale.«
OŽIVITEV KULTURNEGA IN ZABAVNEGA ŽIVLJENJA
Marsikaj so nam še povedali naši sogovorniki. Med drugim tudi to, da si vsi krajani želijo več kulturnega in zabavnega življenja v sami krajevni skupnosti. »Ko smo se na različnih sestankih, tako formalnih, kot ne-formalih pogovarjali, so krajani pogosto izražali željo po tem. Ena od idej, ki se je tako porodila je, da bi v prostoru od odcepa ceste, ki je zaprta, pa mimo gostilne Kavčič in naprej, napravili nekak promenadni prostor, kjer bi se našel tudi kak droben obrtnik, kjer bi se pojavil kakšen nastopajoči in s svojim programom zabaval mimoidoče, kjer bi lahko pripravili morda tudi bolšji trg ali kaj podobnega. Idej je precej,« je ob koncu našega pogovora povedal Viktor Brglez, Franc Rogan in Anton Berger pa sta mu prikimala.
M. Krstič-Planinc
KS Šmartno ob Paki in Gorenje
Danes praznujejo
8. maj — za krajane krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje to ni navaden dan. Tega dne se namreč spominjajo 90 krajanov, ki so jih Nemci v noči iz 8. na 9. maj leta 1942 aretirali in odpeljali v celjske zapore. Od teh se je po končani vojni vrnilo zelo malo, po nekaterih podatkih le trije. Največ med njimi je bilo ustreljenih kot talcev. 145 človeških življenj pa je davek, ki so ga morali »plačati« krajani obeh krajevnih skupnosti za svobodo in napredek. Letos so praznovanje krajevnega praznika združili s prireditvami ob dnevu osvobodilne fronte in mednarodnem prazniku dela — 1. maju.
Lani so se prebivalci Šmartnega ob Paki, Gorenja ter okoliških vrhov zbrali v Šmartnem ob Paki, letos je bila osrednja prireditev v Paški vasi. Tako so se pionirji, katerim so se pridružili tudi starejši krajani obeh krajevnih skupnosti, zbrali v Paški vasi pri
Jožefovi kovačnici, kjer je Vladimir Puncer, najmlajši član partizanske Puncerjeve družine iz tega kraja odkril spominsko ploščo. Na njej so zapisane besede: Na tem mestu je stala Jožefova kovačnica, v kateri so se leta 1941 in 1942 zbirali in kalili prvi aktivisti in borci za svobodo ter vsi zanjo darovali svoja življenja.« Med prvimi partizani, ki so se zbrali v njej, sta bila tudi Jože in Vlado Letonje, po katerih se danes imenuje osnovna šola v Šmartnem ob Paki.
Slavnostni govornik, predsednik šmarške borčevske organizacije Anton Dvornik, je med drugim dejal, da mora ta majhna plošča vse nas spominjati na junake, ki so se uprli sovražniku takrat, ko je bil ta najmočnejši. »Zapomnite si to vi mlajši. Kadar boste hodili tod mimo vedite, da se je na tem kraju kovala naša svoboda, v kateri živimo in poklonite se spominu junakov.
ki so darovali svoja življenja za vse, kar danes imamo.«
Kulturni program so ob tej priložnosti pripravili učenci šmarške osnovne šole ter pevci.
Na tej prireditvi so podelili tudi priznanja osvobodilne fronte. Prejeli so jih Franc Sevčnikar, Ludvik Golčman, Ana Pirečnik, Dani Kopušar, Franc Štefančič ter Franc Podgoršek.
Ob praznovanju letošnjega krajevnega praznika se je že zvrstilo več športnih prireditev, člani osnovne organizacije ZSMS iz Šmartnega ob Paki so pripravili pred dnevi očiščevalno akcijo, v praznovanje pa se bodo vključili tudi lovci. Ti bodo namreč to nedeljo, 11. maja, ob 9. uri pri lovskem domu v Skornem pripravili že tradicionalno tekmovanje za prehodni pokal krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje.
KS Skorno-Florjan
Priprave v polnem zamahu
Zgledi vlečejo, slabi in dobri. Tokrat imamo v mislih dobre. Tako kot so se pred leti odločili krajani Kosnovega, nato Starega Velenja, so za izgradnjo toplovodnega omrežja v tem mandatnem obdobju na referendumu glasovali tudi krajani krajevne skupnosti Skorno-Florjan.
Akcijo za izgradnjo toplovoda, vsaj tako pravijo, so začeli že ob pripravi programa četrtega samoprispevka. Po sprejetju programa so krajani Pohrastnika, ki naj bi se greli z vročevodom, ustanovili 16-članski gradbeni odbor, imenovali člane svetovalnega organa, operativnih odborov po sektorjih. Po predračunu jih bo izgradnja samo sekundarnega voda veljala, po cenah iz preteklega leta, 10 milijonov dinarjev. Največ denarja bodo zbrali s samoprispevkom, precej pa bodo morali še krampati in lopatati, da bo ta dokaj zahtevna na-
loga uresničena. Izračunali so, da bo moralo vsako gospodinjstvo opraviti najmanj 300 udarniških norma ur. »Želje so naše, potrebe prav tako. Brez prostovoljnega dela ni sloge pa se takih stvari v današnjih časih ne da izpeljati,« poudarjajo krajani Pohrastnika.
Na toplovod naj bi se priključilo v prvi fazi okrog 100 gospodinjstev. In kako daleč je akcija danes? V pripravi je lokacijsko tehnična dokumentacija, za izgradnjo vro-čevoda pa so porabili že ves denar, ki se je v tem času pritekel v njihovo »blagajno s
samoprispevkom«. 1. september letos pa naj bi bil dan, ko bodo začeli prva fizična dela za izgradnjo sekundarnega toplovodnega omrežja.
Na skupnem sestanku so se sešli tudi s tistimi, ki se bodo priključili na primarni vod. Sklenili so nek tih dogovor s šoštanjsko tovarno usnja, Rudnikom lignita Velenje ter še z nekaterimi drugimi organizacijami združenega dela, ti naj bi plačali stroške izgradnje to leto, odprta pa je ostala priključitev Topolšice na ta vod. Če drugega ne, bi radi letos pripravili vsaj idejne projekte. »Naša želja je, da bi začeli gradnjo primarnega voda toplovodnega omrežja že prihodnje leto«.
T. P.
Rečica ob Savinji
Kmalu dovolj pitne vode
nega dela. Z gradnjo bodo zagotovili zmogljivost 240 kubičnih metrov vode, od tega jih bo 140 za potrebe prebivalcev, ostalo pa bo požarna voda.
Jeseni so pričeli prva gradbena dela, vendar jim je vreme prekrižalo načrte. Pred nedavnim so dela nadaljevali, a se je umešal sneg in morali so znova prekiniti.
Vsekakor želijo, da bi zbiralnik zgradili čimprej in ga priključili na vodovodno omrežje.
Vrednost sredstev se jim seveda ni zmanjšala, saj so jeseni po prekinitvi gradnje takoj kupili ves potreben material in tako precej »privarčevali«.
Prebivalcem krajevne skupnosti Rečica ob Savinji ob vsej njihovi prizadevnosti na vseh področjih ne manjka dosežkov. Seveda pa se vedno znova porajajo novi problemi in naloge z njimi, ki jih skušajo z vsemi svojimi močmi in voljo sproti razreševati.
Trenutno je ena njihovih največjih nalog izgradnja novega vodnega zbiralnika. Zaradi velikega povečanja števila prebivalcev in drugih porabnikov vode, so se v zadnjih letih, zlasti v sušnih obdobjih, srečevali z velikim pomanjkanjem zdrave pitne vode. Sedanji zbiralnik je bil zgrajen pred 20 leti in danes seveda še zdaleč ne zadošča več vsem potrebam. Upoštevati je namreč treba velik porast števila prebivalcev, preurejanje kmetij, vse več novogradenj in podobno.
Študijo za ureditev tega pro-
blema so naročili že leta 1980, vendar je več ali manj upoštevala le takratne potrebe. Zato so jo dopolnili in v sedanje načrte zapisali, da bo novi zbiralnik zadoščal potrebam do leta 2010. Lani so najprej zbrali kup potrebne dokumentacije, zaradi terena samega so naročili geološke raziskave in zagotovili sredstva. Vir potrebnega denarja, 12 milijonov dinarjev, je seveda samoprispevek, skupaj z ostalimi sredstvi, ki jih dobiva krajevna skupnost za svoje potrebe, pozabiti pa ne smemo obilice prostovolj-

■HM
8. maja 1986
* titovo velenje *
KULTURA
nas cas * stran 7
DVIGNJENI ZASTOR (7)
Tretji živ-žav mladih folkloristov
Čas dogajanja: torek, 22. april, 1986, ob 18. uri.
Kraj dogajanja: Dom kulture v Titovem Velenju.
Kaj se je dogajalo: tretje srečanje otroških folklornih skupin občine Velenje.
Kdo je sodeloval: učenci osnovnih šol.
Osnovne šole: Miha Pintar-To-ledo, OŠ Šentilj, OŠ Veljko Vla-hovič, OŠ Gustav Šilih, OŠ Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki.
Gost večera: folklorna skupina »Oljka« iz Šmartnega ob Paki. Tako bi lahko čisto na kratko strnili dogajanja ob tretjem srečanju otroških folklornih skupin, ki postaja že tradicionalno, saj so mentorji karseda resno popri-mili za delo. To se je poznalo tako v srečanju oziroma nastopu kot tudi v številu obiskovalcev. Čeprav je treba reči (in zapisati), da še vedno hodijo na to prireditev »samo« otroci oziroma starši. Kdo drug bi bil verjetno že svetla izjema.
Pa vendar je tako lepo pogledati ta brezskrbni otroški živ-žav, ki je bil za odrom seveda večji kot na njem. Kajti oder je le oder in tega se mladi še kako zavedajo, četudi se gredo rajalne igre, ki se jih vsak dan igrajo na dvorišču. Pa saj se odrasli verjetno še spominjate igric, recimo: bela lilija, slepe miši, rihterja, mi gremo v Rakitnico, pa rdeče češnje ... Prav gotovo bi jih še lahko zaigrali, toda najmlajši znajo to bolje, vsi. Med njamlajšimi je nekoliko izstopala skupina OŠ
Veljka Vlahoviča, ki so prikazali Zelenega Jurija. Ta skupina nas bo zastopala na republiškem srečanju.
Zdaj se boste gotovo vprašali, kje pa je v vsem tem, kar je bilo do sedaj zapisanega, folklora? Tisti tipični plesi, ki jih imamo za folkloro?
Tudi tega je bilo dovolj! Videli
smo Gorenjske in Belokranjske plese, pa plese iz okolice Šmartnega. Te plese so predstavili nekoliko starejši učenci, ki so že bili oblečeni v prave narodne noše.
Posebnost med temi skupinami je Pionirska skupina »Kole-da«. Posebnost zato, ker v njej sodelujejo mladi iz vseh osnovnih šol, tudi tistih, kjer nimajo folklornih krožkov. In še zaradi nečesa je to posebnost, namreč upajo, da ie to podmladek Šaleški folklorni skupini.
Popestritev večera je bila folklorna skupna »Oljka« iz Šmartnega ob Paki ki je zaplesala plese iz okolice Šmartnega.
Tako se je končal tretji, uradni
del srečanja. Neuradni pa se je nadaljeval za okroglo mizo, bi lahko rekli, kjer so mentorji in komisija, ki je bila v dvorani, ocenili svoje delo. Udeležil sem se tega pogovora in moram zapisati, da so bili zelo kritični, tudi do samega sebe. Zavedajo se, da bodo le tako dosegali boljše rezultate. Take, da jim jih ne bo sram pokazati širšemu občinstvu. In to občinstvu v pravem pomenu besede: delavcu, kmetu, gospodinji, inženirju, dijaku, profesorju ... Da bomo to lahko predstavili tudi drugim. Saj poznate tisto geslo: Slovenija. Moja dežela. Mislim, da nas folklore res ni treba biti sram.
VILI GRABNER
Mladi folkloristi osnovne šole Veljka Vlahoviča so obudili stari običaj prihoda pomladi, (vos)
Fotoklub Zrno Velenje
Znova najuspešnejši
Na 19. republiški razstavi mladinske fotografije, ki je biia v Novem mestu, so člani velenjskega fotokluba Zrno dokazali, da imamo v Titovemi Velenju najboljše avtorje mladimske fotografije.
Dobro deloi z mladimi v preteklem obdobju daje izjemne rezultate, ki jih niti člani fotokluba Zrno niso sami tako hitro pričakovali. Fotoklub deluje šele sedem let, njegovi člani pa sodijo v sam vrh slovenske fotografije, tako pionirske, mladinske in tudi članske.
V skupini do 20 let bo kar polovica razstavljenih fotografij delo članov Zrna. Ob tem pa ne smemo prezreti tega, da so se na razpis za republiško razstavo
množično odzvali skoraj vsi slovenski fotoklubi in posamezniki. Strokovna žirija je menila, da množičnost dokazuje vzpon kakovostne mladinske fotografije, da gre za resnično dobra dela, na katera smo lahko ponosni in za avtorje, od katerih lahko še veliko pričakujemo.
Razstavljene fotografije govore o velikem številu različnih pristopov, od čisto likovno slikarskih, konceptualizma, grafičnih obdelav do romantične liričnosti ali pa grobe dokumentarnost..
V Novem mestu je razstavljalo kar 18 članov fotokluba Zrno. Diplome pa so prejeli : Peter Šile, Boštjan Abina, Aljoša Videtič in Robi Skornšek.
Peter Šile: Hiša v mraku I
Lovska družina Oljka
Varstvo narave — stalna naloga
Okolju, naravi in težavam, ki so v tem prostoru vedno večje, namenjajo del pozornosti tudi člani lovskih družin.
Na nedavni redni letni konferenci so člani lovske družine Oljka iz Šmartnega ob Paki ugotavljali, da je bilo na njihovem področju že dovolj nekontroliranih posegov v naravo, v zadnjem času pa je zelo zaskrbljujoče odmiranje gozdov. Fazana v svojem 2490 hektarjev velikem loviču »ohranjajo« umetno, vidre ob vodah ni, divje race bodo ob zadnji regulaciji reke Pake lahko ogledovali le v preletih. Le stalež srnjadi je zaenkrat takšen kot mora biti. Mimogrede, čeprav so pri lovu še dokaj uspešni, Diana — boginja lova — doslej še nikomur iz vrst šmarških lovcev ni bila naklonjena, saj se nihče ne more ponašati s trofejo jelena, ulovljenega v njihovem loviš-ču.Ohranitev lepe narave in vse kar sodi vanjo, so menili šmarški lovci na redni letni konferenci, mora biti naša stalna naloga, hkrati pa velika obveza do naših „ bodočih rodov.
Sicer pa so lahko z delom v preteklem mandatnem obdobju zadovoljni. Postavili so nekaj novih visokih prež, zgradili oboro za fazane, v katero na leto vložijo okrog 200 kebčkov, redno obnavljajo in zalagajo solilnice, po svojih najboljših močeh vzdržujejo svoj lovski dom v Skornem. Zek> razgibana je tudi društvena dejavnost. Razveseljivo pa je še
to, da se v njihove vrste vključujejo predvsem mlajši člani, ki so se že izkazali na prostovoljnih akcijah. Teh so imeli šmarški lovci kar nekaj. Načrta odstrela male divjadi sicer niso dosegli zaradi tega, ker« te ni, ampak so na tem področju naredili korak naprej — pravilen odstrel srnjadi po spolu, starostnih razmerjih in kakovosti. Ponašajo se tudi z dobrimi medsebojnimi odnosi s kmeti in sosednjimi lovskimi družinami. Da bo delo tudi v prihodnje uspešno, morajo biti na področju preprečevanja škode po divjadi kmetovi svetovalci. Stalna.srečanja med člani zelene bratovščine iz sosednjih družin na sestankih, strelskih tekmovanjih in skupnih lovih pa naj bi jih še bolj zbližala.
Na redni letni konferenci se niso samo hvalili in naštevali kaj in kako so delali. Tu in tam so izrekli kakšno kritično besedo. V zimskem času, predvsem v mesecih januar, februar, marec so lovišča premalo nadzorovali. Tako so bili fazani premalo krmljeni, nekaj srnjadi je poginilo, divji zajci pa so lani v sadovnjakih naredili največ škode v zadnjih letih. Treba je povedati, da nosijo pri tem del krivde kmetje sami oziroma lastniki vikendov, ki so drevje premalo zaščitili. Kinolo-gija je področje, ki so mu doslej namenjali premalo pozornosti.
Načrt gojitvenih in društvenih del v tem letu, tako imenujejo lovci delovni program, obsega le
naloge, ki jih morajo nujno opraviti. Vse ostale akcije so same po sebi umevne in jih zato v program posebej niso zapisali. Seveda ga bodo po potrebi še sproti dopolnjevali. Največ prostora so v njem odmerili delovnim akcijam na lovišču, od postavljanja
novih solnic, nujnih vzdrževalnih del na že obstoječih, lovskemu domu, prežah, 11. maja bodo pripravili že tradicionalno strelsko tekmovanje za prehodni pokal krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje, da varstva narave ne omenjamo posebej.
Ob koncu redne letne konference so šmarški lovci izvedli še volitve. Naslednji dve leti jih bo znova vodil Tone Križ.
Tragedija birokrata
Filmu z naslovom AMADEUS ne gre za Mozartov življenjepis, kot bi se na prvi pogled utegnilo zdeti. Ne samo zaradi zelo svobodne reinterpretacije znanih dejstev, predvsem Salierijeve vloge, tudi in predvsem zaradi prav določene reinterpretacije teh dejstev, ki bi si jo veljalo natančneje pogledati.
Gre za trikotnik cesar (vrhovno izvršna oblast) — Salieri and CO. (posredniki, direktorji, birokrati, srednji sloj) Mozart (skladatelj, neposredni proizvajalec).
Stvar sama, to je muzika, je seveda v Mozartovih rokah oziroma glavi, Lebenswelt, nizka emperi-ja pa v cesarjevih in zlasti, kar je važnejše, v Salierijevih. Mozart ima seveda popolnoma prav, ko Salieriju zastavi sicer retorično vprašanje, češ, kako bodo ljudje, ki o (njegovi) muziki pojma nimajo, o njej dajali kompetentne sodbe. Vendar je vprašanje postavljeno na najmanj pravem mestu: Butalcu na poti v svet, ki namerava čevljariti: na vprašanje kako, ko pa tega ne zna, odgovori, da bo zato druge učil. Salieri in kolegi so za Mozartov, še bolj pa za naš čas tipični predstavniki cehovske birokracije. Njihova pozicija razkriva (skozi zgodovinsko distanco toliko jasneje) poljubnost, tetičnost avtoritete kot »mnenja«, doxe, predsodka, se pravi kolektivne fiksne ideje, podprte s tihim konsenzom oblastnikov.
Forman (se dela, kot da) še verjame v boga ali vsaj v to, da se je vanj v 18. stoletju še dalo verjeti, v smotrnost, umnost hierarhije, ki je na vrhu pametnejša (cesar nekajkrat odloči v Mozartov prid, se pravi v prid razuma). Čas prosvetljenega absolutizma je bržkone täko držo še omogočal. Vse to pa ne prepreči Mozartove prezgodnje smrti in pred tem finančno bednega življenja na eni strani, na drugi pa Salieri-jevega uničujočega (samo)spo-znanja: stvar sama nima nobene zveze s položajem človeka na družbeni lestvici. Navidez vsevedni in vsemogočni dvorni (skozi laicizacijo sistema občinski itd.) velikaši, fevdalci, ki imajo v zakupu doxo, strokovnjaki in demokrati, kolikor intrige in priučena stroka služijo niihovemu
cilju — lagodnemu preživetju, so poprečneži v najslabšem smislu besede. Praviloma ne spregledajo niti lastne poprečnosti in omejenosti, če pa jo, tako kot Salieri, to vzbudi v njih kvečjemu zlobo in zavist. Ravno resnica o medio-kritetnosti njihovega znanja in značaja je nevarna, je tisto, kar ne sme za nobeno ceno priti na dan. Egalitaristi za vsako ceno so: misel, da lahko nekdo živi mimo (njihove) hierarhije in ak-siologije, da se lahko delo in genij požvižgata na posvetne reči, je zanje neznosna in subverzi-vna. Ne morejo se znebiti te misli, morejo (ergo morajo) pa se znebiti tistega, ki njihovo mnenje o vesoljni enakosti (enakost pomeni tudi minimalni standard, enako duhovno ali drugačno revščino) s svojo eksistenco in delom postavlja na laž.
Film se tako godi kot dvojna tragedija: kot Mozartov fizični — Salierijev strup je slejkoprej alegoričen — in kot Salierijev duhovni propad; sam Salieri pravi, da je kot komponist onemel, odkar se je srečal z Mozartovo glasbo. Slednji (propad namreč) sicer traja delj časa, a je zato enako temeljit kot uničenje prvega protagonista. Mozartova fizična smrt in beraški pogreb sta tragična v tradicionalnem smislu, v pomenu, ki ga je tragičnost imela v 19. stoletju, ohranjata pa romaneskno funkcijo ideje (mu-zike) kot razloga, za katerega je vredno umreti in ki junaka preživi. Salierijeva samozavrženost od boga je za človeka 18. stoletja neprimerno usodnejša, daljnosežnejša, hkrati pa modernejša, bližja nam in našemu času. Ne le, da Salieri trpi muke (evto)ek-skomuniciranca do konca življenja, tudi izgledi za njegovo posmrtno kariero so nikakršni — in on to ve. Njegov odnos do življenja je bistveno zavezan tostran-stvu, ki je sicer trpljenje, muka, ampak edina možnost, ki je na voljo. Potem ko s(m)o zavrgli boga, s smrtjo zastor pade enkrat za vselej. Tako na salierijevsko izkušnjo usmerjena pozornost ka-mere-gledalca aktualizira Mozartov in Salierijev problem v ča^ naš vsakdanji.
Odmevi
Žolčnost, s katero se KINO 16 zaganja v dogajanja na področju kulturne politike (ali politike ob kuluiri) v tedniku Naš čas, bi vendarle narekovala tudi večjo odkritost. Narekovala bi, da se KINO 16 predstavi tudi z imeni (če ne gre za uradno politiko tednika) in da z imeni označi tudi nekatere med tistimi, ki jih gro-movito graja. Če gre avtorjem za pošten namen, da bi določene stvari spremenili naj naravnost povedo, zakaj in za koga gre. Kadar prebiram te članke imam občutek, da gre za resnice, polresnice in prenapeta razglabljanja. Kje je ločnica med njimi — ne vem. Ne sučem se v teh krogih in zato mi bolj odkrita ali bolj zakrita namigovanja le malo povedo.
CENTER SREDNJIH ŠOL TITOVO VELENJE
Na podlagi sklepa sveta TOZD Dom učencev z dne 21. 4. 1986 razpisujemo JAVNO LICITACIJO za naslednja osnovna sredstva in njihove dele:
a) Naziv OS
količina
Izklicna
cena v din/kos
1.	Postelje (1. 90 x 1,95)
2.	Lateks s prevleko (jogi)
3.	Delovni pult (a' = 3 m!)
4.	Mizica klubska
5.	Regal stenski a' = m'
6.	Material (deli od pohištvene opreme
200 kosov 60 kosov
60 kosov = 180 m! 25 kesov
70 kosov = 210 m! cca 800 m'
6500/kos 1800/kos 850/m' 2200/kos 800/m' 700/m'
b) — kombi Zastava 750, izklicna cena 250.000,00 din; registriran in v voznem stanju — fotokopirni stroj Minolta; izklicna cena 95.000,00 din.
Za osnovna sredstva in njihove dele iz točke a bo prodaja potekala od 15. 5. do 26. 6. 1986 in sicer vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure, za osnovna sredstva iz točke b pa bo licitacija 21. 5. 1986 ob 10. uri v prostorih Doma učencev na Efenkovi 61 v Titovem Velenju.
Na licitaciji bodo lahko sodelovale le tiste osebe, ki bodo do vključno 20. 5. 1986 do 14. ure plačale 10 % varščino na Ž. R. 52800-603-38510 ali neposredno v blagajni Doma učencev. Prometni davek v izklicni ceni ni zajet in ga kupec plača skupaj s kupnino.
Neuspelim udeležencem licitacije bomo 10% varščino v roku 8 dni po licitaciji vrnili.
Prodaja bo potekala po sistemu »videno—kupljeno«. Pri nakupu so družbene in privatne osebe izenačene.
Podrobnejše informacije v zvezi z licitacijo lahko interesenti dobijo vsak delovnik, razen sobote od 15. 5. do 31. 5. 1986 od 10—12. ure na telefon štev. 063-855-181 int. 19 in 20.
Če gre avtorjem torej za po šten namen, da bi določene stva n spremenili, naj povedo bol odkrito, bolj naravnost. To bo gotovo postavilo »inksiminira-ne« osebe in organe v položaj ko bodo morali z besedo na dan. Če pa gre le za prerekanje med ljudmi, ki delajo na kulturnem področju (in ti se sploh v Sloveniji radi prerekajo), potem predlagam, da si izberejo drug kraj.
V zadnji številki Našega časa se KINO 16 obrega ob ljudi, ki se pojavljajo v različnih vlogah — zgolj z namenom, da »navijajo« za svoje društvo. Pri tem naj bi tudi sami s honorarji dobro zaslužili. Ne vem. Vem pa, da je mogoče, da se eni in isti ljudje pojavljajo v celi vrsti funkcij, tudi zato, ker je le malo ljudi, ki so za takšno delo pripravljeni poprijeti. seveda to ne opravičuje zlorab — če do njih prihaja. A, če je KINO 16 toliko načelen, kot se kaže, naj nanje bolj odkrito pokaže. Dejstvo pa je, da v teh člankih avtorji bolj napadajo tiste, ki delajo, kot tiste, ki ne delajo. Iz članka v zadnji številki Našega časa bi človek sklepal, da v resnici avtorje (KINO 16) bolj moti to, da njihovo združenje ne dobi več denarja, kot pa da bi jih res motila nenačelna praksa delegatskega sistema. Morda tako sodim zato, ker stvari ne poznam. Morda. Toda to naj mi bo odpuščeno. Pač ne delam na področju kulture in gibanj ter spletk v teh krogih ne poznam. Naš čas pa je konec koncev naš občinski »cajteng« in zato me pač zanima, kaj se tu dogaja. In zato še enkrat ponavljam: če gte za prerekanje med kulturniki — naj se prerekajo drugje. Od tega verjetno ne bo ne škode, ne koristi. Če pa gre za namen, da se razkrinkajo dejanske nepravilnosti — potem pa mora biti nastop bolj pošten in odkrit. Sedanji pristop KINA 16 je, roko na srce, podoben predvsem opravljanju in lansiranju resnic, polresnic in verjetno tudi neresnic.
Jože Meh, Levstikova S, Titovo Velenje
8. stran * piaS CSS
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *
8. maja 1986
— letos za gasilce več dela kot lani
zagorelo v Šoštanju
Gasilci iz Šoštanja in Gaberk so storili vse, da ognjeni zublji niso zajeli sosednje stanovanjske hiše
Občina Velenje
Kar petkrat
Podatki skupnosti za varstvo pred požari občine Velenje so dovolj jasen dokaz, da je letos število požarov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, močno naraslo. Zlasti je pogosteje zagorelo na gospodarskih objektih, na katerih je tudi gmotna škoda največja. Kot nam je povedal vodja delovne skupnosti sisa za varstvo pred požari Janko Ramšak, je bilo letos skupno že deset požarov. Od tega je petkrat zagorelo v Titovem Velenju in bližnji okolici, kar petkrat v samo desetih dneh pa je rdeči petelin pustošil v Šoštanju. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je vzrok za vseh pet požarov v Šoštanju sumljiv, oziroma še ni znan. Najprej je v eni noči zagorelo v dveh zabojnikih za odpadke pred Merxovo prodajalno, še isto noč pa so ognjeni zublji naredili precejšnjo gmotno škodo na Javornikovem gospodarskem poslopju. Veliko materialne škode je ogenj povzročil tudi na gospodarski hiši Staneta Videmška, na Partizanski 7 v Šoštanju. Poleg krme so zgoreli še razni tehnični pripomočki, ogenj pa je nevarno grozil tudi sosednji stanovanjski hiši. Le hitremu posredovanju in učinkovitemu reševanju živine, gasilcev iz Šoštanja in Gaberk gre zahvala, da škoda ni še večja in da se požar ni razširil na sosednje hiše.
Ivan Ojsteršek, dolgoletni član gasilskega društva Šoštanj, ki je prvi prihitel na kraj požara pri Videmškovih, je med drugim povedal: »Po večletnem premoru je na našem področju letos v zelo kratkem času kar petkrat zagorelo. Kot kaže, gre pri zadnjih dveh požarih na gospodarskih poslopjih za požig. Zato ne bo odveč, če bomo v poznih nočnih urah bolj pozorni in samozaščitni. Dogaja se namreč, da tuji in neprijavljeni ljudje, ki tavajo sem in tja, prenočujejo na raznih senikih. S tem, ko bomo s svojo zavestjo in odgovornostjo pre-
prečili najhujše, bomo prihranili veliko denarja sebi in družbi.«
V Šoštanju smo obiskali tudi Staneta Videmška, ki je zaradi požara na gospodarskem objektu utrpel veliko materialno in gmotno škodo. »Preden sva z ženo legla k počitku, bilo je nekai po enajsti uri, nisva opazila nič nenavadnega. Približno petnajst minut čez polnoč od sobote na nedeljo naju je s klicem, da gori, zbudila soseda Smonovà. Takoj, ko je zagorelo, je na pomoč pritekel Ivan Ojsteršek, in pričela sva reševati živino, hlev, v katerem so bile svinje, pa so obvaro-
vali gasilci z vodnim curkom. Težko je oceniti nastalo škodo, je pa velika. Kot sem pozneje ugotovil, je bil najbrž ogenj podtaknjen, saj je zagorelo na tistem delu poslopja, kjer ni niti električne, niti kakšne druge napeljave, ki bi lahko bila vzrok požara. Takoj po strokovni oceni škode bom pričel z gradnjo novega podobnega objekta, s tem, da ga bom zavaroval za precej višjo j vrednost, kot je bil sedanji,« je | sklenil pogovor Stane Videmšek iz Šoštanja.
B. Mugerle
ob delovnem jubileju organiziramo v vseh naših poslovnih enotah
teden ugodnega
nakupa
od 12. do 17. maja
prodajalne z živili
•	keksi ,sloboda'
•	paštete in mesni narezek ,pomurka'
•	posebna slovenska salama
•	sir edamec ,hmezad'
•	sirup limona 0,5 I
•vina iz proizvodnega programa ,era'- ,vino' nama
•	brisače - kopalne
•	moške srajce - kratek rokav
•	likalniki
center
•	moške bombažne nogavice
•	blago za trenirke
•	ženske kopalke
standard
•	emajlirana posoda ,emo'
•	jadralne deske ,veplas'-v klasi
•	oprema za kampiranje
zibka - šport
•	dekliške hlače - platno
•	moške in ženske trenirke
•	igrače
sodobna oprema
•	kuhinje ,marles'
železni ria-titovo velenje
•	orodje ,unior'
železni na - šoštanj
•	litoželezne ponve - male
- velike
•	orodje ,unior'
25 % ceneje 10 % ceneje 10 % ceneje 20 % ceneje 196 din 20 % ceneje
1817 din 1922 din 3640 din
204 din kg 3200 din 1864 din
kg 1209 din 20-50 % ceneje po starih cenah
2446 din od 7600 din dalje po ugodnih cenah
3% popusta
do 50 % ceneje
2314 din 3681 din do 50 % ceneje
pasaža blagovnice standard
• od 12. maja dalje SEJEM OPREME za
ODDIH in REKREACIJO
obiščite trgovine z znakom
Titovo Velenje
Odprli prenovljen bencinski servis
Nekaj dni pred prvomajskimi prazniki so na Šaleški cesti v Titovem Velenju odprli povsem prenovljen benci-ski servis, saj dosedanji, ki so ga zaprli lani junija, ni več zadostoval vse večjim potrebam. Otvoritve bencinske čr-
Era
Modna revija
palke, katere gradnja se je nekoliko zavlekla zaradi menjave enoplaščnih z dvoplaš-čnimi rezervoarji, so se poleg predstavnikov ljubljanskega Petrola in celjskega Ingrada udeležili tudi predstavniki družbeno-političnega življenja velenjske občine. Objekt temeljne organizacije Trgovina Celje je s sodobno opremo pridobil na funkcionalnosti, ima povečan prodajni obseg, omogoča hitrejšo in dostopnejšo prodajo, zanesljivo pa so se izboljšali tudi delovni pogoji za zaposlene
na tem servisu. Ob tej priliki so delavci tega bencinskega servisa prvič oblekli nove delovne obleke, ki jih je krojil Modni salon in se od dosedanjih razlikujejo tudi po barvi.
Po pozdravnih besedah Cirila Pirša, upravnika PE Drobna prodaja, nastopa Re-kovega okteta, govoru predsednika delavskega sveta temeljne organizacije Draga Prtenjaka, je objekt predal namenu Franc Kerin, predsednik sindikalne oreanizaci-
Kolektiv velenjske Ere želi kar najbolje predstaviti svoje izdelke kupcem. Da bi se ti lažje odločili za nakup letnih oblačil, bodo obi-skovancem njihovih blagovnic pripravili modno revijo. V blagovnici Nama bo 13. maja, v blagovnici Center pa naslednji dan, 14. maja, obakrat ob 17. uri. Hkrati bodo na tej modni reviji izžrebali srečne dobitnike nagradne Erine prvomajske križanke objavljene v Našem času.
Nov bencinski servis na Šaleški cesti je po posodobitvi manj nevaren tudi za okolico, prvi in brezplačno pa je gorivo dobil eden starejših gasilskih avtomobilov.
Obratnih ambulant ni — škoda je!
Obratne ambulante — Da! Obratne ambulante — Ne! Debata se je v naši občini vlekla nekaj let, porabljenega je bilo precej časa in papirja, političnih prepričevanj, strokovnih ugovorov in pojasnil, na koncu ni bilo več jasno, kaj je glava in kaj rep, točka je zvodenela, odrinili smo jo z dnevnega reda, jo pozabili. Obratne ambulante torej — Ne!
Verjetno pa bi morali imeti slabo vest, če zaradi drugega ne, vsaj zaradi tistih predelav, ki so se jih morali lotiti v bodočih objektih RLV, kjer so že pripravili prostore za obratne ambulante. S tem denarjem bi zlahka zagotovili zares tehtno analizo o (ne)smiselnosti gradnje takšnih ambulant v občini, ki bi nas za daljši čas rešila vseh nepotrebnih namigovanj in bi preprečila, da ho ta tema, po nepotrebnem, iz zaprašenih arhivov zopet prišla na plan.	bb
ZAKAJ TAKO — Vse prepogosti so primeri, ko voznik neodgovorno pusti stati vozilo sredi ceste, ulice ali trga in s tem močno ovira promet vsem tistim, ki jim je to edina pot, po kateri lahko prepeljejo blago, ali se tam tudi sicer vozijo. Povsem enako se dogaja tudi v središču Titovega Velenja. Fotografija, ki smo jo napravili pred nedavnim, zgovorno priča o tem, kako je voznik tovornjaka mariborske registracije za dalj časa zaprl ves promet med Standardom in hotelom Paka. Povrh vsega je tu še prometni znak prepovedanega ustavljanja in parkiranja. Zato ni nič čudnega, da se je večina voznikov upravičeno jezila, preden seje vrnil »vzorni« voznik z nakupa, ali česa podobnega.
(b. m.)
Znova o kraticah
V tedniku Naš čas smo že pisali o pretirani uporabi kratic. Res jih uporabljamo preveč, a nekateri so šli še dlje.
Občinska zveza prijateljev mladine je poslala pred dnevi v delovne organizacije poročilo za leto 1986 in predlog programa prireditev ob Novem letu 1987. V teh papirjih »dobri, stari dedek Mraz« ni več dedek Mraz, ampak le še DM. In lako bo OZ.PM organizirala obisk DM n KS EK in v WZ ter na OŠ KD K. Otrroci pa bodo decembra pisali: »Dragi naš dobri, stari DM ...«
Jom
Anekdota
Henrik VI1L, ki je pustil že dve svoji soprogi obglaviti, se je po svojem slu potegoval za roko lombardske vojvodinje Kristine.
Ta pa je poslancu naročila: »Povejte svojemu kralju, da imam samo eno glavo, ki jo povrhu še nujno potrebujem.«
v	J
Razmišljajo že o 7 5-metrski
Šport
Nogomet
Nogometaši Rudarja so zares v krizi, kar potrjujejo rezultati zadnjih dveh kol. V 17. kolu so prejšnjo nedeljo doma klonili proti ljubljanski Olimpiji z 0:1 in si na vsem srečanju niso ustvarili nobene resne priložnosti. V nedeljskem kolu so gostovali v Kidričevem in v srečanju z zadnjeu-vrščenim Aluminijem iztržili točko. Bili so slabši nasprotniki, vendar so v 70. minuti povedli, domačini pa so izenačili tri minute pred koncem srečanja. V naslednjem kolu bodo nogometaši Rudarja doma igrali z mariborskim Železničarjem.
Bolj slabo gre tudi nogometašem Smartnega. V 16. kolu so prejšnjo nedeljo osvojili točko na gostovanju v Pekrah, v nedeljo pa doma izgubili s Fužinarjem, ki je povsem na dnu lestvice. Gostitelji so bili sicer boljši nasprotnik, vendar zaradi nespretno-sti niso uspeli doseči zadetka. Ravenčani so zmagoviti zadetek dosegli v predzadnji minuti.
Nekoliko uspešnejši so bili igralci Elkroja. V prejšnjem kolu so doma premagali Steklarja iz Rogaške Slatine z 2:1, v nedeljskem kolu pa so v Dravogradu proti močni ekipi Ojstrice iztržili točko. Domačini so bili boljši v prvem polčasu, ko so povedli, gostje so izenačili takoj po odmoru, rezultat 1:1 pa se potem ni spremenil do konca tekme. Elkroju se je na prvem mestu pridružil slovenjgraški Partizan, vendar imajo mozirski nogometaši tekmo manj.
Rokomet
Rokometaši in rokometašice to nedeljo niso merili svojih moči. Prejšnjo nedeljo so rokometašice Velenja v Somborn visoko izgubile z vodilno ekipo Baneta Sekuliča. Rezultat je bil 28:18, pri Velenjčankah pa je bila najboljša Kričejeva, ki je dosegla 10 zä-detkov. V prihodnjem kolu bo v Titovem Velenju gostovala ekipa Zameta.
Na gostovanju v Prulah so rokometaši Šoštanja igrali z domačo ekipo 20:20, tudi polčas se je končal neodločeno in sicer 10:10. Šoštanjčani so na 4. mestu, za vodilnim Inlesom zaostajajo za dve točki, v naslednjem kolu pa bodo na svojem igrišču igrali z zadnjeuvrščeno Minervo.
KEGLJANJE
Kegljači Šoštanja so zmagali tudi v 17. kolu. Doma so premagali lanskega prvaka, ekipo Šentjurja, z rezultatom 5.182:5.5135. Najboljši je bi! Komljenovič. ki je podrl 909 kegljev. Tekmo 17. kola s štorskim Kovinarjem so preložili, v 19. kolu pa se bodo 17. maja pomerili z ekipo cčljskega Obrtnika.
TENIS
Pomlajena ekipa šaleškega teniškega kluba je v prvem in drugem kolu tekmovanja v 1. republiški ligi na igri ščih ob velenjskem jezeru z veliko borbenostjo premagala oba nasprotnika. Novo Gorico so Velenjčani premagali s 3:2, Terme Brežice pa s 4:1. V soboto in nedeljo bosta na velenjskih igriščih gostovali zelo močni ekipi ljubljanske Olimpije in Kamnika. Oba dneva se bosta srečanji pričeli ob 9. uri.
REKREACIJA
Sklenjena je občinska liga v odbojki za moške. Med enajstimi ekipami je zmagalo moštvo Bridgea, pred Gorenjem in Sipakom. Prihodnje leto bodo pripravili občinsko ligo v dveh kakovostnih skupinah.
Svojo občinsko ligo so sklenili tudi igralci namiznega tenisa. V prvi skupini je mtd osmimi ekipami zmagala ekipa Gorenje-Galvanika, v drugi pa med desetimi ekipa Gorenje-Vzdrževanje.
PIONIRSKI NOGOMET
Občinsko prvenstvo v nogometu so odigrali tudi pionirji. V predtekmo-valnih skupinah so pionirji igrali v Šmartnem in v Šoštanju, finalni del tekmovanja pa so opravili v Titovem Velenju. Zmagali so mladi nogometaši šolskega športnega društva Bratov Mravljakov, pred vrstniki iz osnovnih šol Mihe Pintarja-Toleda, Bibe Röcka in Antona Aškerca.
KARATE
Na Ravnah na Koroškem je bilo regijsko prvenstvo v karateju za pionirje in pionirke ter kadete in kadetke. Vsa najboljša mesta so osvojili mladi velenjski karateisti. Pri pionirkah do 11 let je zmagala Tabakovičeva, pri pionirjih Hrustič, pri pionirkah do 15 jet je bila najboljša Iličeva, pri pionirjih Kauzar, pri kadetkah pa Sinanovi-ceva. Tudi zmage v ekipni konkurenci so pripadele velenjskim tekmovalcem.
Sah
Šahovska sekcija v Šoštanju je v počastitev obeh praznikov pripravila turnir, na katerem je nastopilo kar 42 šahistov. Zmagal je Matko pred Vrta-čičem in Stropnikom. Najboljši so prejeli praktične nagrade, vsi pa si že-jijo, da bi bil turnir poslej vsako leto.
NOGOMETNI MARATON V NAZARJAH
Marljivi člani športnega društva Vrbovec iz Nazarij so letos med prazniki pripravili že osmi po vrsti nogometni maraton, na katerem mladi in stari nogometaši 24 ur merijo svoje moči. Prireditev je tudi letos zelo uspela, nogometašem in navijačem je bilo končno naklonjeno tudi vreme, znova pa se je pokazalo, kako dobrodošla prireditev je to za kraj in okolico. Vseh 24 ar je bilo ob igrišču veliko prebivalcev mozirske občine, ki so tako na prijeten način preživljali proste praznične ure. Letos so slavili stari nogometaši s 74:63 in tako v skupnem seštevku zmag vodijo s 5:3).
JUDO
Preteklo soboto je bil v Krajnu mednarodni turnir v judu za pionirje. Za naslove v posameznih kategorijah seje potegovalo 26 klubov iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Na blazinah je merilo moč 147 pionirjev v posameznih kategorijah.
Na turnirju so sodelovali tudi tek- ' movalci našega kluba in dosegli vidne rezultate. V kategoriji do 52 kg je Boris Jelenko osvojil bronasto medaljo, za kar je potreboval šest zmag. Četrta mesta v svojih kategorijah pa so osvojili: Aleš Krmelj, Gorazd Raz-bornik in Peter Sevnik.
Bojan Ostrovršnik
ODBOJKA
TVD Partizan Škale je tudi letos v počastitev praznikov Osvobodilne fronte in 1. maja organiziral turnir v odbojki za ženske in moške ekipe. Pri ženskah so najbolje udarjale žogo delavke Teša 2. RLV, 3. Skalčanke. 4. Modni salon. Pri moških pa je bil vrstni red naslednji: 1. RLV, 2. Teš, 3. Modni salon, 4. Škale.
Šport
skakalnici
Te dni smo obiskali Smučarsko skakalni klub iz Titovega Velenja in skupaj s tehničnim vodjem Francem Do-iarjem ter glavnim trenerjem Darkom Kaligarom tehtali ali je bila minula sezona zadovoljiva ali pa so dosegli manj kot so pričakovali na njenem začetku.
»Če ocenjujemo samo delo, so uspehi vidni. Tu mislim na preureditev skakalnice pri velenjskem jezeru, kar pa zadeva tekmovanja pa moramo ugotoviti, da smo naredili precej napak. V prvi polovici letošnje sezone so bili naši tekmovalci v samem vrhu. Celo več, vso prvo polovico smo vodili v tekmovanju za pokal cocte, v drugem delu pa nam je krepko pošla sapa,« sta povedala na začetku naša sogovornika.
V	klubu je nekaj več kot sto članov, večino med njimi predstavljajo starši mladih tekmovalcev. Tekmujejo v vseh sedmih kategorijah od najmlajših do članov. V tej sezoni so dosegli največji napredek prav pri delu z najmlajšimi skakalci, veliko se jih je včlanilo v klub in še z boljšim delom lahko v prihodnje gotovo pričakujejo še večje uspehe.
Sicer pa so največji uspeh dosegli v mladinski konkurenci ali še natančneje s starejšimi mladinci v tekmovanju za pokal cocte in v tekmovanju za državno prvenstvo. Prvič v zgodovini kluba so Iztok Golob, Matjaž Mihelič, Boris Pušnik in Roman Tamše postali ekipni državni prvaki v tej konkurenci. V minuli sezoni so bili tudi eden redkih klubov, ki so imeli v vseh treh kategorijah (pionirjih, mladinci in člani) uvrščene tekmovalce med prvimi petnajstimi.
V	tekmovanju za pokal cocte so pri starejših mladincih dosegli drugo mesto za Elektrotehno Ilirijo, pri mlajših mladincih tretje, med starejšimi pionirji četrto mesto, najbolj pa so razočarali pionirji. A, še zlasti, če vemo, da so bili njihovi pionirji dolga leta med najuspešnejšimi v Sloveniji. Krivi temu so bili predvsem premočni trenigi, zaradi katerih je prišlo do raznih poškodb in s tem do slabših rezultatov od pričakovanih.
Izkazali pa so se najmlajši — pionirji C kategorije, saj so brez upoštevanja regijskih prvenstev skupno na drugem mestu v tekmovanju za pokal
cocte. Med prvimi petnajstimi je bilo kar sedem mlajših pionirjev iz Titovega Velenja. Tudi med posamezniki je drugo mesto v absolutni konkurenci dosegel njihov skakalec Boštjan Iršič, obenem pa je tudi republiški prvak.
»K temu naj dodava še to,« sta dejala Franc Dolar in Darko Kaligaro, »da bodo v novi sezoni nastopali za državno reprezentanco Golob in Mihelič kot člana, Pušnik in Tamše v konkurenci mladincev in Dolar ter Pogorelčnik kot mlajša mladinca oziroma starejša pionirja ali v perspektivni selekciji.
Tudi v velenjskem smučarsko-ska-kalnem klubu se že vseskozi zavedajo, da dobrih skakalcev ni brez skakalnic. Teh je v dolini razmeroma veliko. Po njihovih besedah jih je za pionirske kategorije praktično dovolj. Na voljo imajo tri klasičnka skaelnice — dve v Pesju in eno v Titovem Velenju. Vendar samo za kategorije do mlajših pionirjev A. Že v lanski sezoni so obnovili največjo skakalnico pri velenjskem gradu, v letošnjem letu jo želijo še pokriti s plasitčno maso, saj načrtujejo, da bodo tu zgradili celovito smučarsko središče — center pod gradom, ki bo hkrati tudi republiško središče za izobraževanje mladinskih kategorij v smučarskih skokih v regijskem, republiškem kot tudi v mednarodnem merilu.	_
V smučarsko skakalnem klubu so seveda člani vse kar je bilo mogoče
.. ......
Franc Dolar
naredili prostovoljno. Seveda jim ni žal nobenega prostega popoldneva, ki ga preživljajo ob skakalnicah. Nasprotno, narediti želijo še več, pa čeprav se želje pogosto razhajajo z danimi materialnimi možnostmi. Pa vendar. Tokrat se te možnosti le kažejo. Glede na to, da so bili v pretekli sezoni edini organizator šole plani-ških skokov upajo, da jim bo zaradi tega pomagal pri izgradnji nove 75-metrske plastične skakalnice Pla-niški komite.
Iztek za to skakalnico je v bistvu že narejen, tako da je treba narediti še doskočišče z mizo ter zaletom, ki bo umeten. Novo skakalnico bodo zgradili levo (v smeri proti gasilskemu domu) od 55-metrske.
»Ob podpori planiškega komiteja in naših občanov upamo, da bomo prihodnjo sezono že videli prve skoke na njej na snegu, v nadaljnji sezoni pa naj bi dobili še plastično prevleko.
Za konec še tole. Ste kdaj razmišljali, koliko skokov opravijo velenjski skakalci v sezoni. »Na plastični skakalnici skočijo naši reprezentanti 700 do 800 skokov, na snegu pa tudi 1500 ali še več. To je tudi odvisno od tega, na kateri skakalnici trenirajo. Na večji — 120-metrski opravijo v enem dopoldnevu tri -štiri skoke, na 60-metr-ski pa lahko opravijo v dopoldnevu tudi osem do deset skokov,« je povedal Darko Kaligaro.
Darko Kaligaro
Kdo pravi, da ni goriva!?
»Rudar« pred Delavskim klubom v središču Titovega Velenja je spet popoln. V desni roki po dolgem času znova drži rudarsko svetilko. Dolgo je bil brez nje, ker mu jo je pač nekdo odlomil. Temu pravimo po domače objestnost, po tuje pa vandalizem. Da občanom ni vseeno kakšno je naše okolje — tako tudi odnos do kulturnih vrednot — je potrdila oddaja radia Velenje Od vrat do vrat, kjer so občani nekajkrat opozarjali in spraševali, kje je svetilka in s tem skupaj z radiem gotovo pripomogli, da je znova tam, kamor sodi.
Bo odslej vedno v rudarjevi roki? Želimo si! (vos)
Gab(e)rke
ime naše krajevne skupnosti pravilno uporablja!
Maks Lomšek, Šoštanj Gaberke 94
Mimo škari \
MiMMMM—M————M
Rudar ima spet svetilko
Gabrke ali Gaberke — bo treba o tem izvesti referendum? (vos)
Mianoo rt o	um	fl<vn n^
Kdo je izvirni krivec za popačenje krajevnega imena GABERKE v GABRKE?
Glede na to, da se v zadnjem času skoraj na vseh naslovih, uradnih dopisih, računih in celo na novih osebnih izkaznicah pojavlja popačeno ime našega kraja GABRKE namesto GABERKE, kot je pravilno.
Želimo torej, da skušate ugotoviti, kdo je začel pri pisanju GABRK iz-puščati samoglasnik »e«, ki je pri izgovorjavi res polglasniški, kdo tako vztrajno uporablja popačenko in jo celo dalje v računalniško obdelavo?
Mislimo, da je iskati krivca predvsem na Tajništvu za notranje zadeve Velenje, ker so le-tam začeli pri novih osebnih izkaznicah dosledno vpisovati GABRKE (kljub temu: da je večina Gaberčanov brez brk) in pri tem pozabili, da je osebna izkaznica uradni dokument in bi bilo pričakovati, da bodo vsaj v njej navedeni podatki pravilni in verodostojni.
Pojavile so se celo že nove tablice s hišnimi številkami, kjer tudi nepravilno piše GABRKE.
Nadaljnji morebitni krivec bi bila tudi velenjska geodetska uprava, ki daje od sebe napačne podatke, tako da imajo novejši zemljevidi (tudi Atlas Slovenije) napačno napisano krajevno ime.
Mogoče se bo naš problem zdel komu malenkosten, vendar krajani GA-BERK upravičeno negodujemo nad takšno površnostjo, ki ima za posledico že kar dosledno preimenovanje nekega kraja, katerega ime se je že stoletja nazaj uporabljalo pravilno, zdaj pa je zaradi malomarnosti nekaterih »uradnih oseb« prišlo do popačenja.
Pripominjamo, da je glasilo SZDL NAŠ ČAS ena izmed redkih izjem, ki
Pripis uredništva:
Tudi sami smo bili velikokrat v zadregi ali naj pišemo Gaberke ali Gabrke. No, odličili smo se za Gaberke kot naj bi bilo pravilno po trditvah nekaterih krajanov. Presenečeni pa smo bili tudi mi, ko smo se pred dnevi mudili v kraju. Na domu družbenopolitičnih organizacij, v katerem je tudi samopostrežna trgovina, sta dve tabli: na eni piše Gaberke — na drugi pa Gabrke. Pisanje bralca Maksa Lomška nas je spodbudilo, da smo pobrskali po nekaterih starejših knjigah, da bi ugotovili, kako so včasih pisali to ime.
V Zgodovinsko topografskem leksikonu Štajerske (avtor Karel Schmutz) iz leta 1822 je kot nemško ime napisano Gaberge. Topografski statistični leksikon Štajerske iz leta 1878 nemško ime Gaberge. Krajevni leksikon Dravske banovine (1937) GABERKE, Krajevni imenik L RS 1952 GABERKE, Krajevni imenik 1955 SRS (1995) GABERKE, Krajevni imenik 1961 GABRKE, dva štetja prebivalcev: leta 1948 — GABRKE, 1953 -GABERKE; Leksikon Cankarjeve založbe — Slovenska krajevna imena (1985) GABRKE - Gabrčan, Atlas Slovenije 1985 GABRKE. Gotovo zdaj mi nismo tisti, ki bomo odličili, kako naj bi v prihodnje pisali to krajevno ime. Zapisali smo že, da smo se v uredništvu odločili za Gaberke, ker tudi starejši krajani tega kraja pravijo, (upamo, da večin), da je tako prav. Pa tudi naše brskanje s pomočjo zgodovinarjev na velenjskem gradu nam je odkrilo, da so na začetku pisali Gaberke.
MERX
POTROŠNIK CELJU
TOZDPRGGMA ŠOŠTANJ
SAMOPOSTREŽBA GABERKE
10_stran*naS CSS
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *	8. maja 1986
Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenja
PRIREDITVE # PRIREDITVE
Prednostna naloga — skrb za človeka
Skrb za človeka, ki se je znašel v stiski, in ki si z lastnini delom sebi in svoji družini ne more zagotavljati kolikortoliko normalnega življenja — je prednostna naloga skupnosti soeiaìnega skrbstva občine Velenje. V obdobju 1982—86 je to svojo dolžnost poskušala kar najbolje tudi izpolnjevati.
Delež sredstev socialnega skrbstva je v družbenem proizvodu od leta 1982 (0,38 %) do leta 1984 (0,34%) stalno padal in se je šele v preteklem letu povečal na 0,37 %. Zaradi takšnega zaostajanja skupnost upravičencem socialnovarstvenih pomoči ni mogla uskladiti z višino življen-skih stroškov. Posebno pozornost so pri skupnosti namenjali v tem obdobju vsebini zagotovljenega programa in solidarnosti.
Precej novosti je junija 1984 prinesel novi zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Od takrat dalje prejema v naši občini nadomestilo za invalidnost 63 oseb, 27 pa dodatek za tujo nego in pomoč.
Pomemben napredek je v štiriletnem mandatnem obdobju na področju socialnega skrbstva narejen s sprejemom samoupravnega sporazuma o razmejitvi stroškov socialnega in zdravstvenega varstva v socialnih zavodih. Po-
sebne skrbi so bili v preteklem mandatnem obdobju deležni najtežje razvojno moteni otroci v občini, katerih starši niso želeli oddati v zavodsko varstvo. Z novim šolskim letom bodo ti lahko obiskovali 8 urno dnevno varstvo na oddelku osnovne šole XIV. divizije v Titovem Velenju.
Najpomembnejša naloga skupnosti socialnega skrbstva pa je gotovo zagotavljanje družbeno-denarnih pomoči. Pri skupnosti so ugotovili, da je v letih 1982 — 86 močno porastlo število začasnih in enkratnih, število upravičencev edinega in dopolnilnega vira pa ostaja na enaki
Tudi v prihodnje mora biti skrb za človeka, tistega, ki s svojim delom sebi in svojim najbljiž-jim ne more zagotavljati minimalnega standarda. Da pa bodo naloge, ki si jih je skupnost zadala v svojih programskih smernicah uspešno uresničene, bo potrebnega več sodelovanja s kadrovskimi službami v organizacijah združenega dela, nenehen nadzor nad krajani, ki nimajo zagotovljene socialne varnosti, izenačiti višino vseh oblik družbe-nodenarnih pomoči z višini ži-vljenskih stroškov, večje breme pa bodo morale sprejemati na svoja ramena komisije za social-
na vprašanja v krajevnih skupnostih. »Če je dovolj volje in zavzetosti, potem obsežnega delovnega programa ne bo težko izpeljati tudi v praksi«, so v razpravi na prvi seji v novem sestavu poudarili delegati obeh zborov občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje.
Na tej seji so med drugim precej pozornosti namenili volitvam. Za predsednika skupščine tega sisa so delegati izvolili Maksa Podlesnika, za njegovega namestnika Anico Pukl.
Na 15 sejah, kolikor jih je ime la ta samoupravna interesna skup nost v letih 1982—86, je bilo v po prečju prisotnih 60 % delegatov iz zbora uporabnikov in 76 % iz zbora izvajalcev. Vse skupščine so bile sklepčne. Žal, pa so bili na sejah premalo delovni delegati. Še največkrat so le dvigovali roke. Vedno jih je bilo treba k razpravi spodbujati. Kot smo lahko slišali na tej seji, to ni kritika, ampak bolj želja, da bi novi delegati na skupščinah pogosteje opozarjali na težave, ki so na njihovem tere-
Titovo Velenje
Nov dom za varstvo odraslih
Skrb za ostarele, ki ne morejo svojo jesen življenja preživeti doma, je v naši občini zelo dobra. Z izgradnjo in kasneje razširitvijo Doma za varstvo odraslih smo na tem področju v občini naredili velik korak naprej. Njegove zmogljivosti so vsa leta polno zasedene.
Potreb po domskem varstvu starejših krajanov je vedno več. Zato so se delegati na eni od sej
skupščine skupnosti socialnega skrbstva odločili za izgradnjo no-i vega doma za varstvo starejših.
Zgradili naj bi ga v krajevni skupnosti Gorica, in sicer v letih 1989/90. Dve tretjini denarja zanj bo prispevala skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tretjino sredstev pa bo treba »poiskati« v velenjskem združenem delu.

KINO # KINO # KINO # KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 8. 5. ob 18. in 20. uri KARATE BOJEVNIK - japonski, akcijski. V gl. vi.: Sony Chi-ba.
Iz filma Ogrožena srca
Tàmhe tedne
klamno
.	PRODAJO
ili tn SAMO v
POSODA ZA TESTO
PUBERE Tel 991342352039
marketu
Petek, 9. 5. ob 10. uri GROZA V ULICI BRESTOV - ameriški, grozljivka.
Petek, 9. 5. ob 18. in 20. uri IZGUBLJENI ARTHUR - ameriški, komedija. V gl. vi.: Dudley Moore.
Sobota in nedelja, 10., 11. 5. ob 18. in 20. uri GROZA V ULICI BRESTOV - grozljivka. V gl. vi.: Heather Langenkamp.
Ponedeljek, 12. 5. ob 10., i 8. in 20. uri in torek, 13. 5. ob 18. in 20. uri NEZRELA LJUBEZEN — ameriški, komedija. V gl. vi.: Yiftach Katzur.
Sreda, 14. 5. ob 10., 18. in 20. uri UGROŽENA SRCA - francoski, komedija. V gl. vi.: Aldo Maccione.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 12. 5. ob 20. uri SUROVA ROMANSA — ruski, melodrama. V gl. vi.: Alisa Froj-nolin. Režija: Eljdar Rajzman.
Film je narejen po gledališčnem delu Dekle brez dote in pripoveduje o usodi dekleta brez dote. Lari-se Dmitrijevne v Rusiji v 19. stoletju.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 8. 5. ob 20. uri NEDELA LJUBEZEN - ameriški, k jmedija.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 10. 5. ob 18. uri NEZRELA LJUBEZEN - ameriški, komedija.
Nedelja, M. 5. ob 18. in 20. uri KARATE BOJEVNIK - japonski, karate.
Ponedeljek, 12. 5. ob 20. uri GROZA V ULICI BRESTOV -grozljivka.
Sreda, 14. 5. ob 20. uri SUROVA ROMANSA - ruski, melodrama. V gl. vi. Alisa Frojnolin.
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 11. 5. ob 19. uri NE-i ZRELA LJUBEZEN - ameriški, komedija.
Sreda, 14. 5. ob 20. uri GROZA V ULICI BRESTOV - ameriški, grozljivka.
KINO ŠMARTNO
Petek, 9. 5. ob 20. uri GROZA V ULICI BRESTOV - ameriški, grozljivka.
Torek, 13. 5. ob 20. uri KARATE BOJEVNIK - japonski, akcijski.
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK ZA MESEC MAJ PETEK, 9. MAJ
ob 19.30, knjižnica Titovo Velenje Miguel de Cervantes: DVA JEZIČNEŽA
V	petkovem kulturnem večeru se bo Amatersko gledališče Titovo Velenje predstavilo z enodejanko — špansko renesančno komedijo DVA JEZIČNEŽA v priredbi Marjana Beline in z bodicami Toneta Fornezzija.
Komedijo pleonazma (kopičenja nepotrebnih besed) izpred štiristo let lahko upravičeno pripišemo govoru marsikaterega politika ali gospodarstvenika današnjega časa, ki z veliko besedami ne pove nič. Režija: Marija Kolar
Igrajo: Jože Kotnik, Karel Čretnik, Božiča Jurovič, Cveta Koprivni-kar, Tibor Varga in Brane Deletovič. Koreografija: Dragica Mavec SOBOTA, 10. MAJ
ob 11.00, dom kulture Titovo Velenje — matineja Pionirska gledališka skupina GLEDALIŠČA POD KOZOLCEM na OŠ bratov Letonje bo zaigrala izjemno uspelo igro za otroke Alenke Goljevšček: HIŠA.
HIŠA je živela srečno in brezskrbno v divjem vrtu s pisanimi rožami. Čeprav so jo ljudje zapustili, ni bila osamljena. V njej so stanovali: mačka, miši, pajek, stonoga in golob. Vsak dan so jo pozdravili tudi sončni žarki in veter. Hiša je bila svojim prebivalcem kakor dobra mati, za vse je imela zavetje in varnost.
Toda od nekod se je priklatila truma lesnih črvov in takrat...
Mentorica: Slavica Pečnik
Vstopnice 100 din
Vabljeni otroci in odrasli!
SOBOTA, 10. MAJ
ob 19.30, dvorana Glasbene šole
KONCERT ZBORA AKADEMIJE ZA GLASBO
Dirigent: Janez Bole
Program : Gregorijanski koral, J. Gallus, C. Monteverdi Koncert je izrazito stilnega značaja in je namenjen predvsem zborovodjem in pevcem naše občine in celjskega področja. Vabimo pa tudi vse ostale poslušalce. Vstopnice 300 din. Popusti običajni! PONEDELJEK, TOREK in SREDA, 12., 13. in 14. MAJ ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje MOJA PESEM NI LE MOJA PESEM
V	literarno-glasbenih večerih se bodo predstavili s svojimi deli učenci osnovnih in srednjih šol.
TOREK, 13. MAJ
ob 18.00, dvorana Glasbene šole
HARMONIKARSKI VEČER
Nastopajo učenci glasbene šole.
Vstopnine ni!
SREDA, 14. MAJ
ob 19.30, dvorana Glasbene šole
NOCOJ PA, OH, NOCOJ
Slavnostni koncert MPZ »Svoboda« Šoštanj po prejemu srebrne plakete mesta Maribora na 9. republiškem tekmovanju odraslih pevskih zborov.
Dirigent: Anka Verdnik Vstopnice 300 din. Popusti običajni! ČETRTEK, 15. MAJ ob 19.30, knjižnica Titovo Velenje
Pogovor s publicistom Bojanom ŠTIHOM o akutnih vprašanjih kulture, o kulturi kot načinu življenja, šolstvu, znanosti, zgodovini, ekologiji, morali in drugih družbenih temah. Brez dlake na jeziku bo spregovoril tudi o t. i. tabu temah ter odgovarjal na postavljena vprašanja. PETEK, 16. MAJ
ob 20.00, dom kulture Titovo Velenje SLOVENSKI VESELI VEČER - OČE IN SIN
Ob 25-letnici svojega dela na RTV je Mito TREFALT pripravil veseli večer, ki je sestavljen iz vseh tistih značilnih oblik, s katerimi je avtor v zadnjih letih razveseljeval slovenske televizijske gledalce. Narečja, preobleke in različni liki so glavna Trefaltova orožja. Tokrat nastopa s sinom Andrejem, pianistom, ki je z uspehom nastopal doma in v tujini in ki se bo tokrat izkazal tudi kot soigralec. Vstopnice 500 din. Popustov ni! PETEK, 16. MAJ ob 20.00, dom kulture Šoštanj Fedja Šehovič: KURBE
Gostuje Gledališče pod kozolcem iz Smartnega ob Paki. Komedijo je režiral Bogomir Veras. Vstopnice 300 din. Popusti običajni! SREDA, 21. MAJ
ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje POMLADNI ZVOKI
Koncert Rudarske godbe Mladinskega pihalnega orkestra Rudarske godbe in Titovo Velenje. Dirigenta: Marjan STROPNIK, Ivan MARIN Solisti: Marjan STROPNIK, Uroš POLANC, Marjan PETREJ, Jakob HOLEŠEK, Feliks ZAJC, Darko HROVAT, Franc VERZELAK, Bojan PAVLINC in Zvone BRITOVŠEK. Vstopnice 300 din. Popusti običajni! PETEK, 23. MAJ ob 19.30, knjižnica Titovo Velenie
Otvoritev razstave fotografij VLASTJE SIMONČIČA v sodelovanju s fotoklubom ZRNO.
Vlastja Simončič, mednarodni mojster fotografije, rad posreduje svoje znanje vsem, ki jih zanima fotografija. Ugleden mednarodni predavatelj in organizator utrjuje kulturne stike z zamejstvom.
V	kulturnem programu bodo nastopili učenci CSŠ z musicalom Casey Jones ter duo kantavtoric Majda in Magda.
SOBOTA, 24. MAJ
ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje
Nastop folklorne skupine iz Titograda v okviru sodelovanja Titovih mest.
Vstopnine ni! SREDA, 28. maj
ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje PLES ŽIVI V NAS
Revija sodobnegga in družabnega plesa, jazz baleta in izraznega giba.
Sodelujejo: GIB (mentor Dragica Mavec)
MEDIJA (mentor Dragica Pocajt)
PLESNI KLUB VELENJE (mentor Verena Šulek) ter
Petra Rabič, Mare Marinšek in Nina Mavec
Vstopnice 150 din. Popustov ni!
PETEK, 30. MAJ
ob 20.00, dom kulture Titovo Velenje
Amatersko gledališče Škale: SMRT PREDSEDNIKA HIŠNEGA SVETA.
Vstopnice 300 din. Popusti običajni! RAZSTAVE
V	razstavnem prostoru knjižnice v Titovem Velenju si do konca meseca lahko ogledate razstavo Franca NOVINCA.
V	Vili Mayer v Šoštanju je odprta razstava fotokluba ZRNO.
V	JUNIJU NAPOVEDUJEMO
V	sredo, 4. junija, bo organiziran ogled Verdijeve opere NABUCCO
V	ljubljanski Operi. Odhod avtobusa ob 16.30 izpred avtobusne postaje. Prijave do zasedbe avtobusa.
Cena aranžmaja od 1.500 do 2.000 din.
V	petek, 6. junija, ob 18.00, bo v cerkvi Sv. Mihaela v Šoštanju koncert Moškega pevskega zbora SLAVA KLAVORA iz Maribora, ki ga vodi Stane Jurgec. Sodelovala bo organistka Ema Zapušek iz Šoštanja.
Vstopnice 300 din. Popusti običajni!
8. maja 1986
* Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 11
koledar
Četrtek, 8. maja — dan RD. KRIŽA
PETEK, 9. maja - DAN ZMAGE
SOBOTA, 10. maja - IZIDOR
NEDELJA, 11. maja - ŽIGA PONEDELJEK. 12. maja -PAN KRAČI J
TOREK, 13. maja - SERVA-CIJ
SREDA, 14. maja — BONIFACIJ
mali oglasi
PRODAM DOBRO OHRANJEN MOTOR APN 6. Telefon 855-958.
PRODAM DVOREDNI PLE-TILNI STROJ - EMPISAL K-360 na kartice, z vsemi najmodernejšimi priključki. Informacije po telefonu 856-595, vsak dan. RUDARSKI UPOKOJENEC IŠČE SLUŽBO KJERKOLI. Išče pa tudi žensko za skupno življenje. Možna poznejša poroka. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Visoka gotovina«.
PERUTNINARJI! Rjave kokoši nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo, lahko dobite do 15. maja, vsak dan od 8. do 18. ure v Zgornjih Rojah v Šempetru. KUPIM 50-litrski HLADILNIK. •Telefon 881-111, interna 187 — dopoldan.
PRODAM 6 MESECEV BREJO KRAVO, težko okoli 450 kg. i Jan, Škale 60, telefon 858-558. I V TITOVEM VELENJU, STARI TRG, PRODAM STANOVANJE primerno za obrt. Telefon 061-576-913, popoldne. KUPIM KARAMBOLIRAN OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1982 ali mlajši. Telefon 853-979 po 20. uri. KUPIM REGAL ZA DNEVNO-SOBO. Tone Šprahman, Slatine 11, Šmartno ob Paki. PRODAM NOV MOPED AV-TOMATIK, kotno sedežno garnituro in 3401 zmrzovalno skrinjo. Telefon 854-680. MLAD FANT IŠČE SOBO V TITOVEM VELENJU. Vili Hoh-nec, Poštno) ležeče, Titovo Velenje.
V TELEFONSKI GOVORILNICI PRI KOŠAKIH sem pozabila denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, naj mi vrne vsaj dokumente.
PRODAM KUHINJSKO POHIŠTVO, kavč in dnevno garnituro. Telefon 857-682. PRODAM MANJŠO HIŠO Z NEKAJ ZEMLJE. Samo resni interesenti z gotovino naj oddajo pisne ponudbe pod šifro »MAJ« na upravo lista.
PRODAM BARVNI TV, 40 m!
opaža in Iskrin stereo gramofon. Telefon 853-788. KUPIM OTROŠKI VISOKI VOZIČEK, prodam pa belo poročno obleko, številka 36/38, primerno tudi za nosečnice in osebni avto 126 P, letnik 1977. Telefon 856-067.
PRODAM OSEBNI AVTO ŠKODA, letnik 1972, prevoženih 86.000 km, registriran do oktobra 1986. Janez Obrovnik, Ga-berke 113, Šoštanj. OHRANJENO HARMONIKO CFB poceni prodam. Jagrič, Ka-juhova 2, Titovo Velenje. Telefon 858-715.
CITROEN GS 13 S, letnik 1980, prevoženih 41.000 km, garažiran, prodam. Telefon 856-220.
PRODAM STANDARDNA LEGLA RDEČIH DEŽEVNIKOV.
(200 x 100 x 15 cm). Cena 15 SM. Pokličite po telefonu 062-841-758.
PRODAM RABLJENO DOBRO OHRANJENO BETONSKO STREŠNO KRITINO. Informacije po telefonu 855-199 od 15. ure dalje.
OTROŠKI AVTO MOSKVIČ in
veliko nadomestnih delov za šest voltnega hrošča, zelo poceni prodam. Telefon 854-129. UGODNO PRODAM VEČ MIZARSKIH STROJEV, 40 m2 borovega opaža, skobelno velno 0 30 cm. Janez Jelen, Ponikva 14.
PRODAM OPREMO ZA JEDILNICO miza, 6 stolov, omara. Pokličite 853-678. PRODAM ČRNOBEL TV GORENJE, star 14 mesecev. Informacije po telefonu 853-124.
PRODAM OSEBNI AVTO GOLF J, s petimi vrati, letnik 1979. Informacije po telefonu 855-347.
DOBER PLAČNIK VZAME V NAJEM GARAŽO. (Predpla-čnik) Pisne ponudbe po telefonu 853-333 po 15. uri.
PRODAM OPREMO ZA DNEVNO SOBO — regal in sedežno garnituro. Informacije popoldan po telefonu 854-162. PRODAM REGAL ZA DNEVNO SOBO, 12 SM, garderobno omaro, 6 SM, pisalno mizo in stol, 3 SM. Telefon 854-777.
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Komisija za delovna razmerja TOZD Kompas Hertz Rentacar Ljubljana objavlja naslednja prosta dela in naloge v poslovalnici TITOVO VELENJE
REFERENTA II, enega za nedoločen čas in enega za določen čas 6 mesecev
Pogoji: srednješolska izobrazba, znanje angleškega jezika, vozniško dovoljenje B kategorije, 3 mesece poskusenga dela za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD Kompas Hertz Rentacar 61000 Ljubljana, Celovška 206.
O izbiri kandidata se bomo odločili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb, o izidu izbire pa bomo kandidate pisno obvestili.
REK Elektrostrojna oprema n.sol.o.
: Preloge, p. Titovo Velenje
REK Elektostrojna oprema Preloge,
n. sol. o., Preloge, 63320 Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja TOZD Vodovodno-toplovodni
obrati objavlja prosta dela in naloge:
TEHNOLOG POSTROJENJ
Pogoji:
—	srednja ali višja šola strojne smeri — energetik
—	poznavanje Zakona o graditvi objektov
—	predhodne izkušnje na specialnih področjih, poznavanje metod planiranja
—	3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom določenim v Pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: DO Elektrostrojna oprema Preloge, Komisija za delovna razmerja TOZD Vodovodno-toplovodni obrati, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 30 dni po poteku objave.
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Titovo Velenje: — 10. in 11. 5. 1986 - ^
Romana Lah, Kidričeva 17, Titovo Velenje.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 9. 5. do 16. 5. 1986 — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22 e, tel. 857-223.
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri CSÄ Titovo Velenje, TOZD Srednja kovinarska iola Muta
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
—	učitelja matematike za polni delovni 6as, nedoločen čas,
—	učitelja fizike za polovični delovni čas, nedoločen čas,
—	učitelja praktičnega pouka tekstilne usmeritve za polovični delovni čas, nedoločen čas,
—	učitelja strokovno teoretičnih predmetov tekstilne usmeritve za polovični delovni čas, nedoločen čas,
—	vzgojitelja v domu za manj kot polno delovno obvezo, nedoločen čas.
Razpisni pogoji:
Visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju,
za učitelja praktičnega pouka zadošča višja strokovna izobrazba konfekcijske smeri,
za vzgojitelja višješolska izobrazba, smer domska vzgoja.
Razpis velja 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končanem razpisu. Nastop dela je 1. 9. 1986. Stanovanja ni.
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Titovo Velenje
DO Rudnik lignita Velenje, Kadrovska služba,
Komisija za delovna razmerja pri DS DSS
OBJAVLJA
dela oziroma naloge
VODENJE FINANČNO-KOMERCIALNIH INVESTICIJSKIH DEL
Pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba (VII. stop.) ekonomske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	znanje enega svetovnega jezika
Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos te nikjer več ni, zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solze iz oči.
(Gradnik)
V SPOMIN
9. maja bo minilo leto dni, odkar nas je v cvetu otroške razigranosti za vedno zapustila najina
draga hčerkica
KATJA DOKL
Še vedno se nismo sprijaznili z neusmiljeno resnico, da se je tvoja pot končala tako kmalu. Toda ti živiš v naših srcih in nikoli te ne bomo pozabili. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, se je še spominjate in postojite ob njenem mnogo preranem
grobu
VEDNO TVOJI: mamica, očka in sestrica Urška.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, brata in otija
MARTINA NAPOTNIKA
se iskreno zahvlajujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice Topolšica in dr. Rezarju za njihov trud, hvala govornikom, društvu upokojencev ter pevskemu zboru društva upokojencev in rudarski godbi za odigrane žalostinke. Hvala tudi župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Pavla, sin Stanko, hčerke Jožica, Milica, Anica in Marjana z družinami ter ostalo
sorodstvo.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od ljubljene mame, stare mame, prababice in sestre
BERNARDE HRIBAR
rojene Vovk iz Tolstega vrha.
Iksreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, ji poklonili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sosedom in prijateljem, ki ste darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Velenje. Hvala pevcem, govornikoma in duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Ob nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka
FRANCA KOROŠCA
roj. 20. 7.1935,
se iskreno zhvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze
sožalja ter za številne vence in cvetje, ki ga je imel vedno rad. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom Zdravstvenega centra Velenje, ki so se trudili, da bi ga rešili, nadalje Lovski družini Velenje, Združenju obrtnikov Velenje, pevcem za zapete žalostinke, govornikom tov. Gorograncu, tov. Dolejšiju in tov. Avberšku za ganljive besede slovesa in g. duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Marina, sin Boris, hči Mojca, mama, brat in sestra z družinama.
Mladi so po končani proslavi položili cvetje k spomenikoma na Gori jurišev
Veselo, praznično je bilo v središču Titovega Velenja
Simbol 1. maja — rdeči nagelj
Podhod pod Kidričevo cesto ni več dolgočasen. Olepšali so ga mladi likovniki iz OŠ Mihe Pintarja-Toleda
Srebrna priznanja OF so podelili desetim aktivistom, srebrne znake Zveze sindikatov pa trinajstim sindikalnih delavcem in dvema osnovnima organizacijama
Je že tako. Pri vlečenju vrvi zmaga najmočnejši in tisti, ki .ma najboljše navijače. Te pa so domačini — fantje iz Graške gore — imeli, in za nagrado odnesli lepo zapečeno svinjsko »bučo«. Tudi zmagovalke med ženskami, ekipa 1. maja, so se razveselile nagrade, pa čeprav je bila njihova buča nekoliko manjša
Posnetki S. Vovk, L. Ojsteršek
Takšnega praznovanja brez godbenikov (na posnetku so samo basisti) seveda ne more biti. Na večer pred 1. majem so pripravili promenadni koncert, naslednji dan pa so nas že navsezgodaj budili
Tisti, ki niso zaplesali na prvomajskem plesu v Rdeči dvorani, so to »popravili« na Graški gori,