237 BESEDA UREDNIKA Izid 26. številke revije sovpada z iztekom (druge polovice) jubilej- nega leta reformacije. Tudi druga polovica leta je bila obeležena z vrsto prireditev in dogodkov, ki so se zgostili okrog praznika dneva refor- macije. V Ljubljani je bila osrednja državna proslava v Cankarjevem domu, Evangeličanska cerkev AV je skupaj s Slovenskim protestant- skim društvom Primož Trubar počastila obletnico s posebno proslavo v Murski Soboti in s svečanim bogoslužjem v cerkvi Primoža Trubar- ja v Ljubljani; skrbno pripravljene proslave so bile v Krškem, doma- čem kraju Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča, na Trubarjevi Rašici, v Kop ru že 4. oktobra, v spomin na dan smrti koprskega rojaka Petra Pavla Vergerija ml., pa v Mariboru, Gornji Radgoni in drugod. V Škof- ji Loki je filatelistično društvo pripravilo tematsko razstavo znamk, v prekmurskem pokrajinskem muzeju so se z razstavo spomnili žensk v reformaciji. Združenje Trubarjev forum je ob jubileju izdalo poso- dobljeno besedilo Novega testamenta Dalmatinove Biblije 1584. Tudi na tem mestu velja zabeležiti, da so obletnici reformacije in sa- memu dnevu reformacije prvič pri nas posvetili primerno spoštljivo po- zornost tudi v Rimskokatoliški cerkvi z udeležbo cerkvenih predstav- nikov na svečanih bogoslužjih in proslavah, z obeleženjem praznika v katoliškem časopisu Družina in nenazadnje s knjižno izdajo/prevodom izvrstnega izbora Luthrovih misli (Luther za katoličane ) – vse v duhu II. vatikanskega koncila, skup nega dokumenta Katoliške cerkve in Sve- 238 BESEDA UREDNIKA tovne luteranske zveze Od konflikta do skupnosti (o katerem smo pisali v številki 25) ter prizadevanj papeža Frančiška. Vse to dogajanje je ponovno pokazalo, da je dan reformacije v Slo- veniji res praznik vernikov Evangeličanske cerkve AV in vseh dru- gih reformatorskih cerkva, da pa ima hkrati naravo in pomen javnega praznika, ki/ker obnavlja in ohranja spomin na reformacijske začet- ke temeljne sestavine slovenske identitete, slovenskega knjižnega jezika. Vsebina proslav je znova pokazala, da je na Slovenskem – v sozvočju s poimenovanjima – duh reformacije in protestantizma navzoč tudi kot spodbuda in opora za protest proti vsakršnemu kulturnemu in idejne- mu monopolu, privilegijem, zaprtosti, negibnosti in okostenelosti. V Republiki Sloveniji imamo tako več vrst praznikov. Imamo za vse države običajne »državno državne« praznike, ki slavijo za državo ne- posredno konstitutivne dogodke (razglasitev neodvis nosti, ustanovitev republike ali kraljevske dinastije, odločilne bitke, zmage in včasih po- raze, ozemeljske pridobitve ipd.); imamo praznike, ki jih delimo z ljud- mi evropskih in drugih narodov in ki izražajo/ohranjajo skupne ver- ske ali druge tradicije in pridobitve (božič, novo leto, velika noč, prvi maj, prvi november ...); imamo kot drugod različne posebne – ne skup- ne – verske, poklicno-stanovske, regionalne praznike. Imamo pa tudi dva posebna skupna praznika, kakršnih drugod praviloma ne poznajo, ki/ker izražata in negujeta zavest o specifični poti oblikovanja sloven- skega naroda in njegove (samo)zavesti, njegovega »rojstva iz besede« in njegovega ohranjanja skozi slovensko besedo in kulturo: kulturni praz- nik oziroma Prešernov dan in dan reformacije in/kot Trubarjev dan. Lahko bi rekli poseben vseslovenski umetnostno-kulturni in versko- -kulturni dan ... Pričujoča številka ni standardno urejena. Oblikovno in vsebinsko je obeležena s poudarkom na 500-letnici reformacije, čeprav ne v celoti in ne izčrpno: jubilejno leto naj bi dalo pečat tudi še naslednji številki. (Prvotno smo načrtovali le eno, in to v celoti posebno, jubilejno števil- ko.) Poleg običajnih rubrik Razprave, študije, Razgledi, vpogledi, Kro- nika imamo namesto drugih stalnih rubrik tokrat rubriko Vpogled v evropske razprave ob 500-letnici. V njej s soglasjem avtorjev objavljamo 239 MARKO KERŠEVAN prevode treh razprav z velikega mednarodnega kongresa 500-let refor- macije: pomen in izzivi, ki sta ga v Zürichu skupaj pripravili dve zače- tni »deželi reformacije«, natančneje dve dedinji prvih »cerkva reforma- cije«, Evangeličanska Cerkev v Nemčiji (EKD) in Švicarska evangeljska/ evangeličanska zveza Cerkva (SEK). Za prevod in objavo smo izbrali tri temeljne teološke razprave, ki o jih prispevali reprezentativni avtor- ji iz treh neluteranskih protestantskih okolij: iz Anglije, Švice in Duna- ja. Z njimi nadaljujemo in dopolnjujemo teološko refleksijo reformaci- je, ki smo jo začeli v prejšnji številki ob prikazu omenjenega skupnega luteransko-katoliškega dokumenta. Lord Rowan Williams, profesor v Cambridgu in nekdanji nadškof Canterburyja, Peter Opitz, profesor za cerkveno zgodovino in vodja Inštituta za zgodovino švicarske reforma- cije na univerzi v Zürichu, ter Ulrich Körtner, profesor za sistematsko teologijo na Evangeličanski teološki fakulteti dunajske univerze, so go- tovo prominentni glasovi sodobne teološke refleksije dosežkov, poti in stranpoti ter perspektiv reformacijskega gibanja v Evropi. V rubriki Razprave, študije so tri razprave posvečene razmerju med (protestantsko) teologijo in (moralno, socialno, politično) filozofijo: ne splošno pregledno ali primerjalno, ampak z analitičnim vpogledom v dela treh oziroma štirih avtorjev, ki/ko so tako ali drugače obeležena z odnosom do reformacije in reformacijske teologije – Kanta, Marxa (in Engelsa) ter sodobnega teologa in filozofa Paula Tillicha. Zdravko Kobe, najboljši poznavalec Kantove filozofije na Slovenskem, proniclji- vo analizira vprašanje razmerja med nemškim luteranskim pietizmom in Kantovo moralno filozofijo; posebej se zaustavi pri Kant ovem obrav- navanju zla. Immanuel Kant, filozof, ki je vseskozi živel in delal v lute- ranskem okolju pruskega Königsberga, je, kot je znano, jasno in ostro razlikoval med filozofijo in teologijo, toda hkrati svoje (razsvetljenske) filozofije ni razumel kot sovražnika vere in teologije (in cerkve) kot francoski razsvetljenci v svojem katoliškem okolju. Božidar Debenjak obsežno dokumentira in analizira poglede Karla Marxa in Friedricha Engelsa na Luthra in reformacijo ter jih umešča v širši kontekst nju- nih pogledov na družbeno vlogo religij(e) sploh. Cvetka Hedžet Toth osvetli podobo protestantskega teologa in filozofa Paula Tillicha (1886– 240 BESEDA UREDNIKA 1965), med misleci 20. stoletja verjetno najizrazitejšega in najprodor- nejšega »luterana na meji« med teologijo in filozofijo; Tillich je zapustil nacistično Nemčijo in deloval v ZDA. Matjaž Črnivec se loteva vprašanja protestantske mistike kot prvenstveno »mistike Božje besede«. Ker je protestantsko krščanstvo v primerjavi s katoliškim in pravoslavnim mistiki najmanj naklonje- no ali ji celo nasprotuje, sta njegovi tema in teza izzivalni, toda zlas- ti z ozirom na Luthra je tema neizogibna in teza dovolj utemeljena. Aleksander Erniša ob raziskovanju ključnih Trubarjevih teoloških opredelitev natančneje predstavi Luthrovo in luteransko razumevanje zakramenta. Tokratno središčno rubriko Vpogled v evropske razprave ob 500-letnici začenjamo s prispevkom Rowana Williamsa o dediščini re- formacije, o nesporno pozitivnih in vsaj dvoreznih, vprašljivih posle- dicah (sprejemanja in interpretiranja) reformatorskih stališč, njihovih medsebojnih razmerjih in perspektivah. Peter Opitz posebej izposta- vi specifični prispevek švicarske (»mestne«) reformacije. Vidi ga v nje- nem poudarjanju Duha, skupnosti (vernikov), poudarku na spravi med Bogom in ljudmi (ne le na individualnem opravičenju in odrešenju) ter v družbeni etični zavzetosti, ki (naj) izhaja iz tega tudi danes. Ker se je Trubar pri svoji opredelitvi za reformacijo zlasti v začetku navdihoval tudi pri švicarskih reformatorjih, je poznavanje njihovega duha za nas še posebej pomembno. Ulrich Körtner natančno in kritično raziskuje in potrjuje aktualnost štirih reformatorskih »samo« (sola gratia, solus Christus, sola fide, sola scriptura): če jih razumemo in interpretiramo v njihovi medsebojni povezanosti (in medsebojnem omejevanju). Posebej kritično je njegovo raziskovanje načela »samo Pismo« (ki smo ga sreča- li že ob prikazu njegovega spisa »Reformatorska teologija v 21. stoletju« v Stati inu obstati 13–14/2011). Razgledi, vpogledi ponudijo vpogled v mednarodno znanstve- no konferenco ob 500-letnici reformacije v Luthrovem Wittenbergu, v različnost, a tudi konvergentnost tem, poudarkov, udeležencev, stali- šč, ki jih je priklicala naslovna tema konference o reformaciji in vzponu pluralizma v Evropi. Vpogled je omogočil Žiga Oman, ki se je sam ude- 241 MARKO KERŠEVAN ležil konference v organizaciji Refo500RC, mednarodnega združenja univerz in inštitutov pri preučevanju reformacije. Oman je tudi avtor prikaza knjige Sonje Domröse o ženskah v reformaciji, o spodbudah, ki so jih dobile z reformacijo, in spodbudah, ki so jih vnašale v reformacij- sko gibanje in cerkve (vse do danes), a tudi o ovirah in nasprotovanjih, ki so jih bile pri tem deležne. Franc Kuzmič omogoča vpogled v prote- stantizem na Gradiščanskem, avstrijski zvezni deželi, katere večji del je tako kot naše Prekmurje pripadal ogrski kroni in bil zato deležen več- je (izbojevane) svobode za luterance in kalvince kot habsburške dedne dežele (današnje Avstrije in Slovenije). V Kroniki objavljamo govor dr. Milana Brgleza, predsedni- ka Državnega zbora, ki je bil slavnostni govornik na letošnji držav- ni proslavi dneva reformacije in 500-letnice reformacijskega gibanja v ljub ljanskem Cankarjevem domu 30. oktobra 2017. Marko Kerševan https://doi.org/10.26493/2590-9754.13(26)237-241