190 | kronika 72 � 2024 1 ocene in poročila raziskavo o do sedaj slabo poznani tematiki, ki na eni strani dodaja pomemben kamenček v mozaik slovenske muzeologije in hkrati nadgrajuje razu- mevanje delovanja slovenske narodne elite ter skupnosti na Goriškem in Gradiškem pred prvo svetovno vojno. Gre za berljivo delo, ki bo pri de- lu uporabno predvsem raziskovalcem s področja zgodovine, etnologije, arheologije in muzeolo- gije, hkrati pa zanimivo za splošno javnost, ki se bo lahko seznanila s kulturno dediščino Severne Primorske. Knjiga je opremljena z bogatim sli- kovnim gradivom, ki med drugim prikazuje vi- dne osebnosti, povezane z Odborom Muzejskega društva, kraje in tudi nekatere primere darovanih eksponatov. Robert Devetak Jernej Komac: »Srce se mi trga od žalosti«. Vsakdanje življenje prebivalstva na Bovškem med véliko vojno. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2022, 315 strani. V letu 2024 obeležujemo 110. obletnico izbru- ha prve svetovne vojne, imenovane tudi »vélika vojna«. Tako jo poimenuje tudi Jernej Komac v svoji monografiji »Srce se mi trga od žalosti«: Vsak- danje življenje prebivalstva na Bovškem med prvo svetovno vojno. Komac, zgodovinar in arhivist, zaposlen v Arhivu Republike Slovenije, se v delu osredotoča na civilno življenje ljudi na Bovškem med vojno, pri čemer opisuje predvsem vpliv voj- ne na vsakdan ljudi. Monografija je strukturirana iz treh glavnih delov. Prvi del pokriva prvo leto vojne, od julija 1914 do maja 1915. Drugi del se osredotoča na ob- dobje med letoma 1915 in 1917, ko je na Bovškem potekala vojna. Tretji del zajema čas po veliki ofenzivi konec leta 1917 in se razteza do prvih let po vojni. Komačevo raziskovanje je bilo zaradi po- manjkanja virov zahtevno in je terjalo obsežno arhivsko delo. Ključne informacije je našel v Av- strijskem državnem arhivu na Dunaju, arhivih Generalnega poveljstva v Gradcu in v Nadškofij- skem arhivu v Gorici. Poleg tradicionalnega ar- hivskega gradiva je v raziskavo vključil tudi tako imenovane »egodokumente«, ki obsegajo dnev- nike, spomine, pisma vojakov in prebivalcev, ča- sopisne članke, ustne vire in fotografije. Poudaril je tako individualne kot kolektivne perspektive, raznolikost virov pa mu je omogočila celovitejši vpogled v izkušnje in v vsakdanje življenje prebi- valstva na Bovškem med prvo svetovno vojno. Ko- mačeva monografija predstavlja dragocen prispe- vek k razumevanju zgodovinskega obdobja prve svetovne vojne, s posebnim poudarkom na manj raziskanem aspektu civilnega življenja. Njegovo delo nudi vpogled v kompleksnost vsakdanjih iz- kušenj v vojnem času in poleg tega prikazuje širši kontekst družbenih in političnih sprememb, ki so se odvijale na tem območju. V uvodnem poglavju, naslovljenem Prvo leto velike vojne na Bovškem, podrobno obravnava civil- no življenje na predvečer izbruha prve svetovne vojne. Prikaže postopen vpliv vojaške prisotnosti na lokalno skupnost, ki se je kazal v obliki mo- bilizacije in uvedbe vojaškega režima. Analizira tudi preobrazbo kmetijstva zaradi pomanjkanja delovne sile in posledičnih sprememb v družbeni strukturi. V poglavju je poudarjen vpliv vojne na izobraževalni sistem in vsakdanje življenje. Vojne razmere in povečana delovna obremenitev otrok so namreč vplivale na šolsko udeležbo, vojni do- godki pa so postali del šolskega kurikuluma. V nadaljevanju poglavja se osredotoča na ekonom- ske in socialne posledice vojne, vključno s pro- blematiko lakote, oskrbe s hrano in z uvajanjem aprovizacije ter racionalizacije. Avtor izpostavlja, da so se številni prebivalci zanašali na lastne pri- hranke za preživetje, kljub finančni podpori lo- kalnih občin. V drugem poglavju Prebivalstvo iz oči v oči z voj- no: Bovško gre v begunstvo je raziskana dinamika 191 | kronika 72 � 2024 1 ocene in poročila evakuacije bovškega prebivalstva ob izbruhu voj- ne. Analiza zajema priprave državnih oblasti na evakuacijo, ki so se pričele z načrtovanjem eva- kuacije že pred uradnim začetkom vojnega sta- nja. Del raziskave se osredotoča na evakuacijo in kasnejše življenje evakuirancev v notranjeavstrij- skih deželah, del pa na usodo tistih, ki so bili podvrženi italijanskim evakuacijskim načrtom in razseljeni po Italiji. Poglavje nadalje osvetlju- je življenjske razmere v begunskih taboriščih in usodo tistih beguncev, ki niso prišli v taborišča. Tretje poglavje se osredotoča na življenje ci- vilnega prebivalstva v neposredni bližini fron- tne linije. Komac izpostavlja, da so nekateri deli Bovškega, kot so Log, Soča in Trenta, kljub bližini fronte ostali delno naseljeni, a so imeli omejitve glede komunikacije z zunanjim svetom in so bi- li izpostavljeni vojnim nevarnostim, denimo ek- splozijam granat. Prav tako je raziskoval, kako je vojaška uprava vplivala na vsakdanje življenje, vključno z uvedbo vojaških patrulj in nadzorom prebivalstva. Nadalje obravnava vpliv vojne na kmetijstvo in prehrano, s posebnim poudarkom na živinoreji v goratem okolju Bovškega. Ovrže trditev, da je v tem primeru podeželje lažje pre- življalo vojno pomanjkanje kot mesto, saj sta bli- žina fronte in umeščenost Bovškega v gorski svet zmanjšali to prednost. Če po eni strani na Bov- škem spremljamo težko preživljanje, vidimo tu- di cvetoče obrti, kot so bile trgovine, kavarne in gostilne, ki so jih v veliki meri obiskovali vojaki. Komac raziskuje tudi interakcije med civilnim prebivalstvom in vojsko, vključno s temami, kot so spolno in fizično nasilje, regulacija prostitucije in demografske spremembe. Omenja tudi vpliv vojne na cerkveno organizacijo, izobraževanje in delo domačinov, ki so se novim okoliščinam pri- lagodili, na primer z delom za vojsko, nadzorom lova ali vodenjem po gorah. Avtor zaključuje s pregledom vpliva vojne na lokalno upravo in opi- suje, kako se je življenje na Bovškem spremenilo v obdobju pred veliko ofenzivo leta 1917. V poglavju »Vrnem se na spomlad« Zadnje leto velike vojne Komac preučuje obdobje po veliki ofenzivi, ko se je vojna frontna linija oddaljila od Bovškega. Opisuje, kako se je z zmanjšanjem ne- posredne vojne nevarnosti, življenje na tem ob- močju začelo postopoma ponovno vzpostavljati. Sledilo je očiščenje vojaškega materiala, obnova uničenih stavb in infrastrukture ter vračanje be- guncev, ki so morali skupaj z ostalimi prebivalci razviti strategije preživetja v vojnem pomanjka- nju. Analizira tudi politične in družbene spre- membe, ki so sledile jeseni 1918, ko je Bovško pod londonskim sporazumom iz leta 1915 postalo del novonastalega italijanskega ozemlja. Avtor po- drobno obravnava vpliv nove oblasti na lokalno politiko, njen odnos do vrnjenih vojakov in pris- tope k povojni obnovi. V tem delu monografije Komac raziskuje širše posledice vojne na Bov- škem ter preučuje, kako so politične spremembe in nova upravna ureditev vplivale na družbeno tkivo in identiteto prebivalstva v tem obdobju. V zaključnem delu svoje monografije Komac razmišlja o celostnem vplivu prve svetovne voj- ne na vsakdanje življenje prebivalstva Bovškega. Ugotavlja, da je vojna povzročila temeljit prelom v skupnosti, ki se je morala soočiti z razbitjem in razselitvijo. Kljub temu je skupni spomin na voj- ne izkušnje prispeval h kolektivni povezanosti. Poudarja, da je vojna preoblikovala civilno živ- ljenje, vplivala na vse ravni bivanja in spremenila družbene prakse. Komac tudi opozarja na dolgotrajne posledice »vélike vojne«, ki segajo onkraj leta 1918, in s tem odpira potrebo po nadaljnjih raziskavah povoj- nega življenja na italijansko zasedenem ozemlju. Za celostno razumevanje vplivov vojne je torej potrebno preseči njene uradne datume. Pričujoča knjiga predstavlja sistematičen in poglobljen vpogled v realnost vsakdanjega živ- ljenja v času prve svetovne vojne na Bovškem. Razkrije, kako so se ljudje prilagajali novim oko- liščinam, razvijali strategije preživetja in gradili nove družbene odnose. Delo ponuja obsežen pregled različnih izkušenj – od življenja v zaled- ju in begunstva do izkušenj pod avstro-ogrsko in italijansko upravo ter s tem prispeva k bogatejše- mu razumevanju zgodovine in posledic vojne na civilno prebivalstvo. Takšna raziskava na primeru Bovškega območja je še toliko bolj pomembna, saj gre za eno najbolj prizadetih območij na da- našnjem slovenskem ozemlju. Nina Ošep Keith Lowe: Ujetniki zgodovine: kaj nam spomeniki drugi svetovni vojni povedo o zgodovini in o nas. Todraž: Modrijan, 2023, 311 strani. Spomeniki so, kot je trdil avstrijski književnik Robert Musil, najbolj nevidna stvar na svetu, saj se stopijo z okoljem in ne pritegujejo pozornos- ti, četudi so bili ustvarjeni prav s tem namenom. Pogosto se zdi, da je imel literat pri svoji diagnozi prav, toda dogajanje v zadnjem desetletju njego- vo trditev postavlja na glavo. Ves svet dandanes še kako opaža spomenike na domačih trgih in uli- cah ter govori o njih, o njihovih sporočilih in o tem, kako naj pristopamo do njihove dediščine,