Gospodarske stvari. Pogozdovanje Krasa na državne stroške. Kdor je v novejšem času obiskal postojnsko jamo, zapazil je nad cesto, katera drži v jamo, prostor nasajen z borovci, jeseni, javori itd. Ta svet obsega 15 oo Ha. *) in ga je postojnska soseska pustila državi za pogozditi. Tukaj so sadili črni bor, hrast, jesen, brest, javor in bukev. Ostali so le črni bori, deloma tudi jesen in javor, drugo drevje je poginilo. Najboljše so se obnesli leta 1881. in 1882. sajeni črni bori, katerih se je 80% prijelo. Zdaj je ves prostor ž njimi zasajen. Popotniki, ki hodijo po veliki cesti iz Planine v Postojno, opazijo nad Postojno precej visok, špičast, kamnit in peščen hrib, ki se zove „ostri vrh" in je z 1^2 meter visokim zidom obdan. Ta hrib meri 12.6^ Ha. Uže leta 1874. so tukaj smreke sadili, pa z malo izjemo so se vse posušile. Leta 1881. nasadilo se je 45.000 črnih borov, 1400 jesenov, 600 brestov in 1882. leta 80.000 črnih borovcev. Od teh jih 70—80% raste. Leta 1878., 1879. in 1880. sajeni borovci so jako lepi, pa se jih je le malo prijelo. Ves ta svet je lastnina postojnskih občanov. Za „Gabrom^' zraven vasi Rakitnik nahaja se 10.35 Ha. obsežnega sveta, lastnina Rakitničanov. Na tem svetu so 1880. leta 38.000 črnih borovcev, 1000 javorov, 300 brestov in 400 topolovih natičev nasadili. Razun 20—25% črnega borovca je vse drugo drevje poginilo. A leta 1882. nasadili so 65.000 črnega borovca , 1600 javorov in jesenov, katere sadike so se z malo izjemo vse prijele. Na prostoru blizo vasi Matenjavas, kateri je lastnina občanov v Matenjivasi in 2.oo Ha. obsega, nasadilo se je 1882. leta 17.000 črnih, 1000 belih borovcev, in 1500 jesenov jako vspešno. Na rebru gore „osojnica^ pri St. Petru ogradilo se je na državne stroške 13.^5 Ha. sveta z zidom. Svet je lastnina občanov iz Št. Petra in Radohove vasi. BUzo Vs vsega sveta obsadilo se je 1881. leta s 47.000 črnimi borovci z izvrstnim vspehom, razun jesenske na-sadbe, katera se je slabo obnesla. Vsadilo se je tukaj 15 litrov lešnjikov za poskušnjo. Nad vasjo Kal tik južne železnice, kateri 8.50 Ha. obsežni svet gre v last Kalanom, se je 1. 1878. s črnimi in belimi borovci pogozdoval, 1. 1879. so pa sadili tam želod in topolove natiče. Črnega in belega bora ostalo je na O.5 Ha. obsežnem prostoru okoli 60%, na ostalem prostoru komaj 5%. Topolovi natiči in hrasti so se posušili. Leta 1880. sadilo se je na 4.^ Ha. velikem prostoru 22.000 črnih borovcev, 400 bukev, 400 javorov, 200 kostanjev in 6400 topolovih natičev. Ker je nastala suša, poginilo je skoro vse drevje, razun črnih borovcev, katerih je 20—257o ostalo. Spomladi leta 1881. nasadilo se je okoli 3.o Ha. in porabilo 29.000 črnih borovcev, 400 jesenov in 200 pravih kostanjev in 1882. leta 2—5 Ha. in potrebovalo 22.000 črnih borovcev, 1000 javorov in 2000 jesenov. Blizo 1 Ha. nasadil se je letošnjo spomlad. Leta 1881. in 1882. sajeno drevje vspešno raste, se ga je 60—707o prijelo. Pod Gabrkom pri Famljah pripustili so Fameljčani in Gabrčani 10.00 Ha. prostornega sveta z zidom obdati in potem pogozditi. Na tem svetu nasadili so uže dvakrat topolove natiče, kateri so pa poginili. Leta 1880. nasadilo se je 5.o Ha. z 28.000 črnimi borovci, 2000 hrasti, 200 bukvami in 8400 topolovimi natiči. Črnih borovcev je 30—40% ostalo, vse drugo drevje pa poginilo. V spomladi 1. 1882. popravljala se je prejšnja nasadba in velik del sveta na novo nasadil. V ta namen porabilo se je 60.000 črnih borovcev, katerih se je 60—70% prijelo. V jeseni leta 1882. vsadilo se je 15 litrov lešnjikov. Za „starim gradom^' na potoku „Bela" nad Vipavo in Vrhpoljem nahaja se blizo 164.i7 Ha. obsežnega prostora. Okoli 30 Ha. se je s črnim borovcem, jesenom, pravim kostanjem in akacijami nasadilo. Prijelo se je tega drevja, katerega se je uže 250.000 posadilo, 50 do 607o- Pod cesto, ki drži iz Vipave na Gol, je tudi 1.00 Ha. prostornega sveta s črnimi borovci nasajenega in dobro rastejo. „Stražica" nad Trnovem, last trnovskih občanov, je visoka, kamnita in peščena gora in meri 4O.50 Ha. Leta 1876. in 1877. nasajena je bila vsa gora s črnimi in belimi borovci. Teh je na l.oo Ha. obsežnem prostoru 80—907o 1 iia 6—7 Ha. prostornem svetu pa 50%, toraj poprek 20—30% ostalo in nekoliko jeliš v grabnu. Letošnjo spomlad nasadilo se je blizo 20.o Ha. s črnimi borovci, jeseni, akacijami in lipami. ___196 ___ Vsega skupaj se je od leta 1874. do zdaj nad 100 Ha. Krasa pogozdilo na državne stroške. Na vsaki Ha. sadilo se je blizo 10.000 sadik. Poprek dobil je vsak. delavec na daa 48 do 52 kr. Nasadba 1000 sadik stala je 3 gold. do 3 gold. 25 kr.