PRIH .03HEDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 grupo«. Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 16 (9624) TRST, sobota, 22. januarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je zadel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasiZakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. S TRISTO DESETIMI GLASOVI KPI, PSIr, PSD!PRI, PLI, IN DP osmo V SENATU POSLANSKA ZBORNICA ODOBRILA ZAKON 0 PREKINITVI NOSEČNOSTI V rimskem senatu se v teh dneh odvija enak postopek za ratifikaci-jo osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, kot se je v prvi Polovici decembra odvijal in tudi zaključil v poslanski zbornici s pozitivnim mnenjem za ratifikacijo sPorazuma. O vladnem zakonskem Tatijikacijskem osnutku, ki nosi zaporedno številko 407, razpravljajo namreč pristojne senatne komisije in čeprav so uradne agencije in drugi viri silno skopi v dajanju informacij o delu komisij, kar je si-cer običajno tudi v drugih primežih, se je vendarle zvedelo, da so doslej izrekle pozitivno mnenje za zatifikacijo osimskega sporazuma v njegovi celoti vse komisije, ki so Oa doslej preučile in sicer: komi-sija za obrambo, komisija za jav-na dela, komisija za pravosodje in Podkomisija za mnenje odbora za zadeve evropske skupnosti ter nazadnje še komisija za ekološka vprašanja. V prvih dneh prihodnjega tedna bosta o vladnem zakonskem ratifikacijskem osnutku razpravljali senatni komisiji za zunanje zadeve in komisija za industrijo. Doslej izrečena pozitivna mnenja Posameznih komisij kažejo, da bo tudi senat v času, ki je potreben, da se izrečejo vse komisije in da Se vprašanje ratifikacije osimske-®a sporazuma vpiše v dnevni red senatnega zasedanja, osimski spo-zazum odobril, s čimer bo postal Polnoveljaven državni zakon. Vse fodi kaže, da se bo neposredno po njegovi dokončni potrditvi v obeh Vejah italijanskega parlamenta in objavi v uradnem listu republike. Pristopilo k njegovemu praktičnemu Uveljavljanju, za kar so v samem sPorazumu tudi določeni roki. . Spričo tega bi lahko zapisali znan izrek «volkovi tulijo, a karavana Pre naprej». V mislih imamo seveda Uste «volkove», ki si pri ms še vedno na vse pretege in načine prizadevajo, da bi vendarle še vtaknili Kakšno palico med kolesje, ki teče naprej in ki še vedno, pa čeprav z Vedno bolj opazno utrujenostjo, tu• Hjo proti sporazumu v vseh njego-' Vih aspektih od političnih do gospodarskih in seveda ekoloških, da bi na en ali drug način morda le še dosegli odložitev ratifikacije. S tem namenom so tudi poslali posebno delegacijo famoznega in sedaj že povsem razkrinkanega odbora tdesete-zice» za integralno prosto cono v K'm k predsedniku semla Fanfani-fo in pri njem zaigrali eno svojih Poslednjih kart — karto ekološke nevarnosti za Trst. Fanfani jim je seveda (spremljal jih je namreč njegov tržaški pristaš posl. Tombe-s‘( moral nekaj obljubiti. Do kot je šla njegova obljuba je verjetno, vsaj za sedaj, pokazala prav Zazprava v komisiji za ekološka Vprašanja, kjer so sicer ta vprašanja bila v prvi vrsti obravnavano, kar. je glede na specifično pristojnost komisije tudi' razumljivo, Vendar se vsa sprejeta priporočila Kožni sije vladi o teh vprašanjih nanašajo m čas po ratifikaciji in torej na čas pristopanja k uresničevanju sporazumov, zlasti še kolikor fofe za industrijsko prosto cono m Krasu. To pa je seveda nekaj povsem drugega od tistega, kar so si želeli Pobudniki in podpihovalci antiosim-ske gonje in je povsem v skladu z dejanskimi interesi Trsta in njego-Ue0a gospodarstva, da se osimski dogovori potrdijo in da se zamisel v industrijski prosti coni uresniči. Doenem pa je tudi v interesu vseh in Slovencev nič manj, da se v fozi uresničevanja sporazumov, vključno z industrijsko prosto cono na Krasu, preučijo vsi aspekti in ~0$ežejo čimbolj ugodne rešitve. V tei fazi bodo potrebna posvetovanja z vsemi krajevnimi dejavniki P* upravnih do sindikalnih, od po-itičnih do naravoslovnih, od gospodarskih do naših narodnostnih in nujno bo treba upoštevati vsa ti-?ta stališča, ki so sprejemljiva ln praktično izvedljiva, da bodo sP°razumi, v prvi vrsti sporazumi gospodarske narave, dali tiste re-zullate, katere si od njih pričakuje Vsa italijanska in slovenska javnost zešitev ali vsaj učinkovito ublažitev kritičnega gospodarskega po-fotaja. ,.T° je prav v teh dneh tudi vse-. lna številnih sestankov, predavanj n razprav v naši manjšinski sredi-■ na katerih sodelujejo predstav- niki Proti zakonu je glasovalo 296 poslancev KD, MSI, DN, SVP in radikalne stranke - V glasovalnih izjavah je hiI poudarjen pomen sodobne mreže družinskih posvetovalnic in odprave skrivnega splava pri mazačih testirali radikalci, ki so še posebno besno polemični s socialisti, katere obtožujejo, da «so izdali*. V resnici pa bi drugačno zadržanje socialistov pomdnilo, da bi parlament ne sprejel zakona in bi zmagali demokristjani z misovci obeh barv. (st.s.) Spor med Nemčijama o zahodnem Berlinu BERLIN, 21. — Vzhodnonemške o-blasti so ostro obsodile zahodnonem-škega zunanjega ministra Genscher-ja, ki je nedavno spremljal francoskega zunanjega ministra med obiskom zahodnega Berlina. Glasilo E-notne socialistične partije Vzhodne Nemčije »Neues Deutschland* objavlja izjavo vzhodnonemškega zunanjega ministrstva, v kateri je Gen-scherjev prihod v zahodni Berlin označen kot «ilegalen» in nesprejemljiv*. časnik pravi, da se je za-hodnonemški zunanji minister med obiskom v zahodnem Berlinu obnašal, kot da bi bil v katerem koli RIM, 21. — Poslanska zbornica je odobrila zakon o splavu. Za zakon je glasovalo 310 poslancev (6 več, kot je bila predvidena večina), proti jih jc bilo 230. medlem ko se .je vzdržal poslance «Lotta continua« Pililo. Za odobritev zakona so glasovali poslane! KPJ, neodvisne levice. PSI, PSDI, PRI in PLI. Proti so glasovali poslanci KD, južnotirolške , SVP, MSI, «nacionalne demokracije« :'n radikalci. Ker jc bilo glasovanje tajno z. elektronskim sistemom so sc radikalci tokrat prvič poslužili svojih naprav na mestih, ki jih sicer ne sprejemajo. Šli so po ključe naprav in izjavili, da jih bodo naslednjega dne vrnili, niso se pa hoteli odpovedati glasovanju proti zakonu. Čeprav so do zadnjega napovedovali, da se bodo vzdržali glasova--nja, so za zakon o splavu glasovali tudi trije poslanci skupine »proietar-ske demokracije*. Luciana Castelli-na je s tem v zvezi izjavila, da so to storili v trenutku, ko je bila o-dobritev zakona v nevarnosti zaradi zadržanja radikalcev in odsotnosti nekaterih poslancev laičnih skupin. Izmed laikov je proti zakonu glasoval samo republikanec Buca-iosfih Odobritev zakona s sicer pičlo večino je sprožila val polemik, predvsem zaradi bojkota radikalcev, ki so se očitno čutiii užaljene, ker zbornica ni hotela sprejeti njihovih stališč. Nezadovoljni so tudi demokristjani, ki so s člankom tajnika Zac-cagninija izjavili, da je poslanska zbornica odobrila »hudo zaskrbljujoč zakon*, ki je moralno boleč. Seveda so se proti odobritvi zakona v največji meri zagnali Vatikan in razne cerkvene in katoliške organizacije. Tem so. po svoje, odgovorili v parlamentarni debati predstavniki laičnih strank. Natta (KPI) je dejal, da bodo komunisti odgovorno glasovali za zakon, ki je plod enotnega sporazuma demokratičnih sil in celo poskusa dialoga s katoličani. «Naj bo vsem jasno*, je poudaril Natta, «da za nas splav ni državljanska svoboščina ali pravica, pač pa družbeno zlo. problem, kateremu se ne smemo izogniti in pred katerim ne smemo zapirati oči*. Zato je zbornica odobrila tudi priporočilo vladi, naj poskrbi za razširitev struktur drto žinskih posvetovalnic in spolne vzgoje po šolah. Socialist Balzamo je pa poudaril, da je bistvo zakona člen, ki določa «samoopredeljevanje ženske*. Italijanski zakon o splavu, je še poudaril socialistični poslanec, je vsekakor boljši od onih, ki so jih odobrili v Franciji in ZR Nemčiji. Balzamo je tudi polemiziral z radikalci in z demokristjanom Piccolijem, ki je sploh skušal na vse kriplje zaostriti odnose. Piccoli (KD) je dejal, da je zakon odločno zgrešeno postavljen in bo «razklal na dvoje italijansko ljudstvo*. V imenu republikancev je spregovorila Susanna Agnelli, ki je dejala, da je namen tega zakona, da bi čim manj žensk moralo splaviti. To pa je mogoče doseči samo z vzgojo. Dokler pa vzgoja ne bo obrodila sadov mora družba ženskam pomagati pri prekinitvi nosečnosti, ki bi jo sicer opravljali nevarni mazači, kot doslej. O tem, da pomeni sprejeti zakon udarec pojavu skrivnega splava pri mazačih, je govoril tudi socialdemokrat Vizzini. Po glasovanju so najglasneje pro- kraju Zvezne republike Nemčije in je pozabil, da se nahaja na področju zahodnega Berlina, v katerem velja posebni statut in je to področje izven zakonite oblasti bonske vlade. Vzhodnonemški dnevnik opozarja Zahodno Nemčijo, da so vse države varšavskega pakta soglasno izjavile, c!a bodo branile in spoštovale mednarodni značaj berlinskega statuta. V zahodnem Berlinu so danes odgovorili na vzhodnonemški napad s prepovedjo odprtja predstavništva vzhodnonemške letalske družbe. O-benem je glasnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva izjavi!, da bo Genscher v prihodnjih dneh pospremil podpredsednika ZDA Mondala v zahodni Berlin. Kot poročajo zahodne časopisne agencije, je položaj v zahodnem Berlinu precej napet in se pričakujejo novi protesti in pritožbe z obeh strani. RIM, 21. — Minister za zunanjo trgovino Ossola sc bo prvega februarja sestal s predstavniki de želnih uprav, da se dogovorijo o uskladitvi pobud in dejavnosti za izvoz italijanskega blaga. Dežehic uprave bodo imele možnost, da se vključijo v zunanjo trgovino v o-kviru državnih zakonov in pravil. SKLEPI VČERAJŠNJE VLADNE SEJE VLADA PRIPRAVLJA DELEGIRANE ZAKONE O DEŽELNI UREDITVI RIM, 21. — Vlada je na današnji seji sprejela nekaj zakonskih osnutkov in ukrepov, ki se nanašajo predvsem na pristojnosti deželnih uprav, preureditev uradov za delo in gradnjo norih jetnišnic. V začetku seje je predsednik vlade Andreotti počastil spomin nedavno umrlega ministra za trgovinsko mornarico Fab-brija in sporoč'1, dr bo injnister za promet Ruffini z 10 prevzel tudi ministrstvo za ' .. .vinsko mornarico. Zatem so Andreotti, Forlani, Do nat Cattin in Pandolfi poročali o Bonifac.o izjavil, da bodo v letos so Jih .meh v Bonnu. Moskvi. Bagda-, nj ,?tu „ gradnjo novih deželnih, pokrajinskih in področnih komisij za zaposlitev, ki bodo sestavljene tako, da bodo imele socialne sile večjo besedo^ pri namestitvah delavcev. Poleg tega zakon ustanavlja delovni anagraf, ki bo omogočil, da bodo pristojne oblasti in pristojni uradi vedno na tekočem o položaju zattoslitve. Na predlog ministra za javna dela Gullottija so odobrili zakonski osnutek, ki določa 400 milijard lir za gradnjo novih jetnišnic do leta 1982. V tej zvezi je prevosodui minister ' du in Bukarešti. Takoj nato je mi nister za deželne uprave Morlino i mel poročilo o vsebini in pomenu osnutka delegiranji zakonov o novih pristojnostih deželnih uprav na osnovi zakona štev. 382 iz leta 1975. Ta zakon je določal, da mora državna uprava v teku enega leta u rediti odnose z deželnimi upravami in jim priznati zakonite pristojnost', kar pa vlada do sedaj še ni konferenci za zaščito ptic tn njeno jetnišnic 30 milijard lir. Do konca leta 1982 naj bi zgradili 76 novih jetnišnic. ki naj bi omogočile sprejem 6.200 jetnikov. To pomeni, da se bo na osnovi tega načrta število razpoložljivih mest v jetnišnicah povečalo od sedanjih 7.487 na 13.678. Vlada je odobrila tudi zakonski osnutek o pristopu k mednarodni napravila. Minister Morlino je v svo- j izvajanje, ki je bila sprejeta v Pa- jem poročilu poudaril, da bo nova ureditev zelo važna in da bodo z njo deželne uprave mnogo pridobile na avtonomiji. Vlada je zatem odobrila zakonski osnutek, ki ga je predložila ministrica za delo Anselmi, s katerim nameravajo preurediti urade za delo. da bodo v sodelovanju z deželnimi u-pravami in sindikalnimi organizacijami bolj učinkovito opravljali svoje delo pri namestitvi delavcev. Zakonski osnutek določa ustanovitev rižu oktobra leta 1950. To je zelo važen zakon, ki bi ga moral parlament čimprej odobriti, saj je Italija morda edina država v Evropi, ki še ni sprejela in uveljavila te konvencije in kjer se ptice uničujejo, ne glede na ogromno škodo, ki jo s tem povzročajo celotnemu naravnemu ravnovesju. Poleg tega je vlada še odobrila osnutek odloka za izvajanje sporazuma med Italijo in Avstrijo o obojestranskem priznavanju študijskih diplom, (sl.) llllllllllllllllllllllllllllllll||lllllll|lll||l|||l|||l|l|mf||||||l|l|(|||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||||||||||||||||||||||||i||||l|||||||||||||||,,|V,||||||||y||,|„|||,|,||„||,|||||,|||,|||,||||||||,|||||„||,|„|||||||M||||,|||,||||||S TEŽA VE PRI POGAJANJIH MED SINDIKA TI IN IN D V ŠTRUCI O CENI DELA Confindustria povzročila prekinitev pogovorov ki se bodo nadaljevali danes v dopoldanskih urah Luciano Lama je izjavil, da morajo indmtrijci jasno povedati, kaj hočejo RIM, 21. — Pogajanja med sindi-ksjlho federacijo in Confindustrio o ceni 'dela, ki so se nocoj nadaljevala, so bila kmalu pozno ponoči pre- Predsednik Confindustrie Guido Carli kinjena. Sklenili so, da se bodo pogovori nadaljevali jutri ob 9. uri dopoldne. Po izjavah sindikalnih predstavnikov, je odložitev povzročila Confindustria, ki je zahtevala, da se začne na novo razpravljati o vseh točkah, o katerih so se dejansko med pogajanji že dogovorili. Sicer' pa sindikati nočejo zaostrovati položaja. Zato so bili sindikalisti v svojih izjavah po prekinitvi pogovorov zelo previdni. Glavni tajnik CISL Macario je dejal, da so perspektive pogajanj zelo meglene, ker se je Confindustria vrnila na stališča, ki jih je imela v začetku. Glavni tajnik CGIL Lama pa je pristavil, da je treba jasno povedati, ali se hoče, ali se noče doseči sporazuma. Dejal je, da so se pre pričali, da Confindustria za, sedaj ni jasno odgovorila na ta vprašanja. Nekoliko bolj pesimističen je bil zvezni tajnik CISL Carniti, ki je izjavil, da se še ne ve, ali bo sploh mogoče jutri doseči sporazum. Po drugi strani pa je zvezni tajnik UIL Ravenna dejal, da se pogajanja bližajo k odločujočim sklepom. Po prekinitvi sestanka predstavniki industrijcev niso hoteli dati nobene izjave. Predspdnik Confindustrie Carli je samo dejal, da se bodo pogajanja nadaljevala jutri. Današnje srečanje se je začelo ob 17. Ki z obravnavo vprašanj, ki so najtesnejše povezana z znižanjem delavnih stroškov, obenem pa z u-stvarjanjem pogojev za večje naložbe in večjo zaposlitev. Po včerajšnjem dogovoru glede izločitve dra-ginjske doklade pri obračunavanju odpravnine, so danes prešli na proučitev posameznih točk, ki se nana šajo na praznike med tednom, dopuste, nadurno in izredno delo, delovne zamene, premestitev delavcev z enega na drugo delovno mesto itd. Dolgo so razpravljali o ukinitvi sedmih praznikov med tednom, zlasti pa še, kako bodo delavci plačani za delo, ki ga bodo opravili v teh sedmih dneh. Sindikati menijo, da imajo delavci pravico do doklade o izrednem delu, medtem ko so bili industrijci mnenja, da je treba v teh delovnih dnevnih plačati delavce z dodatkom navadnega nadurnega dela. Kljub temu pa so se pogajanja nadaljevala in ob 21.30 so se dogovorili, da prekinejo za nekaj časa sestanek, da bodo strokovnjaki sestavili osnutek dogovora. Med pogajanji so predstavniki sindikatov ponovno (poudarili, da se pogovori ne nanašajo samo na znižanjč cene dela, temveč tudi na vprašanja novih naložb, večje kompetitivnosti lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltl||||||||||||||||||ltl|f||||||!llllllllllllllllllllllllli||||||MtlIIIIIIIIIIUIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||q||||||||||||||||iri||||||||||||||||||||||||||||||||M||||UJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||H BOSNA IN HERCEGOVINA STA SE POSLOVILI OD SVOJEGA VELIKEGA SINA Pogreb Džema la in Rezije Bi jedk v Sarajevu Ob odprtem grobu sta spregovorila Vidoje Žarkovič in Anton Vratuša različnih političnih sil in na nforih ni prav nobenih dvomov ®|ede nujnosti, da italijanski parla-..fnt sporazum v Osimu.čimprej ra-fhcira, na katerih pa se zavzeto * odkrito govori tudi o potrebi za-. naših interesov, ko se bodo delovali inštrumenti za izvajanje Razumov. (Dd našega dopisnika) SARAJEVO, 21. — Jugoslavija se je poslovila od Džemala Bijediča in njegove žene Razije, ki sta v torek tragično izgubila življenje v letalski nesreči. V dopoldanskih urah se je mimo posmrtnih ostankov predsednika ZIS in njegove žene vila nepretrgana povorka prebivalcev Bosne in Hercegovine. Pred ateistično kapelo na sarajevskem novem pokopališču so se poleg Bijedičevih otrok in drugih svojcev zbrali številni visoki predstavniki jugoslovanskega družbenopolitičnega življenja. Na zadnji častni straži,ob krstah so bili Vidoje Žarkovič, Stane Dolanc, Kiro Gligorov, Rato Dugonjič, Branko Mikulič, Kamdija Pozaerac, Milanko Renovica in Cvijetin Mijato-rič, ki so krsti nato prinesli na proštrano ploščad pred kapelo. Tu so se od pokojnikov s toplimi besedami, poslovili predsednik skupščine občine Mostar Dževad Derviškadič, predsednik sarajevske mestne skupščine Ante Sučič in podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša. «Tragična izguba tovariša Džemala je huda izguba za vse nas — jot dejal Vratuša. Zapuštil nas je na vrhuncu boja za ekonomsko stabilizacijo,. M obrambo, ohranitev in nadaljnjo krepitev številnih pozitivnih dosežkov, uresničenih tudi t njegovim prizadevanjem, v času, ko je treba dokončati obsežno delo v zvezi z ustavno preobrazbo naše družbene ureditve in korak za korakom uresničevati politiko ekonomskega in družbenega razvoja, določeno s srednjeročnim načrtom, ko je treba odločno nadaljevati boj za nadaljnje utrjevanje mednarodnega položaja Titove Jugoslavije kot neodvisnega mednarodnega socialističnega in neuvrščenega dejavnika v svetu.* »Velika vrzel ostaja po smrti našega predsednika, kot takrat, ko vihar izruje orjaški hrast i je nadaljeval Vratuša. Ta vrzel bi vzbujala grozo, če se s padcem hrasta ne bi v vsej svoji veličini znova potrdili viri, na katerih so se napajale žile tega nezaustavljivega življenja in moči. To pa so isti viri, iz katerih črpamo mi svojo moč, voljo in sposobnost, da spreminjamo naravo okrog sebe in odnose med ljudmi, da sami sebe o-svobajamo in s tem s skupnimi mo črni odpiramo, še širše poti za o-svoboditčv človeka in dela izpod sil stihijo in prevlade.* Nad odprtim grobom sta se od Džemala Bijediča in žene Razije poslovila predsednik ZKBH Branko Mikulič in podpredsednik predsedstva Jugoslavije Vidoje Žarkovič. Zadnji se je od pokojnikov poslovil Vidoje Žarkovič v imenu centralnega komiteja ZKJ. predsedstva Jugoslavije in jugoslovanske skupščine. »Nenadoma je izginil iz naših vrst predsednik zveznega izvršnega sveta in član predsedstva CK ZKJ, v trenutku, ko je prispeval velikanski delež k naši socialistični graditvi, v življenjskem obdobju, ko smo od njega še veliko pričakovali/ in v obdobju velikih korakov v razvoju naše samoupravne skupnosti, ko so še kako potrebni takšni kadri, kakršen je bil on.» «Velika ustvarjalna moč in sposobnost tovariša Džemala sta se potrdili zlasti na zelo odgovorni in zapleteni dolžnosti predsednika zveznega izvršnega sveta — je dejal Žarkovič. Pod njegovim vodstvom je zvezni uvršni svet zelo pomembno prispeval k velikim rezultatom, ki jih je v zadnjih letih dosegla naša država v razvoju in utrjevanju družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema na samoupravnih temeljih, v razvoju'delegatskega sistema, krepitvi obrambne sposobnosti, utrjevanju mednarodnega položaja in uresničevanju politike eko- nomske stabilizacije. Kot predsednika zveznega izvršnega sveta je bil Bijedič eden od neutrudnih in doslednih nosilcev politike razvijanja vsestranskega mednarodnega sodelovanja naše države na podlagi Titove neuvrščene politike.* »S tvojo Smrtjo, tovariš Džemo, je ostala velika vrzel v vrstah naše vlade in centralnega komiteja, ki jo bo težko zapolniti, in velika žalost v srcih vseh nas, tvojih dolgoletnih soborcev, sodelavcev in prijateljev,* je had odprtim grobom dejal Vidoje Žarkovič. Z vojaškimi častmi, kakršne so namenjene vojakom revolucije, s tremi častnimi salvami in ob zvokih posmrtne koračnice so krsti s posmrtnimi ostanki Džemala in Razije Bijedič položili v grobnico, ki so ju nato prekrili venci. Jugoslavija je za vselej izgubila enega svojih velikih mož, vzornega in prizadevnega Džemala Bijediča, nosilca mnogih domačih in tujih visokih odlikovanj, med katerimi je zadnje visoko priznanje — Red junaka socialističnega dela — dobil kot posmrtno odlikovanje, za vse tisto, kar je storil za jugoslovanske narode in narodnosti, za njihov napredek in boljše življenje. VLADO BARABAŠ italijanske industrije na mednarodnih trgih, kar naj omogoči večjo akumulacijo kapitalov,- za večje naložbe na Jugu. Pogajanja se bodo torej nadaljevala jutri dopoldne. Vprašanja na dnevnem redu so izredno važna in sindikalne organizacije se zavedajo, da jih je treba rešiti v korist vsega gospodarstva, da se odpravijo dosedanja gospodarska neravnovesja, omogoči večja storilnost in s tem večje možnosti za delo brezposelnih delavcev. (sl.) Chirac bo kandidiral za pariškega župana PARIZ, 21. — Sporočilo, da bo bivši predsednik francoske vlade Ja-cques Chirac kandidiral za pariškega župana, je povzročilo v Parizu velik politični preplah in mnogi o-pazovalci že govorijo, da bo to pripeljalo do predčasnih parlamentarnih volitev. Chirac je predsednik ene veje go-listov, 'ki se ne strinja s sedanjo politiko predsednika republike. Prijatelji Giscarda D'Estainga so takoj tolmačili kandidaturo Chiraca za pariškega župana, kot neposreden napad na predsednika republike. Menijo, da zna odločitev bivšega predsednika vlade še bolj razdvojiti sedanjo vladno večino v korist francoske levice. Chirac se s svojo kandidaturo postavlja kot nasprotnik e-nega najbolj zvestih sodelavcev predsednika republike. Ni izključeno torej, pravijo prijatelji Giscarda, da zna to vprašanje sprožiti postopek za predčasne splošne volitve, ki bi morale biti šele marca prihodnjega leta. Poleg tega ugotavljajo, da bo ta spor med Chiracom in Giscardom še bolj utrdil levo opozicijo na prihodnjih pariških občinskih volitvah. RIM. 21. — Trgovci in gostinci so sporočili, cia nasprotujejo kateremu koli ukrepu o «/arčevatiju», ki bi prizadel njihove dejavnosti Protest se nanaša na izjave predsednika vlade Andreottija, da bo vlada kmalu sklepala o prepovedi kroženja avtomobilov ob nedeljah, o zapori mesnic po en teden na mesec in arugih ukrepih za zmanjšanje ljudske porabe. Zaradi vsedržavne slaVke tiskarskih delavcev v zvezi s prekinitvijo pugajanj za obnovitev delovne pogodbe, danes ne bo izšel noben popoldanski, jutri pa noben jutranji dnevnik. Zaradi tega bo tudi naslednja številka Primorskega 'dnevnika izšla šele v torek. Ker je bilo tudi včeraj v teku stavkovno gibanje tiskarjev na pokrajinski ravni, so današnje vesti iz mednarudnt' in krajevne kronike pomairikljivc. Či-tatelje prosimo za razumevanje. RAZGOVOR 1 DR. KARLOM SISKOVKEM Pomen simpozija SLORI o sociogospodarskih in prostorskir problemih Slovencev v Italiji V zadnji nedeljski številki našega dnevnika smo objavili seznam tem, ki jih bodo naši zamejski in matični strokovnjaki obravnavali na simpoziju o sociogospodarskih in prostorskih problemih Sloven innu v Italiji, ki ga prireja Slovenski raziskovalni inštitut v dne1 l0t.le 27. do 29. januarja t.l. Ker so teme take, da morejo zanimati vsak j.-ki se kakorkoli ukvarja ali tudi samo zanima za življenjska vprašanja naše narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini, smo ravnatelja SLORI dr. Karla šiškoviča naprosili za razgovor, da bi našo javnost podrobneje seznanili' z izhodišči, smotri in praktičnimi koristmi izsledkov inštitutovega raziskovalnega dela na področju sociogospodarskih in prostorskih problemov Slovencev v Italiji. — Kaj je spodbudilo SLORI, da se jc lotil tako zahtevne tematike, kol je raziskovalno delo na področju sociogospodarske in prostorske problematike Slovencev v Italiji? — SLORI je nastal zaradi potrebe obdelovanja oziroma analize problemov slovenske skupnosti v Italiji in zato je zelo jasno, da se je moral v svojih prvih nalogah oziroma programskih smernicah lotiti družbene strukture gospodarske problematike in prostorskih vprašanj Slovencev v Italiji, ker so bile te teme podzavestno ali zavestno zmeraj prisotne v naši manjšini, niso pa zaradi objektivnih razlogov nikoli mogle priti do izraza na študijski in raziskovalni podlagi. Raziskave v tem smislu so že potekale tu in tam v okviru manjšine in tudi kakšnega italijanskega specializiranega instituta, vendar nikoli v organiziranem smislu. Zato se je SLORI takoj po posvetu o šolstvu zadal nalogo, da pristopi k pripravljanju simpozija, ki naj bi po možnosti proučeval nekatera vprašanja na sociogospodarskem področju tudi zato. ker so ta vprašanja postajala čedalje bolj odprta v zavesti našili ljudi in slovenskih organizacij zaradi vrste sprememb, ki so prišle na dan v raznih oblikah na prostorskem in sociogospodarskem področju. — Te tematike se .je okvirno lotila že mednarodna konferenca o manjšinah leta 1974 v Trstu. Lahko rečemo, da .je spodbuda za vaš tokratni simpozij prišla s te konference in da gre za njeno nadaljevanje v tem smislu? — Že dejstvo, da je na mednarodni konferenci o manjšinah bila o-snovana delovna skupina o sociogospodarskih vprašanjih manjšin, ki se je bavila; v teku dela konference s temi vprašanji in v kateri so imeli presenetljivo veliko besedo referenti iz vrst Slovencev v Italiji, nam je narekovalo potrebo, da poglobimo to tematiko v zvezi s teoretičnimi in praktičnimi izkušnjami. Zato menimo, da je ta naš drugi simpozij konkretizacija teli problemov za slovensko narodno skupnost v Italiji. — Razumljivo jc, da so priprave za izvedbo takega simpozija zahtevale znaten napor in angaž!ranje širokega kroga ljudi. Lahko poveste, po kakšni metodi ste se lotili tako zahtevnega raziskovalnega dela? — Konceptualne priprave za ta simpozij smo se lotili že novembra 1975 in smo zato ustanovili v institutu poseben pripravljalni odbor, ker smo hoteli najprej punktualizi-rati tematiko simpozija na podlagi žive stvarnosti Slovencev v Italiji. Lani v marcu pa smo začeli s konkretnim delom, ko smo si zastavili problem štirih specifičnih sociogospodarskih in prostorskih območij Slovencev v Italiji: Kanalske doline, Beneške Slovenije, Goriške in Tržaške. Ker pa nismo hoteli izhajati iz abstraktnih načel, po drugi strani pa nismo imeli na razpolago gra diva za konkretne probleme, smo se odločili za nekatere sondne oziroma vzorčne raziskave na vseh štirih območjih in sicer: v Kanalski dolini za vasi Ukve, Ovčja vas in Žabnice; v zahodni Beneški Sloveniji za občini Tipana in Bardo: v vzhodni Beneški Sloveniji za občini Dreka in Grmek; na Goriškem za problematiko Štandreža. ki je že bila v teku preučevanja: na Tržaškem za tovorno postajališče pri Fernetičih in občino Repen-tabor ter za tržaški del industrijske proste cone na Krasu. Zato srno organizirali terenske raziskave, pri katerih je sodelovalo na desetine dijakov in študentov na vseh štirih območjih in več strokovnjakov. Z njimi smo prišli v stik s približno šest tisoč ljudmi. Iz teh vzorčnih raziskav smo prišli na neke splošne teme, kot ju sociogospodarska tematika za Tržaško in Goriško, po potresu v Furlaniji pa smo prišli na splošno gledanje o posledcah potresa za Beneško Slovenijo in o možnih rešitvah problemov, ki jih je potres postavil za beneške Slovence. Istočasno smo prišli do zaključka, da je za Beneško Slovenijo izseljenstvo tako pomembna tema, da se je treba z njim še posebej baviti. Na tej podlagi.pa so zrasli tudi nekateri načelni koncepti, ki razvijajo tematiko z mednarodne konference o manjšinah po teh vprašanjih in jo sistemizirali. — Zbrano gradivo in izsledki kot rezultat analiz vaših .strokovnih sodelavcev bodo nedvomno dragocena osnova za nadaljnja prizadevanja slovenske mirndnostnc skupnosti v Italiji, zlasti še v zeio intenzivnem obdobju v zvezi z realizi-ranjem osimskih sporazumov. Z njimi bo morala računati tudi večinska družba? — Na tem simpoziju skušamo razkriti nekatere p-oblemc slovenski javnosti in tudi vsej javnosti naše dežele, žal zaradi manjšinskega značaja naše ustanove nismo mogli pokriti vsega našega prostora in prav tako smo se morali opreti za te raziskave na ljudi, ki so drugače zaposleni. Vendar menimo, da so izsledki teh naših raziskav zelo zanimivi in da predstavljajo podlago za reševanje sociogospodarskih in p-ostorskih problemov, ki jili bo morala upoštevati naša manjšinska skupnost, predvsem pa jih bo morala upoštevati večinska družba, ki ne bo smela mimo nekaterih problemov in nekaterih reš'tcv, zlasti zato ne. ker nam naše izkušnje zelo nazorno prikazujejo, da je u-ničevanje manjšinskega prostora ob istočasnem zaviranju gospodarskega vzpona manjšine vzrok za zelo široko asimilacijo in raznarodovanje. Rekli bi, da postavljamo večinski družbi, zlasti še v sedanjem trenutku. ko smo tik pred ratifikacijo osimskih sporazumov, ki nalagajo določene dolžnosti družbe do manjšine. vprašanje, koliko je s sv: -mi sociogospodarskimi in, prostorskimi ukrepi brez soodločanja manjšine škodila njenemu obstoju, kako večinska družba ne sme več mimo specifičnih sociogospodarskih in prostorskih problemov Slovencev v Italiji in kako mora ta večinska družba poklicati k sodelovanju t o teh problemih slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Razgovor zapisal J. Koren Andreotti: vojaška tajnost ne obstaja CATANZARO, 21. - Po zavrnitvi vseh formalnih ugovorov je sodišče na procesu zaradi milanskega pokola končno začeto branje pričevanj anarhista Valprede in njegovih tovarišev. Medtem pa je v Rimu predsednik vlade Andreotti izjavil, da v primeru, ko gre za odkrivanje dejanj proti državi, »ne obstaja nikakršna vojaška tajnost*. Skratka, vsi (obtoženci ali tudi tisti, ki še niso obtoženi) naj odgovorijo na vprašanja sodnikov brez vsakršnega pridržka, predvsem pa naj se ne sklicujejo na vojaško tajnost, ker te pravice nimajo. Andreotti je temu dodal še osebno prepričanje, da Vojaki niso vmešani v prevratniška dejanja in da se zato nimajo kaj bati sodnikov, razen- tistih, ki bi se morebiti sklicevali na vojaško tajnost. Vsekakor pa je zagotovil, da bo osebno šel pričat v Catanzaro kot bivši minister za obrambo. S tem v zvezi se je odpovedal pravici, da bi ga sodniki zaslišali na domu. V Celovcu aretirali tajnika MS VVarascha CELOVEC, 21. — Na ukaz celovškega državnega tožilca so danes aretirali osrednjega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa Warascha. Obtožba govori o napeljevanju h kaznivemu dejanju v zvezi z razstrelitvijo transformatorske postaje v Celovcu. Filipa Wa-rascha so aretirali na osnovi izjave neke priče. Danes so ga zasliševali na policiji, v Narodnem svetu koroških Slovencev pa poudarjajo, da aretacija vidnega funkcionarja slovenske manjšine v tem trenutku predstavlja nov poskus diskreditiranja manjšinskih organizacij oziroma celotne slovenske manjšine in zato svet zahteva, da preiskovalne oblast: čim hitreje razčistijo ta primer in sporočijo javnosti resnico. Množične aretacije komunistov v Egiptu KAIRO, 21. - Agencija MENA je sporočila, da je v nedavnih izgredih bilo ubitih 66 ljudi, ranjenih pa nad 700. Skoraj enako število ljudi pa je bilo aretiranih. Po izjavah uradnih egiptovskih oblasti naj bi za demonstracijami proti draginji in social-^ nim krivicam bila ilegalna komunistična organizacija. V zvezi s to izjavo in z namigi, da egiptovske komuniste podpirajo «drugi arabski skrajneži*, se je izvedelo, da potekajo v Kairu množične aretacije komunistov in njihovih simpatizerjev. OB POIMENOVANJU ULIC IN TRGOV POZABLJENO IZROČILO BRATSTVA MUČENIKOV IZ TRŽAŠKE RIŽARNE Nobene ulice niso poimenovali po zaslužnih Slo-ventih ali po dogodkih iz narodnoosvobodilne borbe Cividale odslej Ulica Rosazzo, desni odcep Ulice Cividale pa Ulica Ca-steimonte. Nabrežje med barkovljan. sitim portičem in staro čoir.amo dobi ime po Benedettu Croceju. TržaSka občina je začela izvajati odločitve te uprave glede poimenovanja ulic in trgov in že postavlja Rove napisne table! Že na prvi pogled je jasno, da se ni zdel občini noben slovenski mož "liti noben dogodek iz antifašistične narodnoosvobodilne borbe vreden table na hiši. Tudi Trg mučenikov Rižarne dobi tablo z imenom z veliko zamudo, dolgo po uradni otvoritvi narodnega spomenika. Ali se ne zdi občini nujno znamenje dolžnega spoštovanja do italijanskih, slovenskih, hrvaških in židovskih -mčenikov edinega Uničevalnega taborišča v naši državi, da je napis vklesan v jezikih vseh njih/ ki so prav s plemenitim bratskim zgledom svoje žrtve zahtevali svet, kjer so vsi jeziki in vere enaki’ jinski in deželni ravni. Skupščina Zaradi kronike „,j bale*™, da j reilL.IS.vSittnTf 3,“ je pri Sv. Vidu prvi del Ulice D’Ai-1 svetTtaandat da nredkea viano preimenovan po Leonu Bat- 7a novpt,a župana mladega Willerfa tistu Albert-ju. uličica, ki povezuje Bo dona kf ie že reMefoorS Ulico Emo z Ulico D'Alviano do* funkcij pSdtupŽato kf je bd pS kratkim izvoljen tudi za^ predsednika skupščine medobčinskega konzor- Hlillo m bo več meljski župan Zamenjal ga bo VViller Bordon Milje bodo kmalu imele novega župana: Gastone Millo, ki že dvanajst let vodi miijsko občinsko u-pravo, je namreč prosil, da bi bil razrešen te dolžnosti glede na številne funkcije, ki jih ima na pokra- cija za prevoze. Do formalne zamenjave bi moralo priti že na prihodnji seji miljskega občinskega sveta. ime po Francescu Erbertiju, slepa ulica, ki sc- odcepi na desno od Ul''ce D’AIviano pa po Enricu Dan-dolu. Zadnji del Ulice Broleto postane Ulica Padlih na delu. V Čar boli se zadnji del Ulice Pola prei m snuje v Ulica Orsera, levi odcep pa postane Ulica Piemonte dlstria. Pri Zgornji Magdaleni se slepa ulica na desni od Ulice Rio Cargnole-to poimenuje Ulica dei Mirissa, pri Spodnji Magdaleni pa je sprememb več. Zadnji del Ulice Campanelle, od Ulica Brigata Casale do Ko lonkovca postane Ulica Monte Ser nio. cestni odsek, ki povezuje U-lico Flavia z Ulicami dei Macelli, Rio Primario in Ratto della Pile-r a dobi me po Ercolu Mianiju. levi odcep Ulice S. Pantaleone do U-lice Cesca po Ugu Inchiostriju, novi odsek, ki obide pokopališče, po Sv. Mariji Magdaleni. Trg pred narodnim spomenikom se poimenuie po Mučenikih Rižarne, desni odcep Reške ceste pred Ulico Nicolich postane Šalita ai Monbeu. Na Rocolu dobi cestni odsek, ki se po Ulici Melara odcepi od Ulice Marchesetti ime po Carlu Ravasini-ju. Na Vrdeli postane zadnii del U-lice Brandesia po novem Šalita di Vuardel, zadnji del Ulice delle C.ave pa Ulica del Capofonte. Prvi del UTce Beato Angelico dobi ime Ulica Brunei leschi, cestni odsek med Ulico B. Angelico in Ulico Pagliaricci pa Ulica del Pinturicchio. Spremembe na Greti so naslednje: prvi del Ulice Bonomea, od Ulice Cisternone do Trga Osoppo postane Ulica Venzone del od tega trga do .Ulice Carmelitani je nova Ulica Ge-mona, levi odcep od Ulice Cisternone pa Ulica Cormons. Slepa uličica na desni od Ulice Cisternone dobi ime Ulica (Vicolo) Rio Martesin, zadnji del iste ulice pa Ulica, del Collio, medtem ko postane cestni odsek med Ulico Cisternone in Ulico HtiiiniiimiiiiiiiuiiitiiiimiiiiiitMHiiimiitiHiiiiiiiuiimiiiiiioiiiimmiijiiiMifHHiHtiiiMitiiirMiiHmmiiiiii RAZPRAVA O ODNOSIH S SLOVENSKO MANJŠINO Prihodnji teden odstop Zanettija in Spaccinija? Tako na občini kot na pokrajini naj bi sestavili odbor KD - PRI - PSDI Krščanska demokracija skuša po spešiti posvetovanja za rešitev krize, ki že več mesecev paralizira delo tržaške občine in pokrajine. Njeni predstavniki so se včeraj sestali z zastopniki PSDI in PRI, da bi preverili možnost sestave novih odborov v obeh krajevnih ustanovah. Govor je bil tudi o programu, prvenstvena pa so seveda politična vprašanja. Koalicija med KD, PSDI in PRI namreč ne razpolaga z večino niti na občiru, niti na pokrajini. Prav zato bodo v prihodnjih dneh sestanki še z drugimi strankami, ki bi utegnile podpreti od zunaj tristran sko koalicijo ,ali pa se vsaj vzdržati glasovanja. Tako obliko podpore bodo skušali doseči predvsem od PLI in od Slovenske skupnosti. Vsekakor pričakujejo, da bosta Spaccinijev občinski in Zanettijev j pokrajinski odbor odstopila že sre ! di prihodnjega tedna, v tem roku pa naj bi se domenili tudi o novih odborih, katerima naj bi še naprej načelovala Spaccini in Zanetti. OB TRAGIČNI SMRTI PREDSEDNIKA IIS BIJEDIČA ŽALNA KNJIGA NA GENERALNEM KONZULATU SFRJ • Danes ob 16. uri bo predkongresna skupščina pristaniške sekcije KPI. Na skupščini, ki bo v Domu pristaniških delavcev, bodo govorili o politični in gospodarski, stvarnosti v državi, v razpravo pa bo posegel tudi načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Mario Colli. PD V. VODNIK - DOLINA vabi na KONCERT PEVSKEGA ZBORA V. VODNIK ob 20-letnici dirigiranja Ignacija Ote ki bo v soboto, 29. t.m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Šoljuncu. Gledališča Koncerti VČERAJ DVE PREMIERI STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA _i__ Mladinska igra «Maks Žvižgač» in «Benečanka» prijetni novosti Prvo so uprizorili v boljuitškem gledališču «F. Prešeren*, drugo pa v tržaškem Kulturnem domu Včeraj je Stalno slovensko gledališče v Trstu uprizorilo dve premieri, to je seveda dejanje, ki terja velik napor vseh dejavnikov našega gledališča. Zjutraj in popoldan sta bdi v novem gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu predstavi mladinske igre Maks Žvižgač*. Delo sta napisala Carsten Kriiger in Ludtvig Volker, režiral pa ga je Marjan Bevk. Sceno je izdelal ing. arh. M:rko Lipuiič, glasbo napisal A-leksander Vodopivec. V igri so nastopili Anton Petje, Lidija Kozloviče-va, Stojan Colja, Miranda Caharija, Miloš Battelino in Adrijan Rustja, ki je zamenjal bolnega Aleksija Pregarca. Igra Maks žvižgač* je uspešen poizkus «drugačne» mladinske i-gre, to je dela. ki presega navaden okvir pravljice in čiste iluzije. Vsebina je strnjena v zabavnih dogodkih, iz življenja družinice. Glavni junak je seveda navihani sin Maks, ki s svojim žvižganjem doseže, kar hoče. Gledali smo jutranjo predstavo in Svet filozofske fakultete za plodne stike s Slovenci Na osnovi smernic in predlogov posameznih inštitutov se bo svet odločil za konkreten načrt’ Kot smo že napovedali pred ne kaj dnevi, je fakultetni svet fakultete za književnost in filozofijo tržaške univerze na svoji četrtkovi seji razpravljal o odnosih med fakulteto in problemi slovenske manjšine. Didaktična Komisija fakultete je pripravil-, dokumept, v katerem je podrobneje razčlenjeno vprašanje. ki naj bi predvsem služil kot osnova za širšo obravnavo. Zato je svet sklenil naj o dokumentu razpravljajo na posameznih inštitutih in naj na tej podlagi izdelajo podrobne predloge za didaktično in raziskovalno delo. Na podlagi smer nic in predlogov inštitutov bo svet pred koncem februarja ponovno o-bravnaval vprašanje in se odločil za konkreten načrt. Na predlog predstavnikov študentov je svet sklenil v kratkem prirediti okroglo mizo o Ivanu Cankarju, o katerem je na fakulteti .pred kratkim že predaval ravnatelj sloveaskega gledališča prof. Tavčar, na katero bodo povabili poleg domačih slovenskih in italijanskih strokovnjakov tudi strokovnjaka z univerze v Ljubljani. Dekan rak ul tete prof. Giuseppe Petronio je ob zaključku seje |>ou-'daril, da je za fakulteto vprašanje slovenske manjšine bistvenega po !mena, če se hoče fakulteta vključi ti v življenje mesta in dežele. Zato bo temu vprašanju tudi odrne-•rjeno važno mesto na posvetu, ki ga misli fakulteta organizirati proti koncu pomladi, na katerem bodo s sodelovanjem dnlžbemh, kulturnih in političnih sil proučili potrebe in naloge fakultete v sklopu celotne stvarnosti Trsta in dežele. m. 1. Sestanek kolektiva slovenskih študentov gospodarske fakultete Sredi tedna se je na tržaški uni verzi sestal kolektiv slovenskih študentov gospodarske fakultete. Študentje so razpravljali o možnostih skupnega dela ter sklenili v kratkem prirediti okroglo mizo ter debato o gospodarskem delu osimske ga sporazuma. Kolektiv Je prepri- moramo ugotoviti, da so se mladi gledalci zelo zabavali in zavzeto sodelovali prt igri. Predstava je vse kakor uspela in pomeni osvežitev v mladinskem repertoarju. Ob po poldanski predstavi je bila dvorana nabito polna. Zvečer ja bila v Kulturnem domu premiera se neposredno ukvarjali vsaj z oclonr treh urbanističnih inštrumen-k)v' o katerih bo moral občinski svet razpravljati v prihodnjih tea-n>l', zaključujemo z njihovim mnenjem o podrobnem regulacijskem načrtu za mestno zgodovinsko središče. Izdelovalca tehničnega predloga arh. Semeranija, odbornika De Lu co. inž. Costo, in arh. Kokorovca srno najprej vprašali, kakšno violi0 daje oziroma bi moral podrobni načrt dati mestnemu središču. Se merani je poudaril, da po njegovi zamisli je zgodovinskemu središču dodeljenih več vlog. Sedaj je vsekakor premalo uporabljeno, zato je treba na usklajen način v njem spodbujati, razen ohranitve zgodo-vinskih značilnosti in uporabe sta-novanjskih prostorov, perspektive razvoja produktivnih in kulturnih dejavnosti. Namen nove ureditve je, Po besedah odbornika za urbani-stiko, ponovno ovrednotiti in kvalificirati zgodovinsko središče in s tem preobrniti dosedanje tendenco. Niso predvidene obširne predelave, Pač pa predvsem ponovno izkoriščanje obstoječih stavb. Za inž. Costo je treba s tem na šrtom določiti pravo razmerje med bivališči in proizvajalnimi dejavnostmi, vsekakor pa je nujno hkrati sprejeti in začeti izvajati načrt za ljudska stanovanja. Arh, Koko-rovec je izrazil prepričanje, da hiora biti mestno središče glede družbene sestave in gospodarskih dejavnosti raznoliko, drugače po-staja vir alienacije. Zelo je primerno za bivališča, saj je opaziti, da 50 premožnejši sloji vračajo vanj. Dosedanja težnja je bila, da so faradi neprimernih stanovanjskih razmer ali nemogočih stanarin ljudski sloji in zlasti mlade družine Zapuščali to področje. Ali se bo u-Prava, da se tej težnji upre in jo Preobrne, poslužila možnosti, ki jih da.ieta zakon št. 167 (določitev pod-r°čij za ljuc.ske gradnje) in št. 865 (razlastitve)? Škodljivo težnjo je treba, no mne P.iu De Luče, vsekakor preobrniti, ^avno omenjena zakona, omogočata °bčini, da odločilno prispeva k le-Piu. Zato je tudi že našla dve področji in s cer v Starem mestu in Pri Sv. Andreju, kjer naj bi se 'Jedila ljudska stanovanja, če ne bo šlo drugače tudi z razlastitvami- Arh. Semerani je povedal, da Je na področju, ki ga obravnava Podroben načrt moč utediti bivališča za nadaljnjih 6.700 prebivalcev, °d katerih 4.400 v cenenih stanovanjih. Za tu morejo poskrbeti jav-Pe ustanove neposredno ah' prek konvencij z zasebno pobudo, kar bi znalo biti ceneje. Če na ne bi •rcSli k dejanskemu vračanju mla-tjh in ljudskih slojev v mestno sre-fi-šče bi yes načrt propadel, ker bi 'i'a zgrešeno vsa predvidevanja v vezi z javnimi storitvam’ (šole, Plene površine, kulturne ustanove ’d.). Inž. Costa je opozoril, da ob ;ina površin, namenjenih ljudskim (snovanjem še ni vinkulirala in 1» je to bistveno z.a uresničevanje bitrnic načrta s pomočjo omenje-lih zakonov. Arhitekta Kokorovca •a taki posegi ne navdušujejo, ker la je v našem družbenem sistemu 'azlaščevanje nepravično in no nje-lovem tudi ne rešuje problemov, (račanje mladih in mani premož-lih liucli bi mogli zasledovati z b’ngačnimi usmerjevalnimi urbani-('čnimi ukrepi po «privlačnih po-ih». čutiti pomanjkanje usklajevanja tu rističnih ;n drugih pobud, tako javnih kot zasebnih. Inz. Costa je mnenja, da je družbena zavest dorasla globalnemu obravnavanju cele vrste problemov, med katerimi so nekateri tudi delikatni, kot je dokazal primer velikih cestnih povezav. Tudi arh Kokorovec je poudaril, da je treba koordinirati vse urbanistične izbire, ki so skupnega interesa, le vprašanja bivališč bi mogle morda reševati posamezne občine. Semerani je vztrajal na po trebi, da se opusti staro vinkuli stično pojmovanje urbanistike in se preide k usmerjevalni in »uprav-ljalnb, izhajajoč iz družbeno-gospo darskih razvojnih smernic. Občina ne more zato biti zadosten okvir, pač pa je treba načrtovati na ravni komprenzorija, začenši vsaj z medsektorialnimi načrti za cestne povezave, skrbstvene in zdravstvene storitve, šolske in kulturne strukture. Kot smo omenili, so bila vprašanja ki smo jih postavili izveden cem, predvsem načelna, da bi iz vedeli za njihovo mnenje o izhodišč nih smernicah in smotrih', ki jih trije urbanistični akti zasledujejo. Odločitve, ki jih ima občinski svet sprejeti v bližnji prihodnosti, bodo odločilnega pomena za vsakega občana, še posebej za našo narod nostno skupnost, kolikor tak ali drugačen način uporabe teritorija zadeva v dobršni meri njeno narod nostno ozemlje. Zaradi tega bomo poteku zadeve sledili z vso potrebno pozornostjo in bomo objavili stališča in predloge, ki so že bili izdelani ali še bodo. iHiiiiHiiiiiiiimiiiiiiimiiHiiiiiHiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiaauiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiii Na Proseku pogreb Silve Puntarjeve Prav na koncu smo jih še vpra sl>. ali se jim ne zdi primerno pi sprejemanju urbanističnih odlo-Itev sodelovanje med vsemi obči ami in z gorsko skupnostjo, glede a to, da pač zadevajo pristojnosti ' interese vseh. Omenili smo n.pr. elike cestne povezave, tovorno pu-tajališče pri Fernetičih, turistične trukture v Miljah in drugod na bali, pa tudi večje zadružne po-ude na kmetijskem področju. Se-eda so vsi soglašali; odbornik je tejal, da ni to samo primerno, arn->ak potrcbr.o in nujno, ker je zelo V sredo popoldne ; > na Proseku pokopali zavedno in vzorno doma- Otl.m Diml» činko Silvo Puntar. Puntarjeva se je rodila v Sušaku 13. 12. 1902. Bilo ji je le sedem let, ko je morala zapustiti rojstni kraj. Mati je namreč ostala vdova in zaradi stiske je Silvo poslala k sorodnikom na Prosek. Otroška leta je Silva preživela pri teti, kateri je pomagala na domu in kmetiji. Leta . ...........m.....". II.I.Hlinil -H Prezgodnja smrt Josipa Sedmaka Josip Sedmak, 29-letni fant, Bra za Križane in prijatelje, počiva vedno na kriškem pokopališču. U-da ga jg iztrgala v cvetu življenja trenutku, ko bi lahko še veliko dal skupnost, za napredek, obenem bil trdna opora staršem. Braco, čeprav še razmeroma mlad, ' ,ie z vnemo udeleževal vaškega vljenja. Sodeloval je v prosvetnem 'uštvu Vesna, ŠD Vesna in nazad-'e v ŠD Mladina iz Križa. Odprtega 'ačaja, prikupen in družaben, je sakomur, ob pogovoru z njim, u- stvaril vtis značajnega in resnega fanta, ki se jasno zaveda, da življenje ni lahko, da se je treba za to borno življenje trdno boriti za vsako, tudi najmanjšo, pridobitev, tako . prid naše skupnosti kot tudi na delu v Tovarni strojev, kjer je bil zaposlen. Kako je bil Braco priljubjen, je na žalost pokazal žalosten sprevod, ki se je vil daleč za krsto in pred njo, saj se je vsakdo, ki ga je le količkaj poznal, hotel od njega zadnjič posloviti. Ob zvokih mladinske godbe ter glasovih moškega zbora Vesna, mislim, da ni bilo človeka, ki bi mu oko ostalo suho, in brez tesnobe v prsih in težkim srcem ni šel nihče s pokopališča. Medlo zim sko sonce v zatonu je .božalo rahlo drsečo krsto v prerani grob, zemlja je sprejela vase mlado, komaj pretrgane življenje, ki je imelo dodati še marsikaj svojega za vse nas, k' smo ostali. Zato je vsakdo še zadnjič s prgiščem zemlje zaželel dragemu Braču počitek v miru v kriški zemlji- Užaloščeni materi, očetu, sestri in drugim sorodnikom naše iskreno sožalje. Iv. K. 1925 se je poročila z domačinom A-lojzom Puntarjem, kateremu je v zakonu povila sina in dve hčerki. Puntarjevi so bili znani kot zavedna in vzorna družina in zato so jih .v času fašizma vedno preganjali. Silva je bila nadarjena pevka in je sodelovala pri zboru Hajdrih, mož pa je igral v proseški godbi. Izbruhnila je druga svetovna vojna, v kateri je bila družina Puntar precej prizadeta. Leta 1941 je pod svinčenko nasprotnika padel brat Silvinega moža Milko. Nato so odpeljali v internacijo v Afriko in pozneje v Italijo Silvino taščo in tasta. Gorja pa ni bilo še konec, kajti 24. 11. 1944 so priprli vse člane Puntarjeve družine in jih odpeljali v koronejske zapore. Od tu so Silvo, moža in hčeri Slavico in Silvico odpeljali v koncentracijsko taborišče Biterfeld v bližini Berlina. Edini, ki se je tega rešil, je bil sin Boris, ki je, kot mnogi mladi vaščani, šel v partizanske enote. Prišel je žarek svobode in Silva se je z družino vrnila domov in čakala, da objame svojega sina. Narodna zavest je bila vedno živa v njej in kot je prej pomagala partizanom, tako je po vojni zvesto spremljala dogodke v vasi in vzgajala svoje otroke v tem duhu. V noči med nedeljo in ponedeljkom je njeno plemenito srce, ki je zadnja leta nekoliko pešalo, prenehalo biti. Kako je bila Silva priljubljena med vaščani.priča pogreb sam. Ideal, ki jo je spremljal skozi celo življenje, je v njej ostal živ. Tako jo bomo tudi domačini ohranili v trajnem spominu. SilVa, naj ti bo lahka domača zemlja, katero si ljubila in jo srčno branila za boljšo bodočnost mlajših rodov. Prizadetemu sinu Borisu, hčerkama Slavici in Silvici ter drugemu sorodstvu, naše globoko so žal je. B. R. OBCiM ZBOll P.I). OTON ŽUPANČIČ \ ŠTANDREŽU v Nenadomestljiva vloga prosvetnega društva za razvoj naše skupnosti v Štandrežu V novem sedežu se je občutno povečala društvena dejavnost - Izvolili so novi odbor - Živahen mladinski odsek Prosvetno društvo Oton Župančič v Štandrežu je imelo v četrtek zvečer v svojem novem sedežu na Pi-lošču, v Domu Andreja Budala, svoj redni 16. občni zbor, na katerem so poročali o opravljenem delu ter izvolili novi odbor, ki ga sestavljajo Aleš Hoban, Elda Nanut, Stano Pau-lin, Nataša Pelerin, Berto Grendene, Marta Zorn, Katjuša Ožbat, Mario Mučič, Vojko Cijan, Dorela Cingerli in Maks Nanut. Odbor bo na svoji prvi seji v četrtek, 27. januarja, ob 20. uri izvolil predsednika ter odgovorne za druge dejavnosti. Poleg članov društva so se občnega zbora i deležih predstavniki prosvetnih, stanovskih, športnih in rekreacijskih. društev iz domačega kraja in širšega, goriškega ozemlja. Navzoča je bila delegacija predsedstva Slovenske prosvetne zveze, ki so jo sestavljali Saverij Rožič, Marko VValtritsch, Zdenko Vogrič in Danilo Nanut, :pobrateno prosvetno društvo Danica z Vrha je zastopal predsednik prof. Leopold Devetak, nadalje so bili navzoči Rudi Pavšič (p.d. Naš-prapor iz Pevme), Gorazd Vesel in Dino Roner i(izvršni odbor SKGZ), Miloš Tabaj (Juventina). Jožica Smet (SPD Gorica), Diego Marvin (načelnik mladinskega od seka), Davorin Pelicon (ZSšDI)., I-van Plesničar (komisija za mladino in šport SKGZ), Emil Cingerli (kmečko društvo). Občni zbor je odprl predsednik Stano Paulin, ki je poudaril, da je 16. občni zbor prvi, ki ga prirejajo v novem sedežu. Naglasil je tudi velik doprinos, ki ga novi prostori dajejo k društvenemu delovanju. Predlagal je, da občni zbor pošlje so-žalno pismo zveznemu izvršnemu svetu SFRJ ob tragični smrti predsednika Džemala Bijediča, borca za samoupravni socializem, neuvrščeno Jugoslavijo ter za dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo. Sožalno pi smo je prebral Diego Marvin. Sledila so poročila odbornikov o delovanju na posameznih sektorjih. Elda Nanut je obširno govorila o celotni društveni dejavnosti, ki dokazuje, kako silno se je delovanje razmahnilo, odkar si je društvo zgradilo novi sedež. Govorila je o moškem, ženskem, otroškem in mešanem zboru, o njihovih dosedanjih in bodočih koncertih, o predavateljski dejavnosti, glasbeni dejavnosti, ko-talkarskem tečaju in rekreaciji. Danilo Nanut je govoril o stanju blagajne in nakupu inventarja, Katjuša Ožbat pa o delovanju mladinskega odseka. Rekla je, da si je odsek pred dvema letoma zastavil za cilj združevati mlade, ustvariti most med prosvetnim in športnim delom ter celotno dejavnost usmerjati k utrjevanju slovenske narodnostne zavesti. Navedla je številne prireditve, po katerih je mogoče oceniti, da društvo opravilo v novem sedežu in da je zaradi tega p.d. Oton Župančič danes v zamejstvu med najbolj aklivnimi društvi. Ponudil je vsestransko pomoč SPZ, kar lahko pri speva k še večji dajavnosti. »Bolj kot bodo delovala prosvetna dru štva, boljša bo obramba naše narodnostne skupnosti pred pritiski potujčevanja,j- je dejal VValtritscli. Občni zbor so pozdrav li predstavniki društev in med temi je bil tudi predsednik p.d. Danica Leopold De vetak, ki je izjavil, da je odmevnost delovanja štandreškega društva čutiti tudi na Vrhu. Zdenko Vogrič je v imenu Skupine 75 poudar i važnost amaterske fotografske dejavnosti in potrebo po sodelovanju na tem po drpčju. , Član, izvršnega odbora SKGZ Gorazd Vesel je govoril o nenadomestljivi vlogi prosvetnega društva pri vseh oblikaii narodnega dela v vasi, o težki preizkušnji Štandreža zaradi odtujevanja zemlje ter o vlogi ,mla dih pri ohranjanju narodna skupnosti v novih pogojih žiivljenja, ki nastajajo v Štandrežu. Vesel je poudaril, da je potrebno preudarno in trdno delati,- če ,hočemo zaustaviti raznarodovanje, kateremu se večinski narod še ni odpovedal. Predstavnik p.d. Andrej Paglavec iz Podgore Saverij Rož č je opozoril na razmere naše skupnosti v tej mešani vasi, kjer je potrebno društvo bolje organizirati, da bo kos polo žaju. S tem namenom bo imelo društvo spomladi svoj prvi občni zbor. Potem ko je v imenu Franca Lupina, odsotnega zaradi bolezni, Aleš Hoban podal poročilo nadzorstva ter predlagal razrešnico staremu odboru, k' jo je občni zbor sprejel, so izvolili volilno komisijo ter novi odbor. Julri stavka pekarskih delavcev Jutri bodo ves dan stavkali uslužbenci pekarn, zato bo verjetno nekaj nevšečnosti pri oskrbi s kruhom. Stavka je bila oklicana, zaradi nepopustljivega stališča združenja pekov, kar je privedlo do prekinitve pogajanj za obnovitev kolektivne delovne pogodbe. KO BO SKLEP DOKONČNO SPREJET BENCIN PROSTE CONE BO ZA 30 UR DRAŽJI V goriški sklad bo tako prišlo dodatnih 600 milijo* nov lir - Gorivo za tovornjake pa bo za 10 Ur cenejše Kmalu bo bencin proste cone dražji za trideset lir. To je namreč sklep razširjenega odbora trgovinske zbornice ki upravlja kontingente proste cone in tudi njihovo uporabo v okviru tako imenovanega goriškega sklada. Seja tega odbora je bila v sredo, vodil jo je predsednik trgovinske zbornice Lupieri. Na njej so prišla spet do izraza različna stališča o uporabi sredstev goriškega sklada, kar je bilo razvidno že na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta. Zaradi tega so na predlog predsednika trgovinske zbornice imenovali ožjo komisijo, v kateri so predstavniki krajevnih uprav (občin Gorica in Sovodnje, pokrajine in dežele) in zastopnik gospodarskih strok, ki ima nalogo pripraviti v najkrajšem času načrt, kako uporabiti prva razpoložljiva sredstva goriškega sklada. Jasno je, da bodo tu prišla spet do izraza različna stališča: levičarske sile hočejo namreč, da se ta sredstva uporabijo na področjih, ki ne dobijo državnega ali deželnega prispevka, sredinske sile, zlasti še socialdemokrati pa zahtevajo, da so ta sredstva v dopolnilo državnim ali deželnim prispevkom. S tem v zvezi je treba reči, da ho- čejo socialdemokrati s tem denarjem takoj kupiti vsa zemljišča namenjena avtoportu in industrijski coni na področju Štandreža. Uvodoma smo omenili ceno benci-Sedaj plačujemo bencin proste llllllllllllllllllliaillllHIIIIIIIIinilllllinilMIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllMIIIMIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllMIIIIIHIIIIIIIIIMIMIIIIlilllllinilllllllll ENOLETNI OBBACUN GORIŠKE SKUPINE Pomembna pomoč goričkih gasilcev pri odpravljanju posledic potresa V lanskem letu se je njihovo delovanje znatno okrepilo - V Gorici, Tržiču in Ronkah deluje 140 gasilcev Delovanje goriških gasilcev v lanskem letu se je močno okrepilo predvsem zaradi številnih posegov, ki so jih opravili pri odpravljanju posledic potresa. V lanskem letu so na Goriškem zabeležili 1.664 posegov. To pomeni, da se je dejavnost gasilcev v primerjavi z letom. 1975 (920 posegov) povišala za 70 odstotkov. Poleg posegov, ki so jih zaradi potresnih sunkov opravili na Goriškem, Je treba upoštevati še posebne posege, na potresnem področju, kjer so prav goriški gasilci med prvimi razpolagajo z 61 raznimi vozili. Naj' ob koncu kot zanimivost povemo, da ekipa je v 60 sekundah po telefon | s kem pozivu že nared, da prihiti na kraj nezgode In nudi svojo pomoč. Odvetnik Sanzin predaval o Rižarni Plesna prireditev društva A. Paglavec priskočili na pomoč prebivalstvu v Furlaniji, Reziji in Benečiji. Poleg velikega dela, ki so ga o-pravili* pri odstranjevanju posledic potresč je treba v delovanje gasilcev vključiti še veliko drugega običajoe-gavdeia, od gašenja pdžžtrov pa do pomočfi, ki jo nudijo ronškemu letališču. V V zvezi z dejavnostjo naj povemo, da so v goriški pokrajini opravili 470 posegov na številnih stavbah, da bi z rušenjem in odstranjevanjem Podgorski prosvetni delavci bodo priredil; V soboto, 5. februarja, veliki predpustni celovečerni ples v eni največjih goriških dvocan. člani slovenskega prosvetnega društva »Andrej Paglavec* so še odločili za Grozote, ki so jih jetniki pretrpeli 1 to prireditev ker nameravajo z iz-tržaški Rižarni ter proces proti j kupičkom plesa nabaviti enotne kro- so mladi zelo popestrili dejavnost, orneia odpravljali poškodbe, k; jih saj je zaobjemala prav vsa področja. je povzročil potres. Isto delo je elani mladinskega odseka, ki so so- ■ poSebna ekipa gasilcev opravila tudi delovali s SLORI, so svoj zaslužek na potresnem področju. Načelnik ga-,namenili odseku. I oleg pros.av, iz j sjicev jnž. Cervesi, je povedal, da letov, sportnih_ prireditev, plesnega ekjpa 6 (nož stalno sodeluje z dru- tečaja itd. je Ožbatova omenila sti ke z Zvezo socialistične mladine iz Nove Gorice ter mladino v Vrtojbi, Danilo Nanut (Blažonov) je opisal delovanje moškega zbora, Livio Antonič pa delovanje 25 fotoamaterjev iz vasi, ki so priredili fotografski tečaj. Odbornica Marta Zorn, odgovorna za rekreacijo, je povedala, da družabne prireditve združujejo naše ljudi, kar je tudi cilj prirediteljev. Nataša Paulin je govorila o igralski družini ter je predlagala bolj strokoven pristop k tej dejav nosti. Tajnik Slovenske prosvetne zveze Marko Waltritsch je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, kako zelo obsežno in pestro dejavnost je SKPI) - MIRKO EH.EJ I/. GORICE vabi na BENEŠKI VEČER jutri, 23. t. m., ob 16. 'uri v Katoliškem domu. Na sporedu bo igra v beneškem narečju Emigrant in nastop pevskega zbora.. gimi skupinami na1 potresnem območju, da bi prispevala k čimprejšnji ureditvi montažnih hiš in vsega drugega, ki je za tako delo potrebno. Kar zadeva druge dejavnosti, ki čez vseh 12 mesecev zaposluje gasilce, so požari na prvem mestu. Teh je bilo v preteklem letu 434 (120 več kot leta 1975), večji del katerih je zadeval gozdne požare na Krasu, ki so večkrat cele dneve zaposlili večje število ljudi. Drugih posegov, pomoč osebam, ki so ostale zaprte v dvigalih, rešitev raznih živali, odstranjevanje Večjih vej ali strešnikov s cest, je bilo 470. V to dejavnost sptdajo tudi posegi v raznih prometnih nesrečah. Organik goriških gasilcev (poleg osrednje postaje v Gorici sta še postaji v Tržiču in Ronkah) šteje trenutno 140 mož, ki so v izmenah zaposleni vseh 24 ur. Goriški gasilci krvnikom edinega uničevalnega Ca borišča v Italiji sta bila predmet zanimivega predavanja, ki ga je v prostorih Slovenskega dijaškega do ma pripravil Mladinski krožek Gorica. Predaval je odv. Peter.Sanzin. ki je bil na lanskgm tržaškem procesu v Odvetniškem kolegiju. »Predavatelj je mlajše poslušalce opozoril na vse grozote, ki so jih jetniki pretrpeli v Rižarni in svoje opisovanje obogatil s številnimi dogodki, ki so jih žive priče povedale na tržaškem procesu. Drugi del svojega predavanja je odvetnik Sanzin posvetil političnemu pomenu procesa, ki so ga pričeli komaj, trideset let po tragičnih dogodkih v tržaškem taborišču. Zavlačevanje sodnega po »tepka je predavatelj ostro obsodil, kajti s časom so se porazgubili številni dokumenti, večina prič je umrla, tako da je bilo delo odvetnikov v prikazovanju grozot Rižarne in v ugotavljanju njenih izvrševalcev zelo otežkočeno. Proces, je nadaljeval, ni v zadostni meri osvetlil pomena, ki so ga v takratni dobi imeli kola bo aeionisti,1 predvsem pa takratne oblasti, cerkvena in civilna, ki so vecleie za zločine v Rižarni. Natečaj pri avtomobilskem klubu Pri avtomobilskem klubu so raz pisali natečaj za 2 mesti uradnika v vodilni službi, Prijavijo se" lahko interesent'. ki imajo za sabo strojno fakulteto. Prošnje je treba nasloviti na osrednji vodstvo kluba v Rimu, najkasneje do 28. februarja letos. Za podrobnejša pojasnila so na razpolago krajevni uradi avtokluba. • Pokrajinski zdravstveni laboratorij v Ulici Duca dAosta 117 opravlja laboratorijske izvide vsak dan od 8. uit do 9 30, razen ob sobotah. je za pevce pred dvema letoma ob aovljenega podgorskega pevskega zbora, ki deluje v sklopu njihovega društva. V zboru, ki ga vodi Marjan, Ciglič, poje 28 pevcev, med njimi je veliko mlad h, ki so šele v zadnjem času pristopili k zbo-u. To nam daje ,upanje, da bo zbor lepo napredoval. Na plesr.em večeru bosta igrala kar dva zabavna ansambla iz Ljubljane in sicer kvintet Kranjski fantje in trio Atelšek. Z ansambloma bosta tudi pevka Sonja Gabršček in pevec Tomaž Brank. Že sedaj opozarjamo slovensko publiko na to zabavno prireditev in vabmo nanjo naše ljudi iz mesta in iz okolice. cone 2(X) lir, kar je znatno manj kot v ostalih krajih države (500 lir) in tudi manj kot v Jugoslaviji (235 lir). Količine bencina proste cone so sicer omejene, prebivalci Gorice in Sovodenj dobivajo večjo količino kot prebivalci ostalih občin pokrajine. Podražitev je postala nujna, ker je treba zbrati sredstva za goriški sklad, ki ima po sedanjem zakonu 0 prosti coni namen finansirati tiste pobude, ki lahko pripomorejo h gospodarskemu dvigu in razvoju go-riške pokrajine. Vsakih deset lir prelevmana na bencin pomeni približno 200 milijonov lir dodatka sredstvom goriškega sklada. Že sedaj plačujemo 30 lir prelevmana v ta sklad. To pomeni, da bi se bencin v Gorici lahko prodajal po 170 lir. Na že omenjenem sestanku razširjenega odlxma trgovinske zbornice pa so prišla do izraza različna stališča o višini prelevmana. Predstavniki krščanske demokracije so hoteli najvišjo možno količino in so s tem poudarili stališča, ki so prišla do izraza na sejah njihovega političnega vodstva, da je treba dati čimveč denarja v goriški sklad. Predlagali so da bi se cena dvignila ''lAtr za 50 lir na 250 lir. Ostali pa so 1 osamljeni v tej svoji zahtevi, kot je ostala osamljena zahteva socialdemokratov, ki so hoteli, da bi bila nova cena 240 lir. Prevladalo pa ie mnenje socialistov, komunistov in zastopnikov gospodarskih strok, da se cena dvigne samo za 30 lir in da ho torej bencin stal 230 lir. To ho prineslo v blagajno goriškega sklada približno 600 dodatnih milijonov lir letno. Istočasno pa ne bo cena bencina proste cone različna od cene jugoslovanskega bencina. Seveda pa bi ceno ponovno oreučili v primeru, da pride do podražitev bencina v Italiji ali v Jugoslaviji kot posledica mednarodnih cen petroleja. Ni še zano, kdaj bo Gričela veljati nova cena, kajti sklep ni še potrjen. Potrebno je. da odobri jo v zgoraj omenjenem odboru še višino ore-levmanov za druge proizvode. Istočasno pa lahko povemo, da so na isti seji sklenili znižati od sedanjih 15 na 5 lir prelevman na nafto za tovornjake. Na Goriškem deluje nad 2.000 malih in velikih tovornjakov in znižanje cene bo brez dvoma blagohotno vplivalo na konkurenčno zmogljivost tako važnega ipodročia goriškega gospodarstva, ki še je n z-vilo prav zaradi ugodnosti proste cone Tn v katerem je zaposlenih nekaj tisoč ljudi. Goriška lekarna išče za takojšnjo zaposlitev vajenca, starega do 18 let. Obvezno znanje slovenščine. Pismene ponudbe poslati na uredništvo našega dnevnika v Gorici. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ulica Romana, teL 40-497. Kino Gorica Tržič DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves daiv in ponoči je v Go rlci dežurna lekarna Baldim Korzo Verdi 57 tel. 2879. Mali oglasi Aoiv/ Gorica in okolica NA PRODAJ je trgovina jestvin. Inlur macije pri Budihna, Ul. Vemero 6, Podturn, Gorica. NUJNO zaposlim žensko za varstvo 5-letne deklice vsak dan od 15. do 18. ure. Telefonirati v opoldanskih ali večernih urali na 86622. RAZPIS ZA NAMESTITEV V ZGONIŠKI OBČINI Zgoniška občinska uprava je te dni objavila razpis za spirejem v začasno službo kuharske pomočnice, ki bo do konca šolskega leta zaposlena pri šolski kuhinji v Zgoniku. Vse zainteresiran ■ občanke lahko vložijo prošnjo do 14. ure dne 27. t.m., vsa pojasnila pa nudi občinsko tajništvo. OSMIČ A Ernest Smotlak, Mačkolje 58, toči pristno belo in črno domače vino. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob prerani iz.gubi našega dragega OSKARJA PURIČA se iskreno zahvaljujemo darovakem limfi« $*, * cvetja, vaščanom in znancem vsem, ki so z nami sočustvovali. Bratje In sestre z družinami in drugo sorodstvo Doberdob. Gabrje, Križ, Tžst, Nabrežina, Milan, 22. januarja 1977 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega ROMANA MONTIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti. še posebej se želiiro zahvaliti g. župniku, lovski družini Kanal - Anhovo in darovalcem cvetja. Sovodnje, 22. januarja 1977 Svojci Odborniki p.d. Oton Župančič podajajo obračun svojega dela VERDI 17.00- 22.00 «I.a dottoressa del distretto militare*. E. Fenech in M. Carotenuto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 16.45-22.00 »Dimim che tal tutto per me*. G Dorelli m i’. Villoresi. Barvni film, MODFRMSS1MO 16.30- 22.00 La r.ib-brica delle mogli*. C. Ross in P. Trenlis. Barvni film. Mladini pod 14. letom preirovedan. CENTRALE 10.30- 21 30 »King - Kong*. Barvni film. VITIORIA 17 00 -22.00 »Le deportnte della sezione speciate SS» J. Steiner in L.. Polito. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. ENCKLSIOR 16.30-22.00 »n tesano dagii occhi di ghiaccio*. PRINCIPE 16.30- 22.00 »Mary Poppins* SOČA «Tom in Jery večna nasprotnika* risanka ob 16.00. »Peklenska stolpnica*, ameriški barvni film ob 10.00 in 20.45. SVOBODA »Mož po imenu Genon* -ameriški fllm ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Abott in Costello iščeta Frankeštajna*. ameriški film ob 19.30 KULTURA DVE ZANIMIVI KNJIGI MLADINSKE^ KNJIGE^ Navzkrižja druge svetovne vojne O drugi svetovni vojni je izšlo ogromno knjig. Nekatere med njimi potrjujejo že znana zgodovinska dejstva ali pa jih dopolnjujejo le še z osebnimi pogledi avtorjev. Druga dela se spuščajo v tendenciozno in špekulativno o-cenjevanje in po navadi zasledujejo posebne cilje. Dela tretje vrste pa navadno na podlagi naknadno objavljenih dokumentov ali osebnih spominov razkrivajo nekatere usodne odločitve vodil- nih politikov ali vojaških voditeljev, ki so usodno vplivale na potek vojaških operacij. Take vrste so tudi tri knjige, ki jih je založba Mladinska knjiga izdala pod skupnim naslovom Navzkrižja druge svetovne vojne. Prvi dve knjigi te zbirke sta pomembni prispevek k zgodovini druge svetovne vojne, pri čemer predstavlja zlasti delo srbskega avtorja Slobodana Nešoviča odkritje prve vrste. SLOBODAN NEŠOVIČ: VELIKI TRIJE IZ OCIV OČI V prvi fazi druge svetovne vojne sta po kapitulaciji Francije nosili vso težo spopada s fašizmom Velika Britanija in predvsem Sovjetska zveza. Ko je decembra 1941 po japonskem napadu Roosevelt napovedal Japonski vojno, nato pa so Nemčija, Italija in njuni sateliti napovedali vojno ZDA, so se v protifašistični koaliciji znašle tri velike sile Velika Britanija, Združene države Amerike in Sovjetska zveza. Ta velika antifašistična koalicija, v zgodovini človeštva najvecja vojna zveza, je sklenila vrsto dogovorov, tako za bojevanje med samo vojno proti skupnemu sovražniku, v kasnejši fazi pa je sprejela odločujoče dogovore za ureditev sveta po vojni. V tej zvezi, v kateri sta se našli dve sili kapitalističnega sveta in prva dežela socializma, pa je seveda vladala vrsta nasprotij, tudi glede vodenja vojne. Nasprotja zavezniške koalicije so se najostreje pokazala prav ob vprašanju odprtja druge fronte. Odprtje druge fronte v zahodni Evropi ali nekje drugje v Evropi, je nemalokrat spravilo v hude krizne odnose vse sodelujoče velesile. Vprašanje druge fronte pa se je kot najaktualnejše vprašanje odnosov med zavezniki vleklo od osnovanja protihitlerjevske koalicije tja do 6. junija 1944, ko se je začela operacija Overlord in so zavezniške sile udarile na zasedeno Evropo preko Rokavske-ga preliva. In ker je bilo vprašanje druge fronte tako aktualno vprašanje, je znani beograjski zgodovinar in publicist Slobodan Nešovič napisal knjigo, ki je pod naslovom Veliki trije iz oči v oči v odličnem prevodu Franč- ka šafarja pri Mladinski knjigi kot imenitno in svojervstno delo o drugi svetovni vojni. Neševičeva knjiga se odlikuje od podobnih del o drugi svetovni vojni predvsem po tem, da je napisana na podlagi dokumentov. Sele v prav zadnjem času so se po svetu odprli mnogi vojni arhivi, ki so bili do tedaj tajni. Nesoviču pa je uspelo dobiti vpogled v osebni arhiv Roosevelta v Hyde Parku in v arhiv Har-ryja Trumana, uspelo pa mu je delno tudi v sovjetske arhive. In tako je na podlagi dokumentov, ki jih objavlja nepotvorjene, dokumentov treh držav, ki govore o istih dejstvih, uspelo prikazati docela nove poglede na posamezna dogajanja, tako v odnosih med zavezniki kot v pogledu vojaških operacij. Ker je knjiga posvečena predvsem problemu druge fronte, ki se je kot us'o-den kamen spotike reševal med zavezniki prav do resničnega prodora zaveznikov čez Kanal, je dokumentacija o tem vprašanju lahko še toliko bolj popolna in podrobna. In res lahko v knjigi srečamo izjemne dokumente o srečanjih voditeljev zavezniških držav, o srečanjih njihovih vodilnih politikov in vojakov in o tem, kako je odprtje druge fronte postajalo ključno vprašanje ne samo odnosov med zavezniki, temveč tudi končanja druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom. Če na eni strani vemo, da je bilo odprtje druge fronte večkrat odloženo, da sprva zavezniki niso bili enotni, kje naj bi v Evropi odprli drugo bojišče in če na drugi strani vemo, da so Angleži in Američani že pripravljali operacijske načrte za pri- mer, če bo Sovjetska zveza od Nemcev premagana, se zavedamo, kako ključno vprašanje druge svetovne vojne je bilo vprašanje odprtje novega bojišča. Ne-šoviču je uspelo z dokumenti in kratkimi komentarji osvetliti vsa ta dogajanja. V nasprotju z drugimi avtorji, predvsem samimi politiki druge vojne, ki so s svojimi deli hoteli predvsem opravičiti svoja ravnanja, so Nešovi-čevi prikazi dogajanj osvetljeni z raznih zornih kotov in podprti vseskozi z avtentičnimi dokumenti, svojevrstno delo, ki bo omajalo marsikatere dosedanje poglede zgodovinarjev in drugih strokovnjakov na dogajanja v drugi svetovni vojni. Pri vsem tem je zanimivo, da je avtor vpletel tudi osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov v svetovno dogajanje in s stališča protihitlerjevske koalicije osvetlil boj Jugoslovanov za osvoboditev. Knjiga Veliki trije iz oči v oči je torej avtentično in svojevrstno pričevanje o tistem, kar se je med vojno odigravalo med tremi zavezniškimi silami, če vemo, da je ta knjiga kot ostali dve te zbirke, izšla v slovenščini v nakladi 10.01)0 izvodov, potem je dejstvo, da bo Nešoviče-va knjiga odigrala pomembno vlogo pri seznanjanju naših ljudi s ključnimi problemi protihitlerjevske koalicije in druge svetovne vojne sploh. Ker pri tem odkriva kaj se je za vsem političnim in vojaškim dogajanjem dejansko skrivalo, pomeni celo pravo odkritje za našega bralca. In v tem je njen velik pomen. CHARLES L. ME E: Kupčija v Potsdamu Druga knjiga zbirke Navzkrižja druge svetovne vojne, govori o konferenci v Potsdamu, ki so jo zavezniki imeli po zmagovitem zaključku vojne na pragu razrušenega Berlina poleti leta 1945. Napisal jo je ameriški publicist, pa je že zaradi tega po svojem značaju pripovedi knjiga bistveno različna od prve. Predvsem knjiga glede zgodovinskih dogajanj samih ne pove bistveno ničesar novega, kar ne bi bilo že znano. Seveda pa knjiga ob- ravnava Potsdamsko konferenco v obliki prijetno napisanih poglavij in pri tem govori o srečanjih državnikov in vojakov, o večerjah, o pogovorih, o mešetarjenjih, nasprotjih in celo spopadih, pri čemer seveda vse delovanje zmagovitih velikih treh voditeljev ni bilo več usmerjeno v borbo za zmago nad sovražnikom in ureditev sveta, temveč predvsem v zagotovitev čim večjih lastnih interesov. Zato prihaja v tej knjigi poleg prijetno napisanih zanimivosti o konferenci predvsem do izraza začetek medsebojnih nasprotij med zavezniki, pa tudi začetek blokovskega tekmovanja in hladne vojne. Avtor je uporabil vse znano gradivo o tej konferenci, vendar srečanje prikazuje objektivno, pri čemer obsoja na eni strani mešetarjenje med voditelji držav, na drugi strani pa uporabo atomske vojne, ker je bila Japonska takrat že povsem zlomljena in je bilo vprašanje njene kapitulacije le se vprašanje časa, Amerika pa je atomsko bombo uporabila predvsem zaradi svojega prestiža. In tako se nam v okviru prikupnega in zanimivega prikaza zadnje zar vezniske konference že kažejo problemi povojne hladne vojne in povojne ureditve sveta, o čemer avtor vseskozi stvarno in kritično razpravlja in daje bralcu zanimivo pričevanje. Tudi to delo je v originalu novo, saj je izšlo šele leta 1975, v slovenščino pa ga je skrbno prestavil Branko Gradišnik. Tudi ta knjiga je. kot prva, opremljena z odličnim slikovnim gradivom. Sl. Ru. 'VNAhA UfX. Ob izidu In predstavitvi knjige »Rdeče lučke« Mihe Maleša bo v ponedeljek ob 18. uri v galeriji «Loža» v Kopru otvoritev razstave zbranih risb v »Rdečih lučkah« in drugih umetnikovih del. Na razstavi bo slikar Miha Maleš podpisoval knjige, ki bodo v prodaji tudi v razstavnih prostorih. V kulturnem delu programa bo sodeloval Primorski študentski oktet. Lepo opremljeno knjigo »Rdeče lučke« je izdala založba «I,ipa». Primorske bibliografske vesti ZBORNIK za umetnostno zgodovino. Archives d’histoire de Tart. XI-XII - 1974-1976. Ksenija Rozman objavlja razpravo 9-38, angl. 39-69; I-XX) Slikar Franc Kavčič - Caucig in njegove risbe po slikah starih mojstrov o našem znanem goriškem slikarju (1755-1828). Razprava.je v celoti objavljena tudi v angleškem prevodu. V razpravi Sonje Žitko - Bahovec z naslovom Spomeniška in arhitekturna plastika 19. stoletja na Slovenskem (71-122, XXI-XXX) srečamo tudi odstavke, ki govorijo o nekaterih figuralnih spomenikih na Primorskem, tako o še obstoječih kakor tudi o že odstranjenih spomenikih, posvečenih Cigaletu, Čehovinu, Lampetu, Rostazu, Tartiniju, Vegi, VVidme.verju, Vilharju in Volariču. Andreja Žigon je avtorica razprave z naslovom Jakob Brollo in z njo predstavlja (kot pove podnaslov) Brollovo dekorativno slikarstvo v drugi polovici 19. stoletja na slovenskem podeželju (123-203, XXXI -XXXIV). Brollo se je rodil v Huminu in tam tudi umrl (1834-1918), slikal pa je predvsem na Štajerskem. Primorsko likovno umetnost v preteklosti med drugim zadeva razprava Petra Krečiča Slovenska likovna kritika med dvema vojnama (205-289). Študijo z naslovom Slike Glrolama da Santa Croce v Slovenskem pr morju (291-297, XXXIV - XXXVIII) je napisal Tomaž Brejc; v njej obravnava slike tega beneškega slikarja, ki je deloval v prvi polovici 16. stoletja na slovenski obali. Med poročili in ocenami najdemo prispevek (v hrvaščini) Kruna Prijatelja o izdaji rokopisa Cavalcaselleja o renesančnem slikarstvu v Furlaniji (G. B. Cavalcaselle, La pittura friulana del Rinascimento, A cura di G. Bergamini con presentazione di G. Gioseffi, Vicenza, Ed. Neri Pozza, 1973). Ocenjevalec posebej omenja stvari, ki se tičejo umetnosti na jugoslovanskem ozemlju. KRONIKA. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 3. - 1976. Na straneh 158 165 Miroslav Pahor obravnava staro zgodovino Izole v razpravi z naslovom Organizacija oblasti v občini Izola po listinah 1* leta 1253 in 1260. Zgodovine tržaškega vprašanja pa se tiče prispevek, ki ga je napisal Andrej Vovko, Povzetek o dejavnosti Stojana Pribičeviča o tržaškem vprašanju (172-178). V rubriki Nove publikacije so poročila o knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo (Koper 1975), o delu Ivana Ercega Trst i bivše habsburške zemlje u medjunarodnom prometu (izšlo kot Gradja za gospodar-sku povijest Hrvatske, knjiga 15, v izdaji JAZU, Zagreb 1970) ter knjigi Andreja Pagona - Ogareva Šebrelje skozi stoletja (Ljubljana 1976). T. P. revije LITERARNE VAJE 1 Z znatno zamudo je te dni izšla prva številka novega, XXVIII. letnika »Literarnih vaj«. Vzroke zanjo nam pojasnjuje uredništvo z besedami: »Ta številka Literarnih vaj se je močno zakasnila, ker so se tiskarski stroški tako povečali, da ni več mogoče izdajati lista. Prosili smo podpore na več straneh, a nismo dobili ničesar, šele ko je Državni trgovski tehnični zavod Žiga Zois iz Trsta sklenil, da plača eno številko, smo se odločili, da izdamo tri številke. Morali pa smo povišati ceno na- 400 lir za izvod. Lir 10.000 je poklonil znani prevajalec iz slovenske literature dr. Ferdinand Kolednik, ki ni bogataš, zato se mu za dar iskreno zahvaljujemo! Lani smo imeli skoraj en milijon izgube^ Letos stane vsaka številka okrog 420.000 lir. Če bi hoteli kriti stroške, bi morali prodati nad tisoč izvodov po 400 lir. Vsa zadnja leta pa nismo mogli doseči niti 800 naročnikov... — vsega skupaj 733. Vseh dijakov pa je bilo lani vpisanih: na Tržaškem 1538, v Gorici 498 — sku- paj 2036. Naročnikov je bila torej le dobra tretjina. Tudi te številke smo natisnili le 800 izvodov. Nekje ne teče. Prepričani smo, da bi z nekoliko več dobre volje dijakov, profesorjev slovenščine in ravnateljev list lahko obdržali še naprej, če je izhajal 27 let. Vsi poudarjamo, da je potreben, koristen. Ponovno vse skupaj lepo prosimo, da listu pomagate, če ga hočete braniti. Če mislite, da ga je treba spremeniti, pošiljajte drugačne prispevke, uredništvo mora objavljati, kar dobi. Če menite, da bi kako drugo uredništvo bolje delalo in list rešilo, se javite brez skrbi v tajništvu Trg, zadova Ž. Zois, dosedanji uredniški odbor z veseljem prepusti svoje delo drugim... Če bo tudi letos samo 700 naročnikov, bo pri vsaki številki 150 tisoč lir izgube in bomo morali še za tretjo številko beračiti.« Do sem uredništvo. Upamo, da nismo ponatisnili nekrologa, kajti velika škoaa bi bila, če bi morale «Literarne vaje» utihniti zaradi pomanjkanja sredstev. Uredniki imajo prav: če so izhajale 27 let, morajo še naprej, saj so od vseh zamejskih revij, ki so izhajale v teh povojnih letih ali izhajajo še danes, po naši sodbi največ koristnega naredile za vzgajanje mladih piscev. Če je povrhu še premalo zavzetosti med dijaki, šolniki in mogoče tudi starši, ootem je treba to zavzetost zdramiti tudi preko šolskih svetov, saj spada tudi to področje dijaškega izživljanja v njihovo pristojnost. Pričujoča številka ubira stara že uglajena pota. Tudi pisci so v glavnem iz prejšnjega letnika. Za celoletno |K>vest je poskrbela Lidija Rupol iz It. r. klasičnega liceja Fr. Prešeren. Naslov ji je «Veličastna podoba ljubezni«, o-bravnava po narodnostno vprašanje koroške družine. BERITE REVIJO ODGOVOR SPLOŠNI PODRAŽITVI V TRŽIČU (MONFALCONE) v Ulici DUCA D’AOSTA 91 (bivša trgovina M. DEMARCHI - nasproti URIM) 93 Podjetje CONFEZIONI nudi od torka, 18. januarja, dalje naslednje artikle po NIZKIH GENAH, ki so nižje od ccn pri nedavni stečajni prodaji MOŠKE OBLEKE s telovnikom ..si* MOŠKE OBLEKE brez telovnika . MOŠKE OBLEKE ostanki . . . KRILA iz sukna............. ŽENSKA KRILA KILT.......... DEKLIŠKA KRILA KILT .... ŽENSKI IN MOŠKI JOPIČI vseh vrst MOŠKI BLUE JEANS............. OTROŠKI BLUE JEANS........... 29.000 lir 20.000 lir 6.000 lir 3.000 lir 5.000 lir 4.000 lir 5.000 lir 5.000 lir 3.000 lir moški in ženski LODEN 15.000 lir RJUHE - BRISAČE PREVLEKE - PREGRINJALA originalna ameriška po 4.000 lir kg I MOŠKE - ŽENSKE PLETENINE JAOUART . s . 2.000 lir OTROŠKE PLETENINE JAOUART . * „ 8 * 1.000 lir raznih vzorcev in še na stotine drugih artiklov OBIŠČITE NAS! .... " "" ■ 'šiŠm&MMtM, RAZNOLIKA STVARNOST V RAJONIH - TEMELJNIH DRUŽRENOUPRAVNIH ENOTAH TRŽAŠKE ORČINE (2) Konzulta za Sv. Ivan - Lonjer RAZGOVOR S ČLANI KONZULTE Z LEPIMI REZULTATI K NOVIM NALOGAM Razgovor s predstavniki svetoivanske rajonske konzulte je potekal s>cer malce drugače, kot smo si zabijali, pa nič hudega. Prijazni sogovorniki, ki so se kljub obilici de-lovnih in drugih obveznosti pomudi-11 nekaj večernih ur z nami, so nam delo celo olajšali. Predsednik Miro Opelt in svetnik Adelmo Ne-?rh Mario de Pretiš in Franc Meu-la (Teobalda Tizianija je sprerila v posteljo sezonska nadlega — gri-Pn) so imeli toliko povedati o boga-’ern delovanju konzulte, da nika-aor ni bilo treba siliti vanje z vpra- že pri prvem, o njihovi oceni do-*edanjega dela, je slovenski pred-^dnik predvsem izrekel priznanje ysom članom konzulte, ki je mestna ln vključuje številno slovensko Problematiko. Tako on, kot predstavniki demokristjanske in komunistične skupine, so poudarili, da je mla prva, ki se je izrekla za slovep-Sa* okraj, da je imela prevajalca že bd umestitve, da je vztrajala pri dvojezičnih napisih. Našteli so nam celo vrsto pobud in uspešnih posre-davanj, kot ob usadu na Brandežiji, 2a ukinitev kamnoloma Faccanoni, Tn- PrePrečen j e razlastitve 7 hiš v blici Pagliericci s spremembo načr-” za predvideni dijaški dom, za Premaknitev trase načrtovanih izvoznic pri Lonjerju in Katinari v hačrtu za cestne povezave, s čimer n* treba rušiti hiš. Prav tako je skupen poseg s konzulto od Sv. Ane dosegel premestitev nove bolnice, da so se ohranile stanovanjske hiše. Svetoivanska konzulta je tudi izposlovala, da bodo namenjena javni ^Porabi rajona bivše begunsko taborišče in jahališče, ki naj bi služi-la za šolske, rekreativne in športne Potrebe. Prispevala je k vsaj začas-b' zadostitvi potreb z ustanovitvijo Vrtca za 90 otrok v bivšem paviljonu umobolnice. Tudi za ^rtec v Lo-bjerju je občina osvojila njene pred-l08e, ki so podpirali želje domači-b°v. če je bilo nekaj težav je kriva Ustanova ONATRC, ki jih ni dovolj Upoštevala. Vsi so poudarjali, da je s,cer nerešenih vprašanj mnogo in razmere ponekod še zelo resne, to-da dela je bilo opravljenega veliko ln doseženi so bili tudi pomembni Uspehi. Zasluga za to gre enotnemu nastopanju konzulte in njenim vztrajam pobudam za navezovanje stal-b’b odnosov s prebivalstvom. Zato |c večkrat priredila javne sestanke, tudi v Lonjerju in na Katinari, da 0 najvažnejših vprašanjih, kot o P°°blaščenih odlokih za šolo, o usadu, o kamnolomu in podobnih, odlo-p s sodelovanjem vseh. Po zaslugi tph odnosov je konzulta postala sre-,'kče demokratičnega življenju ra-Juna, kot se je pokazalo tudi ob zbi-rsniu pomoči za potresence. Odnosi z občinsko uprava so z bekaterimi odborništvi dobri, z dru-?imi manj. Za nerazumevanja in Ostajanja rešitev so pa poleg fi-bpnčnih težav krivi zarjaveli sklepi pTokratskega aparata, ki potrebuje sodobnejši ustroj, da bo kos no-'m nalogam. Predsednik je n.pr. o-menil nevzdržne razmere prebivalstva Podlonjerja in Lonjerja, zaradi *jaterih je zlasti pri mladih težnja, p se izselijo, kar grozi razkrajati j “P družbeno kot narodnostno obe-pje kraja. Občina usmerja vso ,v,°io pozornost urbanističnim ure-dpam novonaseljenim področjem, koraj nič pa oživljanju okolice, za utero bi morali sestaviti podrobne -,a o rte, kot za zgodovinsko središče. , a omenjena kraja je konzulta več-bat predlagala, in se zdi, da bo dčina sprejela, da se gradbena me- 1 .a Povečajo za vsaj 25 od sto, kar 1 omogočilo domačinom, da si z ograditvami uredijo nezadovoljive banovanjske razmere. K temu je ueula dodal, da bi morali poskrbeti a ohranjevanje obdelovalnih povr-ln, saj je precej mladih, ki so se b to izučili in bi se radi posvetili 'btharstvu doma. Prav nerazumljivo je pa, da obči-a še ni ugodila večkrat izraženi ah te vi, je še dejal predsednik, a Postavi smerokaz proti Lonjerju. P1 zato, ker bi moral biti dvojezi-®b. Ostali so pritrjevali, saj nedo-ucin sploh ne zna kod priti iz me- sta v vas. Zat ° S0 nam pr' uv,javili članek o študiji, ki jo j .sbtska komisija konzulte pravkar nat l-a' stanje prav gotovo ni rož-ato, še najhuje pa shajajo italijan-jj.a srednja šola »Codermatz* in ita-, lanske osnovne šole, ki so stare in .lub izvedenim popravilom pred-et upravičene kritike. ,^a nepopolne strukture za zdrav-veno in socialno skrbstvo so bili si mnenja, da bo treba to vprašaje urediti v okviru zdravstvenega bzorcija. Konzulta bo vztrajala re •po*5V^i za sestanek vseh zainte- s^anih javnih ustanov, ki naj odločijo o koristni uporabi obsežnega komprenzorija, ki ga umobolnica postopoma zapušča. Novi način zdravljanja, ki je privedel do tega, je sicer na začetku ustvaril nekaj nelagodja med prebivalstvom rajona, ki se je pa prav hitro prepričalo o njegovi pravilnosti in popolnoma sprejelo nove, tudi človeške odnose, ki jih je prinesel s seboj. Treba bi bilo, da številna športna in prosvetna društva, ki delujejo v rajonu, navežejo stalnejše in u-radne stike s konzulto, ki želi po svojih možnostih podpirati njih delo. Večkrat so občini predlagali, da bi ustanovila, kot v Angliji, pa tudi v Milanu, službo «rajonskih redarjev*. Glede možnosti konzulte, da bi spodbujala boljše vzajemno spoznavanje med obema narodnostnima skupnostima in prispevala k ustvarjanju vzajemnega bogatenja kultur, so sicer vsi izrazili največjo odprtost. Skrbi jih pa pomanjkanje sredstev in potrebnega časa, da bi mogli take pobude uresničevati. Vsekakor so poudarili, da so slovenski in italijanski prebivalci rajona že dobro vraščeni in ni, razen prav izjemnih primerov opaziti težav v prijateljskem sožitju. LUCIJAN VOLK Isti predel Sv. Ivana danes. Mandrije je zakril cement, kamnolom se je že globoko zajedel. Pogled na del Sv. Ivana s prvimi načetkl kamnoloma Faccanoni pred prvo svetovno vojno. Lonjer vse bolj ovija hladen betonski obroč V zadnjih desetletjih je Lonjer izgubil svojo podobo pretežno podeželske kmečke vasi. Število prebivalstva, ki je še pred nedavnim presegalo petsto enot, se je občutno skrčilo za obilno tretjino. Ljudje, ki so se • pred leti preživljali izključno z obdelovanjem skromne zemlje in z živinorejo, so se posvetili raznim poklicem, da so lahko zaokrožili svoj zaslužek. Izključno od kmetijstva živita danes le še dve družini, vse ostale živijo od podrejenega dela. Mladina, tisto malo, kar je je bilo, se je*‘zaposlila v mestu, mnogo se je je odselilo. Z leti izginja tisti tipični videz vasi, saj je do mesta le par kilometrov, ki se jih niti ne občuti zaradi avtobusnih zvez in pa zaradi modernih prevoznih sredstev. Stanovanjski kompleksi se sirijo od Sv. Ivana navzgor, na Melari, nekako med Lonjerjem in Katinaro, proti Rocolu, se dviga ogromna železobetonska konstrukcija, v kateri bo našlo stanovanje nekaj tisoč ljudi. Vas je obkrožena od novih naselkov, okrog vasi je v načrtu gradnja nove hitre ceste, tako da bo celotna naselbina v nekaj letih obkoljena od cementa. Možnosti za razširitev vasi je malo tudi zaradi geografske lege, saj leži v ozki dolini, ki se vleče od Ključa proti Sv. Ivanu. Kulturno-prosvetno življenje, ki je bilo tako pred vojno, kot po njej, zelo živahno, je nato tja do sedemdesetega leta zamrlo, nakar ga je spet začela oživljati mladina, ki je pričela s prosvetno - kulturnim, približno v istem obdobju pa tudi s športnim delovanjem, tako da je prišlo do novega zagona, ki traja še danes. Tako prosvetno kot tudi športno društvo sta aktivni, pri tem pa ne zajemata le Lonjerja samega, pač pa tudi vso Katinaro in delno Rovte. Praktično delujeta društvi na področju, ki spada pod katinar-sko faro, ljudje se čutijo med seboj povezani in skušajo skupno delovati na raznih področjih. Na žalost pa je to ozemlje, ki ima neko celovitost na kulturno - prosvetnem področju, razdeljeno na dvoje v. upravnem pogledu. Lonjer in del Katinare (do cerkve) spadata pod svetoivansko rajonsko konzulto, preostali del Katinare (kjer gradijo novo bolnišnico in kjer je v kratkem času zrastlo celo naselje novih stanovanjskih hišic) in Rovte pa spadata pod konzulto pri Sv. Soboti. To seveda negativno vpliva na celotno stanje, če upoštevamo, da so vse tri vasi vezane med seboj tudi z obvezno šolo, pa z otroškim vrtcem. To povezanost potrjujejo tudi zadnji dogodki v otroškem vrtcu v Lonjerju, ko so starši otrok teh treh področij, pa tudi Podlonjerja, skupno nastopili v obrambo svojih pravic. Ob tej priložnosti so vaščani nastopili skupno s predstavniki svetoivanske rajonske konzulte, ki si je dober meset prizadevala, da bi olajšala težave staršem o-trok, ki so morali začasno v sve-toivanski otroški vrtec. Vendar pa menim, da je sodelovanje med svetoivansko rajonsko konzulto in prebivalstvom Lonjerja in Katinare vse preskromno, saj ne moreta predstavnika, ki zastopata v konzulti ti dve vasi, sama, brez vsakršne pomoči prebivalstva opozarjati na razne pereče probleme vasi, ki bi jih bilo treba nujno rešiti. Teh problemov ni prav malo. RADIVOJ PEČAR NOVA STVARNOST JE POVSEM PREKRILA STAROŽITNOST SVETOIVANSKIH MANDRIJ Sestava rajonske konzulte PREDSEDNIK: Miro Opelt (Slovenska skupnost) SVETOVALCI: Mario de Pretiš Albeno Negro Marinella Arseni Aniccto Nuzzo Giuseppe Eramo Pietro Trebiciani Desiderio Zolia (za Krščansko demokracijo) Adelmo Ncgri Carlo Nisi Franc Meula Radivoj Pečar Liiiana Crevatin Runtini (za Komunistično stranko) Teobaldo Tiziani (za Socialistično stranko) Palinira Gomisel Drigo (za Socialdemokratsko stranko) Fabio Fabbri A!du Madaro (za MSI) Tretji predstavnik MSI in edina predstavnika liberalne in republikanske stranke so zapadli zaradi odsotnosti pri delih konzulte in so njihova mesta še nezasedena. Megla in mrak se spajata z mavričnim mežikanjem neonskih napisov v zdolgočaseno igro senc in odsevov, ki se zapletajo v ogoljene krošnje dolgega špalirja dreves. To je Drevored Raffaello San-zio v eni izmed značilnih januarskih preoblek, po katerem pa se pretaka življenje po običajnem, nezmanjšanem ritmu. To je arterija, ki je zlepila Sv. Ivan z mestom, da sta postala eno. ... .Vključujem . se _v ta tok, da bi raznal razliko njegovega utripa s tistim, denimo, v Drevoredu D’An-nunzio ali kje drugje. «Oprostite, kje stoji poslopje nekdanjega Narodnega doma?*, vprašam elegantnega gospoda, ki odklepa svojo alfo pred kričeče osvetljenim barom. »La me scusi, ma no eapisso*, in se odpelje. Nekoliko više isto vprašanje mlademu paru, z vrečo jestvin obloženi ženski, pa še nekomu in zmeraj podoben odgovor. Dobro poznam poslopje, kjer si je dolga leta več rodov brusilo narodno kulturno in družbeno zavest in ki se sedaj le še za stavo drži pokonci. Po drugi strani pa sem navsezadnje pričakoval takšne odgovore. Mogoče sem spraševal celo s skrito željo, da bi res bili takšni, da bi jih takšne tudi zapisal v dokaz, da ni več razlike med tem predelom in samim mestnim središčem. Ko sem prekoračil trg s cerkvijo, so se mi misli ustavile na fotografijah iz prvih let tega stoletja, ki sem jih staknil v nekem starem koledarju. Prijazne Iršiče sredi obdelanih mandrij z rožami, zelenjadnimi in sadnimi nasadi se leno vzpenjajo iz doline po pobočju proti komaj opazni zaseki kamnoloma Faccanoni, na levi proti Vrdelci, na drugi strani pa proti Frnediču in sončnemu Borštiču. Vse to pa danes zagrinjajo ali pa so že popolnoma zadušili veliki stanovanjski bloki. V tem konglomeratu s težavo najdemo sledove tistega življenja, ki nam ga je v svojem opojnem narečnem spevu «Souze jn smeh* tako prepričljivo prikazala Marija Mijotova. Njeni verzi so dejansko »labodji spev* nekdanjemu Sv. Ivanu, kot je dejal Vladimir Bartol, eden od velikih duhov, ki so rastli in dozorevali pri Sv. Ivanu, ko se je začel le-ta počasi a neizprosno razkrajati v svoji narodnostni in družbeni vsehini. «K'sno zvečir je h Svjetme Je-vane še prc’bo Trst. /Suo praule: «Tašne vil je ni vido še žiu krst!*/ Nrbl k'sno z uoštarij pa paunači,/ še pesen' našeh muaškeh zagrmi:/ »Oj, slovienske fantje mi smuo mi,/ tržaške korenine ...» Tako pripoveduje Mijotova v e-nd svojih pesmi o kresnem večeru, ko so nad Sv. Ivanom prižigali mogočne kresove. Takšnih «vilij» že zdavnaj ni več. Slovenska pesem jg^tu utihnila in celo »uoštarija* je izgubila.’ nekdanjo funkcijo' družbenega pha jališča. Še do pred par leti so se vsaj starejši Svetoivan-čani radi shajali v kaki tipični slovenski gostilni, mi je med drugim pripovedoval Lojze Abram, predsednik svetoivanskega prosvetnega društva »Slavko Škamperle*. Marsikdo se še spominja »Zlate zvezde*, ki je bila prava postojanka. Tu pa tam se starejši srečujejo še pri »Kati*, mali gostilnici blizu cerkve, kjer se ob lepem vremenu sprehodijo po balincarski stezi. Vse druge tipične gostilne so izginile ali pa spremenile lastnika in ime, kot na primer gostilna pri «Bandi», na zgornji cesti malo pred kamnolom, kjer se je shajala in nastopala svetoivanska godba na pihala in z njo staro in mlado, in ki je danes postala restavracija «da Mario*. Skratka, k Sv. Ivanu je dobesedno «prc’bo» Trst, z vsemi svojimi mestnimi navadami in družbeno logiko ter raznarodovalno silo. Iz razgovorov s tem ali onim Svetoivančanom se izlušči marsikaj zanimivega iz preteklosti in sedanjosti tega kraja, vendar kdor si želi ustvariti popolnejšo sliko o razvoju Sv. Ivana v zgodovinskem prerezu, da bi na podlagi te slike bolje razumel tudi sedanji položaj kraja in njegove perspektive, ne more mimo neprecenljive zakladnice, ki jo hrani spomin Pavle Kolarič. Njeno poznavanje zapletenih meandrov sveto vanske zgodovine obsega celo par stoletij pred našim štetjem, ko so to dolino odkrivali in že izkoriščali Rimljani (od tu so namreč speljali vodovod, katerega ostanki so se ohranili do današnjih dni, ter cesto čez Drašco, ki je povezovala Trst z bližnjim in daljnim zaledjem). Iz svojih zapiskov, ki jih med pripovedovanjem prelistava, da bi ji ja ne ušla kakšna letnica ali ime, bi lahko natisnili debelo knji-go, Zal še ■ tem sestavku lahko omejimo le na nekaj bistvenih po- datkov iz polpretekle zgodovine. Zanimivo je namreč, da so ob popisu leta 1773 našteli pri Sv. Ivanu šestnajst mandrij, ki so bile last raznih tržaških bogatih družin, kot so bile Bonomo, R ghetti, Marchesetti in druge, na njih pa so delale slovenske družine Dovgan, Kocjančič, Godina, Piščanc, Jurkič, Pečar, Milič, Černigoj, Vatovec, Gropajc in Sosič. To so dejansko tudi izvirni svetoivanski priimki. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo v začetku prejšnjega stoletja pri Sv. Ivanu stalno naseljenih 353 prebivalcev, ali skupno 71 posesti. Tedaj so našteli 53 krav, 3 konje in 44 volov, ki so jih uporabljali za prevažanje kamenja iz o-koliških kamnolomov v pristanišče, ker so tedaj gradili valobran. Poleg obdelovanja zemlje (gojili so poleg zelenjave in sadja tudi lan, oljke, trte in sviloprejko ter v ta namen zasadili vzdolž potoka o-gromno murv) so se ukvarjali torej tudi s prevozništvom. Število prebivalstva je v naslednjih stoletjih stalno naraščalo. Pred prvo svetovno vojno so pri Sv. Jvnnu zrastle tudi prve tovarne, kot sc bile tovarna Dreher, ki se ji ravno sedaj iztekajo poslednji dnevi, tovarna olja Luz zato in druge manjše, ki so v glavnem zaposlovale domačine, medtem ko je bilo njihovo vodstvo nemško. Nekako do tega obdobja je bil Sv. Ivan še slovenska vas. Od leta 1854 je delovala tudi slovenska šola, poleg, seveda, številnih kulturno prosvetnih organizacij. Na razkoraku stoletja pa so se začela prva narodnostna trenja. Treta 1903 jo mestna občina predlagala, naj bi na slovenski šoli pri Sv. Ivanu odprli tudi italijanske razrede. Svetoivančani so proti temu sklicali protestni shod, ker se je vse italijansko prebivalstvo omejevalo le na nekaj redkih priseljencev. Bilo pa je, žal tudi nekaj Slovencev, ki so bili v občinskih službah in so se zaradi tega čutili dolžne podpirati raznarodovalne težnje tržaške občine. Pri Sv. Ivanu skratka tedaj ni bilo pogojev za odprtje italijanske šole. Odprli so jo šele ieta 1907 pod močnim pritiskom Lege Nazionale. Po prvi svetovni vojni so se začele razmere naglo spreminjati. Fašizem je pri tem odigral odločilno vlogo ki je ni treba posebej opisovati. Kar pa ni uspelo fašistom popolnoma uničiti, so po o-svoboditvi, za katero je tudi Sv. Ivan prispeval svoj velik krvni davek, počasi a neizprosno uničili novi upravitelji. Izpred trgovin m drugih javnih lokalov so eden za drugim izginjali slovenski ali dvojezični napisi, v Narodnem domu, nekdanjem središču sveto- f&jonska konzulta sv. ivan-lonjer Shematični oris področja konzulte za Sv. Ivan in Lonjer. «Osebna izkaznica» Meja, ki obsega podobčinsko upravno enoto za Sv. Ivan in Lonjer, je tako razčlenjena, da jo je težko orisati z navedbami ulic ali drugih topografskih označb in si bodo čitatelji mogli bolje pomagati z objavljenim črtežem. Na območju tega rajona živi 16.049 prebivalcev (738 manj v primerjavi s koncem leta 1973), opazen je splošen tržaški pojav upadanja rojstev in staranja prebivalstva, saj je v rajonu okrog 19 odsto ljudi starejših od 65 let. Rajonska konzulta je kot vse sestavljena iz 20 svetovalcev, ki so si jih stranke, ki so prisotne v občinskem svetu, razdelile v sorazmerju z volilnimi izidi iz leta 1972. Njeno poimensko sestavo objavljamo posebej. Za italijanske otreke delujejo trije občinski vrtci, v Ulici delle Docce za 81, v Lonjerju za 36, na Vrdeli za 120 malčkov, novi trije razredi za 90 otrok državnega otroškega vrtca v stavbi, ki jo je zapustila umobolnica ter zasebni vrtec za 70 otrok, ki ga vodijo nune. Slovenskim otrokom je na razpolago sekcija občinskega vrtca v Ulici delle Docce za 23 in vrtev ONAIRC v Lonjerju za 39 malčkov. Osnovnih šol je več in sicer italijai ske v Ulici Marchesetti 16, v Ulic: Caravaggio 6, na Vrdelski cesti 9 in na Reški cesti 511 ter slovenski osnovni šoli pri Sv. Ivanu v Ulici Caravaggio 4 in »Milčinski* na Katinari v Ulici Marchesetti 16. Italijanski dijaki posečajo nižjo srednjo šolo v Ulici Pindemonte, slovenski pa Ciril-Metodovi v Ulici Caravaggio 6 in na Katinari na Reški cesti št. 511. Višje srednje šole so v rajonu samo slovenske, znanstveni in klasični licej France Prešeren* in trgovska akademija »Žiga Zois* na Vrdelski cesti in učiteljišče »A. M. Slomšek* v Ulici Caravaggio 6. Javne storitve za zdravstvene potrebe rajonskega prebivalstva so občinska ambulanta na št. 1 Lonjerske ceste, javna kopalnica v Lonjerju, lekarna v Ulici S. Cilino št. 36 (tel. 796-252) in nova v Podlonjerju, Lonjerska cesta št. 172 (tel. 741-856), pa ves kompleks pokrajinske umobolnice. Nekaj zasebnih skrbstvenih ustanov za mladenke in starejše gospe upravljajo nune. Rajonska konzulta in decentrirana občinska služba imata sedež na Rotundi št. 3/F (tel. 790-802) in na Lonjerski cesti št. 1 (tel. 744-321), za javni red skrbijo karabinjerska postaja na Vrdeli. Ul. Caravaggio št. 1 (tel. 750-509) ter policijski postaji na Katinari (tel. 794-693) in v Ulici D. Chiesa št. 11 (tel. 744-855), odružnica pošte je v Ulici Beato Angelico št. 2/3 (tel. 744-824). Na območju rajona so 4 nogometna igrišča, 3 igrišča za balinca-nje, l za košarko, 1 za minibasket, 1 kotalkališče, 5 telovadnic in 4 igrišča. Pri Sv. Ivanu in v Lonjerju deluje in ima sedež 14 šport; nih in rekreativnih združenj, med katerimi slovenski «Union», «A-dria* in »Bor*. Prosvetni društvi sta dve, »Slavko Škamperle* na stadionu 1. maja in PD Lonjer Katinara. V Ulici Brandesia je dvorana, uporabna tudi za gledališke predstave ki je občinski podatki ne omenjajo, kot tudi ne gledališča v umobolnici. ivanske slovenske kulture, se je devet let po osvoboditvi naselil ENAL, dedič nekdanjega fašističnega dopolavora «Quis contra nos*. V Ul. delle Docce so zgradili barake za istrske begunce, vsa naslednja leta pa omogočali divjo gradbeno špekulacijo, katere posledice so bile razlastitev in uničenje mandrij in naseljevanje novega italijanskega prebivalstva, Kaj naj ob vsem tem rečemo o današnjem Sv. Ivanu? Lahko bi zapisali, kot smo pred kratkim zapisali za Rocol: Sv. Ivana ni več, bil je nekoč. Res se je popolnoma spremenil; a nekaj ga je vendarle ostalo. Odšel sem po njegovih sledovih. Na Stadionu 1. maj, kjer se vsak dan shajajo odbojkarji, košarkarji in atleti iz raznih krajev Tržaškega’, je tudi sedež prosvetnega društva »Slavko Škamperle*, nadaljevalca ho-gate svetoivanske kulturne tradicije, Njegov pevski zbor je utihnil in zamrle so številne druge dejavnosti, na vedno redkejše prireditve pa prihaja vedno manj občinstva, med njim pa še posebno malo mladine. Toda. ko sem med svojim zbiranjem vtisov in živih problemov Sv. Ive n a potrkal na vrata 1. maja, je moja vprašanja in odgovore društvenega predsednika Itojzeta Abrania preglušil živahen živžav kakih petindvajsetih otrok, ki so ravno tistega dne, to je pred dvema tednoma, pričeli dramati/acijski tečaj pod vodstvom Leli Nakr-stove. Mlajši rod se je- tudi pri Sv. Ivanu, kot drugod pri nas. nekako prepustil toku dogajanja ki re tako razvejano in kompleksno, da se je včasih v njem težko znajti. Ko sem nekatere vprašal, kaj menijo o današnjem Sv. Ivanu in njegovih problemih, je bil odgovor skoraj povsod isti:, »Tako maio poznam Sv Ivan, da ne bi vedel kaj povedati*. In vendar je tu cela vrsta problemov — kamnolom Faccanoni, ki je splezal visoko v hrib in kjer stalno pokajo mine, ki povzročajo razpoke v okolišk'h hišah in onesnažujejo ozračje; usad rta Brandežiji. posledica gradbene špekulacije, zaradi katerega se je moralo toliko družin začasno izseliti; vprašanje umobolnice, kjer so uvedi- nove metode zdravljenja na načelih prostosti za umske bolnike; koncentracija vseh slovenskih višjih srednjih So' pri Sv. Ivanu ter vprašanje povezave šol z ožjim in širšim okoljem, ki jih ondaja; nadalje problem naraščanja mladinskega kriminala in fašističnih grupacij, ki so ravno pri Sv. Ivanu. ljudski in soraz.merno revni četrti, našli ploden teren za svojo dejavnost, in številni drugi problemi. Kako naj mlajši rod pristopi k aktivnemu spremljanju vsega tega raznolikega dogajanja, ki naj zajema tudi skrb za razvoj slovenske, danes že tako razcepljene, narodnostne skupnosti pri Sv. Ivanu? Mora se pač na nek način vključiti, mi pravi Ivana Pla-cer. ki že dobro leto spremlja dejavnost svetoivanske rajonske konzulte. »Do pred enim letom tudj jaz dejansko nisem poznala Sv. Ivana in njegovih problemov, čeprav v njem živim od rojstva. Začela sem ga spoznavati, odkar sem se aktivno vključila v živo svetoivansko stvarnost.* DUŠAN KALC PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA 22. januarja 1977 Novosti na poljih Razmišljanja o razvoju agroindustrijskega kompleksa v Vojvodini — Višje faze predelave in konkurenčne cene OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA NOVI SAD, 18. jan. — Ko so spravili zadnjo koruzo in pšenico v skladišča in silose, so Vojvodinci izračunali, da je bila letina lani tako obilna, kot še nikoli do sedaj. Polja so dala več kot rekordnega leta 1971. Kljub veselju zaradi bogate letine v Vojvodini pa razmišljajo o razvoju agroindustrijskega kompleksa. Po ocenah pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Vojvodine ni razlogov, da bi ae karaoli spremenilo v te meljni opredelitvi, da se pro izvaja čimveč hrane. Prav adaj pa je dosti razlogov za politične poteze, ki bi spre menile sedanje nezadovoljivo lamoupravno povezanost in razvoj novih produkcijskih odnosov na dohodkovni podlagi. Čeprav so bili v doseda njem de:u pu ustavni preureditvi 1:1 integracijskem po-vezovanju agroindustrijskega kompleksa doseženi dobri re zultati zlasti na relaciji primarna proizvodnja — predelava, so še zmeraj sektorji, ki so premalo organizirani in ki upočasnjujejo hitrejši razvoj materialne osnove sa moupravljanja. Dosedanja praksa je pokazala, da se program višjih faz tinaliza cije v živilski industriji lah ko uresniči samo z združe Vanjem agr rzompieksov. Op-time.ne zmogoivostl neke t-.verne presegajo investicij-ske možnosti ene temeljne organizacije združenega dela in tudi celotne delovne or ionizacije. Za večjo konkurenčnost proizvodov v.šje faze prede lave doma in v izvozu je pogoj graditev optimalnih zmogljivosti, ."n med drugim dokazuje tucii združevanje v take sisteme, kol so Servo strmi.um, Vrbas in Agrokoop. Vojvodinci so pripravljeni sprejeti politično akcijo v z zniževanju agrokompleksov d.- konca. V prihodnje bo še precej pn>oiemov povsem ekonomske naiave. Čeprav so poljedelsko proizvodnjo znatno povečini si je treba prizadevati še naprej. Naj večji problem je, da ima kmetijstvo z vrhunski-mi proizvodnimi dosežki pri glavnih proizvodih relativno nizek dohonek in ni dovolj usposobljeno, da bi iz lastne aKumulaoie zagotovi, lo iiedstva za reprodukcijo. Proizvodni stroški so se zvišan, cen« opreme in repro-tmtem.a ik s< se dvigale hitreje kot cene kmetijskih proizvodov. Zato )e prišlo do pi •-livarna don.ooka .12 Kmeti Js.va v cruge dejavnosti Kmetovalci se pritožujejo, da precej denarja odteka tu-di prek visokih cer, sredstev kratkoročnega Meditiranja in kreditiranja proizvodnje hrane nasploh. Vojvodinski proizvajalci hrane so pripravljeni na do govarjanje s predstavniki po rabniških središč in turistič nih organizacij, s katerimi bi se domenili za dolgoročno sodelovanje. Temeljni cilj do govorov bi bil izpopolnjeva nje prometa na dohodkovnih osnovah in organiziranje do mačega sodobnega trga hra ne. Poleg ukrepov ekonomske politike je tudi to eden nujnih pogojev. ki bi po eni strani zagotovil' varnost proizvajalcev hrane, po drugi pa potrošnikom dovolj hrane po dostopni' srnah. Pri lanskoletnih dobrih re zultatih samo živinorejci ni so bili udeleženi. Kot pravijo odgovorni, ta kmetijska veja zelo vpliva na povečanje skupne produktivnosti in na zaposlovanje To toliko bolj, če vemo, da bo letos v pokrajini iskalo zaposlitev 16 tisoč novin delavcev. Razvoja živinoreje ni mogoče doseči brez povezovanja vseh udeležencev na principih dohodka. To pomeni od proizvajalcev živinske krme prek živinorejcev do mlekarn in klavnic. Tako ali drugače so zdaj vsi poljedelci združeni z organizacijami, ki izvajajo koopera-cijo. V združenem delu je združenih okoli 30 tisoč poljedelcev in 14.500 delavcev. V kooperativno sodelovanje je zajetih 188.345 kmetij, na katere pride več kot polovica zasebne zemlje v Vojvo dini. To je dobra podlaga za nadaljnje korake v združevanju, seveda ob reševanju vprašanj, kot sta pokojnina poljedelcev in kmetije ostarelih. V Vojvodini veliko pričakujejo od dogovorov o razvoju agroindustrijskega komplek sa. Predvsem pričakujejo rešitev neaat.pnn Ključnih vpra sanj, kot je določanje bilance jugoslovanskih potreb in izvoza za vsako republiko in pokrajino posebej. Tukaj me-nijo, da bi morale vse republike in pjk:-3iine imeti take bilance tudi Slovenija, vsaj za osnovne živilske proizvode do letošnje leseni. .To bi bil eden on pogojev za stabilno m načrtovano proizvod njo hrane. Zato si v pokrajini prizadevajo čimprej skleniti dogovor. V novi agrarni politiki vidijo tu priložnost za ugodnej še ekonomske pogoje v kmetijstvu. Zahtevajo poenotenje pogojev v pridobivanju in delitvi dohodka kmetovalcev z ostalimi delavci v združenem delu. SLOBODAN DUKIC Zadnji pogovor po »rdečem telefonu" V Moskvi dali veliko publiciteto zadnjemu Fordovemu pogovoru z Brežnjevom po »rdečem telefonu« - Želje in poudarki OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA \ MOSKVA. 20. jan. — V telefonskem razgovoru, ki ga je imel včeraj popoldne z od ha-jajočhn ameriškim predsednikom Geraldom Fordom, se je generalni sekretar CK KI* SZ Uionid Brežnjev znova zavzel za napredek v sovjetsko-ameriških razorožitveniii pogajanjih; pogovor pa je potekal po direktnem »rdečem telefonu« med Kremljem in Belo hišo. Čeprav sodi pogovor v okvir Fordovega vljudnostnega poslavljanja po telefonu od državnikov, s katerimi je sodeloval v času svojega predsednikovanja, pa so mu v Moskvi dali neobičajno poudarjeno publiciteto. Vse osrednje časopisje ga obširno objavlja na prvih straneh. Glede na to, da v preteklosti »klepeti po rdečem telefonu« niso prihajali v javnost je mogoče sklepati, da gre za novo sovjetsko politično potezo na večer pred Carterjevo inavguracijo. Kot je Ford s svoje strani izrazil iskreno željo, da bi se nadaljeval dialog med ZDA in ZSSR, da bi v razvoju dvostranskih stikov prišlo do novega napredka in da bi Brežnjev skupaj z novim predsednikom Carterjem .uspešno uresničil vladivostoški dogovor o sklenitvi sporazuma SALT-2, tako je tudi sovjetski voditelj v telefonskem pogovoru posvetil največ pozornosti razorožitvenim vprašanjem — podobno kot že dan pred tem na zborovanju v Tuli. Brežnjev je pri tem poudaril — in to je mogoče šteti kot nov namig predsedniku Carterju — da je »tisto bistveno, kar je omogočilo izboljšanje odnosov med obema deželama, realistična ocena razmer v sodobnem svetu in pripravljenost na vzajemno spoštovanje zakonitih interesov druge strani ob upoštevanju posebne odgovornosti naših dežel za usodo sveta«. Po besedah Brežnjeva mu ostaja z novim predsednikom Carterjem 'reševati še vrsto odprtih, zapletenih in težkih vpra šanj, prepričan pa je, da jih je mogoče in tudi nujno rešiti. V prvi vrsti to velja za omejitev oboroževalne tekme in za nadaljnje zmanjševanje ter v končnem smislu odstranitev vojne nevarnosti. Brežnjev je poudaril »poseben pomen vladi- vostoškega dogovora o sklenitvi novega dolgoročnega sporazuma o omejitvi strateških orožij«. V posebnem komentarju danes »Pravda« odkrito kritizira tiste, ki zmanjšujejo pomen dozdajšnjih razorožitvenih ukre-pov in jih označujejo za »iluzorne« oziroma kot »sredstvo uzakonitve«, »r.icuona lizacije« in »povečevanja« oborožitve. »Pravda« piše, da se ni mogoče strinjati s tistimi, ki nasproti dozdajšnjim delnim rešitvam postavljajo zahtevo po celovitem reševanju razorožitvenih vprašanj: če bi v zdajšnjih pogojih povezali v isto culo vse razorožitvene ukrepe, bi to pomenilo otež-kočiti realizacijo praktičnega reševanja dozorelih nalog na razorožitvenih področjih, trdi »Pravda«. Obenem »Pravda« kritizira tiste, ki odgovornost za oboroževalno tekmo valijo na obe industrijsko in vojaško najmočnejši državi — ZDA in ZSSR. Takšno stališče, ki postavlja kot skupni imenovalec politiko obeh supersil na vojaškem področju »nedvomno škoduje splošnim prizadevanjem za razorožitev«, opozarja »Pravda«, ki v prvi vrsti kritizira stock holmski institut za raziskovanje problemov miru, misli pa najbrž tudi na druge, ki so tega mnenja. Kaj lahko sodi to pisanje v sovjetske priprave na napovedani veliki premik v razorožitvenih pogajanjih z ZDA, o katerem je v Tuli govoril Brežnjev. Možno je, da se Moskva pripravlja na oodpis omejenega SALT-2, torej takšnega, ki ne bi 'vključeval »krilatih raket« in bombni kov »backfire«. Četudi je avgusta lani Moskva tovrsten predlog Forda in Kissin gerja zavrnila, bi ga zdaj lahko sprejela, samo da bi premaknila pogajanja z mrtve točke. TIT DOBERŠEK Nestabilni Benin Pet uspelih prevratov od neodvisnosti leta 1960 — Žive regionalistične težnje — Slab gospodarski položaj Prve novice o po vsem sodeč neuspelem državnem udaru v Beninu, državici z nekaj več kot 1110.0(10 kvadratnimi kilometri in slabimi 3 milijoni prebivalcev ob Beninskem zalivu na zahodni afriški obali, so še vse preveč skope, da bi se dalo razsoditi, ali imajo uradna beninska zatrjevanja, da gre za napad na sedanji režim od zunaj, za »mednarodno imperialistično zaroto«, dovolj'prepričljivo težo. Morda se velja spomniti, da je sedanji predsednik Matliieu Kercku tudi spodleteli udar januarja 1975 pod vodstvom kapetana Asogbeja, ki je Kerekuja obtožil vpletenosti v afero s podkupovanjem, pripisal »zunanjim reakcionarnim silam«. Sedanji poskus udara priča, da se Beninu (do jeseni 1975 se je imenoval Dahomej) še vedno ni uspelo, docela znebiti vzdevka »bolni otrok Afrike«, ki ga je v glavnem dobil zaradi svoje politične nestabilnosti. Od leta 1960, ko je ta nekdanja francoska kolonija postala neodvisna, je dežela doživela malone ducat državnih udarov, od tega 5 uspelih. Zadnji se je posrečil oktobra 1972, ko je prišla na oblast sedanja eki-pa. Čeprav ne vlada še nit,i pet let, ima že »rekord« obstanka na obla-sti, saj se ni nobena prejšnja vlada obdržala dlje kot tri leta. Kot v vseh nekdanjih fran. coskih kolonijah, segajo izvori te nestabilnosti. v kolonialne čase, ko si je metro-pola lajšala vladanje s spodbujanjem regionalnih nasprotij. Položaj se ni bistveno spremenil niti po neodvisnosti, ko se je elita, na katero je bila prenešena oblast, brigala predvsem za svoje klanovsko plemenske in in dividualne koristi, državne interese pa še naprej presojala zlasti skozi pariško prizmo. Vojska je že zgodaj večkrat, posegla v politično življenje, postavljala in odstavljala je civilne vlade, toda dosegla je le izmenjavanje starih, skorumpiranih politikov, ki niso bili sposobni rešiti kronične gospodarske, socialne in politične krize, v kateri se je kot v začaranem krogu vrtei Dahomej. Udar leta 1972 je obetal prinesti spremembe. Kereku in njegovi mladi oficirji niso bili kompromitirani s sodelovanjem s prejšnjimi poli- ELANOVA TRGOVINA V BEGUNJAH — Stoji komaj petdeset metrov od tovarne in v njej še najlaže dobite tisto, kar iščete. Pot od skladišča do te trgovine je pač najkrajša. - Foto: V. Felc TOVARNA O SEBI IN DRUGIH Elan je razprodan Nepričakovan naval ljubiteljev zimskega športa - Premalo delavcev • »Dirkalni konj« je prispel • Stenmark BEGUNJE, 17. januarja — V begunjskem Elanu morajo v zadnjem času imeti precej elanu. da zmorejo vse delo. Telefoni pojejo, kupci prihajajo, Elanovci pa delajo, delajo, kajti vsi bi se radi dričali, na smučkah ali sankah. V Begunjah so v lanskem letu povečali izvoz za 21, prodajo na domačem trgu pa za 46 odstotkov. Ker v preteklo koledarsko teto sodi tudi del letošnje zime. povejmo raje, da so v tej zimi izvozili 306.000 parov smuči, doma pa jih proda, li 67.000; medtem ko so jih v pretekli zimi komaj 46.000. Vendar pa so šle letošnjo zimo v promet tudi smučke, ki so jih še imeli na zalogi trgovci in od tega jih je bilo nekaj' tudi iz uvoza. Letos so Jugoslovani torej pokupili približno ' 100.000 parov smuči. Takega navala ljubiteljev bele opojnosti ni pričakoval nihče. Preseneti! )e tudi čev ijarie in konfekcionarje. Ce je po-av na zahodu deloma razumljiv, kks.i so ljudje v popuščanju ekonomske recesije postali voijnejM, kar zadeva nakup ne povsem nujno potrebnih stvari za življe n.ie, je pri nas tak boom mrlo '.nanj razumljiv Manjših vzrokov je najbrž več. največh pa ie gotovo Inge-mar Stenmark Posebno mla> di bi bili vsi radi taki smučarji. ko-t je Šved. Vštric s Fischerjem V Elanu, k’er so za preiš-njo sezono delali smuči tl mesecev, Jih za letošnjo de- lajo že 13 mesecev. To zimo bi jih lahko prodali 50 do §0.000 parov več, kot so jih naredili. Njihova zmogljivost je 320.000 parov letno. Več stroji in ljudje ne zmorejo. Delajo na dve izmeni, ker imajo za tri premalo delav. cev. V treh izmenah pa de-lajo tamkaj, kjer so ozka grla in kjer je zaposlena le moška delovna sila. Elan je danes poznan po vsem svetu, predvsem v Evropi, vseeno pa je moral počakati na pravega »dirkal nega konja«, takšnega, ki je vsem nejevernim Tomažem, pa tudi tistim, ki so sicer verjeli, pa tega niso prizna-li, dokazal, da izdeluje zares kvalitetne smuči. Cene Ela-novh smuči se zato merijo s cenami ostalih zahodnih pro-izvajalcev, predvsem pa ko rakajo vštric z avstrijskim Fischerjem, -s katerim se merijo tako po kvaliteti kot možnostih izbora — saj pravzaprav le ta dva izdelujeta j tekmovalne, otroške, tekaške in skakalne smuči. Končna cena je približno enaka, zelo pa se razlikuje pot, po kateri Elan oziroma tuji proizvajalec pride do n’e. Medtem ko avstrijski ali francoski proizvajalec za uvožene materiale, ki gredo pozneje v kakšni drugi obli- ki v izvoz, ne plača uvoznih dajatev, pri nas te dajatve za vse uvožene materiale znašajo približno 30 odstotkov, česar pa premije, ki jih v Elanu dobijo za izvoz, ne pokrijejo. Tuji kupci pridejo'z naročili v tovarno že novembra, decembra, zadnji vlak pa pomeni marec; ko se zaprejo športni sejmi v svetu. Pri nas pa, ko mine stara zima, nihče več ne misli na novo. Z naročili se oglasijo šele septembra. Seveda Je tovarni težko tvegati — ali bo sneg ali ne — in delati zaloge. Posebno še, ko je zadnja leta zima tako muhasta! Težko pa jc vsega ob-dolževati tudi trgovce, češ da imajo premalo trgovskega čuta. Ce pa je njihov osebni dohodek odvisen tudi od zalog ... Podobna suša vlada v trgovinah tudi kar zadeva Elanove sani. Letno jih lahko naredijo 40.000, za letos pa so jih naredili le 15.000. —' Ker ni bilo naročil! Trgovci so računali na uvoz, ker pa so se pri tem ušteli, je bil dober spet Elan. Pri sankah je razmere na trgu še težje predvidevati kot pri smučeh. Nihče ne naroča, čeprav so v Elanu opozarjali na sani že spo BERITE REVIJO DAN mladi. Sanke so tudi ozko vezane na sneg v večjih središčih — mestih. Ce je tam dovolj snega, bo sani gotovo zmanjkalo. Pri tem še izkušnja iz lanske zime, ki pa očitno na trgovce ni naredila posebnega vtisa. Elan je imel zatrpana skladišča sani, ki si jih ni ogledal nihče. Razmišljali so že, kje jih bodo uskladiščili čez poletje, ker doma ni bilo prostora Potem je iznenada zapadel sneg — hkrati pa je ljudski glas zagnal vik in krik, da je Elan naredil premalo sani. Ni vezi — ni smuči Zdaj, ko so pred durmi šolske počitnice, je zmanjkalo tudi otroških smuči. Pravzaprav je težava nastala zaradi tega, ker je na jugoslovanskem trgu zmanjkalo vezi, ki so vse iz uvoza. O tem v Elanu pravijo, da se bo to v dneh pred počitnicami že vse uredilo. Begunjska proizvodnja Je razprodana tudi za prihod-njo zimo. Zelo velika naročila imajo iz ZDA, kamor gre tretjina njihovega celot nega izvoza; pa vendar po-krivijo le okoli 9 odstotke njihovega tržišča. Na podla, gi naročil že sedaj vedo, da vsega ne bodo zmogli. Raču najo, da bi obseg proizvodnje lahko povečali največ za 5 odstotkov, saj so s produktivnostjo na ravni zahodnih proizvajalcev. Z novimi investicijami bi morali v letu 1978 proizvesti 500.000 parov smuči. Za konec še o Stenmarku, ki mu elanovci ne pravijo zaman »n«š« Stenmark. Morda oi težko rekli, da ima zgolj on vse zasluge ,z,a ugled, ki ga uživa Elanova smuč ka, gotovo pa zaradi njega prodajo več kvalitetnejših, dražjih smuči, ki subvencio-nlrajo slabše, cenejše Goto vo so se zaradi njega odprla tudi nora 'ržišča po svetu. In navsezadnje tudi pri nas Kajti, če je dobro za tujino, za Stenmarka — bo pa najbrž dobro tudi za nas. VLASTA FELC Delavski zaupniki V madžarskih podjetjih uveljavljajo sistem delavskih zaupnikov kot protiutež oblastništvu in birokraciji POSEBEJ ZA DELO BUDIMPEŠTA, januarja — Ce si površno in le od zunaj ogledamo, kaj in kako dela madžarski sindikat v zadnjem času, je videti, kot da zanika samega sebe kot institucijo'.n »avtentičnega predstavnika« delavskega razreda Kajti v bazi, leni kjer je slišati brnenje stružnic in svedrov, so začeli nastajati punkti odločanja, ki so neodvisni ne le od uprave podjetja, temveč tudi od sindikalne podružnice In njenih organov — upravnega odbora podjetja ali oddelka. viziji delavskega razreda Gaspar je dejal, da se ne bi smeli bati, da delavski razred ne bo zmožen izrabiti razširjenih pravic in se pri tem vesti odgovorno. ^NIGERIJA 1 •E! LAGOS XvX\vX\'l^XvXvX-X\ Delftvski zaupniki so delegati čjelavskega razreda (pred-stavljajo običajno 10 do 15 delavčev, ki so jim najbližji v proizvodnem procesu in v vsakdanjem življenju), ki so si zdaj pridobili večje pravi, ce od pravic, ki jih je doslej imel sindikat, oziroma njegovi voljeni organi. Ti zaupniki, hkrati sindikalni lh delavski, so sicer še vedno pod okriljem sindikata, v vpraša, njih, v katerih se je njihova pristojnost zdaj razširila, pa jim je zajamčena svoboda. Vizija samoupravljanja Sindikalni zaupniki niso nov pojem v življenju madžarskega delavskega razreda, zlasti je bil ta pojem v velja. vi v obdobju, ko je delavski razred, najpogosteje po zaslugi angažiranih zaupnikov velikokrat stavkal, novost pa je, da so tudi sedaj zagotovili pravico, da odločajo ali da se z njimi posvetujejo o pomem. bnih vprašanjih njihovega življenja in dela. Sindikalni poverjeniki imajo zdaj širše pristojnosti od sindikata; te so se omejevale na opravljanje zaščitne funkcije In usmerjanje kultumoprosvetne. ga dela ter sredstev za socialno pomoč. Zaupniki zdaj nastopajo kot posamezniki in kot telo. Začeli so odločati o razporejanju sredstev, s katerimi podjetje samostojno razpola. ga kot s presežkom dohodka (okoli 15 do 20 odstotkov celotnega dohodka), skupaj z upravo podjetja enakopravno sodelujejo pri določanju norm, delavskih plač, stanovanjske politike, nagradnih dopustov, odlikovanj itd. Poleg tega se z njimi neposredno posvetujejo pri izdelavi načrta podjetja, vendar na tem področju še nimajo pra. vice, ki bi jo lahko imenovali »pravica odločanja«. Nastopajo zdaj kot partner uprave podjetja; pri razporejanju sredstev, s katerimi podjetje samostojno razpolaga, določanju norm, plač itd., zdaj spet kot partner sindikalne podružnice: letni dopusti, socialna pomoč, odlikovanja itd. Vsekakor pa to še ni vse in ne pomeni konca prizade vanj, da bi si zaupniki ■ pri. dobili čimvečje pravice ori odločanju o žirljenskih pro. blemih delavskega razreda ?ot do tega cilja je dolga, odgovorna in zahtevna, ven dar je prav na to pot opozo ril generalni sekretar madžarskih sindikatov in član politbiroja partije Sandor Gaspar, na neki tiskovni konferenci, povzemajoč Leninove besede o komunističnem sa-moupravljanju kot cilju in 2e dejstvo, da si je pridobil večje pravice, spodbuja delavski razred, da se izobražu. je, terja kvalificirano obveščanje in da resno jemlje svoje pravice, je dejal Gaspar. Aktiviziranje zaupnikov, ki ga imajo zdaj v načrtu, je rezultat enoletnega poskusa, ki so ga izvedli v 50 podjetjih, da bi ugotovili najboljšo in najustreznejšo obliko nadaljnjega širjenja in poglab-ljanja tovarniške demokracije, V 25 podjetjih so kot nosil, ci neposredne demokracije delovali delavski, oziroma sindikalni zaupniki, v drugih 25 podjetjih pa posebej voljeni delavski delegati, po enem letu se je izkazalo, da so zaupniki ustreznejša oblika demokracije, zato so se vlada in sindikati odločili zanje, čeprav med prvimi in slednjimi ni bistvene razlike. Kaj je »sveta trojica« Tako so se zaupniki uvelja. vili, kot porok njihove samo. stojnosti pa zdaj navajajo tudi dejstvo, da jih uprava podjetja ne more premestiti ali odpustiti niti dve leti po izteku njihovega mandata. Prj vseh teh prizadevanjih gre naposled za to, da bi s področja predstavniške demokracije prešli na čimbolj neposredno demokracijo in tako aktivirali sile delavskega razreda, njegovo zavest, ustvarjalno voljo, zavzemanje za napredek. Razglašanje parol na Madžarskem počasi izumira, sedanja usmerjenost pa je odraz realnih ocen, da je zavzetost delavskega razreda mogoče spodbuditi, le če bosta življenje in dejavnost delovnih ljudi dobila stvar, no vsebino. Ce gledamo s tega vidika. Je to nemara videti kot razveljavljanje nekaterih shem tukajšnjih, še bolj pa tistih od drugod), ki trdijo, da sta demokracija in pravica zagotovljeni že s parnim dejst. vom, da je partija prevzela oblast jn postavila svoje transmisije — sindikate. Tu-kaj čedalje bolj prevladuje mnenje, da šele s tem nasto pa obdobje subtilnejše dejav nosti. Pred kratkim so tukaj izrekli geslo: detronižirati sveto trojico, kar v običajnem jeziku pomeni, zmanjšati oblast vsemogočnih v podjetju (direktorja, partij, skega sekretarja, sindikalne ga predsednika); Ugotovili so, da je sistem zaupnikov najustreznejša oblika za to. Vodja madžarskih sindika tov Sandor Gaspar je govoreč o tem problemu, omenil po- govor, ki ga je imel z Gyor j ri , gyem Lukacsem leto ali dve 1 pred /.smrtjo., tega velikega madžarskega marksista Gas. par je Lukacsa poprosil, naj pove, kaj je po njegovem mnenju najbolj vplivalo na to, da je doživel visoko starost in prj tem ohranil svežino duha. Lukacs je premislil in nato odgovoril: »Prvič: v življenju sem vselej delal ne le tisto, kar sem ime) rad, temveč, tudi tisto, na kar sem se spoznal, drugič: v vseh petdesetih letih nisem imel šefa.« MILOŠ COROVIC tiki. Kot goreči nacionalisti so se zavzeli za večjo neod-visnost od Francije in tokrat se je vojska prvič jasno di- Povezovanje s trgovino SARAJEVO, 17. januarja — V Energoinvestu, Upi, Aipk. Bosanska krajina in nekaterih drugih bosanskohercegov. skih organizacijah združenega dela je opaziti pozitivne spremembe oziroma ustvarjanje kakovostno novih odnosov k povezovanju proizvodnje, predelave in promca Jasno so določeni medsebojni pri pridobivanju in delitvi dohodka, pa tudi skupnega tveganja. Vse to urejajo s samoupravnimi sporazumi. Vseeno pa ugotavljajo v 3o-sni in Hercegovini, da odnosi med nekaterimi organizacija mi združenega dela proizvod Dlje in prometa niso bistveno spremenjeni, pač pa je ponekod opaziti odpore proti novim odnosom in slabi učinko. vitosti ZK na tem področju. B. H. stancirala od stare politične linije in prejšnje politike odstranila iz javnega življenja. Po prvem, politično še nejasnem »programu minimalne obnove« se je novi režim pod vplivom majhnih, marksistično orientira,nih skupin polagoma programsko zradikall-ziral in leta 1974 je postal »znanstveni socializem« uradna državna doktrina. Temu je sledilo nekaj praktičnih korakov, nacionalizacija bank in zavarovalnic ter nekaj tujega kapitala. Kereku je napovedal oster boj razširjeni korupciji in še vedno živim regionalističnim težnjam, širšo podporo pa si je ob »pomanjkanji« prave stranka skušal zagotoviti z ustanavljanjem »komitejev za obrambo revolucije« v zasebnih, pol-zasebnih in javnih podjetjih,, v državnih institucijah in lo. kalnih skupnostih. • Zdi se, da je nova politična usmeritev zajela deželo doslej le bolj površinsko. Benin je bil tradicionalno navezan na Zahod oziroma na Francijo in »znanstveni socializem«, ki se zgleduje predvsem po gvinejskem primeru, ima tako v vojski kot tudi med sicer maloštevilnim izobražen-stvom malo aktivnih privržencev. Spričo dejstva, da ie dežela praktično brez industrije, je zelo maloštevilno tudi . delavstvo. Na podeželju, kjer živi malone devet desetin prebivalstva, so prizadevanja oblasti za novo usmeritev ostala še brez pomembnejšega odziva. Obenem Ke-rekuju ni uspelo izboljšati slabega gospodarskega položaja. Benin je brez pomembnejših surovin in njegova plačilna bilanca je usodno odvisna od svetovnih cen nekaj njegovih izvoznih pridelkov; svetovni trg jim zadnja leta večidel ni bil posebno naklonjen, poleg tega pa je njihova proizvodnja v Beninu deloma padla. V takem poluza-ju, ki se mu pridružujejo druge »klasične« težave dežel v razvoju — prezaposlenost v zasebnem m javnem sektorju, huda nezaposlenost na sploh, /pomanjkanje strokovnjakov, nezadostna proizvodnja hrane, visoka inflacija itd. - ni presenetljivo, da se splošna gospodarska in socialna nestabilnost dopolnjuje tudi s politično, z dejavnostjo močne domače opozicije (ki deluje tudi iz tujine), ki je bolj ali manj jasno prišla do izraza tudi s sedanjim poskusom prevrata. J. L. Brodolom admirala Rosa Coutinha Pred dnevi je prišla iz Lizbone novica, da so začasno suspendirali z vseh položajev v mornarici viceadmirala Rosa Coutinha, človeka, ki je odigral pomembno vlogo pri dekolonizaciji Angole, in poznejšega vplivnega člana revolucionarnega sveta, glede na to, da je bila mornarica od vseh treh rodov vojske najbolj radikalno levo usmerjena in je torej s težo svoje politične in vojaške moči nekaj časa dajala svoj pečat revoluciji »25. aprila«. Viceadmiral je bil suspendiran pod bremenom obtožbe, da je odgovoren za samovoljne aretacije v dveh za Portugalsko življenjsko važnih obdobjih: septembra 1974 in novembra 1975. Ukrep, ki so ga sedaj uveljavili proti njemu, za sam razplet dogodkov ni pomemben; je samo simptomatično potrdilo za to, kar se je v teh dveh letih že zgodilo. Kdo je viceadmiral Rosa Coutinho, ki so ga »njegovi« klicali preprosto »O Almirante«, v političnem tisku pa je dobil vzdevek »Almirante vermahlo« — »rdeči admiral« — v času, ko revolucija »25. aprila« še ni dobila pečata levičarske revolucionarnosti. Sodi med tiste oficirje, ki so po normalni poti, brez preskokov, prišli do svojih oficirskih našitkov. Po 25. aprilu 1974 ga je »Gibanje oboroženih sil« delegiralo v Angolo, kjer je kot šef vojaške hunte kmalu zamenjal guvernerja. Zametki konflikta z generalom Spinolo so bili vidni že v tem. Spinola je terjal postopno dekolonizacijo po neokolonialističnem receptu in si prizadeval ohraniti kolonialni imperij v bolj ohlapnih oblikah »luzitan-ske skupnosti narodov«. Od njega postavljeni guverner v Luandi je bil izvajalec takih pogledov in teženj. »Gibanje oboroženih sil« se |e hotelo čim prej znebiti kolonialne hipoteke in se posvetiti razmeram doma, na Portugalskem, zato je v veliki večini zagovarjalo čimprejšnjo dekolonizacijo »brez poprejšnjih pogojev«. Rosa Coutinho je bil v Luandi predstavnik takšne politike, njegovi nasprotniki v Lizboni in v prestolnicah nekaterih Afriških držav pa so mu očitali, da »enostransko podpira MPLA« na škodo drugih osvobodilnih gibanj. Še preden je Angola postala neodvisna, se je Coutinho poslovil od Luande in prevzel v Lizboni pomembno mesto v revolucionarnem svetu. Posta) je ena od ključnih osebnost: tako imenovane vojaške levice. Medtem ko se je v Luandi ubadal predvsem s problemom dekolpnizacije in vprašanji, ki so se v zvezi s tem vsilje vala, je v Lizboni obravnaval predvsem temo »portugalska pot v socializem« in njeno posebnost: dejstvo, da je fašizem zrušila vojska, okoliščino, da so se v armadi pojavili »vojaški sveti« kot temelj- na oblika demokracije v vojski, pa dej stvo, da je izšla Portugalska iz obdobja fašizma kot parlamentarna, večstrankarska demokracija z zametki neposredne »ljud ske demokracije« na terenu in spontanimi poskusi samoupravljanja v nekaterih nacionaliziranih podjetjih. Pri iskanju sinteze med vsemi temi elementi je bi! Coutinho vedno na strani radikalno levih rešitev, naj je šlo za »vojaške svete« v armadi ali za razbitje starih gospodarskih, struktur, ki so politično poraženi eliti omogočale kontinuiteto »ekonomske vladavine v novih razmerah«. In kakšno je bilo obdobje, v katerega padejo obtožbe, ki so bile povod za ukrepe proti Coutinhu? Septembra 1974 je prišlo do prve odkrite konfrontacije med predsednikom Spinolo in »Gibanjem oboroženih sil«. Konfrontacija je grozila, da preraste v državljansko vojno: iz Španije in Francije so se vračali politični begunca, orožje Je nekontrolirano dotekalo v deželo, Spinola je pozival »molčečo večino« naj spregovori, po ulicah portugalskih mest po postavljali barikade . . . Kontrontacija se je končala z odstopom predsednika Spi-nole. Uradnih aretacij je bilo tisti čas malo. Precej je bilo govora o neuradnih aretacijah s strani te ali one vojaške skupine, stvari pa doslej niso bile nikoli javno razčiščene. Drugo krizno obdobje je bil november 1975. Ce je bil september 1974 čas vzpona levice in so bile konservativne sile potisnjene v obrambo, je bil novembra 1975 položaj obrnjen: vojaška levica je branila svoje pozicije. Tudi v tem obdobju je bilo govora o ilegalnih aretacijah s strani COPCON in vojaške policije, a stvari prav tako niso bile doslej nikoli . javno razčiščene. To krizno obdobje ie doseglo vrhunec z romantičnim uporom nekih pa dalskih enot, ki je bil kmalu brez nasilja zadušen, posledica te pustolovščine pa je bita. da so iz revolucionarnega sveta od oadli vsi člani dotedanje vojaške levice, katere vidni predstavnik je bil tudi vice admiral Rosa Coutinho, ki je poslej obdržal samo svoje funkcije v štabu mor narice. Sedaj je bil »uspandiran tudi s teh po-ložajev. M. A. PRIMORSKI DNEVNIK 7 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 22. januarja 1977 nogomet V C LIGI Jutri za Triestino J težka preizkusu ja Verjetno bo nastopila z isto postavo kot v Cremoni Medtem ko se še ni poleglo veselje P« uspešnem gostovanju v Cremoni, čaka jutri Triestino ponovno težka Preizkušnja. Tržačani bodo namreč MjTaa doma proti Leccu in s tem za-*JJUčili pirvi del prvenstva, ki je bil toe glede na jutrišnji nastop) nad-Vse uspešen. Lecco je tretja sila prvenstva C ‘Se- Lombardijska ekipa je namreč fbrala že 25 točk in zaostaja le dve “^ki za vodečim Cremonesejem. Nasprotnik je torej zelo močan, če-Rrav je v zaostali tekmi proti Pro Vercelliju, ki so jo odigrali v sre-?0, doma le remiziral. Vsekakor ima ,„ecco najboljši napad prvenstva s ,. zadetki. Tekma bi morala torej wti zelo zanimiva, saj lahko rečemo, “a je Triestina trenutno enakovre-nasprotnik, ki lahko proti Lec-u objektivno računa tudi z zmago, ržačani so namreč v zadnjih štirih uastop'h na Grezarju zabeležili štiri •nage in doma sploh še niso bili Premagani. Zadnji nasprotnik, ki je Prvenstvenih tekmah odnesel cestni izkupiček iz Trsta, je bil Cone-Jtoanese, ki je zmagal v lanskem Prtenstvu. Vseeno pa je proti Leccu erjetno najbolj realen rezultat re-ki bi zadovoljil tako goste kot Tagliavini bo.verjetno poslal na i-aEls^e isto ekipo, ki je remizirala v ern°ni, če pa bi se odločil za bolj apadalno postavo, bi lahko končno "astopil tudi Goffi, ki kljub letom e naprej pridno trenira. Nastop Ptoti Leccu bi bilo lepb priznanje ,a Požrtvovalnega napadalca. Po-tava bo torej naslednja. Bartolini, ^■cchetta, Zanini, Politti. De Luca, tonticolo, Andreis, Berti (Goffi), ri’ Fontana, Trainini. A. K. namizni tenis FvROPSKI pokal narodov Nepričakovan poraz Italije ^ drugi jakostni skupini tekmova-’a Za evropski pokal narodov je v , italijanska državna namizno-niska reprezentanca gostovala v totiBh jn nepričakovano podlegla ,‘cji z izidom 5:2. Edini dve zma-p1, Za «azzurre» sta dosegla Bosi in •ontelia, medtem ko je morala So-iah "®Lčeva (po'sicer častnih parti-h \ okusiti grenkobo po-aza tako rajo odigrati partijo v petih minutah (oba igralca imata skupno časa samo deset minut). V preteklem letu je priredilo šahovsko društvo v Novi Gorici 12 takih prireditev, ki se jih je udeleževalo 30 članov. V četrtek, 13. januarja je bila zaključna prireditev, kjer so nastopili vsi člani, ki so se v preteklem letu najboljše odrezali. Za najboljši mesti je društvo pripravilo dva pokala in za naslednjih šest medalje. Turnirja se je udeležilo 18 članov, ki so igrali v dveh skupinah. V prvi je zmagal Rusjan Dušan, ki je bil v preteklem letu s 84 odst. najbolj uspešen hitropotezni igralec v Novi Gorici, drugi je bil Nardin Flavij s 77 odst. (oba sta prejela pokal), sledijo Petrovič, Kragelj, Zucchiati, Šuligoj, Železnik in Dornik, ki so prejeli medalje. Prireditev je pokazala, da ima društvo v svojih vrstah precej dobrih in uspešnih članov. F. B. KOŠARKA V RAZNIH PRVENSTVIH adran gostuje v Vilešah Kontovelovi kadeti v Trstu Poletovi mladinci bodo sprejeli v goste krminsko peterko Mobilcasa ODBOJKA V MOŠKI B LIGI PROMOCIJSKO PRVENSTVO Tudi to prvenstvo se bliža koncu. Jadranovi košarkarji bodo jutri gostovali v Vilešah, kjer bi morah pospraviti nov par točk. Naši košarkarji pa ne smejo in ne smejo podcenjevati tega na sprotnika, kajti to bi jih lahko drago stalo. Treba namreč upoštevati, da se bo igralo na odprtem igrišču, na katerem Jadranovi košar karji niso vajeni igrati. Zanimivo bo tudi srečanje v Trstu med Barcolano in Servolano. Škedenjci se bodo morali izredno potruditi, da bodo lahko premagali nevarno Barcolano. MLADINCI Obe naši peterki bosta zaposleni jutri. Poletovci bodo sprejeli v goste ekipo Mobilcasa iz Krmina. Openci so v prvem srečanju izgubili s tem nasprotnikom z dvema točka ma razlike in se bodo jutri skušali niiuiiiiifiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim REDNI OBČNI ZBOR ŠD ADRIA Zelo pozitivna sezona lonjerskih športnikov Za predsednika društva je bil potrjen Lucijan Malalan med Posameznicami, kot v mešanih j .. t^oauieaiucčtiiu, kui v °)icah s Constantinijem. Po tem porazu je Italija obt'čala a zadnjem mestu lestvice, skupno , Irsko ter bo morala opraviti po-r.v!S proti vodeči Poljski in Bolgari1 če se hoče' rešiti izpada v 3. •kostno skupino. B. S. Šahovske vesti Nove Gorice r Hed redne prireditve, ki jih pri-^ \a šahovsko društvo v Novi Go-l-E1' so mrd člani zelo priljubljeni ^-ropatezni šahovski turnirji. Na h turnirjih, ki so vsak mesec,; mo- OBvkSTlLA Odbor SD Polet svoje člane na redni letni a čni zbor, k! bo danes, 22. januar-J*1, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 drugem sklicanju. * * • C| * * °venski pomorski klub Čupa ol)vešča člane in prijatelje, da bo REDNI LETNI OBČNI ZBOR PDncdeljek, 31. januarja, ob 20. skli v Prvem in ob 20.30 v drugem . uanju, v -proslerih Prosvetnega uštva v Barkovijah, Ulica Cer-reto i2> i « * . SPDT ®. vešča, da ho 23. redni občni 'or društva v ponedeljek, 31. ja-o^rja, ob 20. uri v prvem ter ob '30 v drugem sklicanju- v Gre-*orč'čevi dvorani v Ul. Geppa 9 v Trstu. V četrtek je športno društvo A-dria iz Lonjerja podalo na svojem rednem letnem občnem zboru obračun lanskol. tne sezone. Splošna u-gotovitev je bila, da je bila šele minula sezona izredno pozitivna za lo-njersko društvo, ki goji atletiko in kolesarstvo. Kar se kolesarstva tiče, je edino slovensko društvo v zamejstvu, ki se ubada s tem težkim, napornim in tudi dragim športom. Po uvodnem poročilu predsednika Lucijana Malalana, ki se je dotaknil položaja v društvu, sta povzela besedo tajnik Radivoj Pečar in načelnik atletskega odseka Fabij Ruz-zier, ki sta orisala delovanje društva tako na tekmovalnem, kot organizacijskem področju. Obračun lanskega leta je povsem zadovoljiv, tako da je bila petletnica delovanja društva dostojno proslavljena. Na kolesarskem področju, kjer so nastopali v sedmih (štirje veteran: in trije amaterji) je društvo osvojilo sedem zmag, v približno štiridesetih dirkah, organiziralo je tri kolesarska tekmovanja, jubilejno deseto dirko za pokal Lonjerja, dirko za četrti | okal Adrie in dirko pri Sv. Ivanu s startom in ciljem v mestu. Društvenim delavcem je y-spelo, da so privabili na jubilejno dirko veteranov za «Pokal Lonjerja* tudi jugoslovanske kolesa-je, s katerimi so prišli v prijateljske stike že preči polirugim letom in so jih laru še naprej gojili. Adrio veždjo tesne vezi s kolesarskima društvoma Kokrica in Grosuplje, s katerima oo letos pripravila še obširnejši v program sodelovanja, Atletski odseK, ki praktično deluje koma' drugo leto, je zabeležil u-speh, če upoštevamo, da se je vanj vključilo okrog dvajset najmlajših, predvsem iz Lonjerja, s Katinare m iz Rovt. Prav dečki so prinesli društvu največje zadoščenje, saj so o-svojili naslov deželnega in pokrajinskega pr vaka v hoji na 4 kilometre, kar predstavlja za «belo modre* barve velik uspeh. Atletskr delavci so organizirali tudi več tekmovanj, med katerimi co najpomembnejša kros po svetoivanskih ulicah za tržaška društva, kres za osnovnošolsko in srednješolsko mladino, ki obiskuje šolo na Katinari in tekmovanje na stadionu «Pino Grezar* pri Sv. Soboti. Poleg tega pa je treba zabeležiti uspeli, ki so ga dosegli pri nastopu v Ljubljani na »Teku po poteh partizanske Ljubljane*, ko so se v konkurenci sedemdesetih društev u-vrstili na dobro šestnajsto mesto, kot prvi zamejski klub. Po blagajniškem poročilu, kr ga je podal Ljubo Čok, se je razvila živahna diskusija, v katero je posegla večina prisotnih. Iz razprave so pravzaprav izšle smernice za bodoče delovanje društva, ki mora nadaljevati pb začeti poti. .Sledila je izvolitev novega odbora, ki bo vodil društvo v prihodnji sezoni. Za predsednika je bil potrjen Lucijan Malalan, za podpredsednika sta bila izvoljena Stojan Udovič in Fabij Ruzzier, za tajnika je bil potrjen Radivoj Pečar, za blagajnika pa Ljubo Čok. Ostali člani odbora so Miran Batič, Zvonimir Lorenzi, Učo Glavina, Aldo Glavina, Rudi Sosič, Nino Zudek, Miro Loren- 7.\ Egon Renko, Danilo Maver. Nadzorni odbor ■ društva pa sestavljajo Mirko Čok, Celestin Glavina in Ste-lij Ferfolja. R. Pečar oddolžiti za, ta spodrsljaj. Borovci pa bodo doma igrali s tržiško Sidertecnico. »Plavi* pa bodo tokrat igrali brez svojih dveh najboljših košarkarjev, brez Raž-ma in Žerjala, tako da res nimajo možnosti za uspeh. KADETI Kontovelovi kadeti bodo gostova li v Trstu- spoprijeli se bodo s skromno peterko Italsider. Konto velci bi s ponovno zmago obdržali drugo mesto na lestvici. Borovci pa bodo zaposleni že danes. ko bodo igrali s favoritom za prvo mesto, z ekipo Pallacanestro Trieste. ( Domovci bodo sprejeli v goste ne varno ekipo Sidertecnica. ki sodi med boljše peterke te skupine. NARAŠČAJNIKI Tudi v tem kolu bodo naši trije zastopniki pred izredno težko na logo. Borovci bodo že danes igrali proti- Don Boscu, ki je drugi na lestvici. Naše moštvo je trenutno v krizi. Požrtvovalni trener Franko Perco pa bo gotovo uspel dobiti čimprej tako rešitev, da se bo na ša ekipa kaj kmalu dobila novega zanosa za boljše nastope. Danes bodo zaposleni tudi Brežani, ki »odo gostovali v Skednju. Polet pa bo jutri doma igral proti še nepremaganemu Interju 1904. edko ATLETIKA DANES IN JUTRI Tri tekmovanja Konec tedna bo nenavadno razgiban za domačo atletiko. Kljub mrtvi sezoni so na sporedu kar tri tekmovanja in sicer vsa v tekih čez dm in st-n. Danes popoldan' bo ob 14. uri na stadionu «1. maj* tekmovanje za dijakinje in dijake višjih srednjih šol katero prireja atletska sekcija ŠZ Bor. Uro kasneje pa bo na šolskem stadionu na Kolonji uradno tekmovanje atletske zveze za deklice in dečke. Nastopiti bi moralo lepo število slovenskih fantov in deklet. Jutri zjutraj bo ob 9. uri v Bazovici drugo pokrajinsko tekmovanje, na katerem bosta za Bor nastopili B-una Mahne in Sonja Antoni, ki bosta med mladinkami tekli na približn9 2 kilometra in pol dolgi progi. Na prvem tekmovanju sta se borovki uvrstili.,na tretje, oziroma drugo mesto. Današnji dan bo zanimiv tudi iz tehničnega vidika. Borova trenerja Švab in Zupan se bosta udeležila tehničnega predavanja o Sprintu, katero bo imel v Novi Gorici ne ■poljski trener. K. B. Mladina — Juventina V Križu bo v nedeljo prijateljsko namiznoteniško srečanje med domačo Mlad no in štahdreško Juventino. Srečanje, ki se bo začelo ob 10. uri v Ljudskem domu, sodi v okvir pred-p-venstvenih priprav igralcev obeh društev. Občni zbor Brega Sinoči je bil redni občni zbor Brega, ki je -potekal ob žadovoljivem številu prisotnih članov. Ob zaključku zbora so izvolili novi 23-članski odbor, ki bo društvo vodil v prihodnji poslovni dobi. V prvi tekmi prvenstva v miniba-sketu je Polet premagal Ferrovia-rio s 26:11 (10:2). Bor odhaja v Novento Vi centi no na tekmo z Legnagom kot favorit v v Danes nadaljujejo s svojim prvenstvom tudi dekleta v ZBL Obeta se nam izredno razgiban konec tedna. Od nadaljevanju prvenstva mnške 3. lige ter 1. ženske in moške divizije se bo danes nadaljevalo tudi prvenstvo v 2. ligi in to v obeh kategorijah. Če k temu dodamo še slovenski derbi med Slogo in Kontovelcm bo lahko prišel vsak gledalec na svoj račun. MOŠKA B LIGA Prvo tekmo drugega dela letošnjega prvenstva bodo zastopniki Bora odigrali v Noventi Vicentini z Legnagom. Kljub temu, da «plavi» ne bodo igrali v najmočnejši postavi (manjkal bo namreč Požar) imajo vse možnosti, da pospravijo prvi par točk. Drevišnji nasprotniki spadajo med slabše nasprotnike in so borovci favoriti. MOŠKA C LIGA Kras bo odigral letošnjo prvo tekmo pred domačimi gledalci. Gostil bo šesterko Torriane, ki je v prvem nastopu doma slavila prepričljivo zmago. To pomeni, da bo za Kras izredno težko izbojevati dve točki. Že v prvem nastopu pa so Grilanc in tovariši pokazali občasno spodbudno odbojko, dci bo morala slej ko prej prinesti tudi zmage. 1. MOŠKA DIVIZIJA Tudi igralci 01ympie bodo drevi igrali prvič v letošnjem prvenstvu doma. V goste jim prihaja 'solidna ekipa ASFJR iz Čedada, ki že vrsto let nastopa v tej konkurenci in je že marsikaterega nasprotnika bridko presenetila. Tudi Goričani so izdatno pomladili svoje vrste, kar pomeni, da jim manjkajo izkušnje. Kljub porazu pa je bil prvi nastop v Vidmu več kot obetaven. ŽENSKA B LIGA Od naših treh zastopnikov v tej konkurenci igra v prvem kolu doma samo Bor, ki se bo spoprijel z Bolzanom. V lanskem letu se je končal neposredni obračun med tema šeserkama neodločeno, z eno zmago za vsakega Borovke bodo odigrale drugi del NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI V JUTRIŠNJEM DERBIJU V KRIŽU OKRNJENA VESNA PROTI PRIMORJU V 3. AL jurišajo Trebenci na naslov zimskega prvaka Jutri bodo odigrali pare zadnjega kola zimskega dela prvenstva, v katerem bo v središču pozornosti derbi med Vesno in Primorjem. Zarja gre tokrat v goste, Brežani pa igrajo pred domačim občinstvom. VESNA - PRIMORJE Derbi med Križani in Prosečani bi moral biti zanimiv in napet, čeprav so dogodki, ki so se pripetili med tekmo Vesna - Costalunga, precej oškodovali Križane. Disciplinska komisija nogometne zveze je namreč v svojem zadnjem poročilu sporočila, da je bil kaznovan s prepovedjo igranja za tri nedelje »čistilec* Skrem, poleg' njega jutri na trenersko klop ne bo smel niti trener Firiotto, ki je diskvalificiran do 31. januarja, ofc^ngjo), gta e^ako kazen dw>ila še ......... Košut« in Angel bo mofalo plačati zaradi nešportnega vedenja svojih navfJ&JeŠr ZTiTlOO lir globe. Poleg tega pa j* bil prejšnjo nedeljo izključen še Botti. in ta-1 ko niti on ne bo mogel igrati. Zaradi poškodb morda ne bosta igrala niti B. Tenze in Vecchio. Torej res hud udarec za Vesno, od katere seveda navijači vseeno pričakujejo, da bo proti Primorju igrala uspešno. V taboru Primorja ni velikih problemov. Prosečani upajo na pozitiven izid, s katerim bi si morda zagotovili naslov zimskega prvaka. Kljub okrnjeni postavi Vesne se v taboru Primorja zavedajo, da Križani ne bodo lahka ovira, saj je odločnost in požrtvovalnost kriške ekipe večkrat spravila v zagato Primorje. S. SERGIO - ZARJA Bazovci s tega gostovanja ne marajo priti domov praznih rok. San Sergio sodi namreč med šibkejše enajsterice te skupine in o tem priča tudi trenutna lestvica. S tem seveda nočemo reči, da bo Zarja i dobila točke Kflrttako «na" krožniku*. Nasprotna, Tržačani bodo zaradi kočljivega položaja na lestvici napeli 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* DANES SOBOTA, 22. januarja 1977 KOŠARKA KADETI 19.00 v Trstu, Ulica Caravaggio Bor - Pallacanestro Trieste n # * 16.00 v Gorici, Dijaški dom Dom - Sidertecnica A « * « NARAŠČAJNIKI 16 30 v Trstu, Ulica Caravaggio Bor - Don Bosco « * ft 10.30 v Skednju Servolana - Breg ATLETIKA KROS VIŠJEŠOLCEV 14.00 v Trstu, stadion «1. maj* Prireja Bor * * * TEKMOVANJE DEKLIC IN DEČKOV 15.00 v Trstu, Kolonja Nastopa tudi Bor ODBOJKA MOŠKA B LIGA 18.00 v Noventi Vicentini Legnago - Bor ■* * * ŽENSKA B LIGA 20.30 v Trstu, Ulica della Valle Bor - Bolzano DOMAČI ŠPORT 21.00 v Gorici AG! - Breg » * » 21.30 v Trentu Sala Trento - Sokol # # # MOŠKA C LIGA 21.15 v Nabrežini Kras - Torriana * « » 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici Otympia - ASFJR Čedad * # # 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.30 na stadionu «1. maj* Kontovel - Sloga JUTRI NEDELJA, 23. januarja 1977 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Vilešah Villcsse - Jadran * # # MLADINCI 11.00 na Opčinah Polet - Mobilcasa Krmin » « * 10.00 v Dolini Bor - Sidertecnica Tržič KADETI 9.00 v Trstu, Ulica della Valle Italsider - Kontovel * « * NARAŠČAJNIKI 9.00 na Opčinah Polet - Inter 1904 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 12.30 v Trstu, Sv. Sergij S. Sergio - Zarja * « • 14.30 v Križu Vesna - Primorje 4» * • 14.30 v Dolini Breg - Costalunga * * • 14.30 v Moraru Moraro - Juventina * * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Štarancanu Staranzano - Mladost * * * 14.30 v Foljanu Fogliano - Sovodnje * * * 14.30 na Padričah Gaje - S. Andrea Union - Inter SS * * * 14.30 v Trebčah- Primorec' - Esperia Pio XII * * * 8.45 na Padričah Sari Vito - Kras ATLETIKA POKRAJINSKI KROS 9.00 v Bazovici Nastcpa tudi Bor NAMIZNI TENIS PRIJATELJSKO SREČANJE 10.00 v Križu Mladina - Juventina 2. prvi drugi prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 1 1 2 X 1 1 X 1 X vse sile in skušali presenetiti Ba-zovce. Zato bo veliko vlogo pri tem igral trener Zarje Softič, ki bo moral ubrati pravo taktiko. Sodeč pa zadnjih uspehih Zarje, mislimo, da bo tudi tokrat varovancem Softiča uspelo priti vsaj do ene točke. BREG - COSTALUNGA Brežšne čaka jutri težka naloga. Nasprotnik sodi med tiste ekipe, ki igrajo lep in moderen npgomet, čeprav je Costalunga šele na osmem mestu lestvice. Prav kar se tiče lestvice se je položaj Brega po zadnjem porazu precej poslabšal, zato je razumljivo, da predstavniki do linske občine jutri ne smejo odpovedati, kajti v nasprotnem primero bi njihov položaj postal nekoliko kritičen. , 3. AMATERSKA LIGA Odigrali bodo. predzadnje kolo pFvMištva, v katerem gre X goste zimskega dela'' Jad* naših enajsterig) te Kras. / ' . Gajevci igrajo prbti S. Andrei, to je ekipa, katero So prav prejšnjo nedeljo spodrinili z drugega mesta. Ker tega mesta «zelpno-romeni» no: čejo deliti z nobenim, bodo jutri odločno jurišali na zmago) Urton bo skušal proti ekipi Inter SS osvojiti drugo prvenstveno zmago, na katero navijači Uniona potrpežljivo čakajo že tri mesece. Nedeljski tekmec Primorca je do sedaj doživel le en preaz. To pa ne povzroča velikih skrbi Trebencem, ki računajo proti ekipi Esperia Pio XII na celoten izkupiček, s katerim bi si predčasno zagotovili naslov zimskega prvaka. Kras igra proti S. Vitu, ki je letos premagal le ekipo Donatori. Kraševci seveda upajo, da bo tudi v nedeljo to ostala edina zmaga Tržačanov. D. R. =r S1 .. pjJ Ascoli - Termina I Avellin« - Taranto X Catania - Madona 1 X LR Vicenza - Spal 1 Lecce - Atalanta 1 X Monza - Brescia 1 X Novara - Como 1 Pescara - Palermo 1 Rimini - Sambenedett. 1 X 2 Varese - Cagliari X 2 Triestina - Lecco 1 Massese - Parma 1 X 2 Pro Vasto - Reggina 1 prvenstva brez Pernarčjčeve in tudi nastop Kalanove je za to tekmo vprašljiv. Upati je, da bodo ostale igralke znale s prizadevnostjo to nadoknaditi. Tudi neposredni obračun med AGI in Bregom bi moral biti izenačen, saj sta bila ta tekmeca ob koncu prvega kvalifikacijskega dela na zadnjem mestu svojih skupin. V zadnjih lotih se odbojkarice teh dveh društev niso srečale, ker je bila prvenstvena pot različna. Kot izgleda, bo za Breg spot igrata izkušena Klabjanova, kar .pomeni (kljub pomanjkanju treninga) veliko pridobitev. Na dolgo pot v Trento pa se bo moral podati Sokol, ki bo imel na drugi strani mreže solidno Salo. To bo spopad med dvema šesterkama, ki si iz raznih razlogov nista priborili mesta nvd boljšimi Favoritinje so domačinke, toda ne gre niti prezreti dejstva, da znajo Nabre-žinke prijetno presenetiti in spraviti na kolena tudi močnejše nasprotnike kot je Sala. Sokol bo stopil na igrišče z najmočnejšo postavo. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Edini slovenski derbi te sobote med Kontovelom in Slogo bi moral biti na Proseku. Iz tehničnih razlogov pa bosta ekipi merili moči na stadionu «1. maj*. V prvem nastopu je Sloga zmagala, nasprotnice, ki so to pot domačinke, so ostale praznih rok. Slogašice so pokazale dober naprede^ in drevi se obeta izredno izenačena ter srdita borba za dve dragoceni točki. G. F. V ŽENSKI B LIGI Borovke v elitni skupini Kot smo že poročali, bodo odbojkarice Bora igrale v skupini šestih boljših ekip, ki se bodo potegovale za napredovanje v prvo ligo. če bo tudi v prihodnjem prvenstvu igralo v prvi ligi 24 šesterk, napreduje zmagovalec iz vsake od šestih skupin. V primeru, da bi se števi’o skrčilo (kar je večja možnost) pa samo eno in tako bodo zmagovalci odigrali še dodatni turnir. Tržačanke nimajo tako visokih ciljev, saj je bila letošnja poglavitna naloga obstati med drugoligaši. Vsaka zmaga in dobra igra v drugem delu prvenstva bo Se toliko bolj dobrodošla. Po prvih šestih tekmah res ni mog-če dati prednost eni ali drugi ekipi. Same tekme pa bodo slej ko prej,jflijedno izenačene in so možna tudi presenečenja. Koledar te skute ne je naslednji: 1. k«lo (22. L 1977) Zanafredi - Lihertas PN Volley Bali PN - Mogliano Ven. Bor - AP Bolzano 2. kolo (29. 1.) Mogliano Venete - Zanafredi Bor - Libertas PN Mogliano Venete - Bolzano 3. ko'n (5. 2.) Volley Bal! PN - Zanafredi Bor Libertas PN Mogliano Veneta - Bolzano 4. k"lo (12. 2.) Libertas PN - Mogliano Veneta Zanafredi - Bor Bolzano - Volley Bali PN 5. k,-lo (19. 2.) Bor - Voliey Bali PN Mogliano Venete -. Zanafredi Libdrtss PN - Bolzano POVRATNI DEL 6. kolo (26. 2.) Libertas PN - Zanafredi Mogliano Ven. - Volley Bali PN Bolzano - Bor 7. kolo (5. 3.) Bor - Mogliano Veneta Volley Bali PN - Libertas PN Zanafredi - Bolzano 8. kolo (12. 3.) Zanafredi - Volley Bali PN Libertas PN - Bor Bolzano - Mogliano Veneto 9. kolo (26. 3.) Mogliano Veneto - Libertas PN Bor -' Zanafredi VolIey Bali - Bolzano 10. kolo (2. 4.) VoIJey Bali - Bor Zanafredi - Mogliano Veneto Bolzano - Libertas PN A 12. SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, _ Korziki in v južni Franciji ^ Na naslednjem sestanku mu je Kralj sporočil, da se bo je?ral vrniti na Sardinijo in obenem izpeljati važno nalogo, ki . °ila v tem, da odnese na otok večjo količino propagandnega studijskega gradiva OF. Tako je dobil Smrekar zavitek Vencjklostil razmnoženih pozivov OF na oborožen upor slo-k,y ■ ga ljudstva, nadalje razne brošure manjšega formata, b(!(:r je bilo govora, zakaj se je treba odločiti za oboroženi VJ Pfoti okupatorju, in nekaj izvodov «Slovenskega poroče-bieH3*' KralJ mu Je nadalje še navodila, kako je treba ed Primorci in Istrani na Sardiniji organizirati politično O Javnost. Smrekar je nalogo sprejel in jo v redu opravil, jjjg^delitvi literature je v svojih spominih zabeležil nasled-0' I «25. februarja 1942 sem prispel v sardinsko pristanišče Takoj sem začel uresničevati svoje poslanstvo. V pris-lad’CU So jugoslovanski vojni ujetniki raztovarjali neko jjpJ?' Previdno sem se približal in našel Slovenca, dotna tai le. jz okolice Zidanega mostu. Povedal mi je, da je v bližini korf°ri^e Posebnega delavskega bataljona. Pojasnil sem mu, od sem prišel in dal letak OF. Našel sem tudi taborišče in v njem znanca Vončino, s katerim sva bila skupaj v Tera-mu. Dal sem mu neTcaj literature OF. Povedal mi je, da je na tretji železniški postaji prav tako taborišče, kot je njegovo. Napotil sem se tudi tja. V taborišču sem našel sovaščana Franca Kuštrina. Tudi njemu sem izročil nekaj letakov in brošur. Ko sem se vrnil v Gonneso, je bilo najmanj 10 taborišč obveščenih o narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem.* 13) Podobno akcijo po navodilih OF je izpeljal tudi že o-menjeni Ivan Vovk. * Pri vojakih na Sardiniji je bil od poletja 1940 pri 45. pešpolku v mestecu Iglesias. V svojih spominih je zapisal, da se mu je sredi aprila 1942 posrečilo dobiti dovoljenj? zb izredni dopust prav tedaj, ko je prišlo do borbe na Nanosu in je v njej sodeloval tudi n jegov brat I Franc (Stojan). V istem času, je prišel s Sardinije na izredni dopust tudi Milko Pirc, Vovkov znanec. Vovk je svoj dopust preživljal v Podragi pri svojih in tu se je zdaj seznanil z delovanjem OF. Dvema organizatorjema OF, Antonu Semeniču - Medvedu in Francu Lovrenčiču - Grenkem, je sporočil svoj sklep, da pojde v partizane. Toda čez nekaj dni sta mu Semenič in Lovrenčič sporočila, da bi bilo prav, če se vrne na Sardinijo in tamkaj množico Slovencev seznani s programom OF. Namesto v partizane je Vovk odšel nazaj na oddaljeni otok. S seboj je vzel čez 100 letakov in še raznA drugo literaturo OF. Ker je bil povezan s Pircem, sta potovala nazaj skupaj. V mestu Civitavecchia sta si tisk A razdelila. Nekaj sta ga razširila po železniških postajah, kar ga je ostalo, pa prinesla v dve vojašnici. Tudi tisk je po svoje pripomogel, da so se slovenski pregnanci na Sardiniji seznanili z narodnoosvobodilnim gibanjem jugoslovanskih narodov. 14) Ivan Perdih. in Zatolmina, ki je služil vojsko v Sassari-ju, piše v svojih spominih, da mu je Mirko Pirc po vrnitvi na Sardinijo izročil v varstvo propagandni material OF. Kot skladiščnik v vojašnici je imel dovolj prostora, da je li- teraturo lahko dobro skril. Kmalu pa so jo po zaupnih tovariših razposlali po vsem otoku. 15) Na Sardinijo je odnesel gradivo OF tudi Alojz Semenič iz Podrage. Septembra 1942 je prišel domov na Izreden dopust: Po navodilih krajevnega vodstva OF se je moral vrniti na otok. V kovčku z dvojnim dnom je odnesel s seboj: 3 izvode knjige VKPb, 1 primerek «Slovenskega poročevalca* in na roko pisano poročilo o položaju na Primorskem in v Jugoslaviji. Semenič je vse gradivo srečno prinesel na otok in ga tam uporabljal s svojimi sodelavci. Pozno jeseni 1943 je odšel z divizijo «Sabauda» na Sicilijo in od tam zbežal v Gravino, kjer se je vključil v NOVJ. 16) Vesti o narodnoosvobodilnem boju so prihajale na Sardinijo. tudi iz Istre. V teh primerih so imeli važno vlogo ravno tako izredni dopusti. Mirko Perkovič, doma iz Pulja, je odšel na Sardinijo v posebnem delavskem bataljonu poleti 1940. Na otoku je težko zbolel za malarijo. Ko se mu je stanje za silo izboljšalo, je prosil zdravnika za bolezenski dopust. Ta je skomignil z rameni in mu pojasnil, da Primorci in Istrani iz političnih vzrokov ne smejo na dopust, vendar mu je dal nekaj dobrih navodil, kako naj si ga skuša izbojevali. Imel je srečo, kajti dobil je 40 dni bolovanja. V vojaški bolnici v Pulju pa so mu bolezenski dopust celo podaljšali in tako je ostal doma od novembra 1941 do junija 1942, ko so ga prišli karabinjerji na dom enostavno aretirat in so ga zatem poslali nažaj na Sardinijo. Perkovič se je doma povezal z aktivisti NOB in ko se je vrnil na otok, je Istrane in Primorce seznanil s potekom boja proti okupatorju. Prepotoval je dobršen del otoka. 17) Zanimiv je tudi primer Ar.luna Macana iz vasi Cukriči pri Pulju. Njega so mobilizirali spomladi leta 1941 in mu na vojaškem okraju pripeli na rokav trak z napisom «SP», uvrstili v poseben delavski bataljon in potem poslali na Sardinijo. Z mnogimi Primorci in Istrani se je znašel v 45. pešpolka, a četa, ki ji je pripadal, je bila nastanjena v kra- ju Carloforte. Spomladi leta 1942 se mu je posrečilo izvoje-vati izredni dopust nemara zaradi tega, ker, je izjavil, da ga bo izkoristil za delo v rudniku boksita. Pri njegovih starših se7 je takrat zadrževal Marjan Spilar, eden od prvih organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja na območju Pulja. Oče in pa Spilar sta mu oskrbela narodnoosvobodilni tisk. Spilar je bil tesno povezan z Matevžem Juršičem iri češi-cem s Krasa pri Svetvičcntu, Mihaelom in I.vanom Petrovičem iz vasi Požanci ter Josipom čeligom iz vasi šegotici. Ko je Macan dobil poziv, naj se vrne na Sardinijo, so mu oče, Jurčič in Spilar dokazovali, da bi nastala velika škoda, če bi ostal doma in odšel v ilegalo; kompromitiral bi namreč hišo, ki je pomenila važno postojanko za narodnoosvobodilno gibanje. Partizanske enote so bile takrat še daleč od Pulja in v okolici mesta so ilegalci delali pod zelo težkimi pogoji. 13) Zdravko Smrekar: V »Battaglione speciale*. str. 4, rkp. M-ONP , PS PAK. * Dva Vovkova brata sta padla v partizanih, Franc v Ljubinu, a Stanislav kot slušatelj partijske šole 21. januarja 1944 v Cerknem Ena njegova sestra je bila-internirana na otoku Ustica, mati in mlajša sestra pa v taborišču Frosinone. Ženo enega od bratov so Nemci ustrelili skupaj z dvema sestrama. Hiša je bila med vojno zapuščena in je skoraj popolnoma razpadla. Ivan Vovk se je boril kot borec 3. prekomorske brigade, in je bil demobiliziran leta 1946. 14) Ivan Vovk: Pošiljka literaturo Op za naše na Sardiniji, str. 1-2, rkp, M-ONPPS-PAK. 15) Ivan Perdih: Kaj se je dogajalo z našimi fanti na Sardiniji, Zabeležil Andrej Pagon - Ogarev, str. 2, rkp, M-ONPPS-PAK. 16) Anton . Medved Semenič: Kako smo pošiljali literaturo OF v italijansko vojsko. Zabeležil Srečko Vilhar, str. 1, rkp, M-ONPPS-PAK 171 Mirko Perkovič: Moje uspomene na Sardiniju, str. 3. rkp M-ONPPS-PAK. ^ ..X (Naialjevanie sledi) llredniitvo, uprava, oglatnl oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročpina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 Štren 8 22. januarja 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, GradiSče 10/11 nad. telefon 22207 Oglati Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, vISina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm viSin« v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaSko in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajanj in tiskaj ^ ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG za spremembo: zajamčen eneg po meri s “Snow making-om», z edinim sistemom za umetno zasneženje v Italiji kadarkoli ga žališ ga začneš kdajkoli v tednu od 10. januarja 1977 dalje s kontroliranimi cenami 62 tisoč lir (postelja v apartmaju s 4 posteljami) 96 tisoč polni penzion (v koči CAI) 100 tisoč polni penzion v hotelih Bornass, Pra de Plana, Amarcord 110 tisoč polni penzion v hotelih Regina, Edelweiss 120 tisoč polni penzion v Park Hotelu Monte Cavallo vključuje izkaznico «Joly» za vožnjo na žičnicah, bazen, sauno, drsanje, nočni pohod z baklami. Na razpolago smučarski tečaji: vsakodnevni smučarski tečaji od 9. do 11. ure za 6 dni 18.000 lir, vrhunsk tečaji pod vodstvom Helmuta Schmalza, baby Club, diskoteke, night Club, kino in kongresna dvorana, umetnostne galerije, restavracije, pizzerie, slaščičarne, midi market, parkirišče za prikolice. Rezervacije: Piancavallo 0434 • 855173 Informacije: UFFICIO CENTRALE VIAOGI Trg UniU d ltalia 6 Tel. 62-621 S KONCEM LETA 1977 Ukinjena psihiatrična bolnišnica Še prce' koncem leta bo tržaška psihiatrična bolnišnica prenehala obstajati kot inštitucija. To bosta uradno sporočila predsednik tržaške pokrajine dr. Za-netti in ravnatelj psihiatrične bolnišnice dr. Basaglia na tiskovni konferenci, ki bo v ponedeljek in na katero so povabili časnikarje iz vse države. Dupeldi e bo ogled komprenzo-rlja pri Sv. Ivanu, popoldne pa razgovor v dvorani tržaškega pokrajinskega sveta. Za psihiatrično oskrbo bodo odslej skrbeli v decentraliziranih centrih za umsko zdravje, ki so v mestnih predelih in v okolici. S tem ukrepom se dejansko zaključuje realizacija načrta za decentralizacijo psihiatrične rskrbe v tržaški pokrajini. V NOVI GORICI ZASEDA REPUBLIŠKA KONFERENCA ZKPOS ■ mf* U V ž’ \ . • Mejnik v kulturnem delovanju med ljudskimi množicami SRS Predsednik Tito odlikoval Zvezo kultumo-prosvetnih organizacij - Konferenco so pozdravili prosvetni delavci iz zamejstva NOVA GORICA. 21. — V Novi Gorici se je danes popolne pričela v prisotnosti skoraj 200 delegatov in najvišjib predstavnikov kulturnega in političnega življenja Slovenije druga konferenca Zveze kul turno-prosvetnih organizacij Slovenije. Na njej so prisotni tudi zastopniki manjšinskih organizacij iz za mejstva. Po delu konference so s: delegati ogledali posebno predstavi, Cankarjevega »Martina Kačurja* v izvedbi novogoriškega Primorskega dramskega gledališča. Konferenca se bo nadaljevala jutri, ko bodo tudi MIIIIIUtlllUllllllllllllIMllIliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuillIlMiiiiiiiMiillUllllllllllllllllllllllllllimilllimMli NA SINOČNJI SEJI Občinski svet v Nabrežini odobril resolucijo o osimskem sporazuma Proti so glasovali štirje od osmih svetovalcev KD - Odobritev resolucije o šolskih okrajih in vrsta upravnih sklepov Sinoči se je v Nabrežini sestal občinski svet, ki je nadaljeval razpravo s prejšnjim dnevnim redom z dodatkom nekaterih točk. Po županovih poročilih ih vprašanjih je moral svet imenovati predstavnika občine v skupščini konzorcija za prevoze namesto svetovalca Bojana Brezigarja. Imenovan je bil svetovalec SSk Ivan Brecelj, ki ga je svet imenoval tudi za člana tehnično - posvetovalne komisije za urbanistiko in javna dela ter za člana tehnično - posvetovalnega odbora za pravico do študija. Svet je tudi sprejel ostavko svetovalke krajevne skupnosti št. 2 Cesarine Zullich - Morat to, ki jo je zamenjal z Mario Nac-čari por. Cosani. Na dnevnem redu je bila tudi od ložitev koncesije službe za izterjevanje davka na reklamo in pristojbine za javne oglase. Uprava je i-mela dve srečanji s podjetjem GE A P/ ki je pristalo na sicer malenkostno zvišanje letnega prispevka od 2.650.000 na 2.700.000. Glede reklame na Acegatovih avtobusih je podjetje GEAP izjavilo, da od 1. 5. 1974, odkar pač avtobusi vozijo po občinskem ozemlju do danes, ni prejelo nobenega dohodka. Tega - je namreč vnovčil IGB v tržaški občini. Letos GEAP predvideva dohodek 20,000 lir ki je sicer izredno nizek, vendar je bil sklep odobren, ker so se svetovalci KD in SSk glasovanja vzdržali. Nato je občinski svet prešel k o dobritvj sklepov občinskega odbora Med točkami, o katerih svet še ni razpravljal, sta bili resolucija o o-dobritvi osimskih sporazumov in resolucija o šolskih okrajih Reso lucijo p odobritvi osimskih sporazumov so predstavile stranke KPl. PSI. SSk. KD in PSDI. proti pa so glasovali štirje predstavniki KD, ki so izjavili da nasprotujejo resoluciji kljub odločitvi odbora stranke. Zaradi pomanikan ja prostora bomo besedilo objavili kasneje. Zadnja točka je bila resolucija o šolskih okrajih. Občinski svet je sicer že 26. decembra 1975 odobril resolucijo, s katero j$ izpričal zahtevo po avtonomnem slovenskem šolskem okraju, vendar je dežela po' kazala za t-i popolno nezanimanje. Didaktično ravnateljstvo v Nabre žiru je upravi poslalo pismo, v katerem jo poziva, naj se ponovno zanima za zadevo. Prav zato so predložili resolucijo, ki jo je svet odobril; proti pa so glasovali pred stavniki KD. M. T. Upokojenci, dvignite znesek za januar! Ministrstvo za pošto priporoča vsem, ki prejemajo pokojnine, naj dvignejo znesek za januar najkasneje do 31. t.m., da bi se tako i-zognili nemarnosti neprijetnih presenečenj. Tokrat ustanova INPS ni BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P s TRBT - LJLICA F FlLZMO tSZ BI TEČAJI VALUT V MILANU DNE 21. 1. 1977 Ameriški dolar: debeli 884,50 drobni 845.— Funt šterllng 1514,50 švicarski frank 351.— Francoski frank, 176,25 Belgijski frank 23,50 Nemška marka 365,50 Avstrijski šiling 51.- Kanadski dolar 845.— Holandski florint 349.- Danska krona 147.— Švedska krona 204.- Norveška krona 164.- Drahma: debeli 20.— drobni 20.- Dinar; debeli 44,- drobni 44.— MENJALNICA vseh tujih valut utegnila pripraviti običajnih formularjev P 1/8 in zato se poštni uradi poslužujejo seznama upokojencev, ki pa bo na razpolago le do konca januarja. Ker po tem datumu ne bodo več razpolagali s seznamom .je možno, da bo pri izpla čevanju pokojnin prišlo do znatnih zamud in težav. Nevarnost plazov V višinah nad 1.600 metrov v naši deželi je še vedno nevarnost snežnih plazov predvsem na severnih in na senčmh pobočjih. Deželno gozdno nadzomištvo zato svetuje smučarjem, naj se ne oddaljijo od teptanih smučarskih prog. Specializiran tehnični servis za popravila pralnih in pomivalnih strojev — hladilnikov — štedilnikov TELEFON : 763 663 Ul. Molino a Vento 10 B TRST izvolili novo republiško vodstvo ZK PO. Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije je bila ob 30-lctni-ci delovanja na današnji konferenci še posebej počaščena: predsednik republike Josip Broz Tito jo je o dlikoval z Redom z.asluge za narod s srebrnimi žarki, podpredsednik slovenske skupščine pisatelj Beno Župančič, pa je predsedniku Ivu Tavčarju izročil visoko odlikovanje. Med gosli naj omenimo pred sodnika republiške konference SZDL Slovenije Mitjo Ribičiča, predsednika novogoriške občinske skupščine Jožeta Sušmelja. ki je delegate tu di pozdravi) v imenu domačega prebivalstva, predsednika novogoriške občinske konference SZDL Lojzeta Laha in številne vidne predstavnike osrednjega slovenskega kulturnega življenja. Slovensko kulturno-gospo dai-sko zvezo sta zastopala Miroslav Košuta in Edmund Kcšuta, Slovensko prosvetno zvezo v Italiji Save-rij Rožič, Marko Waltritsch, Danilo Nanut. Zdenko Vogrič in Rudi Pavšič Prisotni so bili tudi delegati Slovenske prosvetne zveze 'z Celovca in Krščanske kulturne zveze, prav tako iz Celovca. Po uvodnin besedah predsednika ZKPOS Iva Tavčarja so prisotni počastili z enominutnim molkom spomin tragično umrlega predsednika izvršnega sveta SFRJ Džemala Bi jediča, nato so izvolili delegacijo, ki je nesla venec na grob pisatelja Franceta Bevka na solkansko poko pališče. V njej je bil tudi odbornik SPZ Rudi Pavšič. V svojem jroročilu je predsednik ZKPO Ivo Tavčar orisal ljudsko prosvetno in kulturno delovanje v Sloveniji v zadnjem štiriletnem razdobju, nakazal smernice za bodoče delo. govoril o nalogah sodelovanja z mladino, s šolo in z delavstvom. Delegacijo so [»zdravili tudi zastopniki zamejskih prosvetnih zvez. Pozdrav SPZ in vseh slovenskih prosvetnih delavcev v Italiji je prinesel Marko VValtritsch, ki je poudaril kontinuiteto in naprednost slovenske kulturne dejavnosti v zamejstvu ter dejal, da se bo ta še bolj razvijala ob podpori matične domovine po ratifikaciji osimskih sporazumov Andrej Kokot, ki je prinesel pozdrav Slovenske prosvetne zveze iz Celovca je omeni! težko borbo, ki jo bijejo koroški Slovenci za svoj nacionalni obstoj in r>ou daril skupno borbo vseh slovenskih dejavnikov, kar je privedlo tudi do uspeha na novembrskem tako imenovanem ljudskem štetju. Zaželel pa si je, da bi tudi na Koroškem lahko gledali slovensko televizijo ljubljanskega študija. Jože Tolitia-.ver, ki je prinesel pozdrav Krščanske kulturne zveze iz Celovca jc dejal, da jc ta izredno poživila svojo dejavnost, odkar jc pričela sodelovanje z ZKPO Slovenije, <> bogatila svoje delovanje in pripravila veliko prireditev . v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo. Sledila je bogata in zanimiva diskusija, ki se bo nadaljevala jutri. Uvodoma je delegatom zane! nekaj pesmi v pozdrav mešani novogoriški Komorni zbor. M. W. Mali oglasi NA KRASU najamem hišico ali krneč ko poslopje z enoletnim predujmom. Tudi kupim. Tel. 735926. iitIT KOKN* - mehanična delavnica Gavalli, tudi drugih avtomobilov •• Ul. Rittmayer 4/a. ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija « Conoscersi ». UL Hellicce rie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah do orilrian. Tel. 65923. t \RLI VIRGII.IO vas vabi. da obiščete Autosalonc Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 68 70. 850 coupe 69. 127 71. 75. 128 71. 72, o-pel ! 000 71. 1300 66. 174 69. simca 1000 70, mercedes 220 D 69, capri 1500 71, 124 coupe 69. Obiščite nas v Ul. Giulia 10. DRUŠTVENA GOSTILNA na Proseku razpisuje natečaj za novega gostilničarja. Prošnje sprejema odbor društva do vključno 3. februarja 1977. - svpžp pražena kara = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCA FFŠ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFŠ Vam daje vedno vse najboljša ZtenuMjje, PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 * Tel. 820-747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29-210 DEGUSTACIJA: TRG’CARLO GOLDONI 10 • TEL 793-735 - 750-575 AUTORALLY • Nadomestni deli 18: fiat • a ust In • renault - peugeot -ford volkstvagen - nsu opel 8 Oprema za rallj 8 Gume: Mlchclia - Unirnya) Kleber • Dunlop 8 Originalni nadomestni deli: Lucas - Marelll - Ferodo -Abarth VIDO PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250 Sobota, 22. januarja 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.30 in 11.00 Cesare Maestri na ledu slapa Nardis 12.30 Družinski pogovori 13.00 Komični film 13.30 DNEVNIK 17.00 Prisede mačka Micka, risani film 17.25 Furlanski fantje 18.35 Izžrebanje loterije 18.50 Oddaja iz parlamenta 19.20 Fnria: Divji žtebec 19.45 Almanah 20.00 DNEVNIK 20.40 Koncert v črnobelem 21.50 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK in Vre-memka slika Drugi kanal 12.30 Hitchcock: Tiger v ringu -TV Ulm 13.00 DNEVNIK - Ob 13. uri 13.30 Srečanje s časnikarji 14.00 Oddaje o šolskih problemih 14.30 Dnevi Evrofte 15.00 Zitrnki špoti: Moški spust' 17.00 O inteligenci 18.55 Pop koncert: «New Trolls» 19.15 Športna sobota 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 H. E Batcs: La vita sem- ptice 21.45 Spomin na Gabina: «VER-SO LA VITA*, film Ob koncu DNEVNIK - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Mala čebelica 8.15 Vrtec na obisku. • lutke 8.30 Jole, Jole • nadalj. 9.00 Volk delal za lisico (iz cikla Zverinice iz Rezije) 9.20 Skrivnosti, globin, ser. film 9.45 Psihologija dela: Ključi do delovne morale 10.05 Razgledi: Člen, ki manjka 10.35 H. Turunen: VETRNJAK 16.10 Košarka: Crvena zvezda - Partizan 17.45 Obzornik 19.30 DNEVNIK 19.50 Zunanjepolitični komentar 20.00 BEGUNEC, film 21.55 DNEVNIK 22.50 Jaz/ na ekranu Koprska barvna TV 16.10 Košarka: Crvena zvezda - Partizan 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Trgovci s strahom, film 21.35 Zbiralka, film Zagreb 17.45 Ulica Sezam 18.45 V lutkovnem gledališču 20.00 Prebrisani Pejo 20.30 Joalnm, vrzi ga v stroj, film TRST A 8.00, 9.00, 10.00, 12.45, 15.30, 17.00, 18.00, 19,15 Poročila: 7.20 - 12.45 Tjavdan. Kramljanje, Koncert, Družina v sodobni družbi. Pratika. Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Z glasbo po svetu. V zrcalu časa; 15.45 - 19.00 Iz tedenskih sporedov, V diskoteki, KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.00. 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po že ijah; 14.35 Popularna plošča; 10.45 Primorski periskop; 17.00 Glasba po željah; 18.00- Vročih 100 kW; 18.35 Zapojmo in zaigraj mo; 19.30, 20.35 Glasbeni vikend. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.U0, 15.00. 19.00 Poročila; 7.30 Kronika in glasba; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 O italijanski televiziji; 13.30 Italijanske in tuje plošče; 14.05 Radijska zgodba; 15.05 Drobec satire; 15.45 E-no uro glasbe; 18.20 Radio vce raj in jutri; 19.25 Najnovejše plo šče; 20.00 Radijski oder, SLOVENIJA 7.00, 8.00. 13.00, 15.00. 19.00 Po ročila; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.45 Turistični napot ki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti- 12.40 Domači napevi; 13.30 Priporočajo vam. ..; 14.05 Iz dela glasbene mladine; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.45 Ansambel J. Kampiča; 19.35 Lahko noč. otroci!; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za razvedrilo; 21.30 Oddaja za izseljence. Nedelja, 23. januarja 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša in Nabožna oddaja 12.15 Enciklofiedija prirode: Sar dinska favna 13.00 DNEVNIK 13.30 Dneinik - Vesti 14.00 V TEKU NEDELJE 14.05 - 15.20 športne vesti 14.40 Glasbeno-govorni spored 15.30 Komični program 16.40 Rezultati nogometnih tekem 17.05 Družinska čast, film 18.15 Tamboo 19.00 'Zadnje športne vesti 19.20 ŽIVI J EN JE SAMCEV, film 20.00 DNEVNIK 20 40 Un delitto per bene, L nad. 21.45 Športna nedelja 22.45 Napoved programa za prihodnje dni DNEVNIK Drugi kanal 9.55 Zimski šporl: Moški slalom 12.30 Viking Viki, risani film 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Ono druga nedelja 14.30 Zimski šporl: Moški slalom. Konjske dirko in Odbojka 17.00 Orkester Mingardi 17.55 Napoved programa za prihodnje dni 18.15 Polčas nogometne tekme 19.00 KROKARJI, film 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 Športna nedelja 20.40 Vojak vseh vojn. 21.55 DNEVNIK 2 22.15 Dnevnik 2 - Dossier JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.25 Od vsakega jutra raste dan 9.35 I. Silone: Vino in' kruh 10.35 H. Senkievvicz: V puščavi in goščavi 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 DNEVNIK 15.10 Križem kražem 15.20 Sporočilo iz mikrosveta 15.30 Okrogli svet 15.45 Večer z Ingoličem 16.20 T. Partljič: MAMA UMRLA - STOP! 17.10 Ne prezrite: Moška zadeva? 17.45 ROPARJI, film 19.30 DNEVNIK 20.00 Užiška republika 20.50 Gnezdo Gemidjijev 21.20 DNF VNIK Koprska barvna TV 19.30 Otroški kotiček' 20.00 Informativni program 20.15 Oven s petimi nogami, film 21.50 Jhz/. festival 22.00 Boks Zagreb 12.15 Nedeljski pogovori 15.20 Nedeljsko popoldne 20.05 Marociič: MARIJA, nadalj. TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 19.15 Poroči la; 9.03 Masa; 10.00 - 13.00 Praznična matineja. Orkester, Mladinski oder, Nabožna glasba; 13.00 - 15.00 Ljudje pred mikrofonom. Slov. ljudske pesmi; Lahka glasba; 15.00 - 19.00 Clasba in šport, KOP£R 7.30, 8.30, 12.30, 16.00, 17.30. 20.30 Potočila; 8.30 Kako se počutiš?; 10.00 Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.30 La vera Roma-gna; 12.10 Glasba po željah; 14.(X) Najbolj popularne plošče; 15.00 Koncert na trgu; 10.00 Umetnost kot' način življenja; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 18.00 Od Triglava do Jadrana; 18.30 Vedri zvoki; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Naši pevci; RADiO 1 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.00 Kronike in glasba; 10.20 Posebna oddaja z N. Tarantom; 12.00 Lakelt opoldanski spored; 13.30 Tajne registracije; 14.15 Zanimivosti iz gledališkega sveta; 15.20 Chopin in Prokofjev; 15.40 Ital. gledališče danes. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja, 7.15 Zdravo, vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 M. Paulik; Kje je medvedek; 8.38 Skladbe za'mladino; 9.05 Še pomnile. tovariši . . .; 10.05 Melodije; 13.20 Nedeljska reportaža; 14.05 Nedeljsko popoldne, prenosi športnih dogodkov, Glasbeni trim; Humoreska; 17.50 W. Ecke: Gospod v sivih hlačah; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program; 23.05 M. Antič: Koncert; 23.15 Plesna glasba. Ponedeljek, 24. januarja 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: ARGENTINA 13.00 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK liOO Oddaja iz parlamenta 14.25 Tečaj angleščine 17.00 Program za mladino 18.30 Argumenti: VZGOJA V LR KITAJSKI 19.00 ekumenizem v Italiji 19.30 Furiu: Prva Joe jeva puška 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Kaznjenec v pričakovanju sodbe — film 22.30 Srečanje s sodobniki Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim govorim Gledališka rubrika 13.00 Dnevnik - OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele Današnja mladež 17.00 Program za mladino KRT SLIKAR — češki risani film 17.10 Otroške igre 17.35 Agaton Sax: «A caccia di un capeilo» 18.00 Umetna pokrajina RIMSKE VILE V 16. STOLETJU / . 18.25 Rubrike Dnevnika 2 Parlament in šport 18.45 Steklena kletka — madžarski film 19.45 DNEVNIK — ODPRTI STUDIO 20.40 ČRNA PUŠČICA — 4. nad. 21.40 Fotografska reportaža Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana iO.OO, 12.10 TV šola 17.05 Glasbeni Ciciban 17.15 Skrivnosti globin — film 17.55 Prvo leto v otrokovem življenju 18.45 Mladi za mlade 19.30 DNEVNIK 20.00 A. Negrin: MAFIJA — TV drama 21.15 Kulturne diagunale 21.55 Dežela toplic — kratki film 22.15 DNEVNIK Koprska barvna TV 19.55 Otroški količek 20.15 DNEVNIK 20.35 NEUVRŠČENOST - dok. oddaja 21.05 »UUELO DUGME* 21.35 Baletni večer Zagreb 20.00 L. Suhodolčan: MOŽ, KI JE IMEL ŽELVO 22.00 Goranovo gibanje — dokumentarec TRST A 7.00. ‘ 8.00, 10.00, 12.45, 15.30, 17.00, 19.15 Potočila; 7.20 12.45 Dom in izročilo; Glasba in kramljanje, Obletnica tedna. Koncert, Jazz, Glasba po željah; 13.00 -15.30 Za mlade; Sestanek, Ku) turna beležnica, Dramatizacija; 1G.00 - 19.00 Kulturi) in delo. KOPER 7.30.. 8.30, 12.3tt, 14.30, 16.09, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila, 8.35 Strahi iz albuma; 10.00 Z nami je; 10.10 Šolska oddaja; 11.15 Po je Mia Martini; 11.45 Orkester De Almeida; 12.05 Glasba po že Ijah; 14.00 Na igriščih in v telo vadnicah; 15.00 Oddaja za mladi no; 15.30 La vera Romagna; 16.45 Operne uverture; 17.OJ Športni pregled; 17.15 Lahka glasba; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Pevski zbor; 20.00 Jazz, RADIO 1 7.00. 8.00, 13.00. 15.00, 19.00 Po ročila; 7.30 Kronike; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.00 Srečanja in razprave; 11.35 Ital. folklora;, 13.30 ital. in tuje plo šče; 14.30 Strnjena komedija: 15.05 Od gledališča do opere; 15.45 in 17.30 Prvi N1P, 18.35 Nekaj besed in popevk. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 15.00, 19.09 Poroči la; 0.20 Rekreacija; 7.20 Na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pravljica in zgodbe. 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Ve dre melodije; 1.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.30 Pihalne godbe; 13.00 Danes ob 13.; 13.03 Priporočajo vam .. .; 14.05 Ama terski zbori; 15.45 Znanstveniki pred mikrofonom; 16.00 »Vrti ljak*; 17.00 Studio ob 17. uri: 18.05 Iz tuje folklore; 10.25 Zvoč ni signali. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 25. DO 29. JANUARJA 1977 TOREK, 25. januarja 17.10 . «Grdina pod kamnom*; 17.30 Pika Nogavička; 17.55 Obzornik; 18.10 O narodni glasbi; 18.40 TV trim test; 19.30 Dnevnik: 20.00 Oči kritike; 20 40 Blišč in beda kurtizan; 21.40 Glasbeni magazin; 22.15 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA 16.40 Košarka; Bosna • Alco; 19.30 /Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Faraon, film- 22.05 Aktualnosti. SREDA, 26. januarja 10.00, 12.10 TV šola; 17.00 M Valjavec: Pastir: 17.25 Galerija degli Uffizi; 17.50 Obzornik: 18.05 Na sedmi stezi; 18.40 Pogovori o glasbi; 19.30 Dnevnik: 20.00 Velika vojna, film; 22.10 Dnevnik; 22.30 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. KOPRSKA BARVNA 19.55 Otroški kotiček, risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Blišč in beda kurtizan; 21.25 Umetnostno drsanje. ČETRTEK. 27. januarja 12.10 TV šola; 17.30 Mala čebelica; 17.40 Obzornik; 17.55 Poljudna znanost; 18.45 Rostand: C.vrano de Bergerac: 19.30 Dnevnik: 20.00 Že dobite? 20.30 Kai je evrokomttnizem?; 21.20 Dnevnik; 21.35 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. KOPRSKA BARVNA 19.55 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.35 Biseri v Pagu Pagu. film; 22.05 Umetnostno drsanje. PETEK. 28. januarja 17.10 Križem kražem; 17.30 Gledališče in tenis; 18.00 Obzornik; 18.15 Folklorni ansambel Romi; 18.45 Narodni park Galičiča; 19.30 Dnevnik; 19 55 Notranjepolitični komentar; 20.05 Vetrn jr k, 21.lt Ulice San Francisca, film: 22.00 Dnevnik; 22.05 Umetnostno drsanje. KOPRSKA BARVNA 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnev nik; 20.35 »Sklep zn umor*, film: 22.05 Umetnostno drsanje. SOBOTA. 29. Januarja 8.00 Mala čebelica; 8.15 Violin ski ključ; 9.00 »Zverinice iz Rf zije»; 9.20 Skrivnosti globin; 10.05 Jedi so zdravilo za zdrave; 10.411 »Vetrnjake; 16.10 Košarka: Jugo plastika CZ; 17.45 Obzornik; 18.15 Mali Filip, film; 19.30' Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar: 20.00 žehtr.ik; 20.35 Umetnostne drsanje; 22.00 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA 16.10 Košarka; Jugoplastika -CZ; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Film »Maščevalci*: 21.35 «Odpuščeni*, film; 23.00 U metnostno drsanje.