Književna poročila. 389 V petem spevu Dantejevega »Pekla" nam pripoveduje Frančiška Riminska zgodbo svoje strastne ljubezni do Paola Malateste, svojega svaka. To snov iz italijanske srednjeveške zgodovine je porabil S. Pellico za svojo romantično zaloigro, -ki je poleg „Le mie prigioni" (Moje ječe) njegovo najbolj popularno delo. Slovenski prevod te žaloigre je oskrbel že Jernej Križaj Severjev in ga objavil v Zori" (1873); isti prevajatelj je poslovenil za Janežičevo „Cvetje" (1866) tudi Pellicovo zaloigro „Tomaž Mor". — Ternovčev prevod se čita ribniško gladko, z jezikom pa ne moremo biti popolnoma zadovoljni; brez slovarja bo ostal čitateljem marsikateri izraz tuj. Spretnost obeh prevajalcev naj pokaže vsaj en primer! Frančiška prosi svojega soproga Lanciotta za Paola in Lanciotto odgovarja (Ternovec, str. 30): »Za Paola prosiš? ženska ti opačna! Li mnita, da te dvore zapustita? Gotovo sta urekla si ročišče Z obetom, da i otcu te ugrabi." To mesto je prevedel Križaj takole (Zora II, str. 211): „Za Pavla torej prosiš? — Hudobneža lokava, skup tedaj Bežati mislita iz teh zidov Pa združiti se — to želita? — Obetal ti je morda, da očetu Odpelje te . . ." Š. Jakoba Alešovca Izbrani spisi. Drugi, popravljeni natis. Priredil Jožef Vole. 4. in 5. zvezek: Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. V Ljubljani 1911. Založila Katoliška bukvama. 8°. III + 264 str. Cena 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, („Ljudska knjižica", 14. zvezek.) Ta prirodopis ljubljanskega prebivalstva je Alešovec sestavil pred dobrimi tridesetimi leti, toda njegovi tipi se v bistvu do danes niso mnogo izpremenili. Še zdaj srečamo Alešovčevega hišnega gospodarja, trgovca, komija, dijaka, gostilničarja, pisatelja, natakarico in razne druge vrste žensk; le nemškutarsko pleme je precej izginilo. Seveda mnogi tipi niso izključno ljubljanski, najdemo jih tudi drugod po Slovenskem dovolj. Marsikatera malomestna slika je postala pod Alešov-čevim drobnogledom karikatura, in bas v risanju teh je njegov humor precej svež. ,,Ljubljanske slike" so brezdvomno Alešovčevo najboljše delo, posebno priljubljeno našemu dijaštvu. J P. Dr. Karel Štrekelj, O Levčevem slovenskem pravopisu in njega kritikah. Opomnje o slovenskem glasoslovju in rabi nekaterih oblik in besed. V Ljubljani, 1911. Založil pisatelj. Prodaja L, Schwentner. V. 8". IV + 137 str. Cena 3 K. Živo nam je še v spominu črkarski boj, ki ga je povzročil Levčev pravopis. Hudo so se kregali naši zagovorniki elanja, »bralci" in „bravci" in postali so seveda tudi osebni. Ko so naši slovničarji večinoma povedali svojo modrost, je vzel prof. Štrekelj njih učenost v pretres in napisal v listku ljubljanskega »Slovenca" daljšo vrsto člankov, katere izroča sedaj, nekako ob desetletnici te jezikoslovne praske, širšemu občinstvu zbrane v posebnem natisku. Za naše polemike je značilno, kar čitamo v „Pripomnji": »Zlasti neprijeten mi je bil boj zoper nekatere gospode, ki 390 Književna poročila. s svojimi trditvami neprenehoma rinejo v ospredje, dasi nimajo za podobna dela niti potrebnega znanja niti ne priprave, včasi celo ne prave ljubezni do resnice, ampak si kaj kar naravnost izmislijo, da bi pomoglo njih teorijam k zmagi". Da še ta težnja tudi v najnovejšem času ni izginila, pričajo pisateljevi članki „0 nekaterih pobijanih pravilih slovenske pisave" v letošnjem Zvonu. — Knjiga pojasnjuje v prvi vrsti glasoslovje; stvarno, besedno in imensko kazalo olajšuje njeno porabo. Bogata vsebina bodi toplo priporočena v proučevanje vsem onim, ki imajo opraviti s slovenskim jezikom! J. Š. Miloš Stibler, Kriza v slovenskem zadružništvu. Založil pisatelj. V Celju 1911. V. 8". 32 str. Cena 50 v. Ta aktualna razprava je namenjena „vsem nesebičnim zadrugarjem in nesebičnim prijateljem zadružništva". Krizo v našem zadružništvu so povzročile slabe letine, polomi, hujskanje; glavni vzrok sedanje krize pa je strankarska politična agitacija v slovenskih zadružnih organizacijah, kajti „nikjer ni najti take zadružne podivjanosti, kakor se je vgnezdila med Slovenci". Vprašanje najstrožje centralizacije je najvažnejše. Zavožen je bil doslej pri zvezah način poslovanja. Naloga bodočnosti bodi odstraniti razne napake in revizijsko postopanje temeljito izpopolniti. Pisatelj zahteva med zvezami teritorijalno oddelitev delokrogov in razdružitev konkurenčnih zadrug; za volitve v vodstvo zvez se naj uvede proporcijonalni volilni način. „Z zastopstvom manjšin v vodstvu se ustvari n ajboljša in na vseh koncih in krajih toli potrebna kontrola, ki bo rodila dober sad" (25). Želimo knjižici najlepših uspehov, da se ustvarijo v našem bolnem zadružništvu zdrave razmere, saj „ne igra v slovenskem narodu nobena gospodarska organizacija tako važne vloge kakoi zadružništvo". A. E. P. v. Radics, Alte Hauser in Laibach. Geschichtserinnerungen. — Pod tem naslovom je za domačo zgodovino mnogo zaslužni ces. svet. P. pl. Radics začel v ljubljanskem uradnem časniku in v posebnih odtiskih večinoma po arhivskih virih objavljati zanimive vesti o ljubljanskih hišah. Dosedaj so izšli trije zvezki. Prvi ima opisanih 14 hiš, drugi, s podobo hiše barona Rechbacha, devet; tretji, s slikama portala dvorca nemškega viteškega reda in grba Troppa pl. Troppenaua, nekdanjega posestnika hiše št. 9 v Križevniški ulici, obsega enajst hiš. Vrhovčeva knjiga „Die wohll6bl. landesfurstliche Hauptstadt Laibach" je našla v Radicsevem najnovejšem delu izvrstno dopolnilo. V dveh vrsticah poroča Vrhovec n. pr. o glediških igrah, ki so se uprizarjale pred postom v rotovški dvorani (str. 90), v Radicsevem drugem zvezku (str. 9—21) pa je uvrščen članek, ki nam daje jasno sliko o nekdanjem gledišču na ljubljanskem rotovžu izza leta 1736. do 1765. Z izredno marljivostjo uvršča pisatelj z opisom vsake hiše sliko za siiko v veliki okvir slavne zgodovine ljubljanskega mesta; saj so bili nekdanji posestniki opisanih hiš večinoma v tej ali oni stroki činitelji, vplivajoči na usodo svojega mesta. Po več stoletij nazaj segajo poročila o nekdanjih stanovalcih — priče, „kako rod za rodom gine". /. V. Constantin Jireček, Geschichte der Serben. Erster Band. (Bis 1371.) Gotha 1911. F. A. Perthes, V. 8°. XX + 442 str. V znani Lamprechtovi zbirki „Allgemeine Staatengeschichte" je izdal dunajski historik in slavist Konst. Jireček prvi del obširno zasnovane srbske zgodovine. Odlični učenjak je napisal mnogo temeljitih razprav zgodovinske, zemljepisne in kulturne vsebine o balkanskih deželah v nemškem, češkem, bulgarskem in srbskem jeziku; njegova zgodovina Bulgarov je prevedena v več jezikov, in tudi to znamenito delo je izšlo istočasno v srbskem prevodu, ki ga je oskrbel zgodovinar dr. Jovan Radonič.