mi dolenjka d.d. NOVO MESTO »DOLENJKA«, d.d., v prodajalni »MURA « na Glavnem trgu 28 nudi ob nakupu zimske konfekcije 20% predpraznični popust. ZA NAKUP SE PRIPOROČA »DOLENJKA-MOJA TRGOVINA« ISSN 0416- 2242 Sami oklicali pokrajino Posavje Svet posavskih občin sprejel sklep o preimenovanju Sveta posavskih občin v Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju - “Posavje brez novih občin” - Elektrarne v megli skrivnosti 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list m m m OCENJEVANJE IZLOŽB ČRNOMELJ - TUristično društvo Črnomelj je razpisalo natečaj za ocenjevanje urejenosti novoletno-božičnih ‘zložbenih oken, razstavnih Prostorov in zunanjega izgleda Poslovnih prostorov v mestu, redloge za ocenjevanje lahko , 2? ?->. decembra pošljejo na L puristično društvo Črnomelj srečanje šole za ŽIVLJENJE . NOVO MESTO - Šola za življe-Je, ki združuje ljudi s težkimi živ-Jenjskimi preizkušnjami in jo vodi ravnik psihiater Cveto Gradišar, 0 imela v ponedeljek, 15. decem-ra^ ob 17. urj v gostilni Na hribu KRŠKO - Občine Brežice, Krško in Sevnica očitno ne mislijo čakati križemrok, ali jim bo vlada dodelila njihovo lastno pokrajino ali pa jih bo razpotegnila med Novo mesto in Celje. Kajti omenjene občine so na ponedeljkovi seji Sveta posavskih občin sprejele sklep o preimenovanju Sveta posavskih občin v Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju. N AŠLI truplo Črnomelj - v nedelo je °Wan obvestil policiste, da 118 'šiivi pod Podklancem leži ‘tftev moški. Gre za 39-let-nega A. D. iz Črnomlja, ki so 8a domači pogrešali dva dni, N je takrat odšel na Hrvaško. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je imel v vasi Bojanci prometno Jtesrečo, v kateri je bil ude-■ežen sam, s kraja prometne oesreče pa je odšel peš. Kaj Je vzrok smrti, bo pokazala obdukcija. Svet novega imena ne bo mogel vnesti v ustrezne registre brez • Poleg nastajanja pokrajine Posavje, o katerem je poročal brežiški župan Jože Avšič, je Svet posavskih občin v ponedeljek vzel pod drobnogled še pričakovano podelitev koncesije za gradnjo spodnjesavskih elektrarn. O tem je poročal sevniški župan Jože Peternel, ki pa je z obžalovanjem sporočil, da o zadevi nima uradnih podatkov. Omenil je neuradne informacije, da bo dobila koncesijo družba Sava s polovičnim deležem avstrijskega kapitala. Branko Kelemina, poslanec državnega zbora, seje ob tem zavzel, da je potrebno očistiti Savo, preden bodo začele obratovati elektrarne. pristanka vseh treh občinskih svetov, vendar je naredil velik korak naprej, s tem ko je oklical pokrajino Posavje. S tem ko se je podvizal na ta način, je ravnal nekako v duhu napotka, ki ga je dal na nedavni okrogli mizi Združene liste v Krškem dr. Ciril Ribičič: “Bitke za regijo ne morete prepustiti komu drugemu, regijo morate ustanoviti sami.” LETNI ZBOR SNS SEMIČ - V soboto, 13. decembra, bo ob 16. uri v kmečkem turizmu Kočevar na Vrtači pri Semiču redni letni zbor članov SNS Dolenjske in Bele krajine. Uro prej pa se bo predsednik SNS Zmago Jelinčič srečal z delegacijo občinskega odbora ZB Semič. Na zbor, na katerem bo poleg Jelinčiča sodeloval tudi poslanec v državnem zboru Rafael Kužnik, so vabljeni vsi člani in simpatizerji SNS. kvalifikacijska tekma odbojkarske °Rzavne reprezentance za nastop na EVROPSKEM PRVENSTVU 1999 ženska državna odbojkarska reprezentanca se bo prvič predstavila v Novem mestu. V uvodni tekmi Evropske lige, ki je tudi Kvalifikacijska tekma za nastop na Evropskem prvenstvu 1999, Prihaja v goste atraktivna reprezentanca Francije, zmagovalka Mediteranskih iger. V slovenski državni reprezentanci bodo nastopila tudi domača dekleta. Tekma bo v soboto, 20. decembra, °e 16. uri v športni dvorani Marof. Vabljeni! CESTA 7.A PRAZNIK - Žena predsednika države Štefka Kučan je °bviniškem krajevnem prazniku v soboto prerezala trak na začetku Poldn,gesa kilometra na novo asfaltirane ceste od Ogulina do Peru-""te. Prisotnim je razdeljevala bombone, tako tudi viniškim “'nburaSem (na fotografiji), medtem ko je na mejnem prehodu slo-Venskim in hrvaškim policistom in carinikom razdelila gumbe za srečo. Bila je govornica na slavnostni akademiji, na kateri so v kul-‘lrnem programu nastopili člani Slovenskega doma-kulturno pros-fijfega društva Bazovica z Reke in viniški osnovnošolci. Priznanja ^ Vinica pa so prejeli OŠ Vinica, ljudski godec Franc Šutej-Jazo, ‘Pokajeni osnovnošolski ravnatelj Anton Troha in gasilsko društvo re,oka. (Foto: M. B.-J.) Na ponedeljkovi seji so tudi sklenili ustanoviti 6-člansko delovno skupino za priprave na ustanovitev pokrajine Posavje. Vse kaže, da bo ta ekipa, sestavljena iz strokovnjakov za različna področja, naredila že tudi vse potrebne dokumente za delovanje pokrajine Posavje. Danilo Siter, predsedujoči Sveta posavskih občin in krški župan, je navzočim predstavil že tudi žig Sveta posavskih občin v 5 različicah. Kljub oklicu pokrajine v ustanavljanju obstaja verjetnost, da pokrajina Posavje sploh ne bo zaživela, o čeme*so se menili tudi na ponedeljkovi seji. Nastanku regije bi zlasti škodilo deljenje ozemlja po reki Savi, do česar bi prišlo, če bi se sedanje občine v Posavju razdrobile na več novih, so menili na seji. Kot je povedal Jože Avšič, je vlada že obravnavala predlog za koncesijo. . .. L. M. LUTKE SE PREDSTAVIJO ŠKOCJAN, ŠENTJERNEJ -Lutkovna predstava Hopa hop iz programa lutkovnega festivala Klemenčičevi dnevi, v kateri Alenka Pirjevec in Jernej Slapernik gledalcem predstavita svet lutk, bo v petek, 12. decembra, v osnovnih šolah Škocjan in Šentjernej. V Škocjanu bo predstava ob 8. uri, v Šentjerneju pa ob 10.30. DECEMBRSKA TRGATEV - Lojze Cvelbar, znani vinogradnik in vinar, eden največjih pridelovalcev cvička in najemnik Krkine vinske kleti na Bajnofu pod Trško goro, je letos prvič v svojem vinogradu v Mevcah nad Šmarjeto imel pozno trgatev; 200 trt šardoneja in 150 trt sivega pinota so potrgali šele v ponedeljek, 8. decembra. Večna 9. strani. (Foto: A. B.) Umrl je Stane Potočar ■ Lazar Danes bodo v Ljubljani pokopali Staneta Potočarja -Lazarja, priljubljenega partizanskega komandanta, narodnega heroja, generalpolkovnika v pokoju. Potočar se je rodil 27. aprila 1919 v Mirni Peči. V Ljubljani se je izučil in delal kot mesar, potem se je vrnil domov in vodil kmetijo. Deloval je v Sokolu in Društvu kmečkih fantov in deklet. Spomladi 1942 je odšel k partizanom in bil med drugim komandant bataljona in Gubčeve brigade, po kapitulaciji Italije pa komandant 31. divizije in 9. korpusa. Po vojni je bil komandant sil Jugoslovanske armade v coni B Julijske krajine oz. coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V Mariboru je bil od 1957 - 1964 ] komandant divizije, nato v Ljubljani poveljnik armade, med leti 1973 - 1979 pa je bil Potočar načelnik generalštaba JLA. Je nosilec partizan- [ ske spomenice 1941. Stane Potočar - Lazarje bil j častni občan novomeške in j trebanjske občine in je z | domačimi kraji in ljudmi vse- j skozi ohranjal tesne in pri- I jateljske vezi. J Novomeški župan socialdemokrat? SDS o položaju v občini in državi - V Hinjah in Žvirčah zmagal dr. Jože Bernik - Po cestah se vidi, od kod sta minister in sekretar - Vse za severno obvoznico NOVO MESTO - Prvaka novomeške Socialdemokratske stranke Miloš Dular in Janez Mežan sta v ponedeljek na tiskovni konferenci spregovorila o aktualnem političnem položaju v Sloveniji in v novomeški občini. Z rezultatom nedavnih predsedniških volitev so v novomeški SDS zadovoljni. V novomeški občini je njihov kandidat dr. Bernik dobil od 6 do 12 odst. glasov, na voliščih v suhokranjskih Hinjah in Žvirčah pa je celo “zmagal v prvem krogu”, saj je tam dobil 56 odst. glasov. Volitve državnih svetnikov pa ocenjujejo POTRES V SEVNICI IN OKOLICI LJUBLJANA, SEVNICA - Uprava Republike Slovence za geofiziko je sporočila, da so seizmografi Observatorija na Golovcu zaznanli v ponedeljek, 8. decembra, ob 9.32 šibek potresni sunek iz oddaljenosti 70 km vzhodno od Ljubljane. Epicenter potresa je bil na območju Sevnice. Ocenjujejo, da je bila intenziteta potresa tretje stopnje po EMS lestvici. Po prvih podatkih so potres čutili posamezni prebivalci Sevnice in okoliških krajev na desnem bregu Save. P VREME Do konca tedna bo prevladovalo oblačno vreme. Jutri bo v nižinah deževalo, v višjih krajih pa snežilo. kot neuspešne. “V regiji bi lahko imeli vsaj 2 svetnika iz vrst pomladnih strank, vendar se nismo mogli dogovoriti s Slovensko ljudsko stranko, kar je posledica neu-skladitve SLS z ostalima pomlad- • Prihodnje leto si novomeška SDS na volitvah za občinski svet obeta 20 odst. glasov, za župana pa, so prepričani, bo izvoljen njihov kandidat, ampak šele v 2. krogu. nima strankama na državni ravni,” pravi Miloš Dular. OB 50-LETNICI DIJAŠKEGA DOMA NOVO MESTO - Ob 50-letni-ci Dijaškega doma Novo mesto bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 12. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine slavnostna akademija. Slavnostna govornika bosta Alojz Pluško, državni sekretar z ministrstva za šolstvo in šport, in novomeški župan Franci Koncilija. V kulturnem programu bo nastopil pihalni orkester Krke Zdravilišč iz Straže. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi zbornik in razstavo “Dijaški dom nekoč in danes. V četrtek, 18. decembra, med 16. in 19. uro pa bodo v domu pripravili dan odprtih vrat. SDS se je reorganizirala, tako da je sedaj v Sloveniji 9 njihovih regijskih odborov: eden teh je dolenjsko-belokranjsko-posavski, njegov predsednik je Miloš Dular, v.d. tajnika je Marko Emeršič (ta funkcija bo postala profesionalna), imeli bodo še tri podpredsednike; iz Bele krajine bo to Pavle Zajc iz Črnomlja, iz trebanjskega in posavskega konca pa ju še niso določili. (Nadaljevanje na 2. strani) ' Berite danes stran 3: •Brez inovacij obsojeni na propad strpn 5: •Živa podoba Dickensove revščine str“n7:............ •Kostanjevicam niso pohlevne ovce stran 8: • Trgovini ob meji odklenkalo? stran 12: •Namesto rešitve so zapele pesti stran 16: •Ivanški onesnaževalci obljubljajo rešitve stran 17: •Starci in starke na delovnih mestih? KONCERT BOŽIČNIH PESMI KOČEVSKE POLJANE - V soboto, 13. decembra, ob 15.30 bo v župnijski cerkvi v Kočevskih Poljanah koncert božičnih pesmi. Gostovali bodo pevci iz Celovca. V cerkvi bo na ogled tudi razstava adventnih vencev. Vabljeni! MIKLAVŽEV IN BOŽIČKOV VLAK METLIKA - V nedeljo, 21. decembra, ob 11.15 bo z metliške železniške postaje odpeljal v Novo mesto Miklavžev in Božičkov vlak. MIKLAVŽ JE SPET PRIŠEL -Semiško kulturno društvo Orel je pred farno cerkvijo sv. Stefana pripravilo v soboto miklavževanje. Otroci so bežali pred parkeljni, ki jih je bilo dovolj vsepovsod, priplezali so celo s cerkvenega zvonika, zato pa so se toliko bolj razveselili Miklavža, ki jih je bogato obdaril. Ob tem so mladi Črmošnji-čani pod vodstvom Marije Zupančič pripravili igrico “Miklavž bo spet prišel". (Foto: M. B.-J.) OBDARITEV OTROK Revščina je ponižujoča Naj novejši statistični podatki pravijo, da okrog 200.000 Slovencev živi na robu revščine, to pomeni, da nimajo dovolj dohodkov za preživetje. Toda statistika ne odseva vedno dejanskega stanja. Mnogi, ki se vsakodnevno srečujejo z ljudmi v stiski, pravijo, da je resnične revščine med Slovenci še več, le da jo ljudje skrivajo, saj se je sramujejo, ker je ponižujoča. Novomeška območna organizacija Rdečega križa je tako pred kratkim podelila 530 paketov z živili in najnujnejšimi higienskimi potrebščinami družinam, kjer so brezposelni in kjer se preživljajo s pomočjo denarnega dodatka. Med njimi je kar 41 ljudi, ki jim je socialna podpora edini vir za preživetje. V teh družinah pa živijo tudi otroci, ki so kot vsi otroci. Še posebej v prednovoletnem času imajo polno želja. Za mnoge od njih bo darilo, ki ga bo prinesel dedek Mraz novomeške OZPM, edino darilo. In že zaradi veselja teh otrok je takšna akcija ne le potrebna podpore, ampak tudi pohvale. Te otroke že tako čaka težje otroštvo in verjetno tudi nadaljnje življenje, čeprav tega niso sami krivi. Najbolje bi seveda bilo, če revščine ne bi bilo. In s tem, ko bi ljudem dali možnost, da se sami preživljajo, bi jim vrnili tudi dostojanstvo. Vsaj večini. Sram namreč dela iz reveža še večjega reveža. JOŽICA DORNIZ I Poznamo državni svet? Sedanjemu državnemu svetu bo potekel mandat 23. decembra, zato so bile pred časom volitve novih državnih svetnikov. Izmed 130 kandidatov je 1.231 elektorjev izvolilo 40 novih članov državnega sveta. Mnogi teh volitev niso opazili, kar je nekako razumljivo, saj je “prenova” državnega sveta potekala v senci predsedniških volitev. Vprašanje je, ali tudi v drugih obdobjih državni svet ne ostaja nekako neopažen in v senci drugih ustanov, zlasti državnega zbora. Slednji je vsekakor popolnejša ustanova, ki ima predvsem večjo moč kot državni svet. Dejstvo je, da je državni svet deležen različnih ocen in vprašanj o tem, če ga sploh potrebujemo, in o tem, kaj je sploh počel v sedanjem petletnem mandatu. Ob takih pomislekih se pojavljajo predlogi, naj bi v Sloveniji imeli namesto državnega sveta zbor pokrajin. Načeloma je zamisel mogoče celo dobra, vendar je vsaj za zdaj brezpredmetna, ker smo še daleč od tega, da bi imeli pokrajine. V današnji anketi smo spraševali, ali poznate državni svet, njegovo delovanje in mogoče ljudi iz vaših krajev, ki v njem zastopajo loalne interese. Če sklepamo po izjavah, je državni svet nekako odmaknjen od javnosti. Njegovo delovanje bi kazalo bolj povezati s stvarnostjo in vso zadevo začiniti z večjim odmerkom pristojnosti, ki naj bi jih v bodoče dobili državni svetniki. Ali mu torej dati večjo vlogo ali ga ukiniti? MARIJA JAKŠA, kmečka gospodinja s Črešnjevca pri Semiču: “Ne spremljam dela državnega sveta in tudi ne vem, kakšne sklepe sprejema in kakšna je sploh njegova vloga. Nasploh se bolj malo zanimam za politiko, saj na kmetiji za to niti ni časa. TUdi tega, da je svetnikom potekel mandat in da so bile volitve, nisem vedela in ne vem, kdo je postal novi državni svetnik za Belo krajino.” KATARINA VRBANAC, šivilja z Daljnih Njiv v črnomaljski občini: “Signala slovenske TV v našem kraju ne dobimo, in če hočemo kaj zvedeti o delu politikov, preberemo le v časopisih. Da so bile volitve novih članov v državni svet, sem zvedela šele po volitvah, prav tako pa sem v Dolenjskem listu prebrala, da je postal belokranjski svetnik znova Branko Matkovič.” GREGOR DUJAKOVIČ, praktikant iz Dobove: “Verjamem, da se nekateri dajejo za položaje v politki. Vendar politika, volitve v državni svet in take stvari niso moje področje. Moj hobi sta šport in rekreacija. Ukvarjam se s košarko in kolesarim. Če bi svetniku ali poslancu kaj predlagal, bi mu, naj naredi kaj za ureditev prometa v Brežicah. Nujne so tudi kolesarske steze.” MIUENKO GRADEČAK, upokojenec iz Krškega: “Delovanje državnega sveta spremljam po televiziji in ga odobravam v večini primerov. Mi se toliko ne zanimamo za ne vem kakšno politiko, ker imamo veliko drugačnih težav. Tako bi se mi zdelo prav, če bi se tudi državni svet bolj zavzel za reveže, bolne, invalide, za ljudi s slabimi pokojninami in za socialno slabo stoječe.” JANEZ MEŽAN, član Državnega zbora iz vrst SDS: “Takšen Državni svet, kot je, nima bistvenega vpliva na državno politiko. Predlagal ni niti enega zakona in niti enega njihovega veta Državni zbor ni upošteval. Morda bi moral biti bolj svetovalno telo, nekakšen zbor modrecev. Tak, kot je, nima smisla, ali bi mu morali dati večjo vlogo ali ga pa ukiniti.” LJUBO BESKORVANJI, delavec iz Sevnice, zaposlen na vzdrževanju pri Slovenskih železnicah: “Prejšnjih državnih svetnikov nisem poznal niti ne poznam novoizvoljenih. Zdi se mi, da jih ni čutiti v javnosti, da se premalo pojavljajo s svojimi stališči. Zato niti ne vem, kakšna je pravzaprav njihova vloga in zakaj jih sploh še imamo in verjetno drago plačujemo.” JANEZ URŠIČ, kmet iz Škrljeve-ga pri Šentrupertu: “Pri nas se vse preveč bohoti birokracija, in ko kažejo naše poslance, kaj vse počno in govorijo ti, ki naj bi bili izbranci ljudstva, se ne čudim, zakaj imamo tako in predvsem predrago državo. O državnih svetnikih pa si mislim, da so tudi nekakšen balast in breme nas davkoplačevalcev, kakšnega posebnega haska od njih pa ne poznam.” KATJA KOGOJ, učiteljica slovenščine iz Ribnice: “Zdi se mi, da državni svet ni upravičil svojega obstoja. Takšnega, kot je danes, ne potrebujemo. Če nima nobene moči, je vse njegovo delo podvajanje dela, ki ga opravlja državni zbor, zato je nepotrebno. Mislim, da državni zbor ne potrebuje 'nad seboj’ še enega organa, bi pa zato delo DZ moralo biti boljše.” TONE GORŠE, natakar iz Kočevja: “Mislim, da bi šlo tudi brez te ustanove, saj nima nobene izvršilne moči. Njegov obstoj bi bil smiseln, če bi imel večjo pristojnost in bi bil dejansko korektiv državnemu zboru. Poleg tega bi morali svetniki res zastopati lokalne in ne strankarskih interesov. Podpiram prizadevanja, da dobi državni svet več pooblastil.” Novomeški župan... (Nadaljevanje s 1. strani) O državnem proračunu je govoril poslanec Janez Mežan. “V zaključnem delu sprejemanja smo vložili več kot 400 dopolnil, večino iz opozicijskih vrst, a niti eno ni bilo sprejeto. O proračunu so se vse že prej dogovorili v vladajoči koaliciji in so potem tudi odkrito povedali, da skoraj ni več denarja, ki ne bi bil že porabljen.” Z letošnjimi koščki iz te pogače so še kar zadovoljni, saj je novomeška knjižnica dobila 100 milijonov, zagotovljen je denar za adaptacijo novomeške gimnazije, medtem ko je bilo z investicijami v šolstvo na našem območju precej slabo, saj je nakup stavbe za pravno fakulteto v Ljubljani v višini 1,7 milijarde tolarjev požrl celo šolski tolar. Za novomeško severno obvoznico je v letošnjem proračunu namenjenih le sramotno nizkih 1,4 milijona tolarjev. “Napovedi za prihodnje leto pa so še slabše,” pravi Mežan. “Pri cestah se dobro vidi, od kod sta minister in državni sekratar za ceste, saj je šlo letos dvakrat več denarja za gradnjo cest na osi Štajerska (minister) - Primorska (državni sekretar), kot za os Gorenjska -Dolenjska.” Prvaka SDS pozivata funkcionarje novomeške LDS in SLS, ki sta na volitvah dobili skupaj več kot pol glasov, naj naredijo vse, da bo izgradnja novomeške severne obvoznice prišla v proračun za prihodnje leto, sicer se bo mesto začelo dušiti v prometu. Glede občinskega proračuna se novomeška SDS zavzema, da je treba v prvi vrsti poskrbeti za življenjski in bivanjski standard ljudi v krajevnih skupnostih, zato so za uresničevanje programa komunalnega razvoja. “Smo proti megalomanskim projektom,” pribije Dular, ki sicer je za pokritje velodroma, a ne s proračunskim denarjem. “Vsekakor je bolj nujna telovadnica pri srednješolskem centru.” V primerjavi s kmetijstvom, katerega razvoj SDS po besedah predsednika že vseskozi podpira, pa sta malo gospodarstvo in turizem v občini zapostavljena. “Ti dve dejavnosti v občinskem svetu pač nimata tako močnega lobija, kot ga ima kmetijstvo!” A. BARTELJ HOBY PROGRAM d.o.o., GROSUPLJE LESNI CENTER PRODAJA LESNIH REPROMATERIALOV * IVERAL • domačih in tujih proizvajalcev * IVERNE PLOŠČE * ULTRAPAS * LAMINATI MAX - uvoženi * MEDIAPAN * ULTRALES * PANEL PLOŠČE * OPAŽNE PLOŠČE * BUKOVE VEZANE PLOŠČE * VEZANA PLOŠČA Z NEDRSEČO POVRŠINO (za kamione in dostavna vozila) * ZAKLJUČNE LETVE (talne, stropne) * KUHINJSKI PULTI SKLADIŠČE IN PRODAJA GROSUPLJE, Taborska 24 (nasproti pošte) Tel./fax: 061/761-194 GSM: 041/630-527 Delovni čas: pon.-pet.: 8.00-16.00 ICEC Videm že iz najhujšega? Na roke jim gre rast cen v Evropi - Papirni stroji zdaj zasedeni - V naslednjem letu naj bi povečali prodajo in tudi odkup domače surovine - Do 2005 tudi ekološka sanacija KRŠKO - Vse kaže, da se razmere v krškem ICEC Videm, tovarni papirja in celuloze, počasi umirjajo in izboljšujejo. Češki lastnik je po pripetijah okrog nakupa naletel na zelo okrnjene odnose z dobavitelji in kupci, poleg tega pa se je moral otepati še s posledicami splošne recesije na evropskem trgu celuloze in papirja. Kot v internem časopisu tovarne navaja Jan Ziak, komercialni direktor ICEC Videm Krško, so bili vsi papirni stroji od avgusta naprej povsem zasedeni. Družba je v tem času zmanjšala prodajo surovin (celuloze) in povečala prodajo papirja. V prvih treh mesecih letos so prodali okrog 10.000 ton celuloze in 23.700 ton papirja, v zadnjih treh mesecih pa računajo na prodajo 14.400 ton celuloze in 34.000 ton papirja. Glavni trgi podjetja so Slovenija, Hrvaška in druga območja nekdanje Jugoslavije ter Nemčija in Italija, prodajo pa povečujejo tudi na Madžarskem, Slovaškem in Češkem. Kot pravi Jan Ziak, naj bi v naslednjih mesecih zmanjšali število vrst papirjev na papirnem stroju PSI, s čimer naj bi stroj bolj izkoristili in bolj ustregli kupcem. Povečevali naj bi tudi prodajo na evropskem trgu in jo zmanjševali v prekomorskih deželah. Po besedah člana uprave družbe Igorja Bončine bo podjetje letos ustvarilo preko 150 mili- jonov mark prometa, medtem ko naj bi v prihodnjem letu prodajo povečali ha 187 milijonov mark. V podjetju se trenutno pogovarjajo s pristojnim ministrstvom o mož- nosti povečanja dobav domačega lesa na 400.000 kubikov, medtem ko bodo preostalih 150.000 kubičnih metrov lesovine, brusnega lesa in sekanca morali uvoziti-Družba bo v kratkem dobila celostno podobo, do leta 2005 pa naj bi se postopoma približala ekološkim standardom, ki veljajo v Evropski zvezi. B. D. G. Država ne plača, zahteva pa denar Metliški obrtniki zahtevajo boljše pogoje za delo METLIKA - Območna obrtna zbornica Metlika je pretekli četrtek pripravila srečanje članov upravnega odbora zbornice s predstavniki občine Metlika, Upravne enote Metlika, DURS-izpostava Metlika, carinske izpostave Metlika, špedicije in Postaje mejne policije Metlika. Beseda je tekla zlasti o medsebojnem sodelovanju. Slišati je bilo, daje maloobmejna lega občine še premalo izkoriščena. Tudi zakonodaja po mnenju obrtnikov ni prijazna do njih, opozorili pa so tudi na blokad« žiro računov ne glede na vzrok plačilne nezmožnosti. Veliko j« primerov, ko država dolguje obrtniku, ta pa je zaradi neplačil« blokiran. Obrtniki si želijo tudi, da bi carina in špedicija bolj« sodelovali med seboj pri urejanj« dokumentacije, da ne bi prihajalo do zastojev pri carinjenju. Glede na to, da vse več avtomobilov in ljudi prehaja mejo - sled; njih je že 9.000 na dan - bi morali na mejnem prehodu urediti tudi parkirišča za tovornjake, vpeljali pa tudi poseben pas za domačine-S postaje mejne policije so opozorili na nesporazum o maloobmejnem prometu, ki je s hrvaške strani že podpisan, čaka pa še na potrditev v slovenskem parlamentu- JOŽICA BAJUK sekretarka OOZ Metlika Skupine za samopomoč kot družine Tildi slovensko prebivalstvo se stara - 95 odst. starih živi v domačem okolju ■ Mnogi ___so zelo osamljeni ■ Po Sloveniji deluje že 300 skupin starih za samopomoč NOVO MESTO - Po klasifikaciji OZN se prebivalstvo šteje za staro, če ima delež starih velik od 7 do 10 odst. V Sloveniji je delež starih nad 65 let že presegel 11 odst. “Na današnji srednji generaciji je, da poskrbi za smiselno starost današnjih starih ljudi in se s tem pripravi na svojo starost,” je na predstavitvi slovenskega projekta skupin starih za samopomoč v začetku prejšnjega tedna v Novem mestu poudaril avtor tega projekta dr. Jože Ramovš. Skupine starih za samopomoč, nja, Branka Knific, tajnica zdru- so v Sloveniji začele nastajati pred desetimi leti. Danes je v njih vključenih že več kot 4.000 starih ljudi, 300 skupin starih za samopomoč deluje v več kot 100 krajih po Sloveniji. Ta projekt, kije eden najuspešnejših na področju medčloveških odosov v slovenski sociali, želijo posnemati tudi evropske države. Projekt vodita Zdru- * V novomeški občini trenutno delujejo 4 skupine v novomeškem domu starejših občanov, sedaj pa bi jih radi ustanovili še po krajevnih skupnostih. Med udeleženci predstavitve projekta se jih je za izobraževanje za vodenje skupin odločilo kar 40. V novomeški občini živi v 30-tih krajevnih skupnostih okrog 6.000 ljudi, starih nad 65 let. ženje za socialno gerontologijo in gerontogogiko in Inštitut Antona Trstenjaka. Projekt so v Novem mestu predstavili dr. Jože Ramovš, predstojnik inštituta, mag. Tone Kladnik, predsednik združe- VESELI VEČER ŠENTJERNEJ - Tliristično društvo Šentjernej bo v soboto, 13. decembra, ob 19. uri v šentjernejski osnovni šoli pripravilo Veseli večer z narodnozabavnim ansamblom Slovenski muzikantje. ženja, ter voditelji in člani skupin K4 . t*. dr. Jože Ramovš starih iz raznih krajev Slovenije- Prisotne je najbolj navdušil g0' vor dr. Ramovša, ki je dejal, d« ima vsako življenjsko obdobj« svoj smisel. “V današnji kulturije smisel tretjega življenjskega obdobja zgubljen. Vredno je sam« tisto, kar je mlado, lepo in seksi, je dejal. Trstenjak je kot antropc log ugotavljal, da je en del člov«' kovega življenja vedno pod tabujem. Včasih je bilo to spočetje i« rojstvo, sedaj pa je to starost j« smrt. Danes se tretja generacij* bori, da bi bila podobna drugi. “Srednja generacija ni bila Š{ nikoli tako obremenjena, kot j« danes, živeti mora prvo in tretjo generacijo,” je poudaril dr. R«' movš. Po drugi strani pa, če sred' nja generacija v stari ne vidi zgl«" da za smiselno življenje na star* leta, je v bivanjski stiski. V Slove-niji živi v domu starejših le 4 odst starih, vsi ostali živijo v domačet« okolju. Večina njih je močn« osamijenih. j. DORNlž Sindikati opozarjajo vlado Odziv sindikatov na napovedane vladne ukrepe NOVO MESTO - Včerajšnjega protestnega shoda pred vladno palačo v Ljubljani, ki so ga organizirali sindikati, se je udeležilo tudi okoli 100 sindikalnih zaupnikov iz Dolenjske in Bele krajine. “Sindikati protestiramo zaradi hudega krčenja pravic na področju zaposlovanja in zavarovanja brezposelnih, zaradi sprememb pokojninske reforme in varčevalnih ukrepov vlade na področju plač,” pravi sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko Jože Miklič. Sindikati se ne strinjajo s podaljšanjem starostne meje za upokojitev na 65 let za delavke, so proti rušenju medgeneracijske pogodbe, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nasprotujejo varčevanju države na račun delavčeve socialne varnosti, so proti taki politiki zaposlovanja, ki povzroča vse večjo brezposelnost, ne sprejemajo take zakonodaje, ki zmanjšuje pravice zaposlenih. “Zadnji čas pa je, da vlada naredi red pri pobiranju davkov in prispevkov, soglašamo tudi s spremembami zakonov, ki bi bolj obremenili premožnejši sloj prebivalstva in ščitili delavce s socialnimi prejemki. Ostro pa zavračamo tiste spremembe zakonodaje, ki neposredno posegajo v določanje plač in zmanjševanje rasti plač, saj se naj to področje ureja s pogajanji med socialnimi partnerji,” pravi Miklič. A. B. kriborsb pismo Ogorčeni Primorci Spor med primorskimi in štajerskimi bankirji MARIBOR - Številne mariborske gospodarstvenike so v zadnjem času močno vznemirile izjave podpredsednika vlade in finančnega ministra, češ da bo vlada Novo Kreditno banko v Mariboru reoganizirala tako, da bo v Novi Gorici, kjer je sedaj poslovalnica banke, ustanovila hčerinsko banko. Odnosi med novogoriškim in mariborskim delom Nove Kreditne banke Maribor so že dalj časa precej napeti, saj si Novogoričani prizadevajo, da bi se njihova banka zopet osamosvojila. Sodu je izbilo dno, ko šef novogoriškega dela banke revizorjem iz Maribora ni dovolil pregledati poslovanja, češ da se bo novogoriški del banke tako in tako kmalu osamosvojil. Zato gaje uprava Nove Kreditne banke zamenjala, kar je med politiki in gospodarstveniki v Novi Gorici in naspoloh na Primorskem povzročilo val ogorčenja in protestov. Križemrok pa ne sedijo niti politiki v Mariboru. Na začetku tega tedna so mariborski poslanci v državnem zboru sklicali tiskovno konferenco, na kateri so poudarili, da so nekateri politiki po nepotrebnem spolitizirali vprašanje organiziranosti Nove Kreditne banke, kar je izrazito strokovno vprašanje. Ob tem pa so opozorili, da morebitna reorganizacija Novi Kreditni banki ne sme škodovati. Če se bo vlada odločila za reorganizacijo Nove Kreditne banke, kar je sicer njena legitimna pravica, bi po mnenju mariborskih poslancev morala dokapitalizirati banko s 5 do 6 milijardami tolarjev. Poleg tega bi morala zagotoviti še 1,5 milijarde tolarjev za plačilo prometnega davka ob prenosu kapitala na hčerinsko banko. Reorganizacija odpira tudi vprašanje tujih kreditov, saj bi se lahko zgodilo, da bi tuji kre-ditodajalci v primeru razdružitve banke zahtevali predčasno vrnitev kreditov. Tudi stroške tega rizika bi morala prevzeti vlada. Kako se bodo v zvezi z morebitno reorganizaicjo Nove Kreditne banke stvari razpletle, je ta trenutek težko napovedati, saj je razprava prestopila normalne strokovne okvire in zajadrala v sfero politike, kjer igra odločilno vlogo borba za prestiž in glasove volilcev. Precej jasno pa je že, da bo to vprašanje še lep čas povzročalo konflikte na slovenski politič-no-gospodarski sceni, ki ne bodo nikomur koristili, vsem pa škodovali. . » TOMAŽ KŠELA (Novomeška kronika Škrbina - Zadnja leta je novomeški Glavni trg zadnji mesec v letu razkošno okrašen in ^svetljen. Ob množici luči je še toliko bolj opazna temna “škrbina sredi trga. Morda se bo tudi tam kdaj posvetilo... »MIKLAVŽ - Prvi od treh otroških decembrskih dobrotnikov je na Glavni trg prišel Miklavž. Ni ravno prišel, ampak se je pripe-Jal, in to z japonskim avtomo-tlom brez strehe. Njega res ni moglo zebsti, saj je bil v telo tako ahomotan in v obraz tako na ebelo zavit v vato, da se ni Potekal zaradi nebeške starosti, ampak zato, ker ni nič videl, t-ttroci pa tudi ne. BALONI - Največ veselja je Miklavž prinesel kramarjem. “Pi-aJa, pihaj, zdaj bojo navalili!” je alonarski šef ukazal asistentu, o se je v petek množica otrok in staršev stekala pred rotovž. Pihanje se izplača! Balone so prodajali po 800 tolarjev. Za primer: 0 je 3 kg pralnega praška, kilogram dobrega mesa, več kot 5 kg °e|ega kruha, skoraj 4 kremne Zlne.v slnščičarni na trgu. Od zaskrbima^° * *6 P°‘*c*st' ve<'J' h- PE,TARDE - Pa bi bilo prav, ko 1 policisti več “zaslužili” pri pe-tardarjih. Tistih, ki te nevarne Pokalice pobalinsko mečejo med haiv’ V zaPr,ih prostorih, na ikone, skozi okna, na avtomo- ti' ieLP°. da bo bomo letos dosegli Milijonov nemških mark celot-čpP Pr'h°dka in načrtovan dobi-am Poudariti je treba, da je vgč^rzacija zelo velika in znaša kot 4 milijone mark, kar sku-n 1 * * * * dobičkom tudi šteje v uspeš-, ‘‘Podjetja.”TUdi plače zaposli 'P,so 10 do 15 odst. nad tisti-8odb-' ^ določa kolektivna po- Letos potekajo tudi tri večje investicije, in sicer izgradnja informacijskega sistema v vseh poslovnih enotah, v kratkem bodo začeli obnavljati Zdraviliški dom v Dolenjskih Toplicah ter hotel Toplice v Šmarjeških Toplicah; oba hotela bosta po adaptaciji dobila 4 zvezdice. Vse tri naložbe bodo veljale okoli 4 milijone mark. Posebej razveseljiva je novica, da se je vodstvo družbe dogovorilo z Vojaškimi vojnimi invalidi, da ustanovijo skupno podjetje Zdravilišče Strunjan. V načrtuje njegova popolna obnova, ki je ocenjena na oko- li 12 milijonov mark. Sodelovanje z gosti je zelo pomembno tudi za prizadevanja za stalno izboljševanje kakovosti storitev. Iz anketnih vprašalnikov, knjig vtisov, razgovorov ter iz številnih pisem izluščijo veliko koristnih podatkov, napotkov in predlogov za izboljšanje kakovosti. Na vprašanje, če nameravajo ponovno priti, je pritrdilno odgovorilo 98 do 100 odst. anketiranih gostov. Zadovoljen gost je najboljša reklama. To se kaže tudi v naraščajočem številu članov Kluba Krkinih zdravilišč, ki jih je že več kot 6.000. Za zvestobo ima 5-odst. dodatni popust, po štirih najmanj enotedenskih bivanjih pa dobi za darilo vikend paket, se pravi brezplačno bivanje za konec tedna v izbranem zdravilišču. A. BARTEU slovenska posebnost, ne bi bilo. Predlani je denar prispevalo več kot 440 sponzorjev, lani 250, letos pa jih je za zdaj 70,10 pa jih bo prispevalo v materialu in delu. Denar je že nakazala novomeška Krka, skoraj 3,5 milijona tolarjev, dober milijon bo prispeval Revoz, novomeška občina je prispevala 5.000 knjig, 2 milijona tolarjev pa bo zagotovila Zveza prijateljev mladine. Drugi sponzorji so do sedaj prispevali 1,5 miljona tolarjev. Za obdaritev otrok bodo potrebovali 9 milijonov tolarjev, zato upajo, da se bodo številnim sponzorjem v teh dneh pridružile tudi banke in zavarovalnice. “Pomembno je, da bodo vsi otroci dobili (enako) darilo, saj naš dedek Mraz ne dela razlik, s temi darili pa bo Krka obdarila tudi otroke svojih delavcev drugod po Sloveniji,” je poudaril Janez Pavlin. Letošnje darilo bo še posebej bogato, sestavljeno bo iz osmih delov, v njem pa bodo didaktične igrače za majhne in nekoliko večje otroke. Tako kot vsa ta leta se bo tudi letos dedek Mraz z avtobusom pripeljal v krajevne skupnosti in obdaril tamkajšnje otroke. Zveza prijateljev mladine je tudi letos poskrbela za okrasitev mesta. Novomeški Glavni trg krasi 3.800 m svetlobnih nizov, na katerih je 6.000 žarnic. Prejšnji teden se je začel Miklavžev sejem, ki se bo nadaljeval kot prednovoletni sejem. Načrtujejo, da bodo s pomočjo sejma zbrali 2 do 3 milijone tolarjev. Ves mesec bodo na Glavnem trgu tudi prireditve, na katerih bodo nastopale razne glasbene skupine, pevci in animatorji. V drugi polovici meseca bo Glavni trg večkrat obiskal dedek Mraz. V času nastopov bo del Glavnega trga zaprt za promet, urejen bo obvoz. Organiziranega silvestrovanja letos ne bo, vsi, ki bodo to noč prišli na Glavni trg, pa bodo lahko kaj popili v dvonadstropnem angleškem avtobusu. J. DORNIŽ • V socializmu so nam grozili s kapitalizmom, v kapitalizmu pa nam grozijo s socializmom. (Tof) ralni direktor Andrej Kirm je povedal, daje Labod lani kljub za 12 odst. zmanjšani prodaji splaval zaradi zniževanja stroškov, do katerih so prišli tudi s pomočjo koristnih predlogov in inovacij delavcev. Gost letošnjega srečanja Labodovih inovatorjev je bil dr. Matjaž Mulej, mednarodno priznani strokovnjak in redni profe- POHOD OD TEHOVCA DO SLAVKOVEGA DOMA NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v soboto, 20. decembra, na pohod od Tehovca do Slavkovega doma. Odhod bo izpred Krke v Ločni ob 6.30, vrnili pa se bodo v večernih urah. Prijave in denar za prevoz ter večerjo po 2.300 tolarjev zbirajo v oddelku za oddih do petka, 19. decembra. NA KOLINE V GOSTILNO ROG DOLENJSKE TOPLICE - Od srede, 10. decembra, do nedelje, 14. decembra, bo po slastnih kolinah zadišalo v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah. Vsak dan od 12. ure naprej jih bodo za vas pripravljali tamkajšnji gostinci. RAZSTAVA O EKO ŠOLI ŠMARJETA - Slovensko ekološko gibanje vabi v petek, 12. decembra, ob 12.30 v avlo šmarješke osnovne šole na otvoritev razstave programov okoljske vzgoje v eko šolah, šolskih glasil z ekološko vsebino in raziskovalnih nalog za mlade. Kratek glasbeni program bodo pripravili učenci šmarješke osnovne šole. Mladi raziskovalci pa bodo na kratko predstavili svoje naloge. PREDSTAVITEV DOLENJSKIH OBRAZOV DOLENJSKE TOPLICE - V sredo, 17. decembra, bo od 20. uri v restavraciji Zdravilišča Dolenjske Toplice predstavitev knjige Dolenjski obrazi Toneta Jakšeta in Smeh na prepihu Jožeta Dularja. Avtorja bosta tudi gosta večera, ki ga bo vodil Jani Kramar. Nastopili bodo še pevci gasilskega pevskega zbora iz Šmihela pri Novem mestu. Knjige bo moč tudi kupiti. O NARODNEM DOMU NOVO MESTO - Društvo Novo mesto pripravlja za sredo, 17. decembra, ob petih popoldne v restavraciji Breg tematski večer. Beseda bo tekla o novomeškem Narodnem domu. Vabljeni člani društva in vsi ostali, ki jih ta tematika zanima. AKAPELCAV ŠKOCJANU ŠKOCJAN - Gostilma Luzar iz Škocjana pripravlja prednovoletno prireditev. V nedeljo, 14. decembra, ob petih popoldne bo v gostilniški dvorani koncert vokalne skupine Akapelca iz Ljubljane. sor za teorijo sistemov inovacij na mariborski univerzi ter predsednik Zveze inovatorjev Slovenije. Pohvalil je Labodovo spodbujanje inovativnosti prepričan, da potrebuje inovacije tudi tekstilna industrija, sicer je slej ko prej obsojena na propad. Sicer pa je med inovacijami pogrešal izboljšave v pisarniškem delu, ki so prav tako pomembne za uspešnost podjetja. “Vlada, ki ne podpira dela inovatorjev, daje podporo rutinerjem. Pri uveljavljanju novosti in sprememb je vedno močno nasprotovanje tistih, ki se nočejo spreminjati, radi pa bi dobro živeli,” je dejal dr. Mulej in poudaril, da svet živi samo še od inovacij. Na letošnji podelitvi priznanj Labodovim inovatorjem je v kulturnem programu nastopila vokalna komorna skupina Trina iz Ljubljane. J J. DORNIŽ KONCERT ZBORA AVE NOVO MESTO - V torek, 16. decembra, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine koncert ljubljanskega komornega zbora Ave, ki se je pod vodstvom Andraža Hauptmana povzpel v sam vrh slovenske in evropske vokalne glasbe. «aH MIKLAVŽ NA GLAVNEM TRGU-Vpetek, ko je Miklavž obiskal tudi novomeški Glavni trg, ga je pred Rotovžem pričakalo veliko otrok s starši. Najprej jim je zaigrala in zapela otroška vokalno-instru-mentalna skupina Zarja in sonce iz Šmihela, potem pa se je z modernim avtomobilom pred oder pripeljal Miklavž s spremstvom. Polona Baškovič Polona v nemškem parlamentu Nagrada za spis NOVO MESTO - Polona Baškovič, dijakinja 3. letnika kemijske šole z novomeškega šolskega centra, zelo rada piše spise, čeprav obožuje tudi kemijo in fiziko. V zadnjem času je sodelovala na več literarnih natečajih, tako je lani februarja poslala svoj spis tudi na Evropski natečaj za likovna in literarna dela z naslovom “Publika prihodnosti - nove oblike posredovanja umetnosti in kulture” in prejela zanj nagrado. “K pisanju me je spodbujala profesorica slovenščine Mo-nja Gričar, v nagrajenem spisu pa sem pisala o slovenskih književnikih in slikarjih v preteklosti in se spraševala o sedanji in bodoči umetnosti pri nas,” pove Polona. Žal za na podelitev nagrad ni dobila vabila, se pa je kot ena od šestih nagrajenk iz Slovenije v začetku novembra udeležila mednarodnega seminarja z , naslovom “Evropski impulzi” i za mlade iz vse Evrope v Bad i Marienbergu. V Nemčiji je i udeležencem seminarja v an-i gleščini predstavila Novo me-i sto in njihovo šolo, v parlamen-1 tu v Mainzu pa je poslancem in 1 poslankam v slovenščini pred- 1 stavila svojo nalogo in govori- 1 la o tem, kako si predstavlja 1 življenje v skupni Evropi. Polona je doma iz Krške vasi ( pri Brežicah in se vsak dan vozi ( v Novo mesto v šolo z avtobu-i som. Na novomeško kemijsko i šolo se je vpisala lani, prvi let-i nik pa je končala na brežiški i gimnaziji. Zelo rada bere, med ■ počitnicami je na morju pre-i brala celega Cankarja, i J. D. MM* i z NA 1 IH o tl č I N MM Pomanjkanje otrok ogroža šolo V suhorski podružnični šoli se boje kombiniranega pouka - So možnosti za razširitev šolskega okoliša? - Kakšna bo nadaljnja usoda poučevanja glasbene vzgoje? METLIKA - Metliški svetniki so na zadnji seji sveta, ki jo je nekaj časa spremljal tudi ravnatelj metliške osnovne šole Jože Mozetič, izkoristili priložnost in mu zastavili nekaj vprašanj. Svetnik Jože Nemanič je dejal, glasbe in glasbenica, ki sedaj POVEZAVA S SVETOM - Generalni direktor Telekoma mag. Adolf Zupan je dejal, da so tudi v podjetju veseli, da so lahko omogočili povezavo s svetom prebivalcem najjužnejše slovenske vasi. V kulturnem programu ob predaji telefonov je nastopil pevski zbor viniške osnovne šole pod vodstvom Ani Jankovič-Šober. (Foto: M. B.-J.) Telefon v najjužnejšo vas KOT PRI DAMLJU - Prebivalci najjužnejše slovenske vasi Kot pri Damlju so se do nedavnega počutili povsem pozabljeni od države. S Slovenijo jih je namreč povezovala le razdrapana dva kilometra dolga makadamska cesta. Elektriko še vedno dobivajo čez Kolpo iz Hrvaške, slovenskega televizijskega in Mobitelovega telefonskega signala ni, radijski je popestren z motnjami. Preteklo soboto pa je v petih stalno naseljenih hišah v Kotu končno zazvonil telefon, ki so ga vaščani najbolj pogrešali. Po zaslugi vztrajnega in prizadevnega predsednika krajevne skupnosti Sinji Vrh Ivana Černjaka so črnomaljska občina, vaščani, turistično društvo Damelj in Telekom Slovenije, ki so vsak prispevali del denarja, le našli stično točko. Vaščani so tudi sami izkopali dva kilometra jarka od Damlja do Kota. Kot je ob otvoritvi ZVEZA BELOKRANJSKIH OBČIN? ČRNOMELJ - Konec preteklega tedna je črnomaljski župan Andrej Fabjan poslal v metliško in semiško občino pobudo za ustanovitev zveze občin Bele krajine. Zaveda se namreč, da regij v Sloveniji še dolgo ne bo. Zato pa . naj bi zveza občin, ki ne bo pomenila širjenja administracije, omogočila Belokranjcem skupen nastop z različnimi projekti. Združeni bodo lahko tudi bolj močni pri svojih zahtevah na državni ravni. vciiku, moramo pa gicuaii n tolar. Vendar je v tem pr pomembna tudi prijateljska ki smo jo pokazali do teh telefona dejal generalni direktor Telekoma mag. Adolf Zupan, imajo še 27.000 prosilcev za telefon, kar ni veliko. Res pa je, da so na koncu na vrsti najdražje gradnje, kakršna je bila tudi v Kotu. “2,5 milijona tolarjev, kolikor je veljala ta naložba, za nas res ni veliko, moramo pa gledati na vsak jrimeru ka gesta, i jo pokazali do teh ljudi,” je dejal mag. Zupan. V krajevni skupnosti Sinji Vrh, ki združuje 10 najjužnejših slovenskih vasi, ima sedaj telefon 98 odst. gospodinjstev. Na območju telefonske centrale v Vinici pa je 555 priključkov ali 25,5 telefonskega priključka na 100 prebivalcev. Prostih priključkov ni več, zato pa v prihodnjem letu Telekom načrtuje zamenjavo viniške centrale z digitalno in s tem odpravo večine dvojčkov. M. B.-J. da so na poučevanje glasbe na matični šoli v Metliki pripombe, da ni zadovoljivo. “Pred časom smo dobili odgovor, da učitelj sicer ima vse potrebne papirje, vendar še ne govori tekoče slovensko. Kako pa je danes?” je zanimalo Nemaniča. Ravnatelj Jože Mozetič je pojasnil, da so s formalne plati stvari urejene, saj ima učitelj glasbenega pouka ustrezno stopnjo izobrazbe, strokovni izpit, slovensko državljanstvo ter licenco A o znanju slovenskega jezika. Priznal pa je, da so pripombe na njegovo znanje slovenskega jezika. “Iskali smo nove kadrovske rešitve, a jih do letošnjega 1. septembra nismo našli. Učiteljica PRIREDITVE OB VESELEM DECEMBRU METLIKA - V okviru Veselega decembra bo v petek, 12. decembra, ob 14. uri v suhorskem kulturnem domu Novoletno pričakovanje za tamkajšnje šolarje, ob 16. uri praznična delavnica v vrtcu za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, ter ob 17. uri pravljična ura z likovno delavnico v gradaški knjižnici. V nedeljo, 14. decembra, bo ob 10. uri lutkovna igrica Tobija v gradaškem kulturnem domu, ob 15. uri pa v suhorskem kulturnem domu. V ponedeljek, 15. decembra, bo ob 10. uri pravljična ura Sanje male miške v metliški Ljudski knjižnici. V torek, 16. decembra, bo ob 16. uri v sejni sobi na Pungartu delavnica, v kateri bodo otroci spletali košarie in opletali steklenice. poučuje na bežigrajski gimnaziji, je bila pripravljena priti v Metliko, vendar do začetka šolskega leta nismo mogli izpolniti dveh njenih pogojev: stanovanje in zaposlitev za moža. Upam, da bomo v prihodnjem letu ta problem rešili,” je povedal Mozetič. Svetnik Penič je opozoril, da starši s suhorskega konca, ki so zaposleni v Metliki, vozijo otroke v metliško šolo in tako grozi, da bo v prihodnjem šolskem letu prišlo na podružnični šoli Suhor, ki jo obiskujejo učenci od 1. do 4. razreda, do kombiniranega pouka. Peedlagal je, naj uredijo takšen šolski okoliš, da bo otrok dovolj. Jože Mozetič je dejal, da šolski okoliš določa občina, ki je ustanoviteljica šole. So pa pred 20 leti že predlagali, da bi otroci z Lokvice ali Grabrovca hodili v šolo na Suhorju, pa so se starši temu uprli. A čeprav je otrok na suhorskem koncu vedno manj, nekateri starši predvsem iz praktičnih razlogov želijo, da otroci obiskujejo metliško šolo, kjer so lahko pri podaljšanem bivanju. Res, da gre za posamezne primere, vendar sta suhorska in jugorska krajevna skupnost majhni in štirje učenci, ki se vozijo v Metliko, so že veliko. Ravnatelj je poudaril, da želijo, da bi bili na suhorski šoli čisti oddelki, vendar bo prihodnje leto v 1. razredu le sedem otrok in vprašanje je, če se bodo lahko izognili kombiniranemu pouku. M. B.-J. KRAMLJANJE Z NOVINARJI - Pretekli teden se je zgodilo prvič v zadnjih treh letih, odkar so v Beli krajini trije župani, da je kateri od njih na prednovoletni sprejem povabil novinarje. (Foto: M. B.-J.) Juijevanjska draga žrtev ceste? Podjetje Prominent iz Kranja je v Črnomlju predstavilo študijo o prometni ureditvi v mestu -Obvoznica skozi Čardak in jurjevanjsko drago, most pri “suhem mostu” - Pomisleki ČRNOMELJ - Kako velike so prometne zagate v Črnomlju, hitro spozna vsak, ko prvič obišče to mesto. Da so nujni temeljiti posegi v prometno ureditev kraja, vedo že dolgo ne le na občinski upravi, ampak še marsikje drugje. Eden od poskusov, kako naj bi uredili promet v Črnomlju, je bil predstavljen konec novembra. Papir prenese vse ČRNOMELJ - Da je prometna ureditev v Črnomlju velik obup in brezup, ni potrebno posebej poudarjati. Razveseljivo je, da se nekdo loti urejanja te zmede. A po drugi strani bi morali biti v Črnomlju še toliko bolj previdni, ko jim pride kdo ponudit svoje rešitve. Zlasti še, če “rešitelj” ne pozna ne razmer v mestu ne razpoloženja njegovih prebivalcev, kot se je to zgodilo ob nedavni predstavitvi podjetja Prominent iz Kranja. Kako naj si sicer razlagamo, da je kranjsko podjetje v treh od štirih modelov črnomaljske obvoznice, ki naj bi mestno jedro rešila prometne gneče, traso zarisalo skozi Čardak. Že leta namreč prebivalci tega dela Črnomlja poudarjajo, da bo hitra mestna cesta skozi njihovo naselje, ki je hkrati najbolj gosto naseljeno območje v mestu, lahko stekla samo preko njihovih trupel. Druga velika “šlamparija ", ki so si jo privoščili v Prominentu, je, da so si zamislili obvoznico skozi jurjevanjsko drago. Trditev, da pač ne vedo, kaj jurjevanjska draga pomeni za Črnomaljce, je kaj slabo, za lase privlečeno opravičilo. Če bi jih le nekaj vprašali za mnenje, bi zvedeli, da je ta oaza sredi mesta in naravni amfiteater, ki mu morda ni para v Sloveniji, zanje pravi zaklad. In ne nazadnje, že doslej je padlo v vodo več poskusov, da bi stekla cesta skozi jurjevanjsko drago, in to prav zaradi različnih dilem, ki pa jih ni tokrat nihče upošteval. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Podjetje Prominent iz Kranja je na podlagi razmer v črnomaljskem prometu, upoštevanja regionalnih cest in nekaterih mestnih ulic in štetja prometa na 11 mestih dva dni po 17 ur na dan pripravil analizo prometa v osmih križiščih. Nato so s pomočjo računalniške priprave izdelali štiri modele cestnega omrežja v mestu. Na osnovi analize rezultatov so izdelali predlog novega cestnega modela v Črnomlju. Gre za vsoto vseh štirih modelov. Ker gre skozi mestno jedro po 15.000 vozil na dan, med njimi pa je veliko težkih tovornjakov, ki v glavnem vozijo v Danfoss, so v Prominentu pred- lagaii obvoznico, ki bi šla od Viniške ceste v bližini Belsada, čez Dobličico, potem pa bi šel en krak pod železniško progo in se pred Lokvami priključil cesti, ki pelje proti Semiču. Drugi krak pa bi se odcepil proti Čardaku, šel skozi jurjevanjsko drago in se pri stari Petrolovi bencinski črpalki priključil glavni mestni ulici. Pri “suhem mostu” pa bi zgradili most v poslovno cono Majer. V Prominentu so menili, da so prednosti takšnega prometnega sistema predvsem v tem, da bi razbremenili staro mestno jedro in uredili dostop tovornjakov do Danfossa. Boljša bi bila tudi dostop do * Predstavnik direkcije RS za ceste je menil, da bi morali prometno mrežo pripraviti v sodelovanju z občinsko upravo in urbanisti. Po njihovih podatkih je vsaj 80 odst. prometa v Črnomlju mestnega in le malo tranzitnega. To se je potrdilo tudi s štetjem prometa na mejnem prehodu v Vinici, kjer so v enem dnevu našteli 200 vozil, medtem ko jih je bilo na metliškem mejnem prehodu 4.000. Mojmir Slaček z Urbanističnega inštituta RS pa je zatrdil, da je jurjevapjska draga za Črnomaljce zelo velikega pomena in je gotovo ne bodo pustili kar tako uničiti na račun ceste. Majerja in prometna povezava z Adlešiči, vse skupaj pa bi lahko gradili postopno. M. BEZEK-JAKŠE Preživijo z dobrotami iz peči Prizadevno Društvo kmečkih žensk Semič se preživlja v glavnem z denarjem, ki ga zasluži s prodajo peciva, ki ga članice spečejo zastonj - Že priprave na semiško ohcet ČREŠNJEVEC - Društvo kmečkih žensk Semič je bilo ustanovljeno pred tremi leti, prej pa so bile vključene v aktiv v okviru črnomaljskega društva. Po besedah predsednice Sonje Škof s Črešnjevca, je njihovo društvo med bo|j delavnimi v semiški občini. Društvo kmečkih žensk Semič šteje okrog 150 članic ne le iz semiške, ampak tudi iz sosednjih občin. Stare so od 16 do 70 let, z veseljem pa sprejmejo vsako, kije pripravljena spoštovati društvena pravila. Pozimi imajo predvsem predavanja, spomladi pa se prične sodelovanje na prireditvah. Tako v semiški občini ni bilo prireditve, na kateri ne bi ponujale dobrot iz svojih peči, predstavile pa so se tudi na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, na prireditvi “Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju” in še kje. “Vsaka članica speče nekaj peciva, ki ga na prireditvah prodajamo. To je razen nekaj denarja, ki ga dobimo iz občinskega proračuna, naš edini dohodek. Zaveda- mo se, da je pomembno tudi, da predstavljamo Belo krajino po Sloveniji in da si ženske popestrijo vsakdanje življenje,” pove Škofova. Njihovo požrtvovalnost pa U tti rt" s T' i *i' C« *;i Sonja Škof opazijo tudi drugi, saj so letos na srečanju turističnih delavcev Dolenjske in Bele krajine dobile od Dolenjske turistične zveze za prizedevno delo kristalno vazo. Izkazale so se tudi na srečanjih kmečkih žensk iz Dolenjske in Bele krajine, kjer so v žetvi rži in pospravljanju koruze osvojile tri pokale: za dve prvi in eno tretje mesto. Tudi v prihajajočem letu načrtujejo več predavanj, predvsem o konjskem in kunčjem mesu, zamrzovanju živil, ter zdravstveno predavanje. Seveda ne bodo manjkale na nobeni prireditvi. Kljub skromnosti kmečkih žensk pa Škofova potarna, ker v semiški občini še vedno ni prostora, kjer bi se lahko sestajala različna društva. Tako se morajo ženske dobivati kar v gostilni ali pa na njenem domu na Črešnjevcu. M. B.-J. Črnomaljski župan sprejel novinarje Prvič v zadnjih letih ČRNOMELJ - Črnomaljski župan Andrej Fabjan je s sodelavcema Mojco Stjepanovič, vodjo referata za družbene dejavnosti, gospodarstvo in finance, ter Jožetom Grdišo, tajnikom občine, pripravil pretekli teden prijetno prednovoletno srečanje z novinarji, ki poročajo iz občine. Seznanil jih je z delom v letošnjem in načrti v prihodnjem letu. V tem letu so bile obnovljene osnovne šole v Dragatušu, Starem trgu, Vinici in Mirana Jarca v Črnomlju. Pri slednji bodo prihodnje leto začeli graditi tudi telovadnico. Prav tako so opravili vzdrževalna dela v vrtcih v Vinici, Črnomlju, Starem trgu, sedaj pa pridobivajo dokumentacijo za ureditev vrtca pri starotrški osnovni šoli. Drugo leto bo imela prednost ureditev varstve-no-delovnega centra na Majerju. S pomočjo sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pa iščejo rešitev, kako bi na Lokvah prišli do parcel za najbolj ogrožene Rome. V Črnomlju so uredili tudi mestno muzejsko zbirko, spomenik na Gričku z okolico, pastoralni center, pripravili raziskovalni projekt “Črnomelj moje mesto”, na stadionu v Loki adaptirali prostore za nogometni klub. S pomočjo sklada stavbnih zemljišč so uredili več parkirnih prostorov, javno razsvetljavo na Viniški cesti in na Majerju, javno razsvetljavo in pločnike na Svibniku in Vranovičih ter še več manjših del. Preplastili so 3 kilometre ceste od Črnomlja proti Vinici, prihodnje leto pa bo imela prednost ureditev Kolodvorske ceste v Črnomlju, ob kateri "Klekom že zamenjuje kable. Precej velik zalogaj je za občino gradnja kanalizacije v južnem delu Črnomlja. Od vodovodov pa je po Fabjanovem mnenju najpomembnejša gradnja regionalnega projekta belokranjskega vodovoda, za financiranje katerega naj bi januarja 1998 prišlo do podpisa pisma o nameri med tremi belokranjskimi župani in šestimi ministrstvi. M. BEZEK-JAKŠE • Šele ob dogajanjih ob tranziciji prvič razumem Mana. (Mencinger) Sprehod po Metliki V TEKSTILNI ŠOLI SO SE ODLOČILI na izviren način predstaviti svoje programe, zato potuje posebna skupina iz osnovne šole v osnovno šolo, kje! najprej ravnateljica pove, kaj vst se lahko naučijo učenci v njihovem zavodu, nakar sledi modna revija. Manekenke prikazujejo modele, ki sojih skupaj z mentorji napravile dijakinje pri praktičnem pouku. V METLIŠKI OBČINI SE NE MOREJO pohvaliti z otroškimi ali mladinskimi pevskimi zbori, pa so se verjetno prav zato Andreja, Robi in Stane odločili osnovati skupino Pojoče steljice. Na avdicijo so povabili učence od 1 do 4. razreda, pač tiste, ki imajo veselje do petja, ki bo, po načrtih trojice, zabavno, sproščeno in ne strogo resno. Pojoče steljice ne bodo samo pele, ampak tudi plesale, njihovi nastopi bodo gotovo prava osvežitev v zborovskem petju, saj zadnjih nekaj let v občini ni prišlo dlje od pesmic Jat pa grem na zeleno travco ali Naša četica koraka. — Črnomaljski drobir MIKLAVŽ - Dan pred miklav-ževim so po črnomaljskih ulicah sredi sončnega dne gorele vse luči javne razsvetljave in okrasne predpraznične lučke. Črnomaljci so hitro ugotovili, da Občinarji z lučjo pri belem dnevu iščejo Miklavža, ki bi jim prinesel denat za pripravljajoči se novi občinski proračun. SLOGANI - V kolikšni meri smejo ljudje verjeti reklamnim sporočilom, sta dokaz slogana Telekoma in Mobitela. Na Telekomu pravijo: “S pticami si delimo nebo.” A čeprav so tudi na nebu nad najjužnejšo slovensko vasjo Kotom pri Damlju že od nekdaj ptice, je petim gospodinjstvom šele pretekli teden uspelo dobiti Telekomov telefon. Še bolj ponesrečen je slogan Mobitela: “Ni ovir za Mobitel.” Kota namreč Mobitelov signal sploh ne doseže... SNEMANJE - Ko sta se v Kot pripeljala snemalca nacionalne in novomeške televizije, je ena od domačink, znana po tem, da se tudi novinarjem ne da fotografirati, začela odrejati, kaj bosta smela snemati in česa ne. Pa sojo ljudje hitro potolažili, češ, naj se ne razburja, saj se tako in tako ne bo videla na televiziji, ker v tiste najjužnejše kraje tudi signal slovenske televizije ne seže. DRAGA - Metličani so, ko so slišali, da nameravajo Črnomaljci zgraditi mestno obvoznico skozi jurjevanjsko drago, ponudili svoj prispevek k rešitvi črnomaljskih prometnih zagat. Ker naj bi cesta skozi jurjevanjsko drag® peljala proti Metliki, so Metličani pripravljeni prevzeti jurjevanje S kresovanjem, kije bilo desetletja v očitno kmalu razmesarjeni jur jevanjski dragi. OTVORITEV - Ko so črnomaljski občinski možje in žene dobili vabilo iz KS Vinica na odprtje ceste od Ogulina do Pe-rudine, so pomislili na pregovof “Dobrota je sirota”. Cesta je namreč občinska in asfaltirana Z občinskim denarjem, zato bi p® njihovem vabila morala potovati v obratni smeri. Semiške tropine MIKLAVŽEVANJE - Miklavževo. Na poln trg pred semiško cerkvijo pride Miklavž, ki sam sebe (pomotoma) imenuje dedek Mraz. Naenkrat se zasliši glas iz množice: “Pa vsaj poročni prstan bi si snel!” ELEKTRIKA - Semičani se upravičeno hudujejo nad razdrtimi cestami in slabo električno napetostjo. Ampak to, da si uničujejo avtomobile in živce na makadamu in da ne morejo gledati TV, bi že še požrli. Najhuje je, da ob trgatvi po semiških goricah zaradi slabe elektrike obstanejo mlini za grozdje. “Potem pa naj se gremo vinsko cesto!” se razburjajo Šokci. CESTA - Malinčani so se septembra branili naselitve Romov v svojo vas z vilami, grabljami ifl kar je še takšnega orodja. Ni dvoma, da so bili uspešni. Še bolj učinkovita pa je semiška občina-Odkar je začela (znova) rovariti po jugorski cesti, ki najbolj spominja na zorano in močno razmo; čeno njivo, ne le da na malinski konec ni Romov, ampak se ga izogibajo tudi “civili". Drobne iz Kočevja POČASNO MLETJE - Od začetka prejšnjega tedna je kočevska lekarna odprta le od 9. do . ure- Za občane je to eno najopazneje nazadovanj, ki jih Kočevska občina beleži v zadnjih nekaj letih, razlog za to pa je nedvomno v pomanjkanju kadrov. Vendar se v Lekarni Kočevje s Kadrovsko problematiko srečuje-1°,, cjcta, m da so se prav sedaj odločili za tako drastičen ukrep, Kot je skrajšanje obratovalnega časa za stranke, je morda razlog ndi v počasnem mletju občinskih nilinov. Ti že leto dni premlevajo odločitev, ali naj Lekarna ostane Javni zavod ali ne. prednost domačinom ; Le sta glede Lekarne zato odpr-11 se obe možnosti - sama Lekarna pa morda prav zaradi tega po npvem “bolj zaprta” - pa je glede ■rnnikarskih storitev že vse jas-n°. Na javni razpis za podelitev Koncesije za opravljanje dimni-Karske službe so se javili trije kan->dati, po vse bolj tudi v Kočevju uveljavljeni praksi, da je najprej Potrebno poskrbeti za svoje ljudi, Pa so pri izbiri dali prednost ojnačinom. Koncesionarja sta ako postala samostojna podjetij3 Jože Lavrič iz Kočevja in . s®d Catič iz Ribnice, čeprav, kot Je bll° slišati, menda nista bila avno najcenejša. Vendar obči-arjev to ni motilo. Tudi če bi po Podpisu pogodbe ostalo pri neko-. o višjih cenah so namreč, kar je icer hvalevredno, omogočili delo oniačinom - njune storitve pa odo tako ali tako v pretežni meri P acevala podjetja in občani! OBČAN SPRAŠUJE- medved odgovarja Kaj meniš o akciji proti nasi-•JUnad ženskami?” Pem tl*di proti nasilju nad oskimi, ki ga ženske zganjajo v r?zU‘h zelo prefinjenih oblikah, n kako, so se lahko zgledovali P°podjetju Recinko iz sosednje ocevske občine. Problematiko validov na širši, občinski ravni ris??- re^evali tako, da bodo izko-v *e pridobljeni status za in-dJh xko Podjetje, ki si ga je že Led časom pridobilo podjetje In-s’ a ga do danes ni izkoristilo. Jz KS Kostel Kdaj vodovod? - Po da- 3 obljubah bi moral biti vodo-j3 naselje Žaga že dokončan, v boar se nekje zatika. Kaže, da dn Sanom ne bo prinesel vodo-p voda niti dedek Mraz, upajo jj ’ oa ga bodo dobili vsaj januar- v telefoni prihajajo - e Pa kaže, da bo dedek Mraz P ‘nesel telefonske priključke p r°čnikom v okolici Banjaloke. n? Zagotovilih bodo začeli naroč-so t Ptiključevati že ta teden, saj p Kabli v glavnem že napeljani. iJoivalci tega dela KS Kostel t “° končno le dočakali tele-I neJi so jih težko pričakovali že c a 'n leta. Njihovo navdušenje po lahko skalili le računi za telefoniranje. v,/UTRI SREČANJE ŠPORT-ob v?V' -Jutri, 12. decembra, bo ni !'■ uri v Lovskem domu v Bašu °k‘.Prednov°letno srečanje Portnikov in rekreativcev na območju KS Kostel. v MLIN MENJAL LASTNIŠT-Jr ‘ Do pred nekaj leti je bil ‘n. Grbac pod slapom Nežica .'ni še delujoči mlin na Kolpi in y bokih. Potem se je nekaj pok-j. ri'° in mlin je obstal. Lastnik ga V, ?i Prodal. Kupca sta Anton x ec in Tone Štimec, oba iz Ko-j, yja. Mlin, ki je pod spomeni-'m varstvom kot spomenik kul-Jne dediščine, bosta nova last-za t P°Pravila in usposobila ne le (urjOlovanje, ampak tudi za obisk Mirtovški šratelj: obč?OSlej smo 'mel' za obm°čje n- 'ne za potrebe zimskega pluže-0 cest majhen plug in smo imeli nihnt ,e*ave °ii Pa 'ploh nobe-Ve se nam °i’e,a vešl' Pi“K' Dr i UPajmo< d“ ne z nJ‘m lili ‘ud, večji problemi." IZ MAŠI rl OBČI M HHM Svetovnoznana Retijška uvala kot spomenik? Zaščita se uresničuje LOŠKI POTOK - Letošnjo pomlad so bili storjeni prvi koraki, da se za kulturni spomenik proglasi cerkvica sv. Florijana v Retjah. Skupina strokovnjakov pa je na predlog občine proučevala, kakšne so možnosti, da se celotna dolina z naseljem Retje in omenjeno cerkvico proglasi za zaščiteno območje oziroma za naravni kulturni spomenik. Retijška dolina je namreč svetovnoznana zaradi kraških pojavov, ki so tu prav v vseh oblikah, opis tega dela Slovenije najdemo v leksikonih običajno pod imenom “Retijška uvala.” V sredo, 3. decembra, je bila predstavitev projekta in kartografskega materiala pod naslovom “Študija razvojnih možnosti za retijško uvalo”, ki so jo pod mentorstvom prof. Dušana Ogrina in asistentke dr. Ane Kučan pripravili študentje krajinske arhitekture z Biotehnične fakultete v Ljubljani. Uvodoma je prof. Ogrin navzočim nanizal rezultate raziskave, ki pa za prebivalstvo niso ugodni in bi dolina, če bi ta postala krajinsko zaščitena, zaživela le pod pogojem, da se ohranja in izboljšuje ekonomska moč, to pa seveda ne more biti kmetijstvo, ki zaradi razdrobljenosti ni bilo nikoli tržno naravnano. Študija kaže, da je v tej dolini in naselju možno razvijati obrt in kmečki turizem. Po zanimivi razpravi in temeljiti razlagi župana Novaka je na koncu prevladalo mnenje, da je vredno poskusiti in najprej sprejeti odlok o celoviti zaščiti uvale kot enotnem kulturnem spomeniku naravne in kulturne dediščine. A. KOŠMERL RAZSTAVA FOTOGRAFU STANETA LAVRIČA LOŠKI POTOK - V OŠ Loški Potok te dni razstavlja fotografske stvaritve Stane Lavrič, Potočan, ki pa živi v Grčaricah. S fotografijo se ukvarja 25 let, kar ne bi bilo nič posebnega, če ne bi z njo združil svoje lovske vneme. V KOČEVJU ODPRLI ENERGETSKO SVETOVALNO PISARNO KOČEVJE - Na Ljubljanski cesti 7 v Kočevju so v ponedeljek odprli energetsko svetovalno pisarno. Ob tej priložnosti so pripravili tudi okroglo mizo o biomasi kot viru ogrevanja, v Likovnem salonu pa odprli razstavo “ENSVET”. Pred šestimi leti ustanovljeni projekt ENSVET, v okviru katerega danes v Sloveniji deluje že 25 energetsko svetovalnih pisarn, je predstavil Matjaž Malovrh, programe in projekte Agencije RS za učinkovito rabo energije pa direktor agencije Franc Beravs. Poudarila sta, daje svetovanje za občane za zdaj še brezplačno. Prostor in opremo za pisarno v Kočevju je prispevala kočevska občina, odprta pa bo vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. Občani se lahko za obisk najavijo v tajništvu občine (tel. 851-130) ali osebno pri obeh svetovalcih, Vladimirju Bizjaku in Marku Piršiču. V Živa podoba Dickensove revščine Sola Livold na pragu novega tisočletja kot bi bila še v prejšnjem stoletju KOČEVJE - Stavba podružnične šole kočevske OŠ Ob Rinži v Livoldu je n^jstarejša šolska stavba na Kočevskem, v kateri še poteka pouk. Ob izteku tisočletja pa prostorske in druge razmere na tej preko 100 let stari šoli bolj ustrezajo literarnim, denimo Dickensovim opisom revščine 19. stoletja. 70 otrok od 1. do 4. razreda, za katere skrbijo 4 učiteljice, že toplejše letne čase preživlja daleč od tistega, kar je za njihove sovrstnike drugod po Sloveniji v današnjih časih že samoumevno, pozimi pa niso nič na boljšem, kot so bili njihovi dedki in babice. Da na šoli nimajo telovadnice, sicer niso edini, da pa za brisanje tabel še vedno uporabljajo vodo, ki jo prinašajo v lavorjih - kar bi morda še lahko pričakovali v kakšni odročnejši podeželski šoli, v kateri imajo le še manjše, iz leta v leto upadajoče število otrok - pa si na vsega le nekaj kilometrov od Kočevja oddaljeni šoli, na kateri imajo tudi v prihodnosti zagotovljeno število učencev za polne razrede, nikakor ni več moč zamisliti, še manj pa upravičiti. Centralne napeljave na šoli nimajo. Učilnice ogrevajo z velikimi lončenimi pečmi, ki jih kurijo noč in dan in tudi ob nedeljah, OBLETNICA ROJSTVA DR. DEBELJAKA - Gotovo bi bila življenjska pot dr. Antona Debeljaka med Potočani že delno pozabljena, če ne bi po njem leta 1972poimenovali nove šole na Hribu. 5. decembra so predvsem učenci z zagnanimi mentorji pripravili proslavo, kjer je spregovoril minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. V govoru je nanizal njegovo celotno ustvarjalnost - mnogo ni bilo še nikomur znano, poudaril pa je, da so Potočani lahko upravičeno ponosni na svojega rojaka, učitelja, pesnika, esejista, prevajalca in poznavalca cele vrste jezikov. Proslavo je zaključil potoški župan Janez Novak, ki je ministru izročil skulpturo tesača - simbol potoškega človeka, ki mu je bil kos kruha svetinja. (A. Košmerl) DVAKRAT V JAKLIČEV DOM I DOBREPOLJE - Občina • Dobrepolje vabi na veliko 1 prireditev ob 60-letnici smr- 1 ti dobrepoljskega rojaka, pi- 1 satelja in gospodarstvenika J Frana Jakliča. Prireditev bo v soboto, 13. decembra, ob | 19. uri v Jakličevem domu na , Vidmu. Na prireditvi bodo ~ predstavili ponatisnjeno knji- , go Frana Jakliča, v kateri bo- , sta njegovi narodopisni po- , vesti “Nevesta s Korinja’' in , “Sin”, ki bosta ilustrirana z • originalnimi deli slikarja ■ Franceta Kralja. . i Naslednji dan, v nede- 1 Ijo, 14. decembra, pa bo ob ■ 15. uri v Jakličevem domu na * Vidmu še druga večja prire- 1 ditev z naslovom “Živimo z 1 ljudskim izročilom”. OTVORITEV PRENOVLJENE BANKE - V petek dopoldan so na TZO 66 v Kočevju slovesno odprli prenovljene prostore Nove LB. Kot je povedal direktor podružnice mag. Miroslav Golubič, so prenovitev in posodobite prostorov in opreme narekovale potrebe in zahteve njihovih strank, zato bo v novih prostorih strankam na voljo več mest za sedečo komunikacijo z bančnimi uslužbenci, manj pa bo klasičnih bančnih okenc za opravljanje enostavnih bančnih storitev. Skupno so prenovili 650 kvadratnih metrov površin, za kar so porabili 138 milijonov tolarjev, ki pa jih bodo, kot pravi Golubič, pokrili tudi z oddajo nekaterih prostorov drugim, nebančnim ustanovam, saj so sedaj s prenovo med drugim tudi ločili bančni del od preostalih prostorov. Na posnetku: z otvoritve. (Foto: M. L.-S.) OSILNICA - Na zadpji seji občinskega sveta Osilnica so med razpravo o spornem odseku ceste Kočevska Reka-Čačič-Osilnica po daljši razpravi svetniki izbrali drugo inačico, ki je bolj všeč tudi naravovarstvenikom, saj se izogne rastišču narcis in črnega bora. Obravnavani odsek ceste bo sicer daljši za 400 m, vendar bo celotna cesta cenejša, ker ne bo treba zgraditi dragega mostu. Zdaj ni več posebnih ovir, da idejni načrt ne bi šel v revizijo, kdaj bo ta najtežji odsek zgrajen in odprta cesta do Osilnice, pa še ni znano. Na isti seji sveta so ustanovili tudi mešano družbo z omejeno odgovornostjo O & P (O in P), ki bo postavila v Papežih najprej žago, nato pa še lesnopredelovalni obrat. V družbo bodo vložili denar zasebnik Peter Šercer iz Belice, italijanska firma OVIDA (bo prispevala žago) in Občina Osilnica. Najprej bodo postavili in montirali žago ter zaposlili 3 do 4 delavce, nato pa še sušilnico za les, lamelirnico in postopno začeli medtem ko visoki hodniki ostajajo ledeno mrzli. Z zatlačenimi odejami skušajo preprečiti vdor mraza skozi špranje ob vhodnih vratih in na preperelih oknih v učilnicah, kjer pa zaradi starih peči in dotrajanih dimnikov, ki so bili obnovljeni le nad streho, smrdi po plinih, ki nastajajo ob izgorevanju. Učiteljice nimajo kabinetov in tudi ne zbornice, saj je poleg učilnic edini kolikor toliko urejen prostor na šoli le še kuhinja. Da bi pridobili prostore za učitelje in organizirali svetovalne službe, ki so za današnjo šolo nekaj samoumevnega, bi morali temeljito obnoviti podstrešje. BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT RIBNICA - Javni zavod Miklova hiša tudi letos pripravlja tradicionalni božično-novoletni koncert, ki bo 26. decembra ob 18. uri v Športnem centru. Vendar bi ob tem morali zamenjati tudi celotno električno napeljavo, ki je, ne nazadnje tudi zaradi dolgoletnega zamakanja strehe, ki je povzročalo kratke stike, že docela dotrajana. Čeprav so v zadnjih dveh letih položili parket v dveh učilnicah, namestili nove luči, z beljenjem prekrili plesnive stene na severni strani učilnic ter lani obnovili tudi streho, pa s tem razmer na šoli še zdaleč niso uredili. M. LESKOVŠEK-SVETE PRIZADEVNI ČLANI KOSTELSKEGA DRUŠTVA - Od leve proti desni: Valentin Južnič, Mirica Dimitrijevič, predsednik dr.Jože Jurkovič, podpredsednik Martin Marinč in tajnica Mojca Skender (Foto: M. L.-S.) Za Kostel naredili že veliko Prvi občni zbor Kostelskega društva - Kostel občina? Izbrali so bližnjico do Osilnice Svetniki za traso, ki ugaja naravovarstvenikom - TVije ustanavljajo lesno podjetje izdelovati polizdelke in končne izdelke kot parket, okna in končno celo pohištvo. V končni fazi je predvidenih nad 30 zaposlenih. Svetniki so sklenili še, naj občina naroči izdelavo ureditvenega načrta za naselji Osilnica in Sela, ki sta praktično združeni in sta tudi največji naselji v občini. Načrt bo osnova za ureditev Osilnice in za njeno širitev, saj bo opredeljeval, kje so predvidene lokacije za gradnjo stanovanj, kje za vikende, kje za obrtne in poslovne prostore itd. j p KAPTOL - Člani julija letos ustanovljenega Kostelskega društva so imeli v soboto v gostilni Pri grofu v Kaptolu svoj prvi občin zbor. Udeležili so se ga 103 od skupno 132 članov. Ob pregledu poročila o delu društva so ocenili, da so storili že veliko, predvsem kar zadeva prednostne naloge društva, da zagotavlja krajevni skupnosti vsestransko pomoč za uresničitev cilja, da bi Kostel postal samostojna občina. Vendar pa bodo, kot je dejal predsednik društva dr. Jože Jurkovič, pojasnjevanja upravičenosti do ustanovitve nove občine članom komisije za lokalno samoupravo, poslancem in drugim še vedno potrebna, saj dokončna Kot Matajev Matija se tudi Osilničani ne dajo goljufati Bo zgrajena, ko bo OSILNICA - Poznate zgodbo o nekoliko prismuknjenem poštenjaku Matajevem Matiji, ki ga je oblast obsodila na 25 udarcev s šibo? Izvršitelj kazni je neusmiljeno udrihal po Matijevi zadnjici, ta pa se je zasmilil občinskemu pisarju, ki je udarce štel na glas. Da bi skrajšal Matijeve muke, je štel: “Osem, deset, petnajst, osemnajst, dvajset, triindvajset...” Takrat pa se oglasi pošteni Matajev Matija: “Hop! Goljufati se pa ne dam! Še enkrat od začetka!" Na to zgodbo se vedno spomnim, ko slišim besedovati o gradnji ceste Kočevska Reka-Osilnica, ki bo bližnjica za Kolpsko Dolino. Za ureditev te ceste po nekdajih kolovozih je bilo že vse dogovorjeno, ko je bila Osilnica še krajevna skupnost. Le malo je manjkalo, da jo nisi začeli graditi s tako imenovano “priglasitvijo del". Potem je Osilnica postala občina in pošteni Osilničani so dejali: “Hop! Goljufati se pa ne damo! Pri gradnji te ceste ne gre le za posodobitev nekdanjih kolovozov, ampak za novo gradnjo. Zato ni dovolj le priglasitev del, ampak bomo izpeljali vse pošteno, kot se po predpisih za novo cesto spodobi!”Tako se Osilničanje že nekaj let mučijo, kako bi prišli do ceste, ki bo bližnjica proti Kočevski Reki, Kočevju in Sloveniji.Pa vendar imajo Osilničanje po svoje prav, kot je imel Matajev Matija. Cesta bo zgrajena (ko bo) po vseh predpisih in z vsemi potrebnimi so- glaSi‘’ J. PRIMC odločitev, da bo Kostel občina, še ni sprejeta. Prijetno druženje so nadaljevali z otvoritvijo razstave “Umetnostno varjenje” Jožeta Lisca in programom “Miklavževo v Kostelu”, v katerem so se predstavili Folklorna skupina Kostel, Vaško Polič in Matija Krkovič. Zbrane je obiskal tudi Miklavž s spremstvom, do zgornjih jutranjih ur pa jih je zabaval ansambel Mini Max. M. L.-S. r......................... Darja v Ameriko Za drsalni trening prvakinje Darje Skrij že zbirajo denar Dvanajstletna Darja Škrlj iz Turjaka, od koder je doma slavni telovadec Miro Cerar, je že lani postala evropska prvakinja v drsanju v svoji skupini, letos pa je tudi že osvojila prvo mesto na prvem izmed petih tekmovanj za evropski pokal, računa pa, da bo uspešna tudi na preostalih štirih tekmovanjih za ta pokal, ki bodo še to zimo. Drsa že peto leto. Vadi vsak dan razen ob nedeljah. Na vadbe v Ljubljano jo vozijo oče ali pa bratje. Je članica Olimpije Ljubljana. Kljub napornim treningom in tekmovanjem je v šoli vedno odlična. Zdaj hodi v peti razred osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah, ravnatelj Edi Zgonc pa o njej pravi, da je vzgojena v skromnosti, da je v šoli zelo prizadevna in da njena vadba in tekmovanja ne gredo na račun pouka. Darja kljub odličnim uspehom ni deležna nobene denarne nagrade. Dogovorjeno je že, da bo šla marca v Ameriko, kjer bo trenirala v New Yorku. Njen klub Olimpija nima denarja za kritje stroškov, a že zbirajo denar za to. Nekaj bo prispevala tudi šola iz Lašč, pravi ravnatelj, in to zato, ker znajo ceniti Darjine dosežke. JOŽE PRIMC tttAi I Z N A | I H O B Č I M Maja naj bi zabrneli stroji “Klasje” občinsko ali strankarsko glasilo ? IVANČNA GORICA - V zadnji številki občinskega glasila Klasje glavni in odgovorni urednik Andrej Agnič obvešča, da so od enega izmed ivanških svetnikov dobili prispevek, ki ostro kritizira in obsoja vodenje sej občinskega sveta v Ivančni Gorici, vendar ga iz različnih razlogov ne bodo objavili. “Sporno" pisanje svetnika -gre za Franca Godešo iz LDS -pa je objavilo glasilo Občinskega odbora LDS Grosuplje “25". V njem Godeša med drugim pravi, da je predsednik občinskega sveta Jurij Gorišek (SKD) na 30. seji kot že večkrat doslej neupravičeno omejeval razprave posameznih svetnikov in s tem kršil 34. člen poslovnika občinskega sveta. “Njegov cilj je formalno in čimprej končati sejo, najraje brez razprave, zato se večina svetnikov k njej sploh ne priglaša. Kakšna naj bo potemtakem po nje- govem sploh vloga občinskega sveta in svetnikov?"pravi Godeša in na koncu meni, da bodo svetniki že še potrpeli eno leto. Verjetno bi bilo prav, da bi bilo takšno občinsko glasilo, kot je Klasje, odprto za različna mnenja, saj je vendar časopis vseh prebivalcev občine Ivančna Gorica in ne le občanov nekaterih strank. Če pa že upoštevamo enega izmed razlogov urednika, zakaj Godeševega prispevka ni objavil - da to bralce ne bi zanimalo in da so to proceduralne zadeve, ki jih mora občinski svet razčistiti in rešiti sam na sejah, ne pa v medijih - potem ni jasno, zakaj se ivanški svetniki na zadnji seji sploh niso dotaknili tega vprašanja. Morda pa vodenje sej ne moti vseh svetnikov, pač pa le tiste iz opozicijskih strank, čeprav v glasilu “25" trdijo, da stvar ni strankarskega značaja ? L. MURN OKROGLA MITA O MLADEM VINU - Kar okrog 70 vinogradnikov se je preteklo nedeljo zbralo na okrogli mizi v Vojnovičevi gostilni v Slovenski vasi in pozorno prisluhnilo priznanemu enologu inž. Darku Marjetiču (na posnetku mu predsednik Društva vinogradnikov Šentrupert Ivan Vovk toči vino v kozarec), ki je govoril o pravilnem kletarjenju, predvsem pa o tem, kaj bi še lahko storili za odpravo morebitnih napak ali bolezni pri svojih vinih. Vinogradniki so inž. Marjetiču prinesli številne vzorce mladega vina, seveda pa strokovnjak tolikšnega števila ni mogel v celoti pregledati oz. oceniti. Vsekakor so vinograndiki odnesli domov številne koristne nasvete. (Foto: P. Perc) S pogovori o odkupu zemljišč in nadomestilih se sedaj pripravljajo na graditev avtoceste Višnja Gora-Bič - Srečanje lastnikov in solastnikov zemljišč - Se nerešeni problemi VIŠNJA GORA - V soboto, 6. decembra, je v gasilnem domu Višnja Gora potekala odškodninska obravnava za lastnike ali solastnike prizadetih zemljišč za potrebe gradnje odseka nove avtoceste Višnja Gora - Bič. Julij Golobič in sodelavka sta kot predstavnika izvajalca odkupov GOB, d.o.o., gradbeništvo in marketing iz Dragomera, s katerim je DARS lani decembra sklenil pogodbo za pridobivanje nepremičnin za potrebe gradnje omenjene avtoceste, seznaivjala s projektom in podučevala o pravicah v postopku za določitev odškodnine. Kot je povedal Julij Golobič, nerešenih problemov, ki se jih in kanalizacije itd. Tone Jereb, ki na občini skrbi za cestno-komu-nalne zadeve, je povedal, da so se novembra sestali s predstavniki DARS-a, dogovarjali pa so se in se še bodo o upoštevanju določenih zahtev občine. L. MURN eden od treh cenilcev, sedaj zbirajo ideje: nekateri hočejo druga zemljišča, drugi odškodnino. Cena odškodnine, ki obsega vrednost nepremičnine in stroške, povezane z razlastitvijo, še ni dokončna. Golobič je povedal, da je treba za Drago pridobiti 18,5 ha, od tega je javnega dobra 8,5 ha, v Dednem Dolu pa je nekaj manj kot 6 ha, od tega skoraj 3 ha javnega dobra. Obljube izgradnje avtoceste, ki bo šla približno 11 kilometrov po ivanški občini, sekala pa bo predvsem kmetijska zemljišča, se tako prenašajo v drugo leto in menda naj bi stroji zabrneli maja. Na ivanški občini so povedali, da so dogovori za dokupe zemljišč in nadomestila, predvsem za predvidene porušene objekte, v polnem teku. Na trasi je še nekaj MIKLAVŽ, RAZOČARAL VELIKI GABER - V prelepem sončnem nedeljskem dopoldnevu so krajani Velikega Gabra nestrpno zrli v nebo in težko pričakovali jv. Miklavža, ki naj bi se pripeljal, verjeli ali ne, kar s helikopterjem. Pričakovali so namreč, da jim bo s svojim modernim prevoznim sredstvom prinesel prepotrebno streho nad mrliško vežico. Sv. Miklavž pa je prišel le z običajnimi darili. O mrliški vežici pa ni hotel niti slišati. Dejal je le: “Ne bojte se smrti!" in odletel nazaj v nebo. M. G. občinska komisija s predsednikom Milanom Vrhovcem loteva skupaj s projektanti, na primer nova rušenja, odmik odvozov, izgradnja pločnikov, sofinancer-ski deleži pri izgradnji vodovoda MUCA COPATARICA V TREBNJEM TREBNJE - Danes, v četrtek, 11. decembra, bo ob 17. uri v Kulturnem domu tretja predstava otroškega abonmaja 96/97. Na sporedu bo Muca copatarica v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-Fru. V VIŠNJI GORI OZNAČBE ULIC VIŠNJA GORA - Kdor se je do sedaj težko znašel v Višnji Gori, je gotovo vesel nedavne pridobitve v mestu. Na križiščih ter ob začetkih in koncih ulic so namreč postavili označbe ulic. 500 tisoč tolarjev je prispevala občina Ivančna Gorica, 200 tisoč pa KS Višnja Gora. “ŠKRATJE, BRATJE, TATJE” IVANČNA GORICA - V soboto, 13. decembra, bo ob 18. uri v ivan-škem kulturnem domu domača mlada gledališka skupina KD Ivančna Gorica premierno uprizorila mladinsko igrico Ferija Lainščka “Škratje, bratje, tatje”. Skupino strokovno vodi Uroš Hočevar. V dneh od 15. do 20. decembra bo predstave spremlja! tudi dedek Mraz. RIBNIČAN DRUGI V ŠENTRUPERTU - Februarja lani je bilo v Šentrupertu ustanovljeno prvo društvo igralcev taroka v Sloveniji, ki naj bi, po besedah predsednika Toneta Ruglja, prispevalo, da bi tarok uvrtili med športe, kakor šah. Sentruperčani so pripravili že 5 dobro obiskanih turnirjev. Prejšnjo soboto pa se je v Jakličevi gostilni v Šentrupertu na zadnjem izmed osmih letošnjih turnirjev zbralo kar 63 tekmovalcev iz številnih slovenskih krajev. Zmagal je Aleš Kopač (Žiri), 2. mesto pa je osvojil Dušan Marolt, računovodja iz Ribnice (na posnetku levi, ko mu Tone Ruglej izroča nagrado), 3. je bil Celjan Uroš Cegnar, 4. Mirenčan Roman Muhvič, 5. Novomeščan Jure Stegnar, 6. Jože Oven iz Ivančne Gorice itd. (Foto: P. Perc) Nadomestil neupravičeno ukinitev Na Mirni je Gregor Ban iz Škofljice odprl podružnico svoje lekarne v Škofljici podružnice lekarne Gregorja Bana iz Škofljice predsednik sveta KS Mirna Pavel Jarc. DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOUCA ima svojo enoto tudi v Sevnici. Njen vodja je Mira Mlakar. V domu za starejše občane prebiva 109 stanovalcev, zanje skrbi 40 delavcev. Najstarejša stanovalka 92-letna Matilda Vrečar (na posnetku ji socialna delavka Franja Svažič izroča šopek cvetja) je bila predzadnjo soboto v novemberu ob bienalnen srečanju oskrbovancev in njihovih svojcev deležna posebne pozornosti. V Sloveniji živi v 63 domovih starejših občanov 3,98 odst., starejših nad 65 let. Kot je poudaril dr. Jurij Pesjak, je eno od meril, kako dobra je oskrba v domu, koliko je preležanim Pesjak je dejal, da iz bolnišnic prihajajo ljudje s preležaninami, v domovih pa tega skoraj ne poznajo. (Foto: P. Perc) MIRNA - Lani je vodstvo mirnske krajevne skupnosti napelo vse sile, da bi krajanom vendarle izpolnili dolgoletno željo, potem ko so Novomeščani zaprli lekarno, dozidano ob zdravstveni postaji na Mirni. Imeli so srečno roko, da so prišli v stik z magistrom farmacije Gregorjem Banom iz Škofljice, ki je pred enim letom dobil koncesijo za zasebno lekarno v svojem domačem kraju. “Ogorčeni smo bili nad potezo Novomeščanov, toda nič ni pomagalo.” Pristojni so nas prepričevali, daje na Mirni prebivalcev premalo, da bi bi bila lekarna rentabilna. Danes ima Mirna 2800 prebivalcev, celotna krajevna skupnost pa približno 600 upokojencev. V zdravstvenem domu Trebnje so nam zagotovili, da ima zdravnik na Mirni čez 2000 zdravstvenih kartonov, kar pomeni, da vsaj toliko občanov gravitira na mirnsko zdravstveno postajo,” je povedal ob otvoritvi mirnske Pod streho HTC je zdaj še Paradiž Hotelsko-trgovski center (HTC) v Sevnici dolgo propadal, po spremenjeni namembnosti pa le oživlja - Predvsem poslovni center - Gostinsko podjetje odprlo lokal Paradiž I SEVNICA - Ko so ob snovanju Hotelsko-trgovskcga centra (HTC) v letu 1988 načrtovali tudi hotel, predvsem za potrebe nastavitve zaposlenih pri izgradnji spodnjesavske verige, verjetno nihče ni pričakoval, da niti približno desetletje pozneje v HTC ne bo še nobene hotelske sobe. Ker je zastala gradila elektrarn že pri prvi na Vrhovem, je tudi HTC postal nekakšen torzo, ujet v mencanje države okrog podelitve koncesij, pri zastoju izgradnje HTC pa so imele zavoljo tega veliko “zaslug” tudi Savske elektrarne, ki niso izpolnile obljub s podpisom skupne pogodbe z Gostinskim podjetjem Sevnica (GPS), d.d., Sevnica, kot investitorjem in SGP Posavje, Sevnica, kot izvajalcem. ‘Kot glavni investitor celotne- direktor GPS prof. Kristijan Janc, ga kompleksa HTC, smo se znašli sredi gradnje in v izredno težkem položaju. Predvideni novi hotel je obstal v 3. gradbeni fazi in je zaradi zaustavitve gradnje že vidno propadal. S skupnimi ustreznimi rešitvami smo objektu spremenili namembnost, ga uredili in rešili pred propadom. Danes lahko trdim, da počasi le postaja to, kar je bila želja - poslovni center, ki bo po naši oceni kmalu v celoti zaseden in zaživel,” je poudaril ko je komentiral pomen odprtja novega lokala Paradiž v pritličju HTC. Spomnil je, da je GPS letos tudi temeljito obnovil gostišče Barbara v Krmelju. Tokratni “zalogaj” je bil malo večji, zato so si pri naložbi pmagali tudi s posojilom NLB Krško. Janc se je znova zahvalil vsem sodelavcem za podporo in pomoč, posebej pa še Romani Kostanjevec za izvirno in strokovno pomoč pri vsebinski zasnovi “Paradiža”. V dobro zasedenem lokalu gostom nudijo prehrano, ki je sproti pripravljena in servirana gostom v času malice, kosila ali lažje večerje, gostje pa jo lahko v primerni embalaži odnesejo tudi domov. P. P. E?® 3)1 Mag. Gregor Ban HTC KMALU ZASEDEN? - Gre naposled za markanten objekt, ki dominira v najožjem središču mesta. 41-letni Ban nam je povedal, da je postopek za odprtje podružnice na Mirni trajal približno pol leta. Celotna naložba na Mirni ga je stala okrog 40.000 mark. Za lepšo podobo notranjšine lekarne na Mirni ima zasluge predvsem delo akademskega kiparja Zlatka Rudolfa iz Idrijske Bele. Mag. Banje bil poprej zaposlen v ljubljanskem Leku. Dobro plačano delo je pustil in se zaposlil pri Dolenjskih lekarnah Novo mesto, v lekarni v Žužemberku. “Od južnega roba Ljubljane do Žužemberka je ravno toliko kot od Bežigrada do Leka. Poleg tega sem odkril, daje moje delo v stiku z ljudmi, da v lekarni lahko bolje izkoristim svoje strokovno znanje, kot v industriji. Rad delam s pacienti, po potrebi se ukvarjam tudi z diagonsticiranjem, v vsakem primeru pa pričakujem povratno informacijo, kako so bili zadovoljni z zdravilom. Računam, da se bodo v naši lekarni na Mirni oskrbovali tudi krajani iz Gabrovke in Dol v sosednji litijski občini. Naj omenim, da so cene zdravil pri nas enake kot v javnih zavodih,” je povedal Gregor Ban. Lisca krepi sodelovanje s srbsko Babušnico Vodstvo sevniškega podjetja razmišlja tudi o selitvi proizvodnje SEVNICA - V delniški družbi Lisca bodo navzlic dobrim poslovnim rezultatom tudi v prihodnje zmanjševali število zaposlenih (zdaj jih je v Sevnici, Krmelju, Zagorju in na Senovem zaposlenih 1170). Neusmiljen boj s konkurenco v mednarodni delitvi dela pa vodstvo Lisce pri snovanju dolgoročnega razvoja podjetja zaradi mnogo nižjih stroškov dela, posebej še v vzhodnoevropskih državah, naravnost sili, da ne izključuje niti morebitnega prenosa proizvodnje iz Slovenije. Krepili bodo sodelovanje s tovarno v srbski Babušnici, ki soji pred leti že pomagali “shoditi”, z istoimeno občino pa se je sevniška občina tudi pobratila. Po vojni za Slovenijo so bil stiki nekaj časa prekinjeni, zdaj pa Srbi in vodstvo sevniške Lisce ugotavljajo, da imajo precej skupnih poslovnih interesov. V Lisci vedno znova poudarjajo, da bodo še zmanjševali obseg predelavnih poslov in stalno povečevali proizvodnjo in prodajo izdelkov z lastno blagovno znamko. Delež teh so povečali od 20 že na 38 odstotkov. Krjavljeve iskrice G. HEGLERJA “POZABILI” PO VABITI? - Brez dvoma je gonilna sili ivanškega ekološkega gibanja Frani Hegler. Zato je bilo vprašanje Igorja Bončine (SDS) na zadnji seji, zakaj niso na srečanje povabili tudi Hegle« ja, več kot umestno. Jasnega odgovori z občinske strani ni bilo, menda so m to pozabili. No, prizadevni Hegler deli naprej. Prejšnji teden mu je uspelo ot-ganizirati razgovor o problematik onesnaževanja okolja v ivanški občini na katero žal ni bilo vabljenega ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja, nadomestil pa ga je glavni republiški inšpektor Vekoslav Rajh s svojo delegacijo. Kako uspešno je bilo M nadomeščanje, je težko reči, še posebej, če omenimo, da je v štiriurni razpravi imel besedo le dvakrat, kar ni k njegova krivda, saj so nekateri govori; li preveč. No, pa še takrat skorajda W povedal drugega, kot da imajo urbanistični inšpektorji strašno veliko dela ker jih je premalo. SEJE SPET OB PETKIH - Seji ivanškega občinskega sveta so običajno ob petkih, zato je prejšnja četrtkovi mnoge svetnike malce razburila. Svetniki so ugotovili, da je petek zamenja; četrtek zato, ker se občinski uslužbenci ob petkih popoldne še dodatno izobražujejo, župan pa želi, da so prisotni tučj na seji. Franc Godeša (LDS) je vprašal tudi, zakaj je bila nedavna otvorit«' asfaltirane ceste Velika Dobra - Sela ni petek ob 13. uri, če pa so takrat svetniki še v službi. “Torej svetniki sploh nismo važni?” je vprašal. Pogajanja so si končala z rezultatom: seje spet ob petkih. Kdaj pa otvoritve asfaltov i< podobnih stvari? Trebanjske iveri LE ŠOVINIZEM? (2.)-V do; bri veri, da bom ustregel MalČ Kostevc iz Straže, ki je ogorčen« protestirala, ker so bile v podpis k fotografiji o podelitvi nagrad in priznanj najbolje urejenim kmetijam v trebanjski občini izpuščeni organizatorke - šentruperškf kmetice, sem napisal iver, ki st* si jo, gospa Malči, zelo nenavadno tolmačili. Če ste zaradi teg* razočarani nad menoj kot novinarjem, mi je lahko hudo žal-Zakaj vleči na dan stare zamere’ Pomagati pa vam ne morem, č« morda iveri niste najbolje razumeli, zato prosim, tokrat nekoliko več zbranosti! Zapis® sem, da bi v tem spodrsljaju lahko videli “kvečjemu odraz moškega šovinizma, nečimrnosti ali I« površnosti”, se razume - tud1 moje. Pa brez zamere, gosp® Malči, ne glede na to, če raji hodite po desni ali levi poti p F hodnosti naproti. KRPAN MOČAN IN BI STE? - Dvakratni novodobni slovens?1 Martin Krpan (alias Janez Blaži« kmet iz Gor. Medvedjega sela) s« je na sobotnem turnirju igrajce' taroka v Jakličevi gostilni v Šentrupertu dobro znašel tudi m«! kvartopirci. Krpan je spet doka; zal, da ni le močan, ampak tud1 bister; morda je soigralcu vlila š« več strahospoštovanja kot postavna persona 1000 mark vredn* Krpanova oprava. Ko je v taroki opravil s prijateljema, je Krp«« odbrzel navijat za trebanjsk« rokometne prvoligaše. Nič čudnega, da so trebanjski levi tak« močni, ko pa imajo v svojih vrsta! takšnega korenjaka... Sevniški paberki VEČER CVIČKA - “Razmislimo, ali smo ob koncu leta spe sobni pozabiti na zamere in s1 naliti v kozarce čistega vina, g’ skupaj popiti in zaželeti druj drugemu najboljše in najlepše, je pretekli ponedeljek končal1 zanimiv nagovor izbrani družbi' hotelu Ajdovec prikupna vinsk* kraljica Katarina Jcnžur. Vodih’1 sevniške podjetnike in nekatef* poslovne partnerje, umanjkal1,1 seveda niti sevniški župan, st* namreč Kmečka zadruga Krško' Vinska klet Kostanjevica in Gostinsko podjetje Sevnica (GP5 povabila na večer mladega cvičk* in kulinarike, da bi družno nazdravili dobri letini in prihajajoče: mu novemu letu. Direktor GP« Kristijan Janc se je za sodelov« nje zahvalil še Mesarstvu Cveta« in Yurmesu. Enolog Zdravk« Mastnak, ki ima kot domačin gotovo nemajhne zasluge za pr.1' ljubljenost m kakovost cvička j« da so letošnjega prvi “krstih] ravno v Sevnici, je povedal, daj« cviček letnika 199/ gotovo ede« najboljših v zadnjih 15 letih in d* mu prvikrat, karje on v krški kliti, niso dodali niti grama sladko«' j ' MIKLAVŽEV PLES - Sevniški atletski klub je za Miklavž«' ples v boštanjskem Partizanu pfl dobil ansambel Magic in nada« jeno pevko Klavdijo Kerin, žal p« ne kaj dosti več kot 50 plesalce(' ki bi pomagali nekoliko napoln’1 ti bolj prazno vrečo, se pravi bi« gajno kluba. Povsem so, pr« senetljivo, odpovedali prav BO' štanjčani, saj sta se pojavila ? dva... _ Krške novice NOV IZZIV - Po Krškem so se nedavno pojavile table z opozorili na bližino vinsko turistične ceste. ’ “ški okolici so postavili za ob ^stah table, ki opozarjajo popot-da so na območju cvička. V •em obdobju v krški okolici pripravljajo degustacije, prereze let- La’ pokušnje, in klepete ob Jahtni kapljici. Žene čakajo, da nJin utrujeni možje dajo vse to pozi in da bodo lahko spet v miru [e *aj malega popili. Toda v tem težkem obdobju bo v Krškem začela zdaj zdaj delovati še pivovarna. Očitno bodo morali domačni, podprti s sotrpini iz drugih okolij, še v prihodnje vsaj nekaj easa obratovati pod polno paro. ČASOPIS NA OBZORJU -Med novostmi v Krškem nekako Plaho napovedujejo skorajšnji jztd novega lokalnega časopisa. ,a novega tiska ne najavljajo s pnim pompom, je razumljivo. uoslej sta namreč dva krška časo-Pisa nehala izhajati. Pa ne gre le ?a tako neveselo izkušnjo izdajateljev, mogoče tudi za to, da je easopis v očeh mnogih zaprav-janje časa in ljudskega denarja, ln se torej s pisanjem ni dobro zmeraj hvaliti. Kakor koli že je, novemu časopisu, kije na obzor-Ju> želimo vso srečo. naše skupno posavje - Na seji sveta posavskih občin v trškem so si bili sogovorniki iz .čin Brežice, Krško in Sevnica v?> enotni, daje potrebno ustanovi pokrajino Posavje, kajti ni ga skupnega posavskega problema, Kl ga ne bi zmogla rešiti taka Pokrajina. Potem je Branko Kele-tnina, poslanec, načel vprašanje o r^nti iz naslova krške jedrske elektrarne, ki jo zdaj dobiva samo [trska občina, a bi jo radi tudi ^režiška in sevniška občina. In kot bi mignil, je bilo konec sladkih besed o naši skupni pokrajini ‘ osavje in spet so sedeli na seji ** * * * veta posavskih občin samo še “težičani, Krčani in Sevničani. (jovo v Brežicah PROFESORJI PEŠ, DIJAKI 4 AVTOMOBILI - Na gradbišču ?°ve brežiške srednje ekonomske s°le se po daljšem zatišju znova tjekaj dogaja. Te dni obrtniki dokončujejo vzhodno in zahodno Pročelje ter ostekljevanje sever-nega dela objekta, še pred tem pa na bodočem parkirišču pred solo položili asfalt. Po dimenzijah odlagališča pločevine na kolesih Sodeč, bodo profesorji na razmeroma odmaknjeno lokacijo šole godili kar peš, saj na parkirišču ne r? dovolj prostora niti za avtomo-“’le dijakov, ki jih je vsako leto * Brez ženske ni nobeno veselje P°Polno. (Nemški pregovor) 1996, A MPAK1998-Še pre-“e/j so omenjeno srednjo eko-n°msko šolo 1995 leta pričeli 8raditi, so geologi iz Maribora u8otovili, da bo hiša učenosti slola na zemljišču, ki sodi v de-Ve‘o stopnjo potresne ogroženosti P° MCS lestvici. Že takrat je bilo sjišati, da bo zaradi tega gradnja d°sti dražja, da bo tudi veliko Počasnejša, pa ni omenil nihče. Poda danes je povsem jasno, da *ola ne bo pričela z delom leta 1^96, kot je bilo načrtovano, am-Pok šele prihodnje leto. Pa temu kriv “zagroženi"potres devete stopnje, ampak pomanjkanje dekorja desete stopnje. Na sliki: Pogled na gradbišče SEŠ, pred katero delavci VGP Novo mesto kopljejo jarek za kanalizacijo. ZIMA RIŠE TUDI OBČINSKE MEJE BREŽICE - Sneg, ki je preteklo sredo pobelil višje ležeče kraje tudi v brežiški občini, je povzročil zanemarljivo malo nevšečnosti. Lahko celo rekli, da je bil kar dobrodošel. Poleg tega, da je prekril div-1° odlagališča odpadkov, ki jih na S‘eer čudovitih obronkih Orlice kar Mrgoli, lokalna oblast pa za njiho-v° odstranitev ne stori čisto nič, je Pokazal tudi, do kod poteka občinska meja. Ceste, ki peljejo po ozemlju sosednje občine Podčetrtek, so bile namreč splužene, brežiške pa ne! Mii. JUŠ N A Š i H O B t I M Mii Veseli december ZPM Krško otrokom KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško organizira v okviru Veselega decembra 97 vrsto dogodkov. Potem ko je bila 2. in 3. decembra v Kulturnem domu Krško (KDK) za osnovnošolce filmska predstava, so 5. t. m. v KDK praznovali prihod Miklavža. 15. decembra ob 17. uri bosta v veliki dvorani KDK plesna šola in klub Lukec Krško, dan pozneje ob enakem času na istem prostoru bodo nastopili učenci Glasbene šole Krško, 17. decembra ob 9., 10. in 11. uri bo v veliki dvorani KDK nastopilo Lutkovno gledališče Maribor s predstavo Cirkus prihaja. 24. decembra bodo v veliki dvorani KDK od 16. do 18. ure praznovali prihod Božička, ob katerem bodo sodelovali plesni center Fredi s plesno igro, Manja Šalamon in citrarka Jasmina Levičar. Osemindvajsetega decembra ob 15. uri bo v KDK zabaval čarovnik Niko, tega dne ob 16. uri bosta DPM Krško in GD Krško v gasilskem domu v Krškem pripravila prihod dedka Mraza, 29. t. m. ob 15. pa se bo začela zabavnoglasbena prireditev v Pacificu, kjer bodo sodelovali Spidi in Gogi, čarovnik Niko, plesni par akrobatskega rock ’n rolla Marko Kjuder in Nataša Žnidar, skupina Tunke, Cherie band, Vesna Vučajnk ter Sebastjan in Maša. 29. decembra in 30. decembra ob 16. uri bo v gasilskem domu Krško spet dedek Mraz. Predšolske otroke v krški občini bo obiskal dedek Mraz, in sicer 18. decembra ob 10. uri v OŠ Leskovec učence iz OŠ Leskovec in Veliki Podlog, ob 17. uri v veliki dvorani KDK pa otroke iz KS Krško - levi breg. NA RADIU BREŽICE - Radio Posavje Stu dio Brežice in Radio Sevnica bo sta pripravila več oddaj s skup nim naslovom Pilot,v katerih bo sta predstavila, kako poteka v Po savju poskusno uvajanje zdrav stvene kartice. Z oddajami želijo občane seznaniti s posebnostm omenjenega elektronskega doku menta, pri čemer bodo strokov' njaki odgovarjali na morebitna vprašanja zavarovancev. Glede na to, daje kartica novost v Sloveniji, pričakujejo velik odziv občanov. Prva oddaja bo na sporedu brežiškega radia 22. in na valovih sevniškega radia 15. januarja 1998. Nataša Mikolavčič Društvo bo krepilo ljubiteljsko fotografijo Tbdi razstave KRŠKO - Več kot desetletje je od tedaj, ko je v Posavju usahnilo fotografsko društvo. A pred kratkim je bilo ustanovljeno novo društvo -Društvo ljubiteljev fotografije Krško, ki bo povezovalo vse, kijih zanima fotografija, ne le iz Posavja, pač pa se mu lahko pridružijo tudi amaterski fotografi od drugod. V Sloveniji je namreč 29 podobnih društev, najbližja pa sta precej oddaljena, saj sta v Ribnici in Celju. Po besedah predsednice društva Nataše Mikolavčič bodo organizirali skupinske in samostojne razstave, delavnice, za šole bodo pripravljali natečaje, organizirali bodo večere z diapozitivi, skrbeli bodo za lastno izobraževanje, saj bodo medse povabili strokovnjake s tega področja in podobno. Da bo njihova osnovna naloga, to je razvijanje ljubiteljskih fotografskih dejavnosti, čim uspešnejša, se bodo povezovali z drugimi fotografskimi društvi, predvsem z družino Fuji iz Ribnice, in likovnim društvom Oko iz Krškega, pridružili pa se bodo tudi Društvu fotografskih delavcev Slovenije. T. G. Kostanjevičani niso pohlevne ovce Na zboru krajanov ostro proti krajevni oblasti - Nezadovoljni s poročilom nadzornega odbora o porabi sredstev - Da za obnovo, a razčistiti sporna vprašanja KOSTANJEVICA - Na pobudo 57 podpisnikov je bil v nedeljo v Kostanjevici večurni zbor krajanov. Ostra vprašanja, dvomi, večkrat prelomljene obljube in ugibanja nekaterih dajo slutiti, da v krajevni skupnosti ni vse tako, kot bi moralo biti, ali pa se o dogajanjih v kraju premalo ve. To je še posebej pereče sedaj, ko je Kostanjevica pred temeljito obnovo starega mestnega jedra. Podpisniki pobude za zbor krajanov, ki so med drugim zahtevali, naj nadzorni odbor preveri poslovanje, s poročilom o porabi financ v lanskem in prvi polovici letošnjega leta niso bili zadovoljni, saj nadzorni odbor ni imel vpogleda v račune, pač pa zgolj v računalniški izpis knjižene dokumentacije. Nadzorni odbor sicer ne more ugotavljati, kakšna je kakovost poslovanja, saj ni računsko sodišče. Člani sveta KS so zagotavljali, da je s financami vse v redu, o prekoračitvah pa ne more biti govora, saj krajevna skupnost ni dobila niti polovico načrtovanih sredstev. Krajane je zanimalo tudi, kako je potekal izbor za izvajalca del. Dela, vredna 250 milijonov tolarjev, je namreč dobil Kostak iz Krškega, krajani pa prav s tem podjetjem nimajo dobrih izkušenj. V kostanjeviškem mestnem jedru bodo začeli z obnovo, takoj ko bodo zbrana vsa soglasja krajanov in ko bo vodostaj Krke to dopuščal, najprej pa se bo obnavljala komunalna infrastruktura na Ulici talcev. Sicer pa so se krajani s sprejetimi zahtevami zavzeli, da se ustrezno uredi prometni režim in zagotovi varnost pešcev v prometu - ves promet, tudi vse težke tovornjake in avtobuse naj bi namreč speljali dvosmerno po ulici, ki se ne bo obnavljala - zahtevajo nadzor nad uporabo denarja in da se sporazumi z lastniki, katerih zemljišče bo zaradi obnove moteno, spremenijo tako, da bodo za lastnike sprejemljivi. Sicer pa je zbor krajanov načel še vrsto bolečih tem: kraj je še vedno brez bencinske črpalke in v prihodnjih dneh naj bi se razjasnilo, ali se bo nova črpalka sploh gradila, nekatere višje ležeče vasi so brez vode, medtem ko Kostanjevičani pijejo oporečno vodo, veliko obtožb pa je letelo prav na Jf 1 7 mm POSAVSKI KADROVIKI O ZDRAVSTVENI KAR1ICI IN NOVEM ZAKONU O ZAPOSLOVANJU - Kot je povedal direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje Jože Glazer na posvetu Društva kadrovskih delavcev (DKD) Posavja prejšnji četrtek v Krškem (na posnetku), je v Sloveniji že 10 zelo aktivnih DKD z okrog 600 člani. Društvo so ustanovili tudi na Dolenjskem, bela lisa ostaja le še Prekmurje, kjer naj bi DKD ustanovili v začetku leta 1998. Sicer pa je posavke kadrovikc Glazer seznanil s predvidenimi novostmi glede sprememb in dopolnitev zakona o zaposlovanju, dr. Stanislav Čuberpa o zdravstveni kartici, s katero se bodo Posavci soočili kot prvi v Sloveniji v začetku prihodnejga leta. (Foto: P. P.) MILAN HERAKOVIČ - Krajani mu najbolj zamerijo, ker je danes na prostoru nekdanje vage parkirišče za njegovo gostilno, čeprav je bila stavba dejansko tujek v na novo oblikovanem mestnem trgu. Kdo je odredil podrtje stavbe, čigava je sploh bila in druga sporna vprašanja se počasi jasnijo. predsednika sveta KS Milana Herakoviča. Krajani mu najbolj zamerijo to, da se je v času njegovega vodenja mesta podrla vaga, prostor pa sedaj služi parkirišču za njegovo gostilno, zamerijo pa mu tudi domnevno samovoljo pri odvzemu stoletne poti do Krke pri njegovi gostilni, ki se je sedaj spremenila v gostilniški vrt, čeprav se še žive priče spominjajo, kako so nekoč krajani po tisti poti hodili do Krke, kjer so napajali živino, prali perilo in čreva, pot je pa je bila (in je še?) pomembna tudi zaradi požarne varnosti. T. GAZVODA VEČER PREŠERNOVE POEZIJE BREŽICE - Knjižnica Brežice vabi danes, 11. decembra, ob 18. uri na večer Prešernove poezije, posvečen 197. obletnici rojstva našega velikega pesnika. Program bodo izvajali člani literarne in citrarske sekcije KUD Brežice z zunajimi sodelavci. Več kot le srednješolski izlet Dijaki letošnjega 3. d razreda brežiške gimnazije obiskali Bavarsko - Nagrada za zmago na tekmovanju v poznavanju Bavarske - Bavarsko-slovensko srečanje v Posavju? BREŽICE - Na notranji steni brežiške gimnazije visijo plakati s skupnim naslovom Osvojili smo Bavarsko. Gre za z opisi opremljene fotografije, ki spominjtgo na enotedensko potepanje brežiških gimnazijcev po Nemčni. Devetindvajset dijakov letošnjega 3. d razreda brežiške gimnazije je namreč pred časom obiskalo Bavarsko, in to za nagrado, ker je v lanskem šolskem letu ta razred, takrat 2. d, zmagal na tekmovanju. Tekmovanje, v katerem udeleženci pokažejo znanje nemščine in poznavanje Bavarske, je AVTOSALON V DOBOVI - Znana avtoservisna delavnica Škoflek iz Dobove je odprla nov servisno-prodajni center za avtomobile BMV. Dušan Škoflek, ki nadaljuje tradicijo svojega očeta, je za sodobne delavniške prostore in avtosalon namenil blizu 500.000 nemških mark. Zaradi bližine Hrvaške Škof-lekovi računajo, da bo možno vse več vozil priznane nemške znamke prodati tudi tja. Na sliki je lastnik s sinovoma po prerezu traku, ki je označil otvoritev sodobnih prostorov. (Foto: M. Vesel) razpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Gimnazijci so si med 19 prijavljeni razredi drugih letnikov slovenskih srednjih šol prislužili 1. mesto z nalogo z naslovom Ste že bili v Miincnnu. “Za Miinchen smo se odločili, ker naša šola pripravlja vsako leto izlet v Miinc-nen in ogled temkajšnjega tehničnega muzeja in nam je zato to mesto nekako blizu,” je pojasnila prof. Zlata Hribernik, ki je razredničarka 3. d in na gimnaziji uči nemščino. Ob njej je bila z razredom na Bavarskem tudi Darja Drašler. Dijaki so v omenjenem nagrajenem sestavku opisali potovanje na Bavarsko očitno z dovolj izraženim osebnim odnosom do teme. Dogodkov, o katerih so gimnazijci spregovorili v takem slogu, se je v tednu dni nabralo veliko. Dijaki mogoče ne bodo imeli več velikokrat priložnosti, kot so jo imeli med tokratnim praznovanjem, ko so obiskali bavarski parlament in deželno vlado. Tudi za vrata gimnazije Rosenheim verjetno ne bodo kukali prav vsak dan; tokrat so šli v to hišo učenosti in se dogovarjali, kako bi razred nemških dijakov prišel na obisk v Posavje. Če je bilo vse to preveč resno, so poskrbeli za razvedrilo brežiških srednješolcev snemalni studii bavarske filmske družbe, v katerih so gimnazijci celo sodelovali v filmski igri. To je sicer le drobec iz celotnega dogajanja. Hribernikova, ki je pomagala k brezhibni jezikovni podobi ome- Zlata Hribernik njenega nagrajenega, nemško pisanega gimnazijskega spisa, je po vrnitivi pohvalila izlet. * Izlet bo verjetno ostal lep spomin gimnazijcev in tudi kot nedokončana naloga. Med tokratnim bivanjem so se namreč dijaki s spremljevalkama in gostitelji pogovarjali tudi o prihodnjem bavarsko-slovenskem sodelovanju. V takih pogovorih je visoki bavarski vladni predstavnik dr. Hanisch omenil pripravljenost zastaviti svoj vpliv, da bi v prihodnje organizirali v Posavju sloven-sko-bavarsko srečanje, pri čemer bo morala svoj del organizacijskega posla opraviti tudi slovenska stran. Take vrste pogovori, v katerih gre za meddržavno sodelovanje, pa so seveda več kot le prostočasni klepet in izlet srednješolcev. Nagrajeni gimnazijski razred je o svojem spisu o Miinchnu in po- tovanju poročal med drugim na Radiu Posavje Studiu Brežice in v zadnji številki šolskega časopisa “Neki za podkurt”. L. M. Kostanjeviške NE POTREBUJEJO GRETJA -Nedavni zbor krajanov, ki je trajal več ur, je potekal v dvorani, v kateri je bilo le nekaj stopinj Celzija. Verjetno so tisti, ki so zbor organizirali, vedeli, da bo razprava zelo vroča in da bo ta ogrela mrzlo ozračje. JASLI PA NI - V Kostanjevici je bilo že večkrat glasno postavljeno vprašanje, zakaj v mestu, ki skupaj z okolico šteje 2.600 prebivalcev, ni jasli, saj je majhnih otrok kar nekaj. Težko je razumljivo, da imajo lahko jasli druge manjše bližnje vasi, na primer Podbočje. Slednje šteje z okolico vsega skupaj 1.500 prebivalcev. KAMEN ZA FEŠTO - Kostanje-vičane moti, da sta od položitve temeljnega kamna minila skoraj dva meseca, delavcev, ki bi se res lotili obnove komunalne infrastrukture na otoku, pa ni. “Kako je mogoče, da ste položili temeljni kamen,” se je spraševal eden od krajanov, “če pa sploh še ni bilo vse dokumentacije? Ste ga položili le zato, da ste se enkrat fino najedli?” TRUE MOŽNI PROSTORI ZA KOMUNALNO SMETIŠČE KRŠKO - V ožji izbor za gradnjo pokrajinskega odla-ališča komunalnih odpadov so uvrstili tri možne lokacije v treh krajevnih skupnostih, kot je povedala na ponedeljkovi seji Sveta posavskih občin Vladka Kež-man. Možne lokacije, ki so v KS Sromlje in KS Kapele v brežiški občini in v KS Brestanica v občini Krško, bodo v prihodnje temeljito ocenili, na podlagi česar bodo izbrali najprimernejšo. Svet posavskih občin se je strinjal s predlogom, naj bi vsaki od omenjenih treh krajevnih skupnosti dali po 500.000 tolarjev kot odškodnino za postopke, s katerimi bodo strokovnjaki na terenu temeljiteje preučevali možne prostore za gradnjo odlagališč. PRVA SKUPINSKA RAZSTA VA V BREŽICAH - Nedavno tega ustanovljeno Društvo ljubiteljev fotografije je v četrtek, 4. decembra, v Galeriji Posavskega muzeja v Brežicah pripravilo prvo skupinsko razstavo. Društvo šteje 30 članov, tokrat pa se predstavljajo: Bojan Čekrlič, Milada Janc, Nataša Kršak, Jože Lekše, Nataša Mikolavčič, Zdenka Močnik, Milan Ogorevc, Roben Rihter, Željko Selak, Bernardka Slakonja, Anica Valentine in Stane Levstik. Na otvoritvi so za kulturni program poskrbeli učenci glasbene šote Brežice. Razstava je na ogled do 19. decembra. (Foto: T. G.) Trgovini ob meji odklenkalo? Na meji res 22-odstotna obdavčitev? - TVgovci se bojijo, da po novem letu hrvaških kupcev več ne bo - Za zdaj pravih informacij ni - Ogrožena delovna mesta DAN INFOTEHNE NOVO MESTO - Danes dopoldne se v Kulturnem domu Janeza Trdine odvija dan Infotehne s številnimi zanimivimi predavanji in razgovori s področja informatike v podjetjih. LE 40 UR NA TEDEN? Po zakonu o delovnih razmerjih zdaj v Sloveniji delamo 42 ur na teden, vlada pa predlaga skrajšanje delovnega tedna na največ 40 ur. S kolektivnimi pogodbami bi lahko določili tudi krajši delovnik, in sicer do najmanj 36 delovnih ur tedensko. Delodajalci ob tem opozarjajo, da bi tako skrajšanje zmanjšalo možnosti za odpiranje novih delovnih mest in zapletlo organiziranje večizmen-skega dela. Ne strinjajo se niti s predlogom, da bi odmor za malico šteli v delovni čas, saj menijo, da so že dovolj obremenjeni, ko morajo plačevati stroške za malico. Če bi skrajšali delovni teden na 40 ur in všteti v delovni čas še odmore, bi znesel najvišje dovoljeni delovni čas le še 37,5 ur na teden. NOVO MESTO - Ob skopih informacijah o uvedbi davka na dodano vrednost v sosednji Hrvaški s 1. januarjem 1998, je med trgovci na slovenski strani meje završalo. Po neuradnih podatkih in izjavah hrvaških kupcev jim menda grozi ustavitev pritoka zdaj tako dobrodošlih hrvaških potrošnikov. Šli smo po sledi zaskrbljenosti trgovcev in v prvi vrsti ugotovili, da o tem nihče nič natančno ne ve. Trgovci tako vsak po svoje iščejo poznanstva po Zagrebu, naše ustanove pa si ne upajo ničesar reči, ker hrvaška vlada še ni rekla zadnje, ne ve pa se tudi, kako bodo sosedje zakon izvajali v praksi. Najbolj črnogledi med trgovci že napovedujejo, da hrvaških kupcev k nam skorajda ne bo več. Uvedba davka na dodano vrednost, ki ga bo, mimogrede, Slovenija uvedla leto pozneje, naj bi prinesla bistvene spremembe na meji, vendar nihče natančno ne ve, kakšne. Po nekaterih informacijah naj bi hrvaške fizične osebe za vse blago, ki ga kupijo v Sloveniji in peljejo čez mejo, plačale 22-odstotni davek na dodano vrednost. Ni znano, kako bodo to na carini izvajali in ali bo obveljala kakšna spodnja meja, do katere blago ne bo obdavčeno. Še najbolje kaže trgovcem z živili, saj se bodo ta na Hrvaškem po uvedbi davka precej podražila, medtem ko naj bi se bela tehnika, akustika, pohištvo in avtomobili pocenili. Vsekakor je očitno, da danes o tem še ne moremo reči veliko, prav pa je, da na problem opozorimo. Že zaradi tega, ker se je trgovina ob slovensko-hrvaški meji v zadnjih letih močno razmahnila. Samo v posavski regiji se je VPRAŠALI SMO TRGOVCE=-__ Nihče natančno ne ve ANTON HRIBAR, vodja prodajnega centra Kovinotehne v Brežicah: “Če se bodo sosedi res držali napovedi, bodo hrvaški kupci povsem usahnili. Tako danes pravijo tudi kupci sami, ki se bojijo 22-odstotne obdavčitve na meji. V naši prodajalni predstavljajo Hrvatje okrog 70-odsto-tkov vseh strank, zato v podjetju zbirajo informacije o tem, kaj naj bi uvedba davka pomenila za nas. Vsekakor menim, da stoodstotne kontrole na meji ne bodo zmogli. Res pa je, da bomo obmejni trgovci manj konkurenčni že z odpravo carin, ki bo pocenila slovenske izdelke na Hrvaškem.” VINKO MERSLAV1Č, direktor podjetja Mervin z Mosteca: “Za Hrvate je zdaj naše pohištvo cenejše za 20 do 30 odstotkov, za nekatere, ki imajo posebne ugodnosti, tudi do 50 odstotkov. Konkretno ne vem, kaj bo zakon prinesel in kako bo vplival na našo konkurenčnost, v tej prednovoletni mrzlici pa se tudi še nisem imel časa pozanimati. Tu ob meji živimo od hrvaških kupcev, pri nas je 12 zaposlenih, sicer pa je samo v brežiški občini kakih 12 trgovcev s pohištvom. Če Hrvatov več ne bo, niti dva ne bosta imela dovolj dela!” FRANC ČATER, direktor komerciale v Posavju Brežice: “Tudi mi smo iskali informacije po Zagrebu, pa kljub temu ne vemo, kako se bo zakon izvajal na meji in če bo kakšen limit, do katerega blago ne bo obdavčeno. Po dosedanjih informacijah sklepamo, da bi novi hrvaški zakon prizadel predvsem našo prodajo pohištva in bele tehnike. Hrvaški kupci tudi pri nas veliko pomenijo in ne vemo, kako bi zmogli stroške, če bi se promet zmanjšal za četrtino. V Brežicah je trgovcev preveč že ob tem obisku.” ROMAN VIDIC, direktor novomeške poslovne enote Ml -Lesnina: “Mislim, da pri pohištvu ne bo bistvene razlike, saj so zdaj cene pri nas precej nižje. Na Hrvaškem so se cene še dvignile, tako da je ta mesec pri nas še toliko večji obisk. K nam ne hodijo naključni kupci, ampak taki, ki jim redno pošiljamo barvne kataloge. Povprečno imamo 20 do 30, ob akcijah pa tudi do 50 odstotkov hrvaških kupcev. Posebnega strahu pred novim davkom nimamo, saj se ne ve, če ga bodo res že uvedli. Tbdi če ga bodo, ne moremo nič narediti. Počakajmo na januar. Pripravila: B. D. G. NAJBOUE KAŽE TRGOVCEM Z ŽIVILI - Poslovodja trgovine Živila Kranj v Brežicah Darko Terihaj (na fotografiji v družbi s trgovci) se je o novosti pozanimal na Hnaškem. Meni, da ima prodaja živil ob meji edina še naprej perspektivo. Še posebej, ker Slovenija še leto dni ne bo uvedla davka na dodano vrednost in se tovrstno blago pri nas še ne bo podražilo. Poleg tega je obdavčitev na meji vedno st\’ar presoje carinika in Terihaj meni, da imajo tu živila največ možnosti, da gredo skozi. Ne nazadnje pa so hrvaški kupci tudi zelo navajeni na slovenske izdelke in naše trgovine. (Foto: B. D. G.) število trgovskih družb več kot podvojilo, v Brežicah je od vseh gospodarskih družb kar tretjina trgovskih, po nekaterih ocenah pa so se prodajne površine tu od leta 1994 do 1996 kar potrojile. Trgovci iz obmejnih krajev in tisti, ki so prišli sem iz drugih krajev Slovenije ali celo iz tujine, takorekoč živijo od hrvaških kupcev. Obmejno gospodarstvo samo sicer ne kuje velikih dobičkov iz te trgovine, saj se dobički pogosto odlivajo na sedeže podjetij drugam, kljub temu pa so hrvaški kupci neke vrste gibalo razvoja v teh krajih. Poleg tega jih danes skrbi tudi uvedba prostocarinskega območ- ZNAMKA DEMETER TUDI V RIBNICO IN KOČEVJE KOČEVJE - V prizadevanjih za uvajanje zdrave hrane so najdlje prišli v Ajdi, društvu za biološko dinamično kmetovanje. Člani društva so tudi nekateri pridelovalci hrane iz ribniške in kočevske občine. Na svečanosti v Ljubljani so 12 slovenskim pridelovalcem podelili svetovno blagovno znamko Demeter. Prejeli so jo tudi Ivan Ogrinc iz Brež pri Ribnici, Ivanka Sile jz Dolenjih Lazov in Ljuba Turk Sega iz Kočevja. INVALIDSKO PODJETJE TUDI V RIBNICI RIBNICA - Tudi v Ribnici bo kmalu začelo delovati invalidsko podjetje. Družabnikom z 10-odsotnim deležem se bo pridružila tudi občina Ribnica. Drugi soustanovitelji pa so: Inles Hrast 20-odstotni delež, Inles Trgovina 10-odstotni, Inles Sodražica 10-odstotni, Mercator 10-odstotni, Pletilnica Sodražica 20-odstotni, ITPP 20-odstotni delež. V prvi fazi bo invalidsko podjetje opravljalo dejavnost na sedanjih lokacijah, kjer bodo prerazporejeni invalidi in zdravi delavci v razmerju, kakor je to določeno z zakonom. Odgovarja vam Urad za varstvo potrošnikov Bralka J. Z.: “Stanujemo v neprofitnem stanovanju v večjem bloku. Upravljalec nam poleg drugih stroškov zaračunava še zavarovanje hiše. Ali ima za to zakonsko osnovo?” Odgovor: “Kot najemnik stanovanja ste dolžni plačevati najemnino ter individualne (elektrika, voda, ogrevanje) in obratovalne stroške (za skupne prostore, naprave itd.). Stroškov za zavarovanje stanovanjske hiše niste dolžni plačevati, saj jih mora pokriti lastnik, razen v primeru, da je v najemni pogodbi posebej navedeno, da plačujete vi. Stroški zavarovanja tudi niso zajeti v neprofitni najemnini. V pravilniku ni določeno, da je upravnik pristojen in pooblaščen, da zaračunava najemnikom neprofitnih stanovanj stroške za zavarovanje objekta, in to celo brez njihove pisne privolitve. Tudi ni zakonske podlage, da take stroške sploh zaračunava najemnikom, zato je najemnik upravičen do povrnitve neupravičeno plačanih stroškov z obrestmi vred." ja, ki je sicer ugodno za slovenska podjetja, ki želijo prodajati na Hrvaškem. Tako bo slovensko blago pri sosedih lahko cenejše, kot je bilo doslej, kar pa za obmejne trgovce pomeni le še dodaten udarec. Ker se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, trgovci tudi tokrat upajo, da ne bo tako hudo, kot kaže. B. DUŠIČ GORNIK BREŽICE DRUGA TURISTIČNA OBČINA BREŽICE - Slovenija premore 15 turistično pomembnejših občin, ki so v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarile čez 80 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Po deležu v skupnem turističnem prometu je trdno na prvem mestu občina Piran (21 odst.), sledijo ji Brežice (6,7 odst.) in nato Kranjska Gora (6,4 odst.). Med turističnimi občinami je na 12. mestu s 3,2 odstotka skupnega slovenskega turističnega prometa še občina Novo mesto. Z VAJENCI DO BOLJŠIH DELAVCEV NOVO MESTO - Kot pravijo obrtniki, tudi v tukajšnjem Šolskem centru zdaj zadovoljivo teče izobraževanje po vajenskem sistemu. V Sloveniji se mladi na ta način izobražujejo za 9 poklicev, Novemu mestu pa se obetajo vajenci avtomehaniki, avtokleparji, tesarji in zidarji. Med klasičnim poklicnim šolanjem (samo v šoli) in vajenskim je kar nekaj razlik. Med drugim je država dolžna zagotoviti vpis učencu, ki se zanima za vajensko izobraževanje, tudi če je v izbranem kraju oddelek že poln. Poleg tega ti učenci pridobijo z vajenskim delom več praktičnih znanj, v času šolanja pa se jim že šteje tudi leto in pol delovne dobe. BORZNI KOMENTAR Zaupanja v Mercator še ni Borzni trg se otepa z likvidnostjo - Večji nakupi državnih obveznic, ker se štejejo za davčno olajšavo Že nekaj časa beležimo izjemno majhen borzni promet, če izvzamemo aplikacijske posle članov borze, ki pa običajno le zvišajo promet, ne pa likvidnosti trga. Prav nelikvidnost je v zadnjem času med poglavitnimi težavami borznega trga, saj je težko opraviti prodajo ali nakupe za večje količine delnic brez večjih sprememb tečajev. Med prometnejšimi so delnice Krke, Leka, Petrola, Radenske in Mercatorja. Delničarji Krke so v zadnjih dneh lahko iztržili nekoliko višje cene. Tudi prometnost teh delnic kaže na večje zanimanje kupcev, kar se je odrazilo na nekoliko višjem tečaju, ki je presegel 21.000 tolarjev. Podobno se dogaja tudi z delnicami Leka (tečaj je presegel 29.000 tolarjev), čeprav je bil promet z njimi nekoliko manjši. Petrolove delnice so presegle tečaj 20.000 tolarjev, Radenske pa 1750. Cene Mercatorjevih delnic so zaradi nezaupanja v novo vodstvo še vedno zelo nizke, in sicer okoli 4.200 tolarjev. V zadnjem tednu je živahnejše trgovanje predvsem z državnimi obveznicami. Bliža se namreč konec leta in prenekateri davčni zavezanci želijo uveljaviti pri davčni napovedi naložbo v dr- žavno obveznico kot olajšavo. Kljub navedenemu se je tečaj RŠ02 zelo znižal. Vsi, ki še nimate dovolj računov za davčne olajšave, lahko še vedno kupite državne obveznice tudi pri Novi Ljubljanski banki v Novem mestu, vendar morate, če ga še nimate, za takšen nakup odpreti račun pri borzni družbi. Blagajniški zapisi Banke Slovenije z nakupnimi boni, ki so še pred letom dni prinašali solidne donose, še prej pa celo sanjske, postajajo vse manj zanimivi. Borzna dogajanja nasploh so vse bolj nepredvidljiva. Ko je že vse kazalo, da bo prihod tujcev vzpodbudil rast tečajev, so se le-ti znižali zaradi južnoazijske borzne krize. Nihče ni pričakoval, da bodo imela tako oddaljena dogajanja vpliv tudi na naš majhni borzni trg. Je pa to dokaz o psiholoških vplivih, ki lahko presežejo vse ostale. Upamo lahko, da so nizki tečaji že preteklost, čeprav je zdaj december, ki je bil doslej vedno mesec s slabšo likvidnostjo. LJUDMILA BAJEC, Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o. Novo mesto Tel. 06813718-221, 3718-222 Fax.: 068/323-552 NAPOVEDATI DOBIČKE IZ KAPITALA LJUBLJANA - Mnogi Slovenci bodo po novem poleg običajne napovedi dohodnine morali izpolniti in oddati tudi posebne obrazce za napoved za odmero davka od kapitalskih dobičkov. Do 28. februarja bodo napovedi morali oddati vsi, ki so v letošnjem letu prodali svoje vrednostne papirje. Mednje sodijo tudi tisti, ki so prodali privatizacijske delnice, čeprav prva prodaja teh delnic sicer ni obdavčena. TURISTOV VEČ KOT LETA 1990 ČATEŽ OB SAVI - Čatež je po turističnem prometu drugi najpomembnejši turistični kraj v Sloveniji (za Portorožem). S stalnim povečevanjem števila prenočitev in gostov je tudi med osmimi turističnimi kraji, ki so v letošnjem letu presegli turistični izkupiček iz leta 1990. DOLENJSKI LIST Voščimo si srečo! Ne čakajte s prazničnimi voščili do zadnjega trenutka! Še danes zaželite svojim najbližjim in najljubšim vse najlepše in čestitke oddajte vsaj do 20. decembra! Praznična voščila Srečno 1998! '(J POŠTA SLOVENIJE litIp VN VVU posla M KROMPIRJEVA KRIZA MIMO? LJUBLJANA - Na S. tradicionalnem dnevu semenskega krompirja so predstavili 22 sort domačega in uvoženega krompirja ter novosti za novo pridelovalno sezono. Najbolj razveseljiva je ocena direktorja Semenarne inž. Franca Ušeničnika, da je vrhunec krize, ki sojo povzročile krompirjeve viroze, niimo, in da Kmetijski inštitut Slovenije obnavlja žlaht-niteljsko delo. Tako bodo v kratkem predstavili novo slovensko sorto poznega be-jomesnatega krompirja po imenu cita (bo morda nadomestilo za sloviti Repanškov igor?). Poglavitna naloga žlahtnite|jev mora biti usmerjena v kakovost, sgj seje J uvozom zelo rodovitnih, a 2al manj kakovostnih sort dobrota slovenskega krompirja opazno zmanjšala. ZJIOVOMESKE TRŽNICE Minuli ponedeljek je bila ponudba branjevk spet skromna. V Števnem so ponujale zelenjavo in Rnn e' iabolčne krhlje po 600 do °b0 tolarjev kilogram, suhe slive P° 500, fige po 600, rozine po 450, °fehe po 800 do 1000, lešnike po 1300, suhe marelice po 1000, jabolka po 50 do 90, hruške po 150, grozdje po 250 do 280, fižol po do 500, česen po 400 do 500, jtelje po 100 do 150, korenje, red-*®v> kolerabo in rdečo peso po 50 do 200, kislo repo in zelje po d0, krompir po 50, brstični oh-P° 300 do 400, šalotko po čebulo po 100, por po 350, °stanj po 200, hren po 300, jajca P°.25 in ajdovo moko po 400 to-terjev kilogram. Cvelbaijeva decembrska trgatev Dva dneva po Miklavžu so v Cvelbarjevem vinogradu v Mevcah nad Šmarjeto potrgali sardone in sivi pinot - Pecljali na roke - Okoli 2801 izbora bo v prodaji čez leto dni MEVCE - V ponedeljek, 8 decembra, v mrzlem, a lepem zimskem dnevu so v Cvelbarjevem vinogradu v Mevcah nad Šmarjeto trgali. Znani vinogradnik in kletar Lojze Cvelbar ima v svojem vinogradu 1.150 trt. Večino grozdja so potrgali v redni trgatvi, 200 trt šardoneja in 150 trt sivega pinota pa so pustili na trti. “25 let sem že vinogradnik, pa še nikoli nisem imel pozne trgatve,” je povedal Cvelbar, sicer eden največjih pridelovalcev cvička. Lojze ima namreč v najemu Krkino vinsko klet na Bajnofu pod Trško goro; iz trškogorskegih vinogradov, ki sodijo h kleti, pridela okoli 30.000 litrov cvička, z dokupi grozdja in vina pa je v njegovi kleti do 100.000 litrov vina vsako leto, največ prav cvička. “Letos je grozdje od cvetenja naprej kazalo zelo lepo, jeseni, ko je zorelo, ni bilo gnilobe in odločil sem se, da šardone in sivi pinot pustim na trti.” Pred ponedeljkovo trgatvijo je imel šardone 107 DAN POLJEDELCEV PODZEMELJ - Kmetijska svetovalna služba Metlika vabi na dan poljedelcev, ki bo v petek, 12. decembra, v gostilni Veselič v Podzemlju. Začel se bo ob 9. uri s predavanjem o gnojenju in apnjenju, sledila pa bodo predavanja o poskusih s koruzo in krompirjem, predstavitev sortimenta, zakonu o varstvu rastlin, ob 11. uri pa bo ogled sušenja zrnja. ekslejevih stopinj, sivi pinot pa celo 111, grozdje je bilo napadeno z žlahtno plesnijo - botritisom. Vse to in čas, ki je pretekel od normalne trgatve, je zadostovalo, daje Cvelbar prijavil pozno trgatev - izbor in o tem seveda obvestil tudi kmetijskega inšpektorja, kot zahtevajo predpisi. Natrgali so okoli 180 kg sivega pinota in 330 kg šardoneja. Groz- sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sej-"ju so imeli naprodaj 160 do 3 mesece starih prašičev, 60 v sta-j>sti 3 do 5 mesecev in 55 starej-Prvih so prodali 145 po 390 ,0 410, drugih 40 po 290 do 300, petjih pa 30 po 270 do 280 tolar-Jev kilogram žive teže. M lit KRKA PRESTOPILA BREGOVE - Nedavno deževje je prejšnji teden precej povečalo količino vode v strugi Krke. Najbolj so bili prizadeti Sent-jernejsko polje, kjer je poplavilo preko 100 hektarjev kmetijskih površin, ter nižine v Kostanjevici in okolici, odkoder je tudi naš posnetek. Tokratne poplave so prizadele predvsem posevke žita, drugih nevšečnosti pa niso povzročile. Avtomatska merilna postaja vodostaja Krke v Podbočju je v četrtek, ko je bila gladina najvišja, zabeležila pretok 258 kubičnih metrov na sekundo, medtem ko je srednji letni pretok 55 kubikov na sekundo. Sicer pa si občina Šentjernej že od leta 1995 prizadeva, da bi ministrstvo za kmetijstvo območje ob Krki kategoriziralo kot poplavno območje, saj za takšna območja ministrstvo za kmetijstvo namenja določen denar, ki bi za tamkajšnje kmete pomenilo cenejšo proizvodnjo kmetijskih pridelkov. (Foto: T. G.) • Proračun je lažje povečati, kot pa pametno zapraviti. (Gliha) • V Evropski zvezi ni kmeta, ki bi bil zadovoljen. (Boese) kmetijski nasveti Sumljiva bledica ■ prvi znak Ko jeseni na rastlinskem listju opazimo sumljive bledice, “Pravičeno lahko posumimo, da se je pojavila kloroza in da manj-jte zeleza v tleh. Občutljiva je zlasti vinska trta pa tudi breskve, JJfuške, kutine, jagode in maline, med okrasnimi rastlinami pa vrtine, volčji bob, nageljni, gladiole, hortenzije in rododendroni, plačilen prepoznavni znak železove kloroze je rumenenje v "tedžilnem prostoru najmlajših listov, medtem ko redkejše mag-neziieva kloroza povzroča sušenje in odpadanje listov. , Kloroza se ponavadi pojavi na zemljiščih, ki imajo preveč apna (pH več od 8), so težka, zbita in prevlažna. Da jo odpravimo, v •nogradu često zadošča že globoka obdelava in rahljanje pa tudi gojenje s kislimi mineralnimi gnojili. Kemična analiza zemlje atančneje pokaže, kaj rastlinam primanjkuje in česa imajo morate Preveč. Ze dolgo je znano, da proti klorozi zelo dobro deluje elena galica (ferosulfatL če jo potrosimo okoli klorotičnih trsov al1 v medvrstni prostor. Ce je kloroza močna, je potrebne pol do n/-ga kilograma zelene galice na trs, kar je dokaj velik izdatek. Najhitreje je mogoče ukrepati s foliarmm gnojenjem, za kate-0 uporabimo 0,2 do 0,4-odstotno koncentracijo uree. Škropiti je fuba tak0j Db prvem pojavu bolezni, nakar pa to ponoviti še do ‘‘-krat v 10-dnevnih presledkih. Ker raztopina deluje korozivno, načenja posodo in potrebno orodje, je treba po uporabi vse dobro oprati m očistiti. Na podoben način kot pri vinski trti se s klorozo spoprimemo ;,udl v sadjarstvu in vrntarstvu. Pri večjih drevesih je priporočljivo, C*.v širini krošnje izkopljemo v zemljo 5 do 8 lukem ter vanje na-^mo po 1 do 3 kg zelene galice, odvisno od velikosti drevesa. se ga|ica hitreje topi in pride do korenin, nanjo nalijemo še °do. V vrtnarstvu in drevesničarstvu delamo podobno, le da tam Potrebujemo ustrezno manjše količine galice. Inž. NANDE OSOJNIK Pirčevi dnevi Alojzij Pirc nagrajen za življenjsko delo KRŠKO - Sadjarsko društvo Slovenije, ki se po novem imenuje Strokovno sadjarsko društvo Slovenije, je tokratne tretje Pirčeve dneve priredilo v Krškem, torej na območju, kjer živi eden od obeh letošnjih nagrajencev za življenjsko delo - Alojzij Pirc. Drugi nagrajenec je znani strokovnjak za varstvo rastlin in plodoviti pisec poljudnih strokovnih člankov inž. Jurij Mamilovič. Na letošnjih Pirčevih dnevih je dr. Franci Štampar predaval o rezi sadnega drevja in obnovi sadovnjakov, kjer je predstavil novo vzgojo, tako imenovani soleks. Njeno bistvo je upogibanje vej in trikratno kemično redčenje. Po novem sadik ne bi več sadili tako na gosto kot doslej, temveč največ 2.500 na hektar. Seveda se je ob tem vnela polemika, kaj je z dose-danjimi priporočili o gosti saditvi (3.500 sadik na 1 ha), na koncu pa je prevladalo mnenje, da se za izbor tehnologije morajo odločiti praktični sadjarji sami, naloga strokovnjakov pa je, da jim omogočijo vse potrebne strokovne informacije. dje so v zidanici pecljali na roke in ga stisnili s pnevmatsko prešo z nizkim pritiskom. Čez 24 ur je Cvelbar mošt razsluzil, mu dodal posebne kvasovke za hladno vretje, ki poteka v kleti, kjer je temperatura 10 do 12 Celzijevih stopinj. Tega pomiklavževega vina bo okoli 280 litrov, Cvelbar pa bo nad njim ves čas pazljivo bdel in skrbno kletaril, v pollitrske buteljke ga bo stekleničil maja ali junija prihodnje leto, v prodaji pa bo čez leto dni. . „ A. B. CVIČEK Knjiga, ki smo jo Dolenjci podarili papežu. Prisrčno poslovno darilo. Naročite jo lahko na naslovu: Založba Magnolija d.o.o.. Celovška 108, 1000 Ljubljana, ali po tel.: 06!J553-775 Zagrožene ostre kazni za sekanje drevesc na črno Opozorilo zavoda Po 17. členu Zakona o gozdovih lahko lastniki gozdov in pogodbena izvajalska podjetja pridobivajo okrasna drevesca le na podlagi izdane odločbe. Z odločbo področne krajevne enote se strokovno določijo možnost, vrsta in količina poseka okrasnih dreves v konkretnem gozdu. Ista določila veljajo tudi za posek okrasnih dreves na površinah izven gozda ali za posek dreves v drevesnicah. Okrasna drevesa je dovoljeno prodajati le na osnovi izdane odločbe in vidno označena z nalepko. Letošnja nalepka je vijolične barve z napisom Zavoda za gozdove Slovenije - OE Novo mesto ter letnica 1997. Nadzor nad posekom in prodajo okrasnih dreves izvajata gozdarska in tržna inšpekcija. Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se lahko kaznuje fizična ali pravna oseba, ki poseka okrasna drevesa brez izdane odločbe, in z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev oseba, ki prevaža ali prodaja neoznačena okrasna drevesca. Zato lastnikom gozdov priporočamo, da se pred posekom posvetujejo z gozdarjem Krajevne enote javne gozdarske službe. Tu jim bo izdana tudi odločba za posek in omogočen nakup nalepk (20 tolarjev kos) ter dogovorjen način označbe okrasnih dreves pred posekom. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Novo mesto EN RIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Vino in zdravje Iz najnovejše knjige s tem naslovom izpod peresa dr. Petra Kapša Stopnje uživanja alkoholnih pijač: prvi krog: poskusno pitje, drugi krog: redno pitje, tretji krog: duševna odvisnost, četrti krog: telesna odvisnost. Nihče, ki kulturno pije, ne misli, da je odvisnik od alkohola. Obvladovanje pitja vina pomeni, da smo sposobni izdelati takšen pivski ritem, ki nam bo omogočil varnost pred odvisnostjo od alkohola. Vemo, da povsem varnega pitja pravzaprav ni. Ugotovljeni normativi alkoholne pijače so tista količina, ki je še varna, da človek ne dobi ciroze jeter. Žal pa ta odmerek dnevno zaužitega alkohola ni zanesljiv, kar zadeva odvisnost od alkohola, kajti marsikdo, kije odvisen od alkohola, ne dobi ciroze jeter. Alkohol v vinu učinkuje na vsakega človeka povsem drugače. Delovanje alkohola na človeka je odvisna od njegovega duševnega in telesnega ustroja, načina življenja in okolja ter od reakcije človeka na to okolje. Zaradi velikega prevladovanja in povečevanja novih primerkov zlorabe alkoholnih pijač je vse bolj jasno, da le-ta ne napada samo živčnega sistema, jeter, srca in trebušne slinavke, ampak tudi številne funkcije zgornjih in spodnjih delov prebavnega trakta. Še več, danes je dokazano, da so nekatere vrste raka (predvsem na jetrih in trebušni slinavki) pogostejše pri odvisnikih od alkohola kot pri abstinentih. Alkoholna pijača je tudi strup za plod, če je mati prekomerna pivka. Obstaja hipoteza, da alkohol vpliva tudi na spolne celice in se bo zato v akutnem alkoholnem stanju spočet otrok lahko rodil invalid. Alkohol zanesljivo zmanjša nastajanje moških spolnih celic. Ljudje, ki pijejo alkoholne pijače čez mero, imajo pogosteje zobno gnilobo (karies) in nev-netno kronično bolezen dlesni - majavost zob (paradontozo). Dokler ne bomo imeli metodološko neoporečnih primerjav med abstinenti in zmernimi pivci, upoštevajmo priporočila Hansa Ebalda (direktorja WHO Programme on Substance Abu-se), ki v svojem sporočilu pravi, da obstajajo tudi drugačni načini za zmanjševanje nevarnostnega tvegaja za nastanek bolezni srca in ožilja: opustitev kajenja, več telesne aktivnosti in manj mastne hrane. Za tiste, ki ta priporočila že upoštevajo, je le malo verjetnosti, da bodo svoje tveganje lahko še dodatno zmanjšali z zmernim pitjem vina. Učinkovito sredstvo proti prezgodnjemu staranju, ki so ga milanski gerontologi predstavili na mednarodnem kongresu v Meranu,je vino. Stari in osamljeni ljudje, ki uživajo zmerno količino vina, lažje prenašajo starost. V primerjavi z abstinenti postanejo fizično bolj vitalni, mentalno živahnejši, bolj razpoloženi za družabno življenje in bolj prizadevni. Starejši ljudje presnavljajo vino hitreje kot mlajši. (Nadaljevanje prihodnjič) OCENJEVANJE MLADEGA VINA - Vinogradniško društvo Zdole, ki združuje 160 vinogradnikov s tamkajšnjega območja, je pripravilo ocenjevanje letošnjega pridelka. Strokovna komisija je imela predvsem namen ugotoviti, kakšne pomanjkljivosti in napake ima letošnji pridelek in jih je pri mladem vinu še mogoče opraviti. Ocenili so 214 vzorcev, od tega 112 belih in 102 vzorca rdečih vin. (Foto: M. Vese!) Božično-novoletno znižanje cen kurilnega olja! Izkoristite posebno ponudbo za nakup kurilnega olja v mesecu decembru. GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA pri nakupu nad 1000 litrov pri nakupu nad 2000 litrov 43,70 SIT/liter 43,20 SIT/liter brezplačen prevoz brezplačen prevoz OBROČNO ODPLAČILO PRI NAKUPU NAD 1000 LITROV v 3 obrokih 44,50 SIT/liter brezplačen prevoz v 5 obrokih 45,50 SIT/liter brezplačen prevoz MOŽNOST PLAČILA OB DOSTAVI Podrobnejše informacije na najbližjem Petrolovem skladišču in bencinskih servisih. PETROL Rojstvo cveta Druga pesniška zbirka Ivana Škofljanca Ivan Škofljanec, doma iz vasi Brege na Krškem polju, a že več let udomljen v Ljubljani, se je kot pesnik prvič predstavil javnosti leta 1969, ko je bila v literarni prilogi Kmečkega glasa natisnjena njegov prva pesem. Potem se je redno, četudi ne prav pogosto, pojavljal na straneh trebanjske revije Samorastniška beseda, v Dolenjskih razgledih, nekdanji kulturni prilogi Dolenjskega lista, in v reviji Rast. Nekaj njegovih izbranih pesmi je izšlo v antologijah Pesmi dolenjske dežele in V ograji belih akacij, knjižni prvenec Neznani obraz pa je izdal v samozaložbi leta 1987. Pred kratkim je pri mariborski založbi Drumac izšla njegova druga pesniška zbirka, v kateri je pod naslovom Rojstvo cveta v šestih ciklih objavil doslej najobsežnejši izbor svojega pesjne-nja, več kot sto pesmi. Spremno besedo sta zbirki napisala Janez Švajncer in Tone Pavček. _ Lahko bi rekli, da je Ivan Škofljanec pesnik v klasičnem pomenu te besede, je subjekt, ki se z veliko občutljivostjo zazira v svet in vase, ter je najgloblje zavezan lepoti. Iz doživljanja sveta in samega sebe v njem, iz višin in nižin čutenja svojega utripanja v svetu in sveta v sebi, iz izkustva in hrepenenj rojeva odrešujočo, nasprotja pomirjujočo in v enovitost zaobsegujočo, vse-osmišljujočo pesem. “Lepa pesem/ še smrti/ da življenje” pravi v pesmi Rojstvo cveta (po nji je zbirka dobila ime) in tako zarisuje izredno visok položaj, ki ga pripisuje pesmi kot stvariteljskemu dejanju. Ob tem pa je Škofljančeva pesem na zunaj drobna, praviloma s kratkim verzom in nekaj kratkimi kiticami. Tudi tematsko so pesmi dokaj vsakdanje - če je čutenje narave, ljubezenskega hrepenenja in minevanja še to. Bralec bo v njih morda našel že povedane in že opesnjene stvari, a vendar mu Škofljančevi verzi ne bodo zveneli epigonsko prazni, v njih se čuti pristni utrip pesnikovega srca. To pa dandanes nikakor ni malo. M. MARKELJ V Suhvjeva Španska palma v Zagrebu Slike, grafike in risbe obsežnega cikla Španska palma akademskega slikarja Branka Suhyja so do konca meseca na ogled v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt ZAGREB - V Muzeju za umetnost in obrt so s posredovanjem Galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice v torek, 9. decembra, ob 18. uri slovesno odprli veliko razstavo akademskega slikarja in profesorja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani Branka Suhyja. Razstavo je odprl Matija Malešič, slovenski veleposlanik na Hrvaškem, o novomeškem umetniku in njegovem delu pa je govoril direktor Moderne galerije Zagreb Igor Zidič. V Zagrebu so postavili celoten cikel Suhyjevih likovnih stvaritev, ki je bil pod naslovom Španska palma letos poleti razstavljen kar na štirih mestih: razstavi slik v kostanjeviški samostanski cerkvi •in piranski Mestni galeriji, razstavi grafik in risb pa v kostanjevi-škem Lamutovem likovnem salonu in koprski galeriji Meduza. Zagrebška razstava pa je še nekoliko bogatejša, saj je avtor 92 slikam, grafikam in risbam pridružil še nekaj slik, nastalih že po slovenskih razstavah. Španska palma je nedvomno najobsežnejši zaokrožen likovni cikel, kar jih je Branko Suhy doslej predstavil javnosti. Nastajal je od ^poletja leta 1994 do marca letos. Že samo ime cikla, še bolj pa likovne prvine, kažejo, da je ustvarjalec našel del navdiha za ustvarjanje v mediteranskem svetu in v izročilu velikanov španskega slikarstva, kot sta Picasso in Tapies, vendar ne PEVCI REVOZA V BERLINU NOVO MESTO - Po velikem uspehu Mešanega pevskega zbora Revoz v Novem Boru na Češkem, kjer je zbor pod vodstvom Cvetke Hribar na mednarodnem tekmovanju Chrystalex Choir osvojil bronasto plaketo, so Revozovi pevci konec novembra odpotovali še na en obisk na tuje, in sicer so gostovali pri Slovencih v Berlinu. Berlinski Slovenci so jim pripravili lep sprejem v Slovenskem domu. Po ogledu vzhodnega in zahodnega dela mesta so prisluhnili nastopu okteta, ki v Berlinu že 25 let goji slovensko pesem. Vrh skupnega doživetja domovine na tujem je bilo petje pri slovenski maši v cervi sv. Eizabete in nato samostojen koncert. Slovenski dan v Berlinu so dopolnili še zvoki citer Rudija Mlinariča. A. GORENC SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 50-LETNICI NOVO MESTO - Dijaški dom Novo mesto praznuje pol stoletja svojega delovanja in v počastitev tega jubileja priredi v ponedeljek, 15. decembra, ob 12. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine slavnostno akademijo. Slavnostna govornika bosta državni sekretar Ministrstva za šolstvo in šport Alojz Puško in župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija, v kulturnem programu pa bodo nastopili pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže in dijaki Dijaškega doma z Novakovim Letom časa. gre za posnemanja velikih vzornikov, saj je Suhy s slikami, grafikami in risbami cikla Španska palma ustvaril izrazita avtorska dela, v katerih so prepoznavna tako umetnikova doživljanja, radost do življenja in “erotizem mrtvih in živih stvari” (M. Tršar) kot zanj prav tako značilno presajanje vsakdanjih, banalnih predmetov v umetniško resničnost. Cikel priča o Suhyjevih ustvarjalnih prizadevanjih v nadgrajevanje že doseženega ter o njegovem zavzetem iskanju še ne odkritega in likovno še ne izraženega. Zagrebško razstavo je pospremil tudi dvojezični katalog. MiM Novomeščanka med Višnjani Marija Piiko s prireditvami na Čandkovi domačiji skrbi za pestrejši kulturni utrip v Višnji Gori VIŠNJA GORA - Dobro je, če včasih pride v kraj kdo od drugod ter z novimi idejami in dobro voljo spodbudi kakšno, morda že bolj zamrlo dejavnost. Pred dvema letoma se je Marija Piiko na staro Čandkovo domačijo v Višnjo Goro iz Ljubljane preselila družina Piiko in predvsem po zaslugi ge. Marije je tu nastalo središče tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Pilkova, doma iz Prečne pri Novem mestu, se je med Višnjani hitro in dobro znašla. “Že v Ljubljani sem hotela kulturno animirati ljudi, pa ni bilo preveč uspešno. Lažje je v manjšem mestu, kot na primer v Višnji Gori, kjer so me domačini res lepo sprejeli,” je zadovoljna. Začelo seje lani marca, ko so se v štirih dnevih dogovorili za prvi kulturni dogodek na predvečer tradicionalnega pohoda po Jurčičevi poti. “Združili smo otvoritev slikarske razstave ter pesniški večer, in čeprav smo se bali, kako bo z obiskom, smo bili prijetno presenečeni,” je povedala Marija Piiko, tudi sama pesnica. Pri novomeški založbi Erro je leta 1990 izdala pesniško zbirko Ko bi mogla, ustvarjalnega navdiha pa ji ne zmanjka, saj ima pripravljene pesmi še za dve knjižici. Tudi na naslednjih dogodkih na Čandkovi domačiji obiskovalcev skorajda ni bilo mogoče spraviti pod streho, kar je lep dokaz kulturnih potreb Višnja-nov in okoličanov. “Že kar nepogrešljiv voditelj naših prireditev je postal novomeški kulturni animator Rudi Škof, za kar se mu lepo zahvaljujemo,” ni pozabila omeniti Pilkova. Prihodnje leto, ko bo Višnja Gora praznovala 520. letnico pridobitve mestnih pravic, bodo prireditve pripravljali skozi vse leto. “Na predvečer 5. pohoda po Jurčičevi poti se za slikarsko razstavo že dogovarjamo z domačim ljubiteljskim slikarjem Janezom Kastelcem, razmišljamo o razstavi ročnih del, kajti tu so bile včasih zelo znane “slingarce”, in tudi o Aninem sejmu - tu je namreč cerkev sv. Ane,” je pripovedovala Marija Piiko, ki je nepogrešljiva tudi v višnjanskem kulturnem in turističnem društvu. L. MURN MOROVICEVA VLADARKA NOVO MESTO - Jutri, 12. decembra, bo v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca ob 18. uri predstavitev najnovejšega romana Vladarka slovenskega pisatelja Andreja Moroviča. Obeta se spektakularen dogodek. V rime vpet svet pod Gorjanci Predstavitveni večer pesniškega prvenca ljudskega pesnika Jožeta Grgoviča iz Brezovice pri Šentjerneju z godbo, Vinogradniškim oktetom in ansamblom Vrisk ŠENTJERNEJ - Daje lahko izid pesniške zbirke velik kulturni dogodek za kakšen kraj, seje pokazalo minuli petek, 5. decembra, zvečer, ko so v dvorani tukajšnje osnovne šole predstavili pravkar izišlo pesniško zbirko Svet pod Gorjanci ljudskega pesnika Jožeta Grgoviča. Dvorana je bila nabito polna, med gosti pa sta bila župana šentjernej-ske in škocjanske občine, Franc Hudokllin in Janez Povšič, direktor Dolenjskih pekarn Lojze Muhič, direktor Dolenjske banke Franci Borsan, urednik Dolenjske založbe Franci Šali in drugi. Pogovor z avtorjem in predstavitev, ki ju je spretno vodil Slavko Podboj, je začel šentjernejski pihalni orkester, nato pa sta za glasbene predahe skrbela šentjernejski Vinogradniški oktet z zborovsko pesmijo in ansambel Vrisk iz Novega mesta s svojimi novejšimi narodnozabavnimi melodijami, napisanimi na besedila Jožeta Grgoviča. Izbrane pesmi slavljenca večera sta prebirala Slavko Podboj in Marina Jordan, nekaj pa jih je prebral tudi avtor sam. Večer se je zaključil s pozdravi, čestitkami in darili, ki jih je bil avtor pesniškega prvenca deležen od drugih, in z darili, ki jih je on sam poklonil, opremljena z izvirnimi posvetilnimi verzi, 9 vsem, ki so ga moralno ali gmotno podpirali pri izdaji knjige. Splošno počutje je bilo, da je ta večer Miklavž prinesel Šentjer-nejčanom prav lepo darilo. Kot je mogoče razbrati iz razgovora na predstavitvi, iz spremne besede Francija Šalija v knjigi in seveda iz samih objavljenih pesmi, gre v Grgovičevem prvencu Svet pod Gorjanci za preprosto poezijo, ki se naslanja na izročilo ljudskega pesnjenja in hkrati raste iz avtorjevega doživljanja narave, kmečkega življenja, delovnih in prazničnih običajev, kakršni so bili nekdaj in so dandanašnji v šentjernejski in škocjanski dolini, ob tem pa se pojavljajo tudi preproste refleksije o ljubezni, minevanju, smrti in podobnem, nekaj pa je tudi posvetilnih in prigodniških pesmi. M. MARKELJ PETELIN ZA PESNIKA - Šentjernejski župan Franc Hudoklin je Grgoviču čestital s sliko petelina, stvaritve Jožice Medle. DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj Rock Otočec v očesu kamere Razstava fotografij Boruta Peterlina v Luni * v NOVO MESTO - V Galeriji Luna je od prejšnjega četrtka odprta fotografska razstava, s katero se novomeškim ljubiteljem fotografije znova predstavlja Borut Peterlin, absolvent oddelka za fotografijo FAMU, Akademije lepih umetnosti v Pragi. Fotografski ustvarjalec, kije sicer doma iz Straže pri Novem mestu, je za tokratno razstavo izbral serijo devetnajstih črno-belih fotografij, ki jih je posnel na letošnji poletni glasbeni prireditvi Rock Otočec 97. Na razstavi je le del vsega, kar je Peterlin na dvodnevnem roc-kerskem žuru ujel na film, v tematskem izboru pa je predvsem tisto, kar se na takem festivalu dogaja vzporednega, oziroma tisto, kar slikovno pripoveduje, kako se dogajanje odraža na posamezniku. Tako na večini fotografij ni rockerjev, ki so se sončili na velikem odru v luči žarometov in naklonjenosti mlade publike, ampak je Peterlin v objektiv svoje kamere lovil anonimneže, ki so se v glasbenem in še kakšnem drugem zanosu valjali v blatu, se hladili s pivom odzunaj in odznotraj, se zasanjali v objemu svoje drage, utrujeni od napornega žura obležali na travi ali celo skrivnostno izginili, da so ostale samo kavbojke in bulerji, kot je zabeleženo na eni od posrečenih fotografij. MiM DRUŽINSKA PRATIKA NA STEKLU - Pri frančiškanih so minulo soboto, 6. decembra, zvečer odprli razstavo Družinska pratika na steklu Anice Zaletel (na sliki desno), na kateri slikarka iz Radovljice predstavlja po starih slovenskih in nemških predlogah izdelane nabožne slike na steklu. Otvoritev razstave je pospremil recital poezije dolgo zamolčanega in skrivaj ubitega pesnika Ivana Hribovška, čigar pesniško zbirko je hranila prav ga. Zalete-lova. Izbor Hribovškovih pesmi je recitiral Tomaž Koncilija. S krajšim programom je nastopil še Frančiškanski pevski zbor pod vodstvom dr. Marijana Cvitka, in slikarkin vnuk, ki je zaigral Sveto noč. O avtorici in njenem delu je govoril dr. Cene Avguštin. (Foto: MiM) MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM - Tri dni prejšnjega tedna je bilo v avli osnovne šole Šentjernej še posebej živahno, saj sta šola in knjigarna Mladinske knjige iz Novega mesta poskrbeli za že 17. Miklavžev knjižni sejem. V kraju, ki seveda ne premore knjigarne, je bila na začasnih knjižnih policah razstavljena pisana bera knjig, po katerih so še posebno navdušeno listali otroci, prenekateri le s pobožno željo, da bi knjigo kupil, pa se cena knjige in globina žepa nista ujemali. V četrtek je dogajanje na sejmu popestril pisatelj Ivan Sivec, ki se je z učenci zadržal na dveh daljših pogovorih. (Foto: MiM) S POMOČJO BELOKRANJCEV Prejšnji mesec je v Apeldoornu na Nizozemskem potekalo 1. evropsko tekmovanje moških pevskih zborov, na katerem je nastopilo 20 zborov iz sedmih evropskih držav, med njimi tudi dva iz Slovenije: akademski pevski zbor Tone Tomšič in primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec. Oba sta se odlično izkazala, saj sta zasedla drugo oziroma tretje mesto. K uspehu tridesetčalnskega primorskega zbora so pomagali tudi Belokranjci, saj jih v zboru poje kar sedem. NASTOP RATEŠKIH PEVK BRUSNICE - Jutri, 12. decembra, bo ob 19. uri v prostorih osnovne šole letni koncert ženskega pevskega zbora Turističnega društva Ratež, ki pod vodstvom Romane Križman poje že drugo leto. Kot gost večera bo nastopil moški pevski zbor Ruperčvrh. KNJIGE ZA MALO DENARJA ■ V avli Knjižnice Mirana Jarca, kjer že nekaj časa domuje bukvama s poceni rabljenimi knjigami, so za prejšnjo in prihodnjo soboto pripravili praznični dopoldanski sejem, ko so bile knjige po zelo ugodnih cenah od 300 do 500 tolarjev. Izbira je bila dodatno popestrena s tujimi ilustriranimi knjigami. Velikega navala ni bilo, občansih kupcev pa tudi ni manjkalo. (Foto: MiM) Zadovoljstvo v slikarstvu Ponovno srečanje novogoriške slikarke Milene Stepančič z Dolenjsko, kjer je včasih poučevala KRONOVO - “Likovna umetnost je univerzalni jezik, mislim, da celo veliko globlji kot beseda. Kar se spomnim, se ukvarjam z likovnim izražanjem,” je na otvoritvi svoje razstave na Miklavžev večer povedala Milena Stepančič, rojena v Litiji, sedaj pa živi v Novi Gorici. Razstavo je v gostilni Prešeren v Kronovem pripravilo podjetje Arhitekton iz Novega mesta. Slike - na ogled je 22 akvarelov z motivi pejsaža in tiho- Milena Stepančič žitja - je mogoče tudi kupiti, na ogled pa so do kulturnega praznika. Stepančičeva, sedaj upokojena profesorica likovne vzgoje, je še posebej vesela razstave na Dolenjskem. “Kot mlada učiteljica sem začela poučevati v globodol-ski šoli, kasneje na Selih pri Šum-berku. Lepe spomine imam na tiste čase in Novo mesto,” je povedala. Blizu so ji številna področja likovnega ustvarjanja, saj slika v olju, rada dela grafike, linoreze, perorisbe, poizkusila se je tudi kot kiparka. Svoja dela uvršča v realizem, ki pa se izgublja v delni abstrakciji. Velikokrat je razstavljala skupinsko in samostojno, tokratna razstava je njena sedemindvajseta samostojna. K prijetnemu otvoritvenemu večeru sta v veliki meri prispevala učenca glasbene šole Slavka Raucha iz Novega mesta: Miha Lukšič z igranjem na klavir in Maša Grimšič na kitari. L. MURN dež ur n/I poročajo | Našli OROŽJE - 2. decembra so policisti opravili hišno preiskavo Pfi S. M. iz Krškega. Našli so 26 nabojev, predelano raketno pištolo, nev zračne puške in 31 električnih detonatorjev. Imetnik se bo vsekakor srečal s sodnikom za prekrške. VLOM V DVOJE STANOVANJ • V sredo, 3. decembra, dopoldne je neznanec v Ragovski ulici v Novem niestu v stanovanjskem bloku vlomil v dvoje stanovanj. Iz stanovanja, last “'“••jeodnesel zlatnino in lastnika oškodoval za 250 tisočakov, v stano-vanju, ki je iast B. Č., pa je pregledal vse omare in z vlomom povzročil za °koli 20 tisočakov škode. Policisti neznanca še iščejo. OB DENAR - V petek, 5. decem-j-a. proti večeru je nekdo skozi °kno vlomil v stanovanjsko hišo, last “-letnega A. R. iz Trebnjega, in “kradel 100 tisoč tolarjev in 600 mark. 1 OB AVTORADIO-V soboto, 6. decembra, je nekdo na parkirišču P*.“d diskoteko Alfa v Črnomlju iz dklenjenega osebnega avta ukra-. avtoradio. Neznanec, ki ga polisa*1 še iščejo, je lastnika E. S. iz k-rnomlja oškodoval za 36 tisočakov. VLAK GA JE ZBIL ČRNOMELJ - V ponede-8. decembra, je 77-letni ,Van K. s Sinjega Vrha hodil gramozu ob železniškem Jjru z Otovca proti Črnomlju. Ko seje vlak približeval, voznik vlaka A. K. iz Nove-8® mesta opazil pešca, zato Je začel zavirati, vendar je Mjub temu s stopnico na sre-o»ni vlakovne kompozicije *miel pešca in ga zbil na tla. Pešec se je pri tem hudo Poškodoval. fiODO PRAZNOVALI TUDI NEMCI? : K°ČEVJE - Člani upravnega nadzornega odbora Prostovolj-“8a gasilskega društva Kočevje na torkovi seji razpravljali o vril|?ravah na 120-letnico prostori ine8a gasilstva v mestu ob Rin-■ i raznovanje bo maja, 100 tisoč a^Jev bo prispevala občina, „ . *9 Pa bodo skušali dobiti S siici sami. Ker so bili ustano-kr>x ■*' organizacije večinoma Očevski Nemci, je bil na sestanku n predlog, da bi navezali stik z ki ^an'zac‘j° kočevskih Nemcev, deluje v Avstriji, in jih povabili p Praznovanje obletnice. Pri-I ave na praznovanje bosta vodi-t ?Pravni odbor s predsednikom 0 ,Zetom Lavričem in nadzorni Vid^’ mU Prec*set^uje J°že V. D. 39 TURKOV V TOVORNJAKU OBREŽJE-V sredo, 3. de-cemhra, nekaj minut po pol-n°v* je na mejni prehod Objele s tovornjakom pripeljal 24-letni hrvaški državljan iz Magreba. Pri mejni kontroli Priklopnega vozila je bilo ugotovljeno, da je v sprednjem delu priklopnika prirejen prostor za tihotapljenje, velik 2,4 * 2,4 metra, v iyem P» je bilo skritih 21 državljanov 'Hirčlje. V prirejenem Pfostoru iste velikosti, ki je tl na tovornem vozilu, pa je 0 še 18 l\irkov. Voznik to-vornjakaje bil pridržan in je la zoper njega podana kazenska ovadba, 39 "Birkov pa so vrnili na Hrvaško. Ko mejna črta še ni zarisana Kljub naraščanju števila zadev so na Okrajnem sodišču v Črnomlju uspešni - Največ težav na zemljiški knjigi - Je k.o. Sekuliči v Sloveniji ali na Hrvaškem? ČRNOMELJ - Črnomaljska enota Temeljnega sodišča Novo mesto je januarja 1995 postala Okrajno sodišče v Črnomlju. To pomeni, da je sedaj v Črnomlju samostojno sodišče 1. stopnje, ki rešuje lažje zadeve. A s tem nimajo nič manj dela, saj so na novo dobili še gospodarske izvršbe, ki sojih prej reševali v okviru gospodarskega oddelka v Novem mestu, ter kazenskopreiskovalna dejanja, ki so bila prej v pristojnosti novomeškega preiskovalnega oddelka. Kar se tiče sodniškega dela, se v Črnomlju lahko pohvalijo, da so v letošnjih devetih mesecih rešili za 25 odst. več zadev kot v enakem lanskem obdobju. Res je, da so sedaj zaposleni trije sodniki, medtem ko sta bila prej le dva. Po besedah predstojnice sodišča Marije Črnugelj bo toliko sodnikov tudi zadostovalo, če bodo delali tako kot sedaj, ko presegajo normo za 50 do 70 odst., sicer pa bi potrebovali štiri sodnike. Marija Črnugelj V Novem Kotu bo meddržavni mejni prehod RIBNICA - Razlog za povečano število policistov na območju občine Loški Potok niso ljudje, ampak 40-kilo-metrska državna meja s Hrvaško. Tako na pripombe občanov, češ da policija “moti” predvsem prebivalce v KS Draga, odgovarja komandir PP Ribnica Robert Somens-sary, pri čemer imajo vzgled-no sodeloavnje z občino Loški Potok. Najpogostejši prekrški so ilegalni prehodi državne meje, domačinov in tujcev, saj je v Novem Kotu dovoljen prehod le za tiste občane, ki živijo v bližini in so opravičeni dvolastniki, ter šolska in delovna migracija. Na tem območju namreč razen v Podplanini ni drugega mejnega prehoda. V Novem Kotu, ki naj bi kmalu postal meddržavni prehod, saj sta zanj zainteresirana tako slovenska kot hrvaška stran, morajo imeti tamkajšnji prebivalci listino za prehajanje državne meje oziroma potrdilo o lastništvu (pravico uporabe gozda in zemlje) od pristojnega občinskega organa, lastnoročni seznam strojev in živali, če jih prevažajo s seboj. Somensaary je dejal, da na policijo po nepotrebnem letijo očitki, češ da “nediskretno” nadzira obratovalni čas gostinskih lokalov v Ribnici. “Mi dajemo poročilo ustreznim inšpekcijskim službam, in ne policiji, o prekoračitvi časa preko določenega obratovalnega časa za več kot 30 minut za tiste lokale, ki strežejo samo pijačo, in 60 minut tam, kjer pripravljajo toplo hran°’ M. GLAVONJIČ Problem pa je na zemljiški knjigi, kjer se število nerešenih zemljiškoknjižnih zadev povečuje. Zelo hitro narašča tudi število izvršb, predvsem nepremičninskih, ki * Konec preteklega leta je bila končana adaptacija notranjosti črnomaljskega sodišča. Problem pa je fasada, saj omet odpada in s tem kazi tudi podoba starega mestnega jedra. Se večje težave so s streho, kije sicer nova, a pri sne-gobranih strešna opeka poka in pada na tla. Na srečo še nikogar ni poškodovala, kar pa se glede na to, da gre mimo sodišča vsak dan veliko peščev in avtomobilov, lahko kaj kmalu zgodi. Lomljenje opeke bi preprečila pločevinasta odkapna obroba, ki je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni dovolil namestiti, čeprav jo sosednje hiše imajo. imajo za posledico dražbe hiš in zemljišč. V letošnjih devetih mesecih se je na sodišču znašlo 1.466 izvršb, kar je za 25 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, vendar pa so jih zelo veliko tudi rešili. Poseben problem, na katerega je opozorila predstojnica Črnug-Ijeva, je katastrska občina Sekuliči, za katero izpisek iz katastra in mapna kopija kažeta, da leži v Sloveniji, v metliški občini, zemljiški izpiski pa so v Jastrebarskem na Hrvaškem. “Medtem ko kataster vodijo v Črnomlju, je zemljiška knjiga za 644 parcel, ki se razprostirajo na 334 hektarjih, na Hrvaškem. Večina ljudi, ki so lastniki te zemlje, živi v Sloveniji in so slovenski državljani, zaradi zemljiške knjige v sosednji državi pa imajo težave pri prodaji zemlje, izdaji gradbenih dovoljenj, sodnih po- Bobek predsednik V spomin na dogodke izpred osmih let ČATEŽ-V ponedeljek, 1. decembra, je bil na Čatežu občni zbor Regionalnega združenja Sever Krško ali po novem Policijskega veteranskega društva Sever Posavje. Za predsednika društva je bil izvoljen dosedanji predsednik Andrej Bobek. 1. december ni bil naključno izbran za občni zbor. Pripadniki rezervnega in aktivnega sestava slovenske policije so namreč na ta dan leta 1989 dokazali, da si želijo demokratično državo. V akciji “Sever” so bili najbolj aktivni pripadniki posebnih enot policije. Na območju UNZ Krško so policisti ob pomoči mariborskih in murskosoboških kolegov pričakovali prvi udar prihoda “mitingarjev”, ki ga je organiziralo Združenje za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo in Metohijo. Miting je bil z odredbo takratnega ministra za notranje zadeve Tomaža Ertla prepovedan. V počastitev teh dogodkov je bila tudi krajša slovesnost, v kateri so sodelovali učenci Glasbene šole Brežice in ženski pevski zbor Solzice iz Brežic. Policijsko veteransko društvo ne vpliva na pravice, ki gredo iz delovnega razmerja, imajo pa možnost vplivati na pravice, ki jih določajo trije veteranski zakoni. Skupaj z ministrstvom za notranje zadeve je Združenje doseglo, da bo z amandmajem spremenjeno besedilo zakona o vojnih veteranih. Omenjeni zakon je namreč posamezne delavce organov za notranje zadeve prikrajšal za pridobitev statusa vojnega veterana. T. G. stopkih. Zemljiška knjiga je v Jastrebarskem gotovo že dolgo, a nihče ni prej pomislil, da bi jo prenesel v Slovenijo,” pove Crnug-Ijeva. Predstojnica je na te težave opozorila ministrstvo za pravosodje, to pa minstrstvo za zunanje zadeve. In pri tem je ostalo. Mejna črta namreč še ni natančno orisana. M BEZEK.JAKŠE USPESNO LETO LOŠKI POTOK - Nova občinska gasilska zveza Loški Potok je imela do oktobra, ko je končno uredila vse administrativne zadeve, kar veliko težav, še zlasti zaradi registracije nekaterih društev, ki so sicer delovala že desetletja, a niso imela pravnega statusa društva. Kljub papirnati vojni so letos prvič, in to uspešno izpeljali občinsko gasilsko tekmovanje, uspešno sodelovali na regijskem tekmovanju, bili so aktivni v mesecu požarne varnosti, veliko pozornosti so namenili izobraževanju. Janez Ravnikar, poveljnik GZ, je opozoril le na težave s kadri in pomanjkanje denarja. Izpolnili so večino zadanih nalog, le še PGD Podpreska ni dobila za letos obljubljenega avtomobila. A. K. S SEKIRO NAD POLICISTE TREBNJE - V soboto, 6. decembra, so policisti iz Trebnjega pridržali 47-letnega A. S., ki je doma razgrajal in grozil domačim. Ko so prišli policisti na kraj kršitve in so se pogovarjali z ženo, je mož prišel iz garaže in začel s sekiro groziti tudi policistom. Alkotest je pokazal, da je imel v izdihnjenem zraku 2,9 promila alkohola. NAD VINJENE NOVO MESTO - Med 10. in 20. decembrom bo potekala preventivna akcija “Natakar, taksi, prosim!”. V tem času bodo policisti ob rednem delu in tudi ob poostrenih kontrolah še posebej pozorni na vožnjo pod vplivom alkohola. Policisti bodo vsakega voznika, ki bo kazal znake alkoholiziranosti, pa tudi druge voznike, ki bodo storili hujše kršitve cestnoprometnih predpisov, preizkusili z alkotestom. Vsakemu vozniku bodo dali zloženko, voznikom z negativnim rezultatom pri preizkusu alkoholiziranosti in drugim vzornim voznikom pa bodo policisti dali tudi alkotest za enkratno lastno preverjanje alkoholiziranosti. Č1GA VI SO RADIOKASETOFONI? - Od aprila do oktobra letos je bilo na območju PP Črnomelj vlomljeno v več avtomobilov, od koder so izginjali predvsem avtoradii. Na podlagi odredbe okrožnega sodišča so policisti v Lokvah opravili več hišnih preiskav in zasegli nekaj radiev. Gre za avtoradie: Lenco MP CS 5001 št. CS500100, Pioneer, model KEH 8080B št. A21684, Blaupunkt BMW št. 65121379235, K717625, F 084117, radio znamke Čajavec št. 1-8-00876, dva zvočnika Pioneer štirikotne oblike, tip TS 132, radio Pioneer št. IH 15078, radia Mainton in MTC neznanih številk, radio AR SYsistem - capry št. 95/00098/1761/A, radio Camasonic Hamburg št. H63111 O K, radio ICES št. 109977, radio Audiosonic št. A800745E. Občan( ki bodo na sliki prepoznali svoj radio, naj pokličejo policijsko postajo Črnomelj, telefon 51 -122. (Foto: UNZ Novo mesto) NEVARNA HOJA PO STREHI - Prvi sneg je v nedeljo iz toplih stanovanj izvabil na prosto predvsem nadobudneže in otroke, ki so se veselili bele odeje. Nekateri so se povzpeli na streho bifeja pred trgovino ribniškega Mercatorja in se hoteli prepričati, ali je tudi nekaj metrov nad zemljo “sneg bele barve in mrzel". Ali lahko temu še rečemo brezskrbna igra? (Foto: M. Glavonjič) JnieAeuAOfia INTEREUROPA, d.d., mednarodna špedicija, transport in pomorska agencija, delniška družba, Filiala špedicije Novo mesto objavlja prosto delovno mesto špediterja za poslovalnico Obrežje Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomske, prometne oz. druge ustrezne smeri - izkušnje iz menjalniškega poslovanja (menjalniški izpit) ali pripravnik - pozitiven odnos do dela in strank - pasivno znanje enega svetovnega jezika Za objavljeno delovno mesto bomo sklenili delovno razmerje za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom. Delovno mesto bo prosto za zasedbo s 1.1.1998. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: INTEREUROPA, d.d. Filiala špedicije Novo mesto, Ljubljanska cesta 36 8000 NOVO MESTO Pol icisti 0] požar M jo na neena kost Policijski sindikat bo s krivicami med drugim seznanil tudi evropski policijski sindikat - Bo beneficiran staž še veljal za operativne delavce? NOVO MESTO - Delo policistov in ostalih zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve je vse bolj na očeh javnosti. Ne le zaradi nedavne tragične nesreče v Kočevju, pač pa tudi zaradi varčevalnih ukrepov in novega zakona o policiji, ki je v drugem branju, in kot pravijo v policijskem sindikatu, “kaže še večji razkorak in neravnotežje med obveznostmi in odgovornostmi na eni ter pravicami zaposlenih v organih za notranje zadeve na drugi strani”. “Iz dolžnosti in pravic, zapisanih v zakonu, je mogoče zaznati, da je policijsko delo častno in da ga je policist dolžan opravljati v vsakem trenutku. A temu sledijo tudi omejitve. Ne sme opravljati vrste del, ki so na voljo večini državljanom,” pravi predsednik območnega policijskega sindikata Dolenjske in Bele krajine Srečko Podbrežnik. Pri tem naj omenimo le prepoved članstva v političnih strankah, obveznost ukrepanja tudi izven službe in ne glede na ogroženost življenja. Drži jih obveznost “primernosti” za opravljanje poklica z grožnjo odvzema statusa, grozijo jim ostrejši pogoji za prenehanje delovnega razmerja, kot veljajo v državni upravi, zaostrujejo se merila o delovni disciplini itd. Zakon uvaja tudi kategorijo drugih delavcev policije. “Ne daje jim dejanskih policijskih pooblastil in ne priznava policijskih prejemkov in ugodnosti, nalaga pa jim vrsto dodatnih obveznosti in omejitev,” pravi Podbrežnik in opozarja, da lahko takšno deljenje na druge delavce policije pripelje do težav v delovanju policije. Varčevalni ukrepi znižujejo sedanje pravice delavcev, napredovanje delavcev, celo redno, pa naj bi bilo v celoti ukinjeno. Res, da je Slovenija, kar se beneficiranega staža policistov tiče, edina na svetu, vendar pa Podbrežnik opozarja, da imajo policisti drugod namesto tega drugačne ugodnosti, na primer zmanj- * Korak naprej je bil storjen v ponedeljek na Bledu, ko se je javne tribune poleg predstavnikov sindikata, političnih strank in ostalih udeležil tudi notranji minister Mirko Bandelj. Povedal je, da mu je med drugim uspelo pridobiti skoraj tretjino več sredstev za investicije kot v povprečju v štirih letih. Zagotovil je rešitve za večino težav, ki tarejo policiste. Prepričan je, da do stavke ne bo prišlo, v primeru, da so sindikalisti prepričani, da ni storil vsega, kar je v njegovi moči, pa je pripravljen ponuditi svoj odstop. šane davčne obveznosti. “Ne zahtevamo višjih plač, očiten pa je namen vlade, da omeji plače in druge prejemke samo tistim delavcem, ki smo plačani neposredno iz državnega proračuna, pa tudi ne vsem, saj ostaja nedotaknjena pravica poslancev, da prejemajo plačo še eno leto po končanem mandatu,” pravi. T. GAZVODA Namesto rešitve so zapele pesti Občni zbor Cyclotoura se po dveh urah in pol prerekanj ni začel - Ob odhodu sta si skočila v lase Ludwig Dvojmoč in razrešeni predsednik Jože Majes NOVO MESTO - Letni občni zbor kolesarskega društva Cyclotour, prireditelja mladinskih svetovnih prvenstev v kolesarstvu in dirke Po Sloveniji, seje namesto dogovora o rešitvi skoraj dveh milijonov mark dolga in podpori novemu vodstvu, ki bi bilo voljno in sposobno zadeve rešiti, sprevrglo v farso, ki seje po dveh urah in pol končala s pretepom. Šport iz Kočevja in Ribnice • ŠKOFJA LOKA - V 8. krogu l.B-lige so igralci Inlesa izgubili proti Škofji Loki s 17:25) in se tako nekoliko oddaljili od prvega mesta. Ribničani so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik, saj je bil izid polčasa 8:8. • KOČEVJE - V Kočevju so ustanovili organizacijski odbor za pripravo prve kvalifikacijske tekme v 2. evropski ligi med Slovenijo in Španijo. Tekma bo v soboto, 20. decembra, ob 19. uri. Pripravljalni odbor vodi kočevski župan Janko Veber, trener slovenske reprezentance bo Marjan Oražem iz Kočevja, nastopil pa bo tudi domačin Gregor Komac, sedaj igralec novomeške Krke. • KOČEVSKA REKA - Ob koncu tedna so bili zelo dejavni strelci Morisa iz Kočevske Reke. V petem krogu prve državne lige v streljanju s standard zračno pištolo so premagali Brežice 1660:1560. Člani Cveto Zorko, Franc Gaber in Janez Markun so nastopili na turnirju v Ljubljani v streljanju z zračno pištolo. Zasedli so 3. mesto. .. „ M. G. Občni zbor je bil na sejah izvršilnega odbora društva določen najprej za 25. september in kasneje za 16. oktober, a ju predsednik društva Jože Majes ni sklical. Zaradi tega in drugih kršitev pravil društva je izvršilni odbor na svoji izredni seji 1. decembra Jožeta Majesa razrešil funkcije predsednika, že pred tem pa sklical občni zbor za četrtek, 4. decembra, ob 19. uri v prostorih štadiona v Portovalu. Ker predsednik kljub pozivom izvršilnega odbora ni dostavil članske knjige, s čimer je oviral sklic občnega zbora, saj tako niso mogli razposlati vabil vsem članom, je izvršilni odbor sklical občni zbor na osnovi članskih izkaznic, zapisnika zadnjega občnega zbora in spiska ustanovnih članov društva in članstvo na občni zbor povabil tudi z objavo v časniku Delo. Kljub temu je Jože Majes za isti dan ob 18. uri v gasilskem domu v Straži naknadno sklical drugi občni zbor ter pred tem v klub včlanil večje število staršev otrok, ki so vadili v društvu, vsi pa so se ob 19. uri pojavili na občnem zboru, ki ga je sklical izvršilni odbor. Podpredsedniku društva Marjanu Zupancu mlajšemu kljub prizadevanjem v dveh urah in pol ni uspelo začeti z občnim zborom, saj se je zapletlo že pri izvolitvi delovnega predsedstva oziroma pri vprašanju, kdo je član društva in kdo sploh lahko glasuje. Po dveurnem prerekanju in očitanju, koliko je kdo naredil za kolesarstvo, velodrom in o tem, kdo lahko društva reši dol- DEJAVNI KOČEVSKI ŠAH ISTI - Prejšnji teden so bili zelo dejavni kočevski šahisti, saj so nastopili na treh turnirjih. Na zadnjem mesečnem hitropoteznem turniju je zmagal Stane Podkoritnik nad Mestkom in Veselom. Po 12 tumijih je 1. mesto zanesljivo osvojil Tone Malnar. V tekmi med ŠK Kočevje in ljubljanskim klubom slepih in slabovidnih so zmagali Kočevci s 5:3. Tudi čudeži se dogajajo Nič drugega kot čudež ne more biti čudežno prebujenje kamniških odbojkarjev, do tega tedna ob Šentjurju najslabšega moštva v 1. A-ligi. Moštvo, ki so ga Novomeščani tudi v Kamniku premagali v pičli uri, je kot po čudežu najprej na Ravnah premagalo do tedajprvouvrščenega Fužinarja, potem pa v soboto še drugouvrščeni Pomgrad, ki je v prvem nizu v Kamniku dosegel le dve točki. Čudežno? Niti ne. Kamnik si je s tem zagotovil obstanek v družbi najboljših, Novomeščani, ki so Kamničane letos dvakrat zlahka premagali in so nedvomno bistveno močnejše moštvo, pa so izpadli. Brez trdnih dokazov Ravenčanov in Sobočanov seveda ni mogoče obtožiti, da so tekmi prodali oziroma da so selektorju državne reprezentance, ki sicer vodi kamniško odbojkarsko vrsto, z namernim porazom naredili uslugo. Če ne drugega, je to popolnoma nešportno in nemoralno početje. Ali si novomeška odbojka, ki se je leta in leta preveč opirala na kupljene in tuje igralce ter premalo pozornosti posvečala vzgoji mladih domačih odbojkarjev, še zasluži prvoligaški status ali ne, sploh ni pomembno. Krizo novomeške odbojke naj rešijo Novomeščani sami, ne pa da jih proti dnu porivajo drugi. Novomeščani, ki so sezono sicer začeli nepripravljeni in zaradi tega izgubili srečanje s Topolšico Šentjurjem, so si v nadaljevanju opomogli in dobili vse tri preostale tekme z neposrednimi tekmeci za obstanek. Da kljub temu niso obstali v 1. A-ligi, je v največji meri kriv popolnoma nerazumljivi sistem ligaškega tekmovanja, saj je v prvem delu pomembno le, da moštvo v ligi obstane, kjer se točke iz prvega dela prvenstva ne prenašajo v drugi del. Tako je boljšim popolnoma vseeno, ali so po prvem delu na vrhu ali na šestem mestu. Prav zaradi tega sta si Fužinar in Pomgrad lahko privoščila poraz s Kamnikom, ki sta mu tako omogočila obstanek, Novomeščanom pa zapečatila usodo. Tako je novomeška odbojka ne povsem po svoji krivdi postavljena na rob prepada. Z denarjem je imela že sedaj precej težav, za nastope v 1. B-ligi pa ga bo dobila še težje. Vprašanje je, če si bo še vedno lahko privoščila oba odlična tujca. Brez Šeme-tovsa in edinega visokega igralca v moštvu Balodisa pa je vprašanje, (e bo Novomeščanom v drugem delu sezone in v spomladanskih kvalifikacijah uspelo izboriti si mesto v bodoči enotni desetčlanski pr\’i ligi. Glede na tradicijo si novomeška odbojka to zasluži. Če ji bo uspelo, naj bo to, kar se je zgodilo, dovolj resen opomin, da začnejo resno delati z mladimi, saj je le to temelj, ki lahko novomeški odbojki lahko še zagotovi prihodnost. I. VIDMAR gov, je bilo jasno, da občnega zbora ta večer ne bo moč izpeljati. Da bi bila zmešnjava še večja, sta se v razpravo vpletla še Ludvvig Dvojmoč, ki se je predstavljal za novinarja Ekipe, in Slavko Turk, kije nastopil kot predsednik novomeškega občinskega odbora SKD. Ker je bilo očitno, da vse skupaj ne vodi nikamor, je po posvetovanju ob 21.30 izvršilni odbor občni zbor razpustil. POLICIJA ZGUBILA METLIKA - V četrtem krogu metliške zimske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Metlika 5 : Mladina 3:6, Okrepčevalnica Kučar: Policija 4:2, Big Boss : Suhor 3:0, Krokar : Lokvica 4:0, Slamna vas : Rosalnice, Grabrovec : Metlika II 2:0, Radoviča (prosta). Po štirih krogih vodi Krokar. LUKA IN MAJA DRUGA KRŠKO - V nedeljo, 30. novembra, so v Ljubljani pripravili zadnji letošnji plesni turnir za jakostno lestvico pred državnim prvenstvom v standardnih plesih. Nastopilo je tudi pet parov iz Posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega. Med mladinci sta bila Sebastjan Vodlan in Maša Šalamon peta v standardnih plesih (ST), Klemen Škoberne in Staša Puntar pa 24. v standardnih in 25. v latinskoameriških plesih (LA). Med mlajšimi mladinci sta bila Mitja Puntar in Jasmina Zakšek 11. v ST, Peter Toporišič in Tina Strgar pa 16. v ST in 22. v LA plesih. Najvišjo uvrstitev mned Krčani sta med mlajšimi pionirji dosegla Luka Vodlan in Maja Bromše, ki sta bila v latinskoameriških plesih druga. MAJA TRETJA KRŠKO - V soboto je v Ljubljani potekal 27. Malejev memorial v ženski športni gimnastiki, kije štel tudi kot selekcijska kvalifikacijska tekma za nastop na prihodnjem državnem prvenstvu. V kategoriji članic B-programa je telovadka krškega gimnastičnega društva RAIN Maja Oljačič po dobro izvedenem programu v mnogoboju s 34 točkami osvojila 3. mesto in tako potrdila nastop na DP. STRELCEM NE GRE V soboto seje nadaljevalo tekmovanje v prvi državni ligi v streljanju z zračno pištolo, v kateri posavskima kluboma vsaj v jesenskem delu ne gre najbolje. Izidi 5.kroga: Moris Krim - Kruno Brežice 1660:1650 (Krošelj 555, Ferenčak 549, Sabadoš 546), Ptuj -Heroj Marok (Sevnica) 1668:1583 (Tomše 553, Ajster 530, Ognjenovič 500). Vrstni red: 1. Olimpija 15, 2. Sl.Konjice 15,3. Kopačevina 13,... 9. Kruno Brežice 7,... 12. Heroj Marok 5. (E. S.) SMUČARSKI TEČAJI NOVO MESTO - Smučarsko društvo Krka Rog Novo mesto bo s svojo Rogovo šolo smučanja med božičnimi počitnicami od 26. do 30. decembra in med zimskimi počitnicami od 23. do 27. marca na smučišču na Gačah pripravilo smučarske tečaje za otroke in odrasle. Cena tečaja je 12.000 tolarjev, v kar je vštet prevoz, smučarska vozovnica in stroški smučarskega učitelja. Prijavite se lahko vsak ponedeljek od 18. do 20. ure v klubskih prostorih na Župančičevem sprehajališču 1 (Loka) v Novem mestu, po telefonu 21 487 pa tudi na prvi dan tečaja na samem smučišču. TEČAJ ZA SMUČARSKE UČITELJE NOVO MESTO - Področni zbor Zveze učiteljev in trenerjev smučanja, ki deluje pod okriljem smučarskega društva Krka Rog, razpisuje tečaj za učitelje smučanja 1. stopnje, ki bo od 26. do 30. decembra na smučišču na Gačah. Pogoj za udeležbo na tečaju je sorazmerno dobro znanje smučanja, spodnja starostna meja je 16 let, cena tečaja pa je 18.000 tolarjev. Prijavite se lahko vsak ponedeljek od 18. do 20. ure v klubskih prostorih na Župančičevem sprehajališču 1 (Loka) v Novem mestu, po telefonu 21 487 pa tudi na prvi dan tečaja na samem smučišču. • Kolesarsko društvo Cyclotour, nekdanji organizator kolesarske dirke Po Sloveniji in prireditelj mladinskih svetovnih prvenstev v kolesarstvu, se nikakor ne more pobrati. Zanj so usodni predvsem dolgovi, ki so nastali v zvezi z gradnjo velodroma v Češči vasi in v zvezi z organizacijo mladinskih svetovnih prevenstev. Od skupno štirih milijonov nemških mark, kolikor je stal velodrom, in milijona nemških mark, kolikor je stala organizacija prireditve, je Cyclotour dolžan še za približno dva milijona nemških mark, največji upnik pa je novomeško Cestno podjetje, ki mu Cyclo-tour dolguje skupaj z obrestmi več kot 50 milijonov tolarjev. Eden od poglavitnih vzrokov za tako velik dolg oziroma za to, da se le-ta v zadnjem letu ni bistveno zmanjšal, je po mnenju večine izvršilnega odbora društva izgubljeno zaupanje pri pokroviteljih, za kar naj bi bil po njihovem mnenju kriv predvsem predsednik izvršilnega odbora Jože Majes. Ko so udeleženci občnega zbora zapuščali prizorišče, so nesoglasja dosegla vrelišče in zapele so pesti. Najprej sta si skočila v lase Ludvvig Dvojmoč in Jože Majes, za njunim hrbtom pa še nekdanji trener Cyclo-toura Borut Retelj in drugi podpredsednik društva Andrej Majes, ki so jih prisebnejši člani društva k sreči hitro razdvojili. I. VIDMAR I DOLENJSKI UST I KOŠARKA 1. A liga, 13. krog - HELIOS : KRŠKO 97:65 (54:27); KRŠKO: Miller 2, Murovec 15, Krajcar 17, Rozman 7, Ogorevc 4, Božič 3, Bell 7, Vukič 10. KRAŠKI ZIDAR : KRKA 62:97 (26:50); KRKA: Samar 5, Petrov 11, Smodiš 16, Bajc 7, Grum 13, Stipani-čev 4, Plevnik 23, Stevič 18. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 25 (+209), 2. Union Olimpija 24 (+355), 3. Kovinotehna Savinjska 22 (+128), 4. Krka 20 (7 zmag in 6 porazov) (+65), 5. Helios 20 (-31), 6. Slovan 20 (-42), 7. Postojna 19, 8. ZM Maribor Ovni 18, 9. Idrija 18, 10. Maribor Branik 17, 11. Kraški Zidar 17, 12. Krško 14 (-210). V 14. krogu bo Krško v soboto, 13. decembra, ob 20. uri igralo doma z ZM Maribor Ovni, Krka pa prav takrat doma z Unionom Olimpijo. 2. liga, zahod, 8. krog - ČRNOMELJ : PORTOROŽ 71:78 (34:33); SNEŽ-NIK KOČEVSKA REKA : EKIPA JANČE 75:63 (39:29); LESTVICA: 1. Cerknica 15... 4. Snežnik Kočevska Reka 13... 8. Črnomelj. ROKOMET 1. liga, moški, 10. krog - SEVNICA : PIVOVARNA LAŠKO 21:36(13:15); SEVNICA: Rupret 4, Plazar4, Sečki 1, Lupše 2, Teraš 2, Sirk 6, Simončič 2. PREVENT : AFP DOBOVA 29:25 (14:10); AFP DOBOVA: Denič, Dja-po 1, Begovič 8vSimonovič 9, Bogovič, Voglar, Ocvirk 3, Keše 1, Deržič, Kranjc 1, Levec, Sladič 2, Kostevc. ANDOR : KRŠKO 29:16 (13:7); KRŠKO: Medved, German 7, Božič, Iskra 1, M. Urbanč, Martinčič, Unkič 1, Glaser 3, Kukavica 1, Kekič 1, D. Urbanč 2, Bašič. TREBNJE : MARC ŠKOFLJICA 24:20 (9:9); TREBNJE: Torlo, Višček, Bregant 4, Stojakovič 3, Blagojevič 5, Hribar 1, Šavrič 6, Zarabec, Bilbija 3, Žitnik, Gradišek 2, Ojsteršek. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 18, 2. Prevent 15,3. Prule 67 14, 4. Trebnje 14... 7. Krško 9... 9. AFP Dobova 7... 12. Sevnica 3. V zadnjem jesenskem krogu bo v so- boto, 13. decembra, AFP Dobova doma igrala s Trebnjem in Krško doma s Sevnico. ODBOJKA 1. A liga, moški, 14. krog - GRADIS : KRKA 3:1 (-15,6,8,8); 12. krog - SALONIT ANHOVO : KRKA 3:0 (2, 9, 5); LESTVICA: 1. Fužinar 20, 2. Salonit Anhovo 20, 3. Pomgrad 18, 4. Maribor Gradis 16,5. Olimpija 12,6. Kamnik 8,7. Krka 6,8. Šoštanj Topolšica 2. Sinoči so bile odigrane tekme zadnjega kroga prvega dela prvenstva; Krka seje doma pomerila z Olim-pijo. 1. A liga, ženske, 14. krog - JULČ1 ŠOU V1TAL FRUPI : TPV NOVO MESTO 0:3 (-8, -5, -4); 12. krog -KRIM : TPV NOVO MESTO 2:3 (- 13, -7, 12, 11, -12); LESTVICA: 1. Infond Branik 26,2. Kemiplas Koper 20, 3. Sobota 14, 4. TPV Novo mesto 14, 5. Krim 12 itd. Sinoči so bile odigrane tekme zadnjega kroga prvega dela prvenstva; TPV je doma igral s sedmouvrščeno Špecerijo Bled. 1. B liga, moški, 14. krog - BREZOVICA : ŽUŽEMBERK 0:3 (5, 14, 13); 12. krog - ŽUŽEMBERK: TERMO LUBNIK 3:2 (10, -4, 2, -7, 6); HOTELI SIMONOV ZALIV : KO-ČEVJE 1:3 (-10, -11, 9, -12); LESTVICA: 1. Bled 26, 2. Žužemberk 20, 3. Ljutomer 12„ 4. Termo Lubnik 12, 5. Granit 12,6. Kočevje 8,7. Hoteli Simonov zaliv Izola 8, 8. Brezovica 4. Sinoči je Žužemberk igral zadnjo tekmo prvega dela prvenstva v gosteh z Ljutomerom, Kočevje pa doma z Bledom. NAMIZNI TENIS 1. liga, moški, 9. krog - KRKA : MORAVSKE TOPLICE SOBOTA 3:4 (Ratelj: Horvat 0:2, Komac: Neh-vedovič 2:0, Hribar : Unger 0:2, Komac - Hribar : Unger - Nehvedovič 2:1, Retelj: Nehvedovič 0:2, Hribar : Horvat 1:2, Komac : Unger 2:0); LESTVICA: 1. Selda Pack Preserje 18, 2. Maximarket Olimpija 14, 3. Moravske Toplice Sobota 14, 4. Krka 12, 5. Radgona 10 itd. Štirj e med i iaj bol • V • • 1 v jsimi v drža ivi Najboljši novomeški mladi igralci tenisa trenirajo po trinajstkrat na teden - Na slovenski lestvici najvišje uvrščena Katarina Zupančič na tretje mesto do 16. leta NOVO MESTO - V novomeškem teniškem klubu Krka so z letošnjo sezono lahko zadovoljni, saj so se njihovi mladi tekmovalci še bolj uveljavili prav med najboljšimi slovenskimi tenisarji v svojih kategorijah. V klubu, kjer so se z vzgojo mladih tekmovalcev začeli resneje ubadati pred osmimi leti, redno vadi okoli 30 fantov in deklet. Vrhunski tenis že v mlajših kate- gorijah zahteva od športnika tako rekoč profesionalni odnos, kar na lastni koži okusijo tudi novomeški teniški upi. Čeprav so skupni treningi mladih novomeških tenisarjev LESKOVCANI DRUGI LESKOVEC - V tretjem krogu pionirske državne strelske lige so strelci Leskovca osvojili drugo mesto. Med posamezniki je bil Andrej Pavlin prav tako drugi. Na kontrolnem tekmovanju za izbiro državne reprezentance je Dejan Župane osvojil drugo mesto, potem ko je bil po prvem delu tekmovanja drugi za Rajmondom Debevcem. Med mladinci je leskovški up Gorazd Zorič zmagal, Peter Fridl pa je bil četrti. V petem krogu 1. državne lige je Leskovec premagal Ruše s 1470:1429. (J. A.) TURK V FINALU UPRAVIČIL VLOGO - Novomeški tenisar Blaž Thrk je na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije do 16. leta v Kranju upravičil vlogo drugega nosilca, saj je klonil šele v finalu, kjer ga je premagal Ljubljančan Matjaž Jurman. Njegov uspeh je s četrtfinalom dopolnil Tadej Pucelj, Tomaž Budja in Aleša Šan-tej sta se uvrstila v drugi, Tomaž Kastelec pa v prvi krog glavnega turnirja. PETERLIN V BELJAKU NOVO MESTO - Najboljši novomeški lokostrelec Drago Peterlin je 7. decembra nastopil na dvoranskem lokostrelskem turnirju za pokal Alpe-Adria in koroški pokal v Beljaku. V disciplini compound je s 1138 krogi zasedel četrto mesto, s čimer je bil med slovenskimi tekmovalci najboljši. V zadnji, četrti seriji je z 292 dosegel najboljši izid. Zmagal je Avstrijec Hans Jorg Kain. SMUČARSKI SEJEM NOVO MESTO - Smučarsko društvo Šentjernej bo v soboto, 13. decembra, ob 8. uri na športnem igrišču pri osnovni šoli pripravilo smučarski sejem. zaradi popoldanskega pouka v gimnaziji precej ovirani, v klubu le poskrbijo, da zaradi tega niso prikrajšani za redno vadbo. Tako igrajo tenis vsak dan, trikrat na teden tudi po dvakrat dnevno, ob tem pa opravijo še po tri kondicijske treninge. Temu primerni so tudi izidi in uvrstitve Novomeščanov na slovenski računalniški lestvici, kjer je Blaž Turk, dijak L letnika ekonomske srednje šole, peti, Tomaž Kastelec, dijak prvega letnika gimnazije, je v isti kategoriji sedmi, Katja Zupančič, dijakinja drugega letnika gimnazije, pa tretja. V kategoriji do 14. leta je 13-letni Tadej Pucelj, ki bo v isti starostni skupini nastopal tudi prihodnje leto, peti. VEBER “NAJ” ATLET LJUBLJANA - Pretekli petek je Atletska zveza Slovenije v hotelu Avstrotel v Ljubljani svečano proglasila atlete leta v Sloveniji v vseh starostnih kategorijah. V absolutni kategoriji je pri članicah zmagala Brigita Bukovec, pri članih pa Gregor Cankar. Pri pionirjih jez velikim naskokom zmagal Sevničan Borut Veber. (S. V.) BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR ŠENTJERNEJ - Nogometni klub Tabor Zidaki bo v soboto in nedeljo, 27. in 28. decembra, v telovadnici osnovne šole Šentjernej pripravil božično-novoletni turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo in dodatne informacije dajejo po telefonu (068) 85 765 ali (0609) 652 665. V času tekmovalne sezone, ki pa se v tenisu niti v mlajših kategorijah skorajda ne prekine, nastopijo na dveh do treh turnirjih na mesec, največ v Sloveniji, pa tudi na turnirjih ETA in ITF v tujini. Največji uspeh je letos dosegla Katja Zupančič, ki seje na turnirju ITF za igralke do 18. leta v Domžalah uvrstila v četrtfinale in tako osvojila tudi točke za svetovno jakostno lestvico. Blaž Turk je svoj največji uspeh dosegel s polfinalom na turnirju ETA za igralce do 16. leta v Mariboru, Tadej Pucelj se je na enem izmed turnirjev ETA do 14. leta uvrstil v drugi krog, medtem ko se je Tomaž Kastelec, ki nastopa predvsem na domačih turnirjih, večkrat uvrstil v polfinale. I. V. V LOČNI NOVA ŠPORTNA TRGOVINA IN SERVIS ZA POPRAVILO SMUČI - Podjetnik Bine Bajc, ki ga Novomeščani poznajo kot odličnega mojstra za popravilo smuči, je v petek pod Autocommerceom odprl novo športno trgovino in servis. Na 300 kv. metrih bodo kupci lahko izbirali najraznovrstnejšo športno opremo, oblačila in naprave za športno vadbo, popravila smuči pa vam bodo v servisu opravili na najsodobnejši, povsem avtomatski napravi. (Foto: Majda Luzar, EPS) I KRKKZDRAVIUŠČK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC • TENIŠKI TURNIR PAROV -V teniškem centru Otočec bodo v soboto, 13. decembra, ob 17. uri pripravili teniški turnir parov, za katerega se lahko prijavite v recepciji teniškega centra osebno ali po telefonu (068) 75 458 do pet ka, 12. decembra, do 20. ure. Vpis it potrditev prihoda bo v soboto oc 16.30 do 17. ure, prijavnina p« znaša 1.800 tolarjev, v kar je všteti tudi hrana. » MERKLLB ^,r ■ -smp n / <8 / 21-delni jedilni servis, Daphne, po 6 globokih, plitvih in desertnih krožnikov, 2 servirna krožnika in skleda kavni avtomat, SIEMENS, TC 31006, moč 900 W, do 10 skodelic božičnomovoletna jelka, višina 185 cm akumulatorski vrtalnik-vijačnik s priborom, SKIL, 2360 HS, s 16-delnim priborom, napetost 14,4 V, hitrovpenjalna glava s premerom 10 mm, zvezna regulacija hitrosti v območju od 0 do 650 vrt/min, vrtenje levo ali desno, nastavljiv vrtilni moment, čas polnjenja akumulatorja 3 ure 12-delna garnitura nerjavne posode s termostati, Chef Line, s 3-plastnim dnom, primerna za kuhanje brez maščob in v pari, iz kvalitetnega jekla 18/10 božično-novoletna jelka, višina 125 cm in še več kot 40 izdelkov za vaš dom po izjemno vročih cenah: dvovratni hladilnik, IBERNA, ID 24 56.990,00 Pomivalni stroj, IBERNA, LSI 56 W 69.990,00 stojalo za pršut, BAŠIN 8.990,00 Pekač za biskvit, KAISER, 621-227 990,00 sekljalnik, MGA, S 301 17.990,00 Palični mešalnik, BOSCH, MSM 4101 8.690,00 ožemalec citrusov, MGA, OC 701 3.790,00 Ukalnik, BOSCH, TDA 6501 9.490,00 kavni avtomat, SIEMENS, TC 52001 24.790,00 sušilnik za lase, SIEMENS, MH 51502 3.990,00 videorekorder, PHILIPS, VR 475 45.990,00 televizor, GRUNDIG, 55 731 59.990,00 televizor, GRUNDIG, P 37-071 33.990,00 žepni tranzistor, GRUNDIG, Boy 47 2.990,00 radio ura, GRUNDIG, Sonoclock 21 4.690,00 klaviature, CASIO, CTK-100 22.990,00 24-delni jedilni pribor, TONER 9.990,00 sobno kolo, My Cardio 33.990,00 sani, Davos 90 4.890,00 podaljšek, KOPP 230,00 kabelski podaljšek, ELLES, KRH-3/1 2.490,00 žepni organizator, CANON DM 320 1.999,00 kovček za orodje, ZAG, 16001 1.290,00 krožna žaga, ISKRA ERO, KZ 55 D 12-490,00 vbodna žaga v kovčku, BLACK & DECKER, KS 631 KA 10.990,00 akumulatorski sesalnik, BLACK & DECKER, HC 431 7.390,00 kotni brusilnik, ISKRA ERO, KB 148 A 16.590,00 tračni brusilnik, SKIL, 1200 15.690,00 lučke za jelko 999,00 girlanda, ŠTAMBERGER 1.890,00 smrečica, ŠTAMBERGER 1.190,00 perla 390,00 fotoaparat, YASHICA, Clearlook AF 17.990,00 sesalnik, BSD, 1400 W 17.990,00 pralno-sušilni stroj, ZANUSSI, WDS 832 C 98.900,00 sredstvo za čiščenje in preprečevanje zmrzovanja vetrobranskih stekel, KEMIKAL 250,00 zamrzovalna omara, ZANUSSI, ZVF 230 M 59.900,00 Grelna garnitura večnamenskih doz !• 790,00 podstavek za torto s pokrovom 4.290,00 ekonom lonec, LAGOSTINA 6.990,00 18-delna garnitura kozarcev, CREOLA 2.990,00 pladenj, DORATI 1.690,00 MERKURJEVI POPUSTI IN PLAČILA NA OBROKE ŠE 4% DO 10% POPUSTA • 4% ceneje pri vsakem takojšnjem plačilu s kartico DINERS-MERKUR • 4% do 10% ceneje pri takojšnjem plačilu nad 5.000 SIT z MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA DO 5 OBROKOV BREZ OBRESTI • pri nakupu na 5 čekov z odloženim plačilom • na Merkurjevo posojilo do 5 obrokov • pri obročnem nakupu z DINERS-MERKUR pa priračunamo obresti (2=2%, 3=2%, 4=3%, 5=4%) s tem da obenem UPOŠTEVAMO TUDI 4% POPUST na kartico TUDI NA 12 OBROKOV • možnost nakupa na 12 čekov z odloženim plačilom • na posojilo do 12 obrokov • na največ 6 obrokov s kartico DINERS-MERKUR Minimalni znesek oz. obrok je 5.000 SIT, pri nakupu nad 5 obrokov priračunamo obresti, in sicer 6-1%, 7-2%, 8-3X, 9-4%, 10-5%, 11-6%, 12-7%. Pri obročnem nakupu z DINERSMERKUR pa velja 6-5%, s tem da obenem upoštevamo tudi 4% popust na kartico. OBIŠČITE MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE GRADAC: N0V0TEHNA. GROSUPLJE: Vimont. KOSTANJEVICA NA KRKI: N0V0TEHNA. KRŠKO: N0V0TEHNA. NOVO MESTO: NOVOTEHNA - Glavni trg, NOVOTEHNA - Tehnični center in NOVOTEHNA - Gradbeni center. ŠENTVID PRI STIČNI: Agrograd. SLOVENSKA VAS PRI ŠENTRUPERTU: Kovinoprodaja. TRERNJE: PC Kovinoprodaja in NOVOTEHNA. strank. Odgovori in popravki po § 9, Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-ljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Življenje je delavnik, ne praznik Dol. list št. 47, 27. novembra Srce se mi para, ko poslušam pripovedi mladih strokovnjakinj, ki si ne upajo ustvariti družine, ker potem v firmi, kjer so zaposlene, ne bodo več zaželene. Bojijo se zanositi in roditi otroke. Ljudje božji, pa to je strahotno! Z dobro voljo in dobro organizacijo dela bi se ta strah dalo preprečiti. Svoj korak k rešitvi morajo narediti tudi mlade mamice, vendar sem odločno proti temu, da bi izostajale z dela že zaradi najmanjših malenkosti. V dobrih odnosih morajo biti s sosedi, starši in drugimi sorodniki, ki lahko pomagajo premostiti manjše otrokove zdravstvene težave in omogočijo materi redno delo. Tudi v takih primerih velja pravilo, da se izkažimo z dejanji, ne samo z besedami! TINCA KUHELJ Šentjernej Ob predsedniških volitvah, ki so minile brez kandidatinj za to funkcijo, so spet oživeli predlogi v korist večje udeležbe žensk v javnem življenju in še posebej v politiki. Čas bi tudi že bil, da bi Cerkev končno prenehala poniževati ženske s svojo dogmo o Adamovem rebru in ji priznala popolno enakovrednost in enakopravnost. Žal ne verjamem, da bi si ob sedanji arogantni politiki vlade dal odstotek žensk, ki sodelujejo v javnem življenju, kaj povečati. Vse kaže, da ženske zaradi prastrahu tudi ne znajo osvajati publike, da bi jih volila v javne službe. ANTON JUDEŽ Kdor seje veter, žanje vihar Dol. list št. 47, 27. novembra * 1 * * 4 Fanika Lorber iz Velikih Malenc se velikokrat oglaša v Dolenjski list, očitno pa želi čim bolj oblatiti NOB in partizane, in to z neresničnimi navedbami. Pravi, daje med vojno pisala dnevnik in da so ji ga po vojni odvzeli, ne piše pa, kdo ga je vzel. Morda bi ga bilo dobro najti. Kot borec Gorjanskega bataljona ji želim zastaviti nekaj vprašanj predvsem zato, ker piše, daje hotela OF nečastno uničiti slovenski narod. Ali ste, gospa Fanika, v svoj dnevnik zapisali, da so maja 1942 borci Gorjanskega bataljona na Tolstem vrhu ulovili italijanskega vojaka Antonia iz italijanske postojanke v Brusnicah in ga vključil v svojo četo, v kateri je bil dober borec vse do kapitulacije Italije? Julija 1942 je 1. četa Gorjanskega bataljona pri Svetem Križu (v današnjem Pod- bočju) ulovila nemškega vojaka. Tildi ta je bil vključen v 2. četo kot dober borec. Od tam je bil poslan v 4. bataljon Cankarjeve brigade in preživel pokol na Javorovici, ker se je zakopal v sneg. Avgusta smo borci 2. čete ulovili belogardista Jožeta Okičkega iz Gorenjega Vrhpolja, ki je prav tako postal naš borec. Oktobra smo ulovili Jožeta Kocjana z Mihovice, le-gista iz postojanke Dolenja Brezovica. Odvedli smo ga v štab našega bataljona. Ker se ni hotel priključiti partizanom, je bil izpuščen. Aprila 1945 je jurišni bataljon pod vodstvom Rudija Pušinjakav Mihovem pri Šentjerneju ulovil dva domobranca. Enota je oba poslala na prisilno delo v Belo krajino. Novembra 1942 je Cankarjeva brigada skupaj s 13. hrvaško brigado in Gorjanskim bataljonom zavzela postojanko na Suhorju. V tej akciji so ulovili večje število belogardistov. Vse mlade fante iz šent-jernejske doline, bilo jih je kakšnih 30, so izpustili, od njim danes živijo še štirje: eden v Mihovici, drugi pri Beli Cerkvi, tretji v Drči in zadnji na Vodenicah pri Kostanjevici. Novembra 1942 sta Cankarjeva brigada in Gorjanski bataljon napadla postojanko v Podbočju in ulovila 5 belogardistov. Ker so se predali, so bili vsi izpuščeni. Odšli so v postojanko belogardistov na Dolenji Brezovici, kjer jih je komandant Milan Kranc ustrelil. Ob nemški ofenzivi 21. oktobra 1943 so Nemci in domobranci od Kostanjevice do Šentjerneja pobili 68 talcev, še istega dne v Ledeči vasi pa 32 partizanov Gubčeve brigade. Največji zločin domobrancev med drugo svetovno vojno je bil pokol vseh ranjencev na Javorovici. Ko so po končani bitki domobranci našli na podstrešju Recljeve hiše 15-letnega partizana, so ga privedli pred hišo, kjer ga je komandant domobrancev Furlan iz Kronovega udaril po glavi in ga ustrelil. Draga Fani, ali poznate vsaj enega partizana, ki so ga oboroženega ulovili domobranci, da so ga pustili živega? Do danes ga še nisem našel. Kdaj drugič bom opisal, kako so domobranci ubili mojega brata. Ubil ga je znanec B. J. iz Gorenje Brezovice. STANKO KUŠLJAN Šentjernej SLS ni županov glasovalni stroj Dol. list št. 48, 4. decembra Nimam namena polemizirat z g. Tonetom Hrovatom, predvsem, ker ne želim nikakršnega političnega prepira. Mislim, da bomo potrebovali predvsem sodelovanje in popuščanje, ne pa konflikte. Pa vendarle nekaj odgovorv na njegove trditve v zadnjem Dolenjskem listu: 1. Svojih funkcij ne navajam, ker se z njimi ne hvalim. Po navadi sem raje v drugi kot pa v prvi vrsti. Mislim, da moramo biti politiki v službi vseh ljudi, ne pa samo nekaterih. 2. Nikjer nisem zapisal, da sta SLS in LDS sporazum podpisali, ampak da sta se dogovorili. 3. Da vedno nastopam proti kmetom in da imam nekaj proti njim? Tisti, ki me poznajo, vedo, da to ni res. Tlidi sam sem kmečki sin in vem, kakšno je delo na kmetiji. Res pa je, da sem za pravičnejšo in tudi ustreznejšo delitev denarja. Predvsem pa, da država že enkrat pove, katere so prednostne gospodarske panoge v Šloveniji oziroma kakšne vrste kmetijstvo se bomo šli. 4. Pri številkah o višini denarja za kmetijstvo pa sva enakega mnenja; mogoče pa je seveda primerjati tudi tako, kot primerja g. Tone Hrovat. S spoštovanjem in z željo po sodelovanju JANEZ MEŽAN Kdor seje veter, žanje vihar Dol. list št. 47, 27. novembra Znanci so dali Fani Lorberjevi iz Šentjerneja podatke o mojem očetu iz knjige Žrtve 2. svetovne vojne, župnija Šentjernej, in sicer s 27. strani, kjer piše: "Hribar Jože, rojen je bil 30. julija 1914 na Dol. Brezovici 6. Bil je pri partizanih od avgusta 1942 do 1. 11. 1942. Padel je 1. 11. 1942 v Pleterjih. Pokopan je v Šmarju.” Razliko, kdaj je oče odšel v partizane, najdemo v knjigi Bojna pot Gorjanskega bataljona Vilme in Franca Pirkoviča na strani 40: “Hribar Jože, Dol. Brezovica, rojen 1914, odšel v partizane maja 1942, padel v Pleterjih 1. 11. 1942.” Mati mi je povedala in tudi priče, ki so še žive, so mi povedale, da je oče odšel v partizane za belo nedeljo, to je v nedeljo po veliki noči, ko so ga po ovadbi lesnega trgovca Matička - Frančiča hoteli ujeti na domu Italijani. Zakaj seje Lorber-jeva razpisala o mojem očetu, dajem v razmislek bralcem. Sam o njeni družini nisem nič pisal. Šlo je za mojo polemiko s Packom o pravici odločanja žensk o splavu. O vojni sem pisal, ker mislim, da imam pravico napisati svoje mnenje. In še o smrti mojega očeta. Resje umrl zaradi vržene bombe, a Lor-berjeva ne pove, čeprav ji je znana zgodovina, da so bili očetovi soborci izdani. Izdali so jih delavci v hlevih kartuzije Pleterje. Žal je edina priča R. Z. že umrla, vendar mi je natančno povedala, kar se je zgodilo. Moja družina in tudi sam nisem nikoli posredoval podatkov o ljudeh, ki bi lahko tudi odgovarjali za izdajstvo. Fani Lorber, mislim, da vaš namen ni pošten. Grozovit umor se je zgodil 23. septebra 1942. V knjigi Frančka Sajeta Belogardizem, legija smrti ali MVAC, str. 353, je to opisala tudi P. R., ko so 4. aprila 1943 odkopali žrtve in jih dostojno pokopali. Če pa Lorberjeva ve za grozovit umor Štokarjevih iz M. Vodenic, bi morala kot človek tedaj ali sedaj ovaditi svojega sorodnika partizana za vojni zločin proti civilnim osebam, ker tak zločin nikoli ne zastara. Lorbar-jeva! Škoda za odvzeti dnevnik, marsikaj bi se izvedelo iz njega. Pa tudi znanci vam lahko veliko povedo. Niso pa vam povedali, da so mojo staro mamo, mojega leto in pol starega brata in mene, takrat mi je bilo tri leta in pol, 3. maja 1942 zaprli Italijani v Jordanovo klet, da nas pošljejo v internacijo. Rešil nas je domačin, katerega ste dobro poznali. Izkoristili smo priložnost in pobegnili 5. maja v Mihovo, kjer smo bili do 5. novembra 1942. Bili smo nevarni za uničenje slovenskega naroda, ker smo bili družina “pobeglega” partizana. Zakaj bi nas sicer zaprli? Pa lepo pozdravljeni. JOŽE HRIBAR Šentjernej V (Se) malo drugače o Turjaku Dol. list št. 48, 4. decembra Zdi se mi sicer neumestno odgovarjati svojemu nekdanjemu sodelavcu Jožetu Primcu. Za ta korak sem se odločila zgolj zato, ker želim stopiti v bran gospodu Antonu Klepcu iz Kloštra pri Gradcu v Beli krajini. Prav to, kar očita Primc Klepcu in meni, je namreč storil sam: zelo površno je prebral zapis o Turjačanih v novembrski številki Dolenjskega lista, medtem ko sem jaz njegov zapis pazljivo prebrala kar nekajkrat, prav tako tudi knjigo Lojzeta Županca. Kako bi si sicer razlagala, ko Jože Primc v svojem zapisu v prejšnji številki DL pravi, da “Klepec zameri pripovedi Lukančičeve..., Klepec kritizira še nekatere druge izjave..., Anton Klepec pripoveduje tudi...”. Nič takega ni pisalo v mojem zapisu, “krivda” gospoda Klepca pa je le v tem, da me je poklical, da ima Zupančevo knjigo, v kateri so nekatera dejstva o Turjačanih zapisana drugače kot v Primčevem zapisu. Knjigo sem potem prebrala jaz in naredila primerjavo, pri tem pa nisem trdila, daje tudi vse Zupančevo edino zveličavno, čeprav je tudi on v knjižici navedel okrog deset zgodovinskih virov, ki se jih je posluževal.Kakor koli že, moram reči, da je Zupančeva knjiga zanimiva, da sem jo z užitkom prebrala, še vedno pa zagovarjam tisto, kar sem zapisala v svojem zapisu: ali je res tisto, kar je pisal časopis (oz. Jože Primc) ali knjiga, ali je resnica povsem drugačna, morda so ali pa še bodo ugotovili tisti, ki se ukvarjajo z raziskovanjem življenja Turjača-nov. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Dolenjski list Naključna napaka? Povsem napačno določena dioptrija bi lahko poškodovala vid samoplačnika Spadam med tiste Slovence, ki za boljši vid potrebujejo očala. 25. novembra, sem tako prvič obiskal novomeško okulistično ambulanto, saj sem svoja očala pozabil v tujini. Pregledal meje dr. Ju-rekovič in ugotovil, da gre za poškodbo očesa od rojstva in da se lahko s pomočjo očal moj vid izboljša na približno 20 odstotkov, z lečami mogoče malo več. Sam pregled lahko strnem v nekaj besed: “Kaj vidite? Nič. In zdaj? Tudi nič. Potem pa nič.” In zapisal je dioptrijo 4.00 cil 0,75 pri 180°. Ker so podatki po mojem spominu iz okulističnih pregledov bistveno odstopali, kot tudi izjave zdravnika, da bom z očali prej navedene dioptrije videl le 20 odstotkov, čeprav sem strelec, sem poklical svojega optika v Nemčijo, ki mi je posredoval nekaj let stare podatke: 1,50 cil. 1,75 pri 170°. Ker sem ugotovil, da od v Novem mestu odčitane dioptrije ne vidim nič, sem zahteval ponovni pregled v isti okulistični ambulanti v Novem mestu, le pri drugi zdravnici, ki je svoje strokovno delo opravila vzorno in ugotovila, da so izvidi iz Nemčije ostali nespremenjeni. Po zaslugi prisebnosti optika, kije le preveril moje dvome, ki sem jih imel ob prvem pregledu, pa sem zelo razočaran nad opravljenim delom omenjenega novomeškega okulista, ki bi s takšno diagnozo lahko trajno škodoval mojemu zdravju, da o izgubljenih živcih in času ne govorim. Pa tudi o denarju, posebno če si samoplačnik, kot sem jaz. LUDWIG DVOJMOČ Od kod toliko sovraštva? Zanima me, kaj bo z nami jutri in ali bomo sploh lahko preživeli ob vse bolj požrešni slovenski državi Moje mnenje je, naj predlagatelji lustracijskega zakona in vsi, ki sedijo v parlamentu, raje rešujejo našo sedanjost in prihodnost. Ali vas ni sram sedeti v parlamentu in sprejemati varčevalne zakone za tiste, ki že danes nimajo ničesar? Velik in vsak dan večji državni aparat pa je nenasiten. Nikoli prej ni bilo toliko dobrodelnih prireditev za bolne, invalide, otroke, društva. Ljudje niso hodili prosit po hišah, kot to počnejo danes. Kako je mogoče, da prihajajo ob nedeljah ljudje iz mesta in pobirajo denar za invalide? Saj imamo takšne ljudi tudi v Metliki, a ne hodimo s torbico prosjačit po Ljubljani. Čistka ali lustracija me ne zanima, pač pa me zanima, kako bo jutri. Tisti, ki smo jih volili in so na visokih položajih, naj nam po- IIVALA ZA SODELOVANJE Župnijska Karitas Brežice se zahvaljuje vsem nastopajočim za sodelovanje na 5. dobrodelnem koncertu v nedeljo, 30. novembra, in vsem tako številnim obiskovalcem za vso podporo, kakor tudi vsem, ki so sodelovali v zbiralni akciji. Vsi skupaj ste veliko pripomogli k nadaljnjemu delovanju župnijske Karitas Brežice. Vsem še enkrat prisrčna hvala in Bog vam povrni! ŽK Brežice OOMfflt vedo, kaj so naredili z denarjem, ki so ga dobili od ljudi, ki so kupili stanovanja, v katerih so stanova’ li. Ta stanovanja se na veliko pre-prodajejo po zelo visokih cenah. Kot štiriletna deklica sem ostala brz staršev in premoženja. K sebi so me vzeli daljni sorodniki. Težko življenje sem imela, a n e nosim v sebi sovraštva do drugih ljudi. Tudi vera uči, da tistega, ki te s kamnom, obmeči s kruhom. Zato se sprašujem: od kod ljudem danes toliko sovraštva in revam šizma? . ALENKA MEŽNARŠIČ Metlika zmenek om KNJIGA STARIH FOTOGRAFU NOVEGA MESTA IN OKOLICE Občina Grosuplje je pred kratkim izdala in založila knjigo Po Grosupljem in okolici, ki jo je napisal Jože Miklič, ljubitelj kulturne dediščine in iskalec istovetnosti Grosupeljske kotline. Medtem smo izvedeli, da bo prihodnje leto tudi občina Novo mesto izdala publikacijo, v kateri bo objavljenih približno 200 starih fotografij Novega mesta z okolico. Gradivo hrani v zasebni zbirki Nika Klemenčič v Novem mestu in je poleg tistega, ki ga imata o mestu Dolenjski muzej in Knjižnica Mirana Jarca, pomembna vrednost in dokument preteklosti, razvoja in starih objektov dolenjske metropole. Besedilo v novi knjigi pripravlja kustosinja Dolenjskega muzeja Majda Pungerčar. Za novo delo bo prav gotovo veliko zanimanja, zato bomo o njem še poročali. Tg. Dolg križev pot pred mamografom Osebna izkušnja iz ZD Novo mesto, ki me je razočarala in razjezila hkrati Pregled na momografu je za vsako žensko poln nasprotujočih si občutkov strahu in upanja. Zato vsaka odide tja pod psihičnim pritiskom. Prav o teh pregledih želim javno spregovoriti nekaj besed. Napisala bom samo to, kar sem osebno doživela na takem pregledu, ne da bi hotela kogarkoli žaliti. Zdi se mi prav, da se pač nekdo oglasi tudi v imenu žensk. Za mamograf sem bila naročena 11. novembra ob 11. uri dopoldne, pravzaprav mi je prijazna sestra rekla: “Pridite po enajsti!” Ker nisem vedela, kaj je s tem mislila, sem prišla pač malo po enajsti uri. In tu se začenja trnova pot tega dneva. Najprej sem izvedela, da bom morala čakati najmanj do 16. ure popoldne, ker je prišlo na pregled nič manj kot osemdeset žensk. Kaj početi celih 6 ur? Sedeti v čakalnici ali pohajati po mestu? Ali se kdaj pristojni v ZD Novo mesto vprašajo, kako je čakati 6 ur? Zakaj ne naročajo pacientov ob urah, da bi morala ta država zagotoviti svojim državljanom nekaj dostojanstva tudi tako, da ne bi v čakalnicah preživljali mučnih ur. Stavko v zdravstvu smo načelno podpirali vsi, predvsem pa smo upali, da bo uspela, ne samo za višje plače zdravnikov, temveč NE za teste na živalih Kupite raje kozmetiko, ki ni testirana na živalih Čas obdarovanj je tu in nakupa daril. Tudi kozmetike. A prav je, da se ob nakupu le-te tudi zamislimo oziroma spomnimo na trpljenje živali, kije največkrat povezano s kozmetiko. Zato apeliram na kupce kozmetike, naj pred nakupom preverijo, če na emabalži piše: “No te-sted on animals” ali “Ni preizkušeno na živalih”. LEA EVA MULLER jočih? Seveda si potem, ko pridejo na vrsto, ne upajo reči nič, srečni, da so sploh prišli na vrsto. Naslednja stvar, ki me je razočarala in razjezila hkrati, je popisovanje pacientk, ki pridejo prvič na pregled. V pisarni sestre nas je bilo pred ordinacijo 6 žensk, sestra pa je vpričo vseh popjsovala najbolj intimne podatke. Ženska mora v pristojnosti drugih dobesedno razgaliti svoje intimno življenje. Zakaj tako? Ali se ne bi dalo urediti, da bi pacientka takšne podatke dala diskretno, sama v prisotnosti sestre? Zakaj toliko pišemo o tajnosti osebnih podatkov? Moram povedati še to, da sem bila pred osmimi leti prav tako na mamografu in tedaj sem dala osebne podatke samo v prisotnosti sestre in sem čakala le dobri dve uri. Zato sem danes toliko bolj razočarana nad organizacijo pregleda. Sam pregled pri zdravnici je bil poglavje zase. Mislila sem, da me bo Kaj vprašala, ker sama sebe pač najbolj poznam. Ni je zanimalo, kakšne probleme imam. Na koncu sem le s strahom izjecljala, ali je z mano vse v redu. “Po pošti boste dobili,” je bilo vse, kar ji je uspelo reči. Mislim, da komentar ni potreben. Sicer razumem, da veliko dela, vendar pa naj bi tudi ona poskusila razumeti zaskrbljeno žensko in ji privoščila vsaj prijazno besedo. Je to preveč? Na srečo pa lahko napišem tudi to, da so bile vse sestre na mamografu izredno prijazne in razumevajoče in je videti, da resnično veliko delajo in se trudijo. Slaba organizacija pri teh pregledih gotovo ni njihova krivda. Zakaj dela mamograf pri takšnem navalu samo dva ali tri dni v tednu? Predvidevam, da so v ozadju veliki problemi z zavarovalnico in denarnimi sredstvi, vendar bi tudi v prid pacientov v smislu manjših čakalnih dob, tako v čakalnicah kakor tudi čakanje na specialistične preglede. Ob tem moram tudi zapisati, da v črnomaljskem ZD skoraj ni več problemov zaradi čakanja. Naročanje na uro in pravilni sistem pa tudi prijaznost zdravnikov je opazno, tako da po vsem tem lahko napišem tudi pohvalne besede. Črnomelj ZAHVALA Ob smrti našega očeta in moža Toma Šavorja iz Kanižarice pri Črnomlju se zahvaljujemo Društvu upokojenih rudarjev in Rudniku Kanižarica za poslovilne besede in pospremitev na njegovi zadnji poti. Penzion 9\[ovoUtni paket: • 5-dnemi polpenzion s svečano silvestrske večerjo samo 260 mark.1 Rezervacije po telefonu 069/26-434 Zmaga Elektro šole SC Novo mesto na Elektriadi Zahvala pokroviteljem Lanska odločitev, naj športno-strokovno srečanje učiteljev srednjih elektro šol Slovenije v Kranjski L>ori postane vsakoletno, je za novomeško šolo, ki deluje v okviru Šolskega centra Novo mesto, obrobna poseben sad. Na drugih igrah je so]a, ki je bila lani v moštvenem sestevku med 14 šolami četrta, osvoji.* naslov moštvenega prvaka. Ucitelji so lanski sklep, da v prihodnje na športnih prizoriščih Elektria-oe ne bodo prodajali svoje kože pod ceno, podkrepili s temeljitimi pripravami na tekmovanja. Športna srečanja so bila kljub tekmovalni vnemi vendarle predvsem prijateljsko druženje učiteljskih zborov štirinajstih slovenskih e ektro šol, njihovih ravnateljev in gostov z Ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda za šolstvo Slovenije. športna tekmovanja Elektriade °n enajst športov: cestni tek na 5 m, vlečenje vrvi, tenis, namizni te-n's, biljard, kegljanje, šah, odbojko, osarko, pikado in ročni nogomet, ■ektro šola ŠC Novo mesto je zma-gala v vlečenju vrvi, pikadu in enisu, drugo mesto je osvojila v eku na 5 km, tretje pa v košarki in šahu. V nobenem športu se ni uvr-na slabše kot na 8. mesto, zato je skupnem seštevku zmagala in se vrstila pred ŠC Velenje in lansko Ljubjovalko, Srednjo šolo Vegova iz Tako kot lani srečanja tudi letos , e.. hilo brez pokroviteljev. Ti so „Ul: °olenjski list, Dolenjska borznoposredniška družba, M KI - Kovi-otehna, Labod Novo mesto, Partmaji Ravbar, N. m., Tomas, a'°'0-i N. m., Euro Tenel, N. m., . djko Tomaž, N. m., Kekon, d.o.o., uzemberk, Spina, d.o.o., Danfoss v-ompressors, d.o.o., Črnomelj, Trgovina Hutar, Črnomelj, Tiskarna °yo mesto, Computronic Prečna, ? Pa, d.o.o., N. m., Ljubljanske lekarne, N. m„ Telekom, N. m., ..va^Pvalnica Maribor, d.d., predstavništvo N. m., Krka, d.d., N. m., Mercedes ' Benz Servis, N. m., El-7,i .:.m-- Slap, d.o.o., N. m., in ravihšče Dolenjske Toplice, sta lanpvske športne igre, kakršni vp ^^heniada in elektriada slo-tro f i srednjih gradbenih in elek-n ,> so dobrodošla poživitev v tj . Icu, ki je vedno lahko rasel le iz elr-u VOlie' Novomeški gradbena in sta h Š°** *a*1*co pohvalita, da :‘™n,h sportnostrokovnih s ,nleS°lskih učiteljev z imi 'ektriada in Gradbeniada. J. P. vJ^a,rs^atereSa moža in ženo dan (J°’ S,(> SePoro^a na ‘s,i Največje bogastvo je samozadostnost. (Epikur) Upokojencem se zavarovanje samo obnovi Po novem plačevanje premije vnaprej NOVO MESTO - Zavarovancem, ki so pred petimi leti sklenili prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za dobo 5 let, le-to konec letošnjega leta poteče. Zato jih je večina zato zavarovanje že podaljšala. To pa ne velja za upokojence, saj se njim zavarovanje vsako leto avtomatsko podaljša pod pogoji veljavne zavarovalne police, ker imajo sklenjeno polico za neomejeno obdobje. Zato upokojencem ni potrebno za obnovo zavarovanja storiti ničesar. Obstoječa izkaznica prostovoljnega zavarovanja tako še naprej velja in jo lahko zavarovanci nemoteno uporabljajo. Enaki ostajajo tudi zavarovalni pogoji. Za upokojence se obeta sprememba le pri plačevanju premij, ki so jih do sedaj plačevali za nazaj. Na nedavni seji predsedstva Zveze društev upokojencev Slovenije so se na pobudo zavoda dogovorili, da preidejo na plačevanje vnaprej, kar je v skladu z zavarovalniškimi načeli. To pomeni, da bodo upokojenci deset mesecev plačevali tekočo premijo in še desetino zaostale premije. j. d. PRISPEVKI ZA OBDARITEV OTROK V času od 2. do 8. decembra so na račun Občinske zveze prijateljev mladine Novo mesto št. 52100-678-80209 za Veseli december prispevali: OŠ Prevole 30.000 tolarjev; Nemocom, d.o.o., Nm, 30.000; Dolenjski list, d.o.o., 15.000; OS Grm 30.000; Marko Kušljan, Šentjernej, 5.000; Andrej Krnc, s.p., Nm, 5.000; KS Bučna vas 40.000; KS Mali Slatnik 25.000- KS Podgrad 20.000; Robert Šiško, Šentjernej, 5.000; Acer, d.o.o., Nm, 15.000; Ciril Marijan, Šentjernej, 3.000; KS Prečna 40.000; Alojz Medle, Nm, 10.000; KS Bela Cerkev 20.000; KS Dolž 25.000; Ambi, d.o.o., 5.000; Martina Tršinar, Šentjernej, 2.000; Elektro, Tatjana Bevec, s.p., 30.000, Mercator -Dolenjska 50.000; Sodavičarstvo More 16.000; Marko Premru, Šentjernej, 2.000; Vlasta Božič, Šentjernej, 3.000; Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Nm, 30.000; Ford Paič, Krška vas, 5.000; Kadros, Nm 5.000; Lesnotr-govsko podjetje Les, d.o.o., Šentjernej, 10.000; OŠ Šentjernej 90.000; Marjan Jerele, Šentjernej, 5.000; Marjan Bradač, Nm, 4.000; Janko Luzar, s.p., Šentjernej, 5.000. V delu in materialu so nam pomagali : Pionir Standard, Nm; MG, d.o.o., Nm, Dolenčevi iz Dilančeve ulice, Wirtdish Print, Nm. Doslej je zbranega 1.792.000 tolarjev. Hvala vsem 1 Kako je glasoval? Nša volilna enota, ki jo sestavljajo tri lokalne skupnosti - občine Črnomelj, Metlika in Semič - ima pravico do izvolitve enega svetnika. Glede na velikost občine pa daje zakon večjo možnost izvolitvi kandidata tiste občine, ki ima večje število prebivalcev, v našem primeru je to občina Črnomelj. V postopku kandidiranja za člana državnega sveta so bile vse tri občine enakopravne in so izvolile vsaka po enega kandidata, in sicer so bili izvoljeni: v Črnomlju Jože Grdiša, v Metliki Branko Matkovič in v Semiču Ivan Bukovec. Pri volitvah elektorjev, ki posredno v imenu občine volijo člana državnega sveta, pa velja načelo sorazmernosti, zato so občine izvolile različno število elektorjev in so bili izvoljeni: v Črnomlju Pavlina Svetič, Anton Škof in Anton Brula; v Metliki Jože Mihelčič in Janko Bračika; v Semiču Ivan Sepuhar. Zaradi največjega števila elektorjev je imela občina Črnomelj največje možnosti za izvolitev svojega kandidata. Toda volilni rezultat je pokazal drugače, saj so dobili kandidati občin naslednje število glasov: Črnomelj 2 glasova, Metlika 3 glasove in Semič 1 glas. Novi član državnega sveta je tako postal tudi dosedanji član državnega sveta Brankov Matkovič. Občani občine Črnomelj pa se lahko sprašujemo, ali tudi v drugem mandatu ne zaslužimo državnega svetnika iz naše lokalne skupnosti oziroma ali je bolje, da bo naše interese deset let zastopal občan Metlike. Sprašujemo se tudi, ali je elektor (elektorica) naše občine glasoval za kandidata druge občine in kakšni interesi so ga vadili k temu dejanju. Od zvestega občana bi bilo namreč pričakovati, da v smislu zakona in po svoji vesti daje prednost interesom svoje lokalne skupnosti, še posebej, če ga je za takšno funkcijo občina tudi izvolila. MARTIN ŠKOF Rdeči prah Pred pol stoletja belo si Podgorje je ime nadelo. Kakor snežne so poljane, tam so rdeči bele vrane. Podgorc ne mara za vezi polit'ke. Zdrahe strankarjev prezira bridke. Zlim ne bo nasedal govoricam, zvest ostal bo le goricam. V nedeljo drugo po Martinu Podgorc je v mladem vinu svoji duši našel zatočišče, potem pa šel je na volišče. Kot je videl pri soseda hčeri, je še sam obkrožil “štiri". Naj, kdor hoče, sam lustrira, lačnemu se srat upira. Kjer so rdeči bele vrane, šel domov je prek poljane. Polstoletni rdeči prah se mu nabral je na ramah. JOŽE MURN Zakon o renti iz jedrske elektrarne? Zakaj brežiški poslanci niso izkoristili možnosti, ki se jim je ponujala Na seji občinskega sveta Brežice 24. novembra je Bojan Petan, svetnik in predsednik občinske LDS, kot pomembno novost predstavil besedilo predloga zakona o renti iz Nuklearne elektrarne Krško, ki ga je državnemu zboru predložil v obravnavo in sprejem poslanec Branko Kelemina iz Sevnice. Ob tem je poudaril velik pomen tega predloga, še posebej za področje varstva okolja in komunalne infrastrukture brežiške občine. Dejal bi: končno je le enemu od poslancev iz Posavja blisnila ideja, da sam predloži zakon, s katerim pristojno ministrstvo zavlačuje že ves čas od osamosvojitve. Na seji, prepričan sem, ni bilo svetnika, ki se ne bi v celoti strinjal s komentarjem, s katerim je g. Petan ocenil ta predlog. Tudi sam sem bil podobnega mišljenja, le da sta se mi ob tem zastavili vsaj dve vprašanji. Prvo: kako to, da nobeden od brežiških poslancev ni prišel do take ali podobne ideje? Poslancev je bilo kar nekaj, med drugimi tudi Marjan Šetinc v prejšnjem in Jože Avšič v trajajočem mandatu - oba sta iz LDS. Se prej je bil Ciril Kolešnik iz SKD in Ivan Tomše iz ZS. Vsi razen Marjana Šetinca so bili sočasno tudi najvišji funkcionarji občine. Te smo svetniki ZLSD v občinskem svetu, še prej pa delegati občinske skupščine, kar pogosto opozarjali in spraševali, kako je z rento in kaj so naredili, da bi bilo “PRISLUHNIMO OTROKOM” LJUBLJANA -14. december je dan, ko elektronski mediji širom po svetu prepustijo oddajanje otrokom. To pomeni, da otroci sami oblikujejo in pripravijo radijske in televizijske oddaje, medtem ko so jim odrasli le v pomoč. V slovenskem odboru za Unicef so to akcijo poimenovali “Prisluhnimo otrokom”. Letos se bomo radijskim in televizijskim postajam po svetu pridružili tretjič. Lani in predlani so bile nekatere radijske postaje zelo izvirne. Še vedno pa otroci nimajo možnosti, da bi ves dan po svojem okusu in potrebah oblikovali program neke radijske ali televizijske hiše. Morda se bo to zgodilo letos. Otroci, vzemite medije v svoje roke! Želene informacije vam bo z veseljem posredoval Slovenski odbor za Unicef z Linhartove 13 v Ljubljani. to vprašanje končno urejeno. Zadnjič sem sam to omenil pred nekaj meseci, ko sem nasprotoval sprejetju odloka o posebni taksi za financiranje posavske komunalne deponije. Med drugim sem dejal, da tej taksi nasprotujem predvsem zato, ker se občani na referendumu niso pozitivno opredelili do v ta namen predlaganega samoprispevka in ker vidim pravi vir za financiranje posavske komunalne deponije prav v renti iz JEK. Tudi zaradi tega je treba vprašanje rente, do katere je območje v neposrednem okolju jedrske elektrarne upravičeno, razrešiti čimprej. Navzoči župan in poslanec moje razprave ni komentiral. Drugo vprašanje, ki ni zanemarljivo, je, zakaj se je poslanec Kelemenina odločil za solo akcijo, ko pa je popolnoma logično in razumljivo, da bi predlog skupine vseh poslancev iz Posavja zagotovo imel večjo težo in več možnosti, da bi bil sprejet. Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj poslanci iz Brežic niso izkoristili ze prej iste možnosti kot njihov kolega iz Sevnice. So bili morda premalo vztrajni in inventivni? Ali pa so morda razlog neki drugi interesi? Nerešenost tega problema najbolj prizadeva prav občino Brežice. Saj Krško že desetletja prejema v ta namen približno 6.000.000 DEM letno v obliki prispevka za uporabo mestnega zemljišča, kar je seveda neuradno. Ob vsem tem se upravičeno poraja vprašanje, zakaj ima država tak odnos do obmejne občine. In ne nazadnje, čemu se poslanci LDS in že drugi mandat vodilna stranka vladajoče koalicije izmikajo razrešitvi tega problema? MIHAEL ŠKRLEC vodja kluba svetnikov ZLSD OS občine Brežice ZLATA POROKA V TOPLIŠKI DOLINI - Pisalo se je leto 1947 in bila je Miklavževa sobota, ko sta si v Dolenjskih Toplicah obljubila večno zvestobo Stane in Štefka Henigman. V težkem povojnem času je bila njuna poroka skromna, nevesta ni imela poročnega šopka in dolge bele obleke, tudi za zlata prstana je bilo premalo denarja. Po petdesetih letih skupnega življenja, v katerem so se jima rodili štirje otroci, sta doživela v cerkvi sv. Ane tako poroko, kot sta si vedno želela. Mama Štefka, ki je bila rojena na isti dan kot njen mož Stane, le štiri leta kasneje, je po poroki skrbela za domače gospodinjstvo in kak dinar prislužila tudi s kuhanjem po okoliških gostilnah. Henigmanovi so se tako preživljali samo s plačo očeta Staneta, ki je bil zaposlen kot čevljar. (Foto: Liljana Rolih; D. ŽaearJ SREČANJE STAROSTNIKOV VBIRČNI VASI- Krajevna organizacija Rdečega križa Birčna vas je v soboto, 15. novembra, pripravila srečanje starostnikov. Srečanja se je udeležilo kar dve tretjini vseh vabljenih, starejših od 70 let. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole iz Birčne vasi in moški pevski zbor Ruperčvrh, pogostitev pa so pripravili v lokalu Nebeški hram. Pozornost do starostnikov sta pokazala tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Birčna vas in predsednik Območne organizacije Rdečega križa iz Novega mesta. Na srečanju so s skromnim darilom obdarili tudi najstarejšo prisotno krajanko in slavljenko, ki je praznovala rojstni dan. Starostniki so se razšli v večernih urah, organizatorji pa so si zaželeli še veliko podobnih srečanj. (Zapisala: predsednica KO RK Birčna vas Zalka Rkman) Igor Brezovar Na motorju v Indijo nas so sledile gorske ceste, n im»r “ so ruskl kalašnikov, ka zdra! ?amfrjenega na naju, a pri Ved " S: Dellow, mister, how s vnrai° S° se8ah v r°ke in zasta' ..P a5anja: kod sva, koliko je st a. a Poročena, ali spiva skupaj, 1 a msva poročena? Po prvi slabi ia.,.'J' da se nagibajo k temu, da bi se farma v tehnologiji delno prestrukturirala na drugačen tip reje, vendar je to finančno skoraj nemogoče. Burna razprava se je končala z nekakšno obljubo direktorja in Hodaliča, da bodo ustrezno rešitev skušali najti v štirih mesecih. LIDIJA MURN DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijateIJ pa je, da je avtor tudi sam prisoten v knjigi in se celo pogovarja z ljudmi, s katerimi v resnici ni mogel stopiti v stik. Mesto nad Bojico je, kot je dejal Toni Gašperič, ki seje na predstavitvi knjige pogovarjal s prof-Jožetom Dularjem, literarna poslastica za vse, ki želijo kaj več zvedeti o bogati zgodovini mesta-Vendar pa z izdajo te knjige avtorjevo pero ni zastalo. Še naprej ga spretno suka. Tako ga je nedavno Janez Klemenčič iz Ljubljane pro; sil, da bi napisal scenarij, metliški gasilci pa, da bi k trem knjigam, ki jih je o njih napisal doslej, pridal še četrto. “Ljudje mislijo, da sem star 28 in ne 82 let,” se je nasmehnil. Zagotovo pa bo prof. Dular ostal tudi zvest dopisnik Dolenjskega lista. Je namreč edini, kije v 48-letnem izhajanju časopisa sodeloval v prav vseh letnikih in objavil krepko čez tisoč zapisov, člankov in poljudnih razprav. In kot je sam dejal, upa, da bo dočakal dan, ko bo Dolenjski list praznoval pol stoletja. MIRJAM BEZEK-JAKŠE ZANIMIVOSTI ■ REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV - ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV bela knjiga pokojninske reforme Starci in starke na delovnih mestih? Strah Slovencev o tem, kakšne pokojnine bodo dobivali čez nekaj desetletij, če jih sploh bodo, je povsemupravičen. Vsi podatki, ki jih je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da bi z njimi utemeljilo nujnostpokojninske reforme, namreč kažejo, da bi se sedanji sistem nujno zlomil. Še vse naslednje leto bomo na veliko razpravljali o predlogu reforme, t. i. oeli knjigi. Reformo naj bi začeli v letu 1999 s popravki sedanjega sistema in s postopnim uvajanjem novega. Vse skupaj naj bi trajalo več desetletij. Prvi korak; Prenova sedanjega sistema Po sedanjem dokladnem siste-mu denar za pokojnine zagotav- Leta 1981 je enega upokojenca Preživljalo 3,3 zaposlenih, zdaj Morajo trije zaposleni poskrbeti J-e za dva upokojenca! Slovenija danes porabi za financiranje Pokojninskega sistema 15 odst. bruto domačega proizvoda, vendar bo zaradi politike predčasne-ga upokojevanja v zadnjih letih, zmanjševanja rodnosti, podaljše-vanja življenja in tudi povečevanja ugodnosti iz pokojninskega *'slen>a ta delež samo še naraščal. Cez štirideset let bi morali za pokojnine nameniti že 27 odst. ''sega, kar ustvarimo v državi. Danes imamo okrog 800.000 zavarovancev in 460.000 upokojencev in čez 25 let naj bi se ti števili •zenačili. istem pokojninskega in ir . .e8a zavarovanja. Predvsc 1 odpravili pomanjkljivo Priznavanju, odmeri in fina bJU nravif _______i upuiujjenceje, aa dSv°n?:reniIir8oj laganje upokojevanja in 1 drugačno razmerje med mno in plačo. krog zavarova rravipn Hrv __i. _ _.. do prvega leta starosti niSO ____• F^ajetnike posamnez amozaposlene osebe pc gatelj predvideva možne anske, dopolnilne de p UPOKOJITVENA Sl 0 j I uP°kojitvena stai ° , in sicer v vs; a b mesecev, tako da 2022 za moške in ženske znašala 65 let. Polna starost pomeni seveda pravico do 100-odstotne pokojnine glede na pokojninsko osnovo in pokojninsko dobo. Za vsak mesec upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti se pokojnina zniža (predlog 0,3 odst. za mesec, kar za 5 let pomeni 18 odst.), za vsak mesec poznejše upokojitve se enako poviša. Pomembno je še, da bi nam zaradi predčasne upokojitve od pokojnine odbijali te odstotke do konca in ne le do polne upokojitvene starosti, kot to velja danes. POKOJNINSKA DOBA. Pol- na pokojninska doba naj bi se postopoma izenačila in bi za moške kot tudi za ženske znašala 40 let. Reforma naj bi omogočala dokup dobe v nekaterih primerih (brezposelnost, varstvo otrok do 3. leta). Samo pri pogojih za upokojitev naj bi po novem upoštevali tudi obdobje študija in vojaškega roka. Zavarovanki ali zavarovancu (dogovor staršev) bi se polna starost za pokojnino znižala za vsakega otroka za 12 mesecev, vendar največ za 5 let! Sedanji sistem beneficirane delovne dobe bi zamenjalo dopolnilno zavarovanje za nevarnejša in zahtevnejša delovna mesta, ki bi ga plačeval delodajalec. POKOJNINSKA OSNOVA. Na začetku naj bi se izračunala na osnovi 10-ih najboljših zaporednih let v času pred reformo, nato pa bi se vsako leto ta doba podaljšala za eno leto, tako da bi na koncu prišli na skupno največ 25 let. VIŠINE POKOJNIN. Razpon med najvišjo in najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo se zniža od sedanjih 4,8:1 na 4:1. Določi se tudi osnovna pokojnina, do katere je pri polni starosti upravičen tudi upokojenec z minimalno delovno dobo (85 odst. najnižje zajamčene plače), kot novost pa naj bi vpeljali še minimalno državno pokojnino za vse državljane, stare nad 65 let, ki sicer ne bi imeli pravic do pokojnine. KAKO VARNA BO NAŠA STAROST? - Največje breme reforme bodo nosile srednje generacije delovno aktivnih prebivalcev. Tistim med 30. in 50. letom se z reformo ne piše najbolje, brez nje pa bi bilo še slabše. (Foto: B. D. G.) INVALIDSKO ZAVAROVANJE. Predlagatelji predvidevajo ločitev tega dela od pokojninskega zavarovanja. Zmanjšali naj bi tudi neposredno odgovornost delodajalca za zaposlitev delovnega invalida in uvedli kvotni sistem. Invalidnost naj bi po novem določali glede na splošno zmanjšanje delovne sposobnosti. TMje stebri PRVI STEBER. Prvi del novega pokojninskega sistema bi bil obvezni dokladni sistem, pravzaprav prenovljeni sedanji. Zanj bi se nabiral denar iz prispevkov plač zavarovancev, prispevkov delodajalcev ter iz državnega proračuna. Nosilec tega dela pa bi bil tudi po novem javni zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta steber naj bi zagotovil osnovni materialni standard vsem upokojencem. DRUGI STEBER. Tudi drugi del pokojninskega sistema bi bil obvezen. Obvezni naložbeni steber naj bi vsakemu posamezniku omogočal, da nalaga del svojih pokojninskih prispevkov na osebni pokojninski račun. Z računi bi upravljali pokojninski skladi pod strogim nadzorom države. Posameznik naj bi izbiral predvidoma med tremi skladi, ki bi jih ustanovile večje banke in zavarovalni-ce.Tudi prispevki za drugi steber bi se obračunavali od plač in zavarovalnih osnov, za izbrani sklad pa bi jih ločeval pristojni davčni organ. Po upokojitvi bi lahko privarčevana sredstva na računih (plus dobiček naložbenih skladov) prejemali v mesečnih obrokih, po smrti zavarovanca pa se prenesejo na zakonca. Povprečna pokojnina iz dokladnega in naložbenega stebra skupaj naj bi bila primerljiva s sedanjo povprečno pokojnino. V drugi steber bi bili obvezno vključeni vsi zavarovanci iz prvega stebra novega sistema. TRETJI STEBER. Tretji del novega sistema je prostovoljno zavarovanje za vse, ki niso vključeni v obvezno zavarovanje, ali za tiste, ki bi želeli večje pokojnine. Ti bi prostovoljno vlagali denar na osebne pokojninske račune pri zavarovalnicah ali hranilnicah. Ker ima Slovenija trenutno kar 460.000 upokojencev, je logično, da ti ne bodo mogli kar vsi preiti v novi sistem varčevanja za lastno starost. Tako bodo v novi sistem obvezno vključeni le novi zavarovanci. Vsi, ki bodo ob reformi že imeli nekaj delovne dobe, si bodo morali preračunati, ali se jim prestop splača. Po izračunih naj bi se prestop splačal le mlajšim zavarovancem, tistim, ki bodo v obstoječem sistemu dopolnili največ 20 let delovne dobe. Po konkretnih izračunih na osnovi programa ZPIZ se bo pokojninska reforma najmanj dotaknila tistih, ki so že tik pred upokojitvijo, še manj tistih, ki so že upokojeni. Med manj prizadetimi bodo tudi mladi, ki šele vstopajo v delovno aktivno bodobje. In kdo ostane? Najkrajšo bodo odnesli ljudje, ki so nekje na sredini svojega delovnega obdobja, tisti, ki so stari med 30 in 50 let. Finančni pritiski bodo najhujši ravno ob njihovem upokojevanju, zato bodo (ali bomo) morali nositi največji del stroškov reforme. Žal pa večje izbire te generacije nimajo. Če ne bo pravi čas ustrezne reforme, se lahko kvečjemu bojijo, da niti takih pokojnin ne bo! BREDA DUŠIČ GORNIK POSVET O DOLENJSKI MLADINI Ne smejo biti prepuščeni samim sebi ° ugotovitvah strokovnjakov je mi* \zmed značilnosti današnje v„,š!fJPornanjkanje avtonomnih in skupin in družbeno de- J“ nih mladinskih kultur, kar po-7nT’ -,a so rrdudi zdaj bolj kot v dnjih desetletjih prepuščeni m im sebi. Zato je glavni namen nedavnega posveta o dolenjski mla-*' sla S“ Pripravila Mladinski svet Slovenije in Urad RS za mla-aino Ministrstvo za šolstvo in šport, P°dbujati organiziranost mladih. Problem-0 reievali svo>e , Potrebno je, da vsak mlad člo-prepozna svoj problem, tak-n kot je. Mi pa jim pomagamo, a postanejo bolj samostojni in Vosobni spopasti se s težavami. e mladi pridejo k nam zares s Problemom, pa smo največkrat nemočni,” je v uvodnem predavanju razlagala mag. Vesna skošek s Centra za pomoč mla-a'm- Po njihovih izkušnjah so ajvečji problem mladih spolne orabe in nasilje. Večja težava Kot vstop mladostnika v družbo je Po mnenju višje strokovne delavce na Uradu za mladino Sanje raber njegov individualni razvoj, ladi so danes premalo samo-''J.111’nimajo samozaupanja, kar je tipična posledica časa t.i. tran- zicije. Raziskave kažejo, da raje zaupajo osebam kot pa ustanovam. Pomoč mladini je možna z uveljavljanjem dveh konceptov: zago-vorništva mladih, kar pomeni, da je treba razvijati službe, ki zastopajo njihove interese, ter koncept krepitve moči mladih, da jih usposobimo v polnovredne osebe, sposobne same reševati svoje probleme. Zato so zbrani poudarili pomen možnosti izbire mladih pri preživljanju prostega časa. Škocjanski župan Jože Povšič je z veseljem ugotovil, da pri njih mladina ni prepuščena samemi sebi, kar je velika zasluga Selezi-janskega mladinskega centra, ki ga občina podpira. Center, ki deluje leto in pol, vodi tamkajšnji kaplan Franc Brečko, 25 animatorjev pa pripravlja najrazličnejše programe tako za otroke kot mladino. “Mladi lahko sodelujejo v pevskem zboru, dramski skupini, športnih dejavnostih, mladinskem klubu in igralnici, organizirajo tečaje tujih jezikov, inštrukcije itd. Pride lahko kdorkoli,” je povedal g. Brečko. V Škocjanu (pa tudi v Šentjerneju) nudi mladim veliko možnosti koristnega in prijetnega preživljanja prostega časa tudi knjižnica s prizadevno vodjo Miro Grahek. V šentjernejski občini mladi, odkar je prenehal delovati mladinski klub, nimajo prav veliko možnosti, vendar pa tega ni bilo mogoče izvedeti iz prve roke, saj se posveta od občinskih struktur ni udeležil nihče. Za razgibano življenje mladih ima veliko zaslug mladinska veroučna skupina, ki jo je na posvetu predstavil vodja Marko Košir, tamkajšnji kaplan. “Pri nas manjka prostor, osnovni pogoj za srečevanja mladih. No, prav kmalu bomo predali namenu dve sobi za mladino, začelo pa bo delovati tudi društvo prijateljev mladine,” je povedal Miro Hrenk iz trebanjske občine. Nakazal je težave predvsem kmečke mladine, ki je bolj zaposlena z delom doma, dostikrat se pojavijo ovire tudi s strani staršev. “Občine potrebujejo strokovnjaka, ki bo znal animirati skupnosti, poiskati dejanske potrebe mladih in nanje odgovoriti,” je poudaril in dodal, da je za tamkajšnje mlade veliko naredila OŠ Šentrupert z ravnateljem Jožetom Zupanom. Za živahno dogajanje v Šentrupertu skrbi tudi enota Mladinskega ceha v okviru Cerkve pod vodstvom Aleksandra Osojnika. Čeprav so omenjene mladinske verske skupnosti, ki imajo svoj prostor predvsem v župniščih, odprte tudi za neverne, pa so se prisotni strinjali, da nekateri mladi nikoli ne bodo prestopili praga Cerkve, torej problem ni rešen v celoti. Znova so poudarili pomen izbire. Verjetno ima mladina največ možnosti udejstvovanja v novomeški občini, kjer je ponudba najbogatejša. Organizirani so tako dijaki kot študentje. Vseh 2443 dijakov Šolskega centra Novo mesto ima svojo dijaško skupnost, aktivni so pri treh programih: zdravo, varno in srečno življenja za boljšo šolo; nasilje v mojem okolju. Njihov predstavnik se ni mogel pohvaliti s finančno podporo šole, tako da so jim mnoge dejavnosti onemogočene. Več posluha s strani šolskega vodstva so mladi po besedah predsednice dijaške organizacije Maje Potočnik deležni na gimnaziji Novo mesto. Na posvetu so svojo bolj ali manj pestro ponudbo za mlade predstavili tudi: Socialdemokratska mladina Novo mesto, kjer je Kory Golob poudaril, da ni nujno biti tudi član SDS; Veno Vrane je spregovoril o programu Mladih Športnik leta 1997 Izbira športnika Novega mesta je tudi letos priložnost, da bralci Dolenjskega lista s svojimi glasovi najboljše še enkrat nagradijo za dosežene uspehe, ki niso ravno majhni. Da bi izbirali čim bolj objektivno, vam poleg imen kandidatov navajamo še nekaj njihovih osebnih podatkov in njihove največje uspehe v letu 1997, na osnovi katerih boste lažje izbrali najboljšega. Na glasovnico zapišite imeni športnika in športnice ter ime kluba, za katere menite, da so letos dosegli največ. Med bralci Dolenjskega lista, ki nam bodo poslali glasovnice najkasneje do petka, 19. decembra, bomo izžrebali 15 nagrajencev, ki bodo prejeli po 2 vstopnici za zaključno prireditev “Športnik leta 1997”, ki bo v novomeški športni dvorani v torek, 23. decembra, ob 18. uri. KANDIDATI ZA ŠPORTNIKA LETA 1997 MOŠKI FRANJO SKOK - kick boxing, član karate kluba Novo mesto, 34 let, elektrotehnik, zaposlen v Revozu, 3. mesto na svetovnem prvenstvu v semmi contactu v Birminghamu in 5. mesto na svetovnem prvenstvu v light contactu v Dubrovniku, državni prvak v light contactu (vse v kategoriji do 89 kg). IGOR PRIMC - atletika (met diska), član AK Krka Novo mesto, 31 let, profesor telesne vzgoje, zaposlen na ministrstvu za obrambo, član državne reprezentance, udeleženec svetovnega prvenstva v Atenah, kjer je osvojil 21. mesto, 1. mesto na sredozemskih igrah v Bariju, 1. mesto na pokalu Evrope Bruno Zauli v Odenseju na Danskem, državni prvak in pokalni zmagovalec, s 63,74 m postavil državni rekord. BRANKO FILIP - kolesarstvo, član kolesarskega kluba Krka - Telekom Novo mesto, 22 let, poklicni kolesar, državni reprezentant, udeleženec evropskega prvenstva za kolesarje do 23. leta, kjer je zasedel 8. mesto, zmagovalec pokala Slovenije. TOMAŽ BOŽIČ - atletika, tek na 100 in 200 m, član atletskega kluba Krka Novo mesto, 27 let, absolvent fakultete za organizacijske vede, državni reprezentant, letos postavil državni rekord na 100 m ter sodeloval pri rekordu na 4 X 100 m, udeleženec svetovnega prvenstva (72. mesto), sredozemskih iger (13. mesto), in univerziade (38. mesto). MATJAŽ VRHOVNIK - smučanje - slalom, član smučarskega društva Krka Rog Novo mesto, 25 let, elektrotehnik, član državne reprezentance, 11. mesto na tekmi za svetovni pokal v Wengnu, 22. na svetovnem prvenstvu v Sestrieru, 2. mesto na državnem prvenstvu v slalomu. GREGOR KOMAC - namizni tenis, član namiznoteniškega kluba Krka Novo mesto, 28 let, strojni tehnik, poklicni športnik, državni reprezentant, udeleženec svetovnega prvenstva v Manchestru, kjer je kot drugi najboljši član z moštvom osvo- jil 20. mesto, prvi na slovenski lestvici in najboljši igralec prve slovenske lige, drugi na državnem prvenstvu, dvakratni zmagovalec turnirjev TOP-12. ŽENSKE REBEKA KONCILIJA - odbojka, članica ženskega odbojkarskega kluba TPV Novo mesto, 23 let, absolventka filozofske fakultete, članica državne reprezentance Slovenije, 6 nastopov za člansko reprezentanco na pomladnem pokalu na Poljskem, kjer so Slovenke zasedle 15. mesto. Z ekipo TPV-jaje osvojila 3. mesto na državnem prvenstvu in 2. mesto na pokalnem tekmovanju. JANA VERNIG - odbojka, članica ženskega odbojkarskega kluba TPV Novo mesto, 20 let, študentka ekonomske fakultete, članica državne reprezentance Slovenije, 7 nastopov za člansko reprezentanco -najbolj odmeven na pomladnem pokalu na Poljskem, kjer so Slovenke zasedle 15. mesto, Jana pa je bila izbrana za najboljšo igralko slovenske reprezentance. Z ekipo TPV-ja je osvojila 3. mesto na državnem prvenstvu in 2. mesto na pokalnem tekmovanju. KATKA JANKOVIČ - atletika, tek na 100 m z ovirami, članica atletskega kluba Krka, 22 let, študentka filozofske fakultete, udeleženka univerziade v Palermu (17. mesto), zmagovalka atletskega pokala Slovenije, 3. na prvenstvu Slovenije, 4. mesto na šesteroboju narodov v Ljubljani. EKIPE Med klubi in društvi kandidirajo za najboljšo ekipo leta 1996: - Kolesarski klub Krka Telekom; 59. moštvo na absolutni svetovni lestvici). - Atletski klub Krka (na ekipnem državnem prvenstvu 2. mesto med člani, 3. mesto pri članicah, 5. mesto med mladinkami; na atletskem pokalu Slovenije 4. mesto med članicami in 6. mesto med člani, 2. mesto med pionirkami in mlajšimi mladinkami, 3. mesto med pionirji in mlajšimi mladinci, 2. mesto v mnogobojih. - Ženski odbojkarski klub TPV Novo mesto (3. mesto na državnem prvenstvu, 2. mesto v državnem pokalu, 2. krog evropskega pokala pokalnih zmagovalk. - Namiznoteniški klub Krka, z zmago nad ukrajinsko ekipo Loko-mtiva uvrstitev v drugi krog evropskega klubskega pokala Nancy Evans, 3. mesto v prvi državni ligi. - Košarkarski klub Krka (mladinci 5. mesto v državi, člani 10. mesto v državi, uvrstitev na finalni turnir državnega pokala za leto 1998. Športnik leta 1997 MOŠKI........................ ŽENSKE....................... EKIPA........................ VAŠ NASLOV:.................. liberalnih demokratov na Dolenjskem, predsednik Društva podeželske mladine Novo mesto Jože Švirt je povedal, da poleg zabav in izletov za mlade kmete pripravljajo tudi predavanja, seminarje o aktualnih temah s področja kmetijstva. Mojca Pelko iz Knjižnice Mirana Jarca je povedala, da so njihove prireditve za otroke in mladino na vseh treh oddelkih dobro obiskane in se bodo trudili še naprej. Za novomeške študente zadnja leta dobro skrbi DNŠ in to, kot je povedal predsednik Marko Zajc, na področju sociale, športa, založništva in drugih interesnih dejavnosti. Dobro deluje tudi študent- ski servis. Žal pa mladi v Novem mestu še vedno niso prišli do svojih klubskih prostorov, ki jim jih občina obljublja v KC Janeza Trdine. Razveseljiva je novica, da bo v dolenjski metropoli bolje poskrbljeno tudi za informiranje in svetovanje mladim. Sašo Stojanovič je predsednik na novo ustanovljenega Mladinskega informativno svetovalnega centra v Novem mestu, ki bo skupaj s številnimi drugimi ustanovami in organizacijami izvajal informiranje in svetovanje za vsa mladim zanimiva področja. Načrtujejo tudi razne kreativne projekte. LIDIJA MURN n HpH A.*, W ■* i j MLADI SE MORAJO TUDI SAMI ORGANIZIRATI - To so poudarili na nedavnem posvetu o mladini v Dijaškem domu Novo mesto. Na sliki so od leve proti desni: Sanja Vraber, mag. Vesna Leskošek, Sandra Boršič in Robert Judež s Sekretariata za kulturo, šport in mladino. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržite pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 11. XII. SLOVENIJA 1 7.15-1.55 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 10.00 VIDEORING 10.30 TEDENSKI IZBOR HOGANOVA DRUŠČINA, amer. na-niz., 21/26 11.00 JAPONČE1C amer. film 12.30 DOGODIVŠČINE Z DIVJEGA ZAHODA, serija, 2/12 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. tv igrice 14.10 MADE IN SLOVENJA, ponov. 14.40 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 15.10 EKSPRES, EKSPRES, ponov. 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM SPREHODI V NARAVO 17.25 DENVER: POSLEDNJI DINOZAVER, naniz., 8/20 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 TEDNIK 21.10 SENCE VZHAJAJOČEGA SONCA 21.25 OH, DR. BEECHING, naniz., 2/9 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 OMIZJE SLOVENIJA S 9.00 Euronews -10.25 Super VSL (ž) -11.30 Tedenski izbor: Filmski triki; 12.00 Koncert orkestra SF; 12.35 Grace na udaru, naniz., 15/ 25-13.05 Nogometna liga prvakov -14.50 Prvaki, amer. naniz., 9/12; 15.20 SuperG (ž)-17.25 Moja družina, nem. naniz., 2/6 -18.15 Dogo-divSčine iz živalskega vrta, nem. naniz., 4/15 - 19.00 Resnična resničnost -19.30 Prvaki, amer. naniz., 10/12 - 20.00 Tri barve: Modra, franc,-polj. film -21.40 Tuja dok. oddaja - 22.10 Mojstri jazza, 2. oddaja KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Petrocelli, ponov. -11.00 Ma-Cgyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. - 13.00 Nenavadna doživetja, ponov. -14.00 Srečni časi, naniz. -14.30 Družinske vezi, naniz. -15.00 Nora hiša, naniz. - 16.00 Sončni zaliv, nadalj. - 16.30 Drzni in lepi, nadalj. -17.00 Oprah show - 18.00 MaCgyver, naniz. -19.00 Princ z Bel Aira, naniz. -19.30 Alo, alo, nadalj. - 20.00 V iskanju Bobbjrja Fischerja, film - 22.00 Psi faktor - 23.00 Vitez za volanom, naniz. - 0.00 Petrocelli, naniz. -1.00 Dannyjeve zvezde, ponov. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.30 Grad pustolovščin, ponov. -18.00 Iz produkcije Združenja LTV - 18.30 Avtogalerija -19.00 Novice - 20.00 Video-boom 40 - 21.00 Novice - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.35 Tv spored - 750 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Savannah (serija, 13/36) -13.10 Santa Barbara (serija) -14.00Živa resnica -14.30 Poslovni klub -15.05 Program za mladino - 16.15 Evropska krajina - 16.35 Hrvaška kulturna dediščina -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Hrvaška v zrcalu -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Hrvaška in svet - 20.50 Zagrebški festival - 21.50 Z namenom in razlogom - 22.55 Opazovalnica - 23.30 Kraljevske skrivnosti (dok. serija) HTV I 14.15 TV spored -14.30 Bronco Billy (film) - 16.25 Program za otroke in mladino -17.05 Savannah (serija, 13/36) -18.20 Moč denarja -18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Dosje X (serija) - 21.30 Fraiser (humor, serija) • 22.00 Samo družina (češki film) 23.55 Zapis v vetru (film) PETEK, 12. XII. SLOVENIM 1 7.15-2.20 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.10 VIDEORING 9.40 MOJA DRUŽINA, nem. naniz., 2/6 10.30 ZBOROVSKI VEČER 11.25 MODRO, franc.-polj. film 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE 14.05 OMIZJE 15.35 IGRALEC: JANKO HOČEVAR 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 HUGO, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 AGENCIJA 21.30 RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 2/6 22.25 ODMEVI, VREME, ŠPORT 23.10 NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz., 7/22 23.35 VAMPIRJEV POLJUB, amer. film SLOVENIJA I 9.00 Euronevvs • 9.55 VSL (ž), L tek -11.40 Tedenski izbor: Mostovi; 12.10 Resnična resničnost; 12.40 Mojstri jazza; 12.55 VSL (ž), 2. tek -14.10 Zgodbe iz školjke; 14.40 Tedenski izbor: Titič, nizozcm. film; 16.15 Oh, dr. Beech- ing, angl. naniz., 2/9; 16.45 Prvaki, amer. naniz., 10/12 -17.20 Ana Marija, nem. naniz., 4/14 - 18.10 Jeklene ptice, angl. naniz., 7/16 -19.00 Zenit -19.30 Prvaki, amer. naniz., 11/12 - 20.00 Obsedeno stanje v Bronxu, amer. film - 22.05 10000 obratov - 22.55 Ho!lywood, angl. dok. serija, 10/12 - 23.50 Slovenski jazz KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Petrocelli, ponov. -11.00 Ma-cgyver, ponov. -12.00 Oprah show -13.00 Psi faktor, ponov. -14.00 Srečni časi, naniz. -14.30 Družinske vezi, naniz. -15.00 Nora hiša, naniz. - 15.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -16.00 Sončni zaliv, nadalj. -16.30 Drzni in lepi, nadalj. -17.00 Oprah show -17.45 Bravo, maestro -18.00 Macgyver, naniz. -19.00 Princ z Bel Aira, naniz. -19.30 Alo, alo, nadalj. - 20.00 Svet senc, film; Prave barve, film; Čarovnik iz Oza, film - 22.00 Atlantis, glas. oddaja - 23.00 Vitez za volanom, naniz. - 0.00 Petrocelli, naniz. -1.00 Avtovizija VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Novice za gluhe -18.00 Kmetijski razgledi -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.30 Grad pustolovščin, mlad. nadalj. HTV 1 7.35 Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobrojutro -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -12.25 Savannah (serija, 14/36) -13.10 Santa Barbara (serija) -14.00 Z namenom in razlogom -15.05 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravlju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sedem vrhov (serija, 2/8) - 20.50 Lepa naša - 22.00 Pol ure za kulturo - 22.35 Opazovalnica - 23. lOTednik - 0.15 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); 1.10 Projekt X (amer. film); 2.55 Sedmi element + Svet zabave; 3.40 Dok. serija; 4.30 Koncert; 5.45 V zmajevem gnezdu (amer.-hong. film) HTV* 14.40 Tv koledar -14.50 Zapisano v vetru (film) -16.25 Program za mlade -17.10 Savannah (serija, 14/36) - 17.55 Iz sveta znanosti -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Stranka (serija) - 21.15 Cosby show (hum. serija) - 21.45 Deklica iz glavne ulica (amer. film) - 23.10 Modri deček (brit. film) SOBOTA, 13. XII. SLOVENIJA 1 7.15-23.30 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 8.00 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.15 SPREHODI V NARAVO 8.30 MALE SIVE CELICE 9.15 TABORNIKI IN SKAVTI 9.30 AL ANDALUZ, L del 9.50 TEDENSKI IZBOR ANA MARIJA, nem. naniz., 4/14 10.40 HUGO 11.00 TEDNIK 12.10 10000 OBRATOV 13.00 POROČILA 13.05 KARAOKE 14.05 IZPUŠČENA LETA, angl. nadalj., 3/4 14.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 15.25 SNEGULJČICA, nem.-češ. film 17.00 OBZORNIK 17.10 BOJ ZA OBSTANEK, poljudnoznan. oddaja 18.05 NA VRTU 18.30 OZARE 18.40 HUGO-TV IGRICA 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 PRAVI BIZNIS 21.15 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 22.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.30 NAFTARJI, angl. nadalj., 3/7 SLOVENIJA I 8.00 Euronews - 8.30 Obsedeno stanje v Bronxu, amer. film -10.25 Smuk (m) -11.30 Tedenski izbor: Pomp; 12.30 Prvaki, amer. naniz., 11/12 -16.25 Smučarski teki -17.10 Evrogol -18.05 Košarka NBA -19.30 Prvaki, amer. naniz., 12/12 - 20.00 Policaj z Beverly Hillsa, II, amer. film - 21.40 Saga življenja, Šved. dok. serija, 3/3 - 22.30 Zlata šestdeseta - 23.30 V vrtincu - 0.00 Sobotna noč KANALA 8.30 Kaličopko, ponov, - 9.30 Mork in Mindy, risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 ALAD1N, risanka; Račje zgode, risaana serija -11.30 Muppet show, iut. serija -12.00 Daktari, naniz. • 13.00 Dobri časi, slabi časi, ponov. - 15.00 Sončni zaliv, ponov. -17.00 Oprah shov, ponov. -18.00 Atlantis, ponov. -19.00 Miza za pet, naniz. - 20.00 Fraulein doctor - 22.00 Peter trinajstega, naniz. - 23.00 Vitez za volanom, naniz. - 0.00 Petrocelli, naniz. VAŠ KANAL 17.00 Videoboom -18.00 Mala klinika cinizma • 18.30 Za uho in oko -19.00 Novice -18.15 Tedenski pregled - 20.00 Iz produkcije Združenja LTV - 21.00 Novice - 21.30 Med polko in vačkom HTV 1 8.15 Tv koledar • 8.25 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro -11.00 Program za mlade • 12.00 Poročila -12.25 Peter in Pompey (avstral. film) - 14.00 Poročila -14.05 Zverinjak v Brorniu (serija) - 24.55 Briljanten -15.40 Televizija o televiziji -16.15 Dr. Quinn ■ žena vrač III (serija) -17.05 Večer z Muppetimi • 17.40 Turbo Limach Show - 19.03 V začetku je bila beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.30 Bugsy (amer. film) - 22.55 Opazovalnica -23.25 Nočna straža: Forezičarka; 1.05 Zaupno; 1.55 Psi faktor (serija); 2.40 Čudežni svet Paula McKenne; 3.15 Koncert HTV* 13.25 Tv koledar -13.35 Dosjeji X (serija) -14.20 Tretji človek (brit. film) -18.45 Vrnitev (dok. oddaja) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Zlati gong -21.00 Poročila - 21.10 Triler - 22.10 Potovanja - 23.05 Oprah Show NEDELJA, 14. XII. SLOVENIJA 1 7.15-23.15 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 8.25 OZARE 8.30 OTROŠKI PROGRAM ČEBELICA MAJA, ris. naniz., 22/24 8.55 ŽIVŽAV 9.45 POBEG IZ JUPITRA, 3/13 10.10 UMETNOST PETJA 11.00 DOGODIVŠČINE Z DIVJEGA ZAHODA, amer. serija, 3/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 POMAGAJMO Sl 12.30 NA VRTU 13.00 POROČILA 13.05 LJUDJE IN ZEMLJA 14.00 AGENCIJA 15.20 FAMILYSECRETS, amer. film 17.00 OBZORNIK 17.10 ZMENKI, amer. naniz., 15/16 17.35 PO DOMAČE 18.35 PODOLGEM IN POČEZ, 5/5 19.05 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZOOM 21.25 INTERVJU 22.15 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.25 AVDICIJA, češ. film SLOVENIJA 2 8.00 Euronews - 8.25 Tedenski izbor: V vrtincu; 855 Zata šestdeseta - 9.55 VSL (m), 1. tek -11.00 Prvaki, amer. naniz., 12/12 -11.30 Gusar, balet - 12.55 VSL (m), 2. tek -15.55 Košarka NBA - 16.25 Smučarski teki -17.25 Smučarski skoki - 18.25 Rokomet (ž) - 20.00 Čevljarjev sin, franc, nadalj., 2/6 - 20.55 Slovenski magazin - 21.25 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, angl. dok. serija - 21.55 Šport - 22.40 Koncert za violilno KANALA 8.30 Kaličopko - 9.30 Mork in Mindy, risana serija -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Davy Crockett, 4. del mladi, filma -11.30 Muppet show -12.00 Daktari, naniz. -13.00 Drzni in lepi, ponov. -14.45 Bravo mestro, ponov. -15.00 Oče Dowling, naniz. -16.00 Lepota telesa, ponov. -17.00 Oprah show, ponov. -18.00 Strašilo in gospa King, naniz. -19.00 Kung Fu, naniz. - 20.00 Podivjani vlak, film - 22.00 Odklop, ponov. - 23.00 Vitez za volanom, naniz. -0.00 Petrocelli, naniz. VAŠ KANAL 16.30 Med polko in valčkom -17.00 Šport - 18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 20.00 Mala klinika cinizma - 20.30 Za uho in oko - 21.00 Novice - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 15. XII. SLOVENIJA 1 7.15-1.30 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 10.15 VIDEORING 10.45 TEDENSKI IZBOR ZMENKI, amer. naniz., 15/16 11.10 AVDICIJA, češ. film 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 14.40 LJUDJE IN ZEMLJA 15.10 INTERVJU 15.55 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 OČIVIDEC, angl. dok. serija, 3/15 NAGRADI V SEMIČ IN STARI TRG Žreb je izmed reševalcev 31. nagradne križanke izbral Staneta Bukovca iz Semiča in Renato Butala iz Starega trga ob Kolpi. Bukovcu je pripadla denarna nagrada, Butalova pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 22. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 33". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 31. KRIŽANKE Pravilna rešitev 31. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: MELISA, ALASKA, KAVIAR, DRSANJE, LOT, STARE, ILEKS, PALAS, NAROK OSEČEK KEPA, RIMINI, OVAL, ELAN, KRTAČA, DONA, STANAR 18.05 PO SLOVENIJI 18.35 UNGO, N igrica 19.05 OTROKOM ZA PRAZNIKE 19.15 ŽREBANJE 3x3 PLUS 6 19.30 DNEVNIK VREME, ŠPORT 20.05 POGOVOR Z DR. JANEZOM DRNOVŠKOM 21.05 ODDAJA O TURIZMU 21.20 OSMI DAN 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 KDO JE GLAVNI, amer. naniz., 3/22 23.10 MARJETICI, češ. film SLOVENIJA X 9.00 Euronews - 9.45 Na potep po spominu - 10.40 Tedenski izbor: Zoom; 11.50 Zenit; 12.20 Šport v nedeljo; 13.05 Al Andaluz, 1. del -13.30 National Geographic, amer. dok. serija; 14.20 Obzorje duha; 14.50 Koncert za violina 15.20 Hollywood, angl. dok. oddaja -16.15 Čevljarjev sin, franc, nadalj., 2/6 -17.05 Rodbina Moga-dorskih, franc, nadalj., 1/12 -17.55 SL (m), 1. tek -19.00 Recept za zdravo življenje -19.30 Le tako naprej, Harvey Moon, angl. nadalj., 1/12 19.55 Zasebni zločini, italij. nadalj., 4/8 - 20.40 SL (m), 2. tek - 21.35 Sloves, angl. dok. serija, 6/9 - 22.40 Pomp - 23.40 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Petrocelli, ponov. -11.00 Mac-gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Srečni časi, naniz. - 14.30 Družinske vezi, naniz. -15.00 Nora hiša, naniz. -15.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. - 16.00 Sončni zaliv, nadalj. -16.30 Drzni in lepi, nadalj. -17.00 Oprah show -18.00 Macgyver, naniz. - 19.00PrinczBel Aira, naniz. -19.30 Alo, Alo, nadalj. - 20.00 Društvo mrtvih pesnikov - 22.00 Sam svoj mojster, naniz. - 22.30 Policijska kamera - 23.00 Vitez za volanom, naniz. -0.00 Petrocelli, naniz. VAŠ KANAL 17.00 Senca smrti, amer. film -18.30 Šport - 19.00 Novice - 20.00 Grad pustolovščin, mlad. nadalj. - 20.50 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 16. XII. SLOVENUAl 7.15-1.30 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.45 VIDEORING 10.15 TEDENSKI IZBOR RODBINA MOGADORSK1H, franc, nadalj., 1/12 11.05 BOJ ZA ZEMLJO, amer. film 12.30 PO DOLGEM IN POČEZ, 5/5 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 14.40 PO DOMAČE 15.40 ODDAJA O TURIZMU 15.55 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI 17.30 POBEG IZ JUPITRA, 4/13 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 OTROKOM ZA PRAZNIKE 19.30 DNEVNIK VREME, ŠPORT 20.05 GORE IN LJUDJE 21.05 STUDIO CITY 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 KRVNIKOVA PESEM, amer. nadalj., 2/4 23.30 SVET POROČA SLOVENIJA S 9.00 Evronews -11.30 Tedenski izbor: Sobotna noč; 13.30 Pomagajmo si; 14.00 Recept za zdravo življenje; 14.30 Newyorška vročica, amer. naniz., 7/22; 14.55 Osmi dan; 15.25 Sloves, angl. dok. serija, 6/9; 16.25 Slovenski magazin -16.55 Zasebni zločini, italij. nadalj., 4/8; 17.45 Le tako naprej, Harvey Moon, angl. nadalj., 1/12 -18.15 Najstarejša konfederacija vdova pove vse, amer. nadalj., 1/4 -19.00 Dober večer -19.30 Le tako naprej, Harvey Moon, angl. nadalj., 2/12 - 20.00 Raznolikost na pladnju, amer. film - 21.30Tok noč tok - 22.30 Somrak stoletja, nizozem. dok. oddaja KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Petrocelli, ponov. -11.00 Mac-gvver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Srečni časi, naniz. -14.30 Dručinske vezi, naniz. -15.00 Nora hiša, naniz. -15.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -16.00 Sončni zaliv, nadalj. -16.30 Drzni in lepi, nadalj. -17.00 Oprah show -18.00 Macgyver, naniz. - 19.00 Princ z Bel Aira, naniz. -19.30 Alo, Alo, nadalj. - 20.00 Odklop - 21.00 Macgyver, naniz. - 22.00 Drew Carey, naniz. - 22.30 Pravdarji, naniz. - 23.00 Vitez za volanom, naniz. - 0.00 Petrocelli, naniz. -1.00 Avtovizija VAŠ KANAL 17.00 Mini 5 -17.30 Šport -18.00 Osviti -18.30 Avtogalerija -19.00 Novice - 20.00 Kača. amer. film - 21.40 Novice SREDA, 17. XII. SLOVENIJA 1 7.15-1.20 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.45 VIDEORING 10.15 TEDENSKI IZBOR NAJSTAREJŠA KONFEDERACIJA VDOVA POVE VSE, amer. nadalj., 1/4 11.05 RAZNOLIKOST NA PLADNJU, amer. film 12.30 VELIKI MITI IN SKRIVNOSTI, angl. dok. oddaja, 4/26 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 14.05 TEDENSKI IZBOR PRAVI BIZNIS 15.05 BOJ ZA OBSTANEK 15.55 ODDAJA MADŽARSKE TV 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 OTROKOM ZA PRAZNIKE 19.30 DNEVNIK VREME, ŠPORT 20.05 GALA, TV film 21.10 PARLAMENTARNA KR1ŽPOTJA 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.50 GRACE NA UDARU, amer. naniz., 16$ 23.15 ČUDODELKA, amer. film SLOVENIJA S 9.00 Euronews -11.40 Tedenski izbor: Svd poroča; 12.10 Dober večer; 12.40 Somrak ste letja, nizozem. dok. oddaja; 13.30 Kdo je glavni, amer. naniz., 3/22 - 13.55 Saga o življenji Šved. serija; 14.45 Studio city; 16.15 Krvnikovi pesem, amer. naniz., 2/12; 16.20 Le tako naprej Harvey Moon, angl. nadalj., 2/12 -16.50 Hoga-nova druščina, amer. naniz., 22/26 -17.15 Filmski triki -17.40 Karaoke -18.40 Košarka (ž)' 20.10 Športni portret - 20.25 Košarka - 22® Lepotica in zver, balet - 22.15 Sodobni slovenski skladatelji KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske veš ponov. -10.00 Petrocelli, ponov. -11.00 Mat gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.® Dannyjeve zvezde -14.00 Srečni časi, naniz - 14.30 Družinske vezi, naniz. -15.00 Nora hiši naniz. -15.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -16.® Sončni zaliv, nadalj. -16.30 Drzni in lepi, nadalj -17.00 Oprah show -18.00 Macgyver, naniz' 19.00 Princ z Bel Aira, naniz. -19.30 Alo, Ato nadalj. - 20.00 Nadlegovanje, film - 21.30Ellel naniz. - 22.00 Lepota telesa - 23.00 Vitez za vol anom, naniz. - 0.00 Petrocelli, naniz. VAŠ KANAL 16.45 Kača, ponov. filma -18.30 Mini 5 -19® Novice - 20.00 Med polko in valčkom - 20.30 Špod - 21.00 Novice - 21.30 Mala klinika cinizma DESET ........ DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Branetu Kocjančiču iz Dolge vasi 26, Žužemberk. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30, je ta teden takšna: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Predlog za prihodnji teden: Nazdravimo novemu letu - ansambel Korenine (3) Nočna vila - ansambel Poljub (1) Moje dekle - kvintet Sonček (5) Gorjanska pravljica - ansambel Vrisk Pod Gorjanci - ansambel Nagelj Sprehajam se v dežju - ansambel Tonija Verderberja Slovenski bogataš - ansambel Ivana Puglja Žlahta, raztrgana plahta - ansambel Savinja Če bi bil jaz cesar, kralj... - Miro Klinc in Jože Galič Voščimo sreče, voščimo zdravja - ansambel Rubin Matiček - ansambel Vasovalci (N------------ KUPON ŠT. 49 Glasujem za: Moj naslov: ■-H Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADNA KRIŽANKA 33 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST voz Z RAVNO NA KLADAINO PLOSKVIJO, DIRA IME PEVCA DOMJCEUA MENIČNO JAMSTVO ZLITINA ŽELEZA IN SILICIJA PRVINA TANKA MREŽASTA TKANINA IZ BOMBAŽA ^ ŽENSKO IME V# ŠTAFETNA PALICA MLZijj RUDNINA. HEKSAGO NALNI BAKROV SULFID ZVRST VIŠNJE NEUGODEN OBČUTEK > MAJORJEVA ŽENA dolenjski UST dolenjski UST AVTOR JOŽE UDIR TROPSKO DREVO STRDIM, DIŠEČIM LESOM LADJA NA TRI VRSTE VESEL VRSTA ŽITA REDKEJŠE M. IME PRAOČE SEMITOV SNOV, IZ KATERE SO DREVESA NEMŠKI SLIKAR IN ! KIPAR (BENNO, 1877 1960, DELOVAL V LONDONU) KČ OKNU PODOBNA OOPRTINA IME PEVKE LEVSTIKOVE IME ARMENSKE GASKLA DATEUA HAČATUR JANA IND EVR SKUPINA LJUDSTEV (GALCI ..) TUJE IME AE RIŠKI VELETOK SREDIŠČE MOLDAVIJE IME NAŠEGA GLASBENIKA SOSSA STARO SLOVANSKO PIVO OSEBNI ZAIMEK POPUŠČA NJE NAPE TOSTl MED DRŽAVAMI Gl MESTO ISTOIMEN SKE IRSKE GROFIJE GRŠKI ZDRAVNIK INKOVSKI VLADAR GRŠKO MESTO V TESAUJI VELIKI LUKSEM BURŠKI VOJVODA STANOVANJSKA POSOJILA ZA PREBIVALSTVO Nudimo vam ugodna stanovanjska posojila z odplačilno dobo do 15 let po obrestni meri T+8% ali T+10%. Pa to še ni vse! Pri najemu stanovanjskega posojila vam za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja nudimo možnost delne porabe posojila v gotovini. Vljudno vas vabimo, da nas obiščete v eni od enot Banke Celje, kjer vas bomo seznanili s podrobnostmi. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. P banka celje V varnem zavetju tradicije i o I^KRKk ZDRAVILIŠČ K Sifvestrovanje na ofafi /OR AVII .IŠČE STRUNJAN l-DSEVSISILVESTRSKI PAKET • 3 polni penzioni (namestitev v dvoposteljnih sobah) • silvestrska večerja in silvestrovanje • novoletni ples • kopanje v zaprtem bazenu • izlet v Piran • programi za otroke Cene: že od 26.700 SIT Informacije in rezervacije: 066 474 100 Srečno '9S! W ^ lf.+ s e e onom’ • ročne spretnosti in natančnost, • dovolj prostega časa (vsaj 8 ur dnevno), • lasten prevoz. Oddaljenost od Kostanjevice na Krki največ 15 km. Ponudbe v pisni obliki na: Resistec, Krška c. 8, 8311 Kostanjevica na Krki. m o ? H f +ffv ; ® (068) 324-377 ..................dl l DOLENJSKI LIST l Krvavec Kum 104.5 105.9 Podjetje TjETJ\7S7, d.o.o, iz Novega mesta razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, od novega sodelavca pričakujemo: ♦ končano visoko ali višjo šolo tehnične smeri ♦ izkušnje pri organiziranju in vodenju organizacijske enote ♦ poznavanje osnov računalništva ♦ organiziranost, inovativnost, komunikativnost ♦ znanje tujega jezika (nemščina, angleščina) Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov podjetja: TENS, d.o.o, Podbevškova 4, 8000 Novo mesto. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112 8000 Novo mesto objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev: Tovornjak TAM 130 T11, letnik 1992, opremljen za avto šolo; reg. št. NM D5-679 1.200.000 SIT Javna dražba bo v sredo, 17.12.1997, ob 13. uri v avtomehaniški delavnici ŠC, Šegova 112, Novo mesto. Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Vsak udeleženec mora pred pričetkom dražbe vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na račun ŠC št. 52100-603-30229. Vplačana varščina se uspešnemu kupcu vračuna v kupnino, drugim pa vrne v 5 dneh brez obresti. Uspešen kupec mora kupoprodajno pogodbo skleniti v 5 dneh in kupnino plačati v 15 dneh po javni dražbi. Prometni davek in stroške prepisa plača kupec. Kupec prevzame kupljeno blago na lokaciji ŠC, ko dokaže, da je v celoti poravnal kupnino. Prodali bomo po načelu videno-kupljeno in kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Ogled osnovnih sredstev bo mogoč 15.12.1997 od 8. do 15. ure na ŠC Novo mesto. Vse dodatne informacije so na voljo po telefonu št. 326-263 ali na sedežu centra. Novo mesto, Rozmanova 12 ® 068/341-491 Veliko znižanje cen športne obutve. Več kot 30 modelov za več kot 30 % ceneje! Izkoristite ugoden nakup v decembru! Sfe Rp "čp NOVO! Bunde in jakne ELi.£SSE • CONVERSE • OCEAN PACIFIC BETI, d.d., METLIKA VABI K SODELOVANJU IN MOŽNI ZAPOSLITVI ZA PODROČJE PROIZVODNJE TEKSTILA, TRŽENJA IN FINANC • DIPLOMIRANE INŽENIRJE TEKSTILA in • DIPLOMIRANE EKONOMISTE z aktivnim znanjem vsaj enega tujega jezika. Prednost imajo moški z delovnimi izkušnjami ali brez njih. Pismene prijave z dokazili zbira Kadrovska služba BETI, d.d., Metlika, do 15.1.1998. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. SUPER UGODNO POLEG POPUSTA PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV PREŠERNOV TRG 8 IN BTC - NOVO MESTO SAMO DO KONCA DECEMBRA ’97 NAD 15.000 SIT NA 2 OBROKA NAD 30.000 SIT NA 3 OBROKE ŠPORT POPUST NA GOTOVINO SPORI d.o.o. Rcebok 40% POPUST ZA VSE ARTIKLE SAMO DO 20. DECEMBRA ’97 Mednarodna špedicija, transport in pomorska agencija, delniška družba, Filiala špedicije Novo mesto objavlja prosto delovno mesto vodja referata za izpostavo Metlika oz. Črnomelj Pogoji: - VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, prometne oz. druge ustrezne smeri - delovne izkušnje v zunanji trgovini (uvoz-izvoz) - znanje enega svetovnega jezika Za objavljeno delovno mesto bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Delovno mesto bo prosto za zasedbo 1.1.1998. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: INTEREUROPA, d.d. Filiala špedicije Novo mesto Ljubljanska cesta 36 8000 NOVO MESTO Jni&MJdiOfuot, Mednarodna špedicija, transport in pomorska agencija, delniška družba, Filiala špedicije Novo mesto objavlja prosto delovno mesto špediterja za izpostavo Metlika oz. Črnomelj Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, prometne oz. druge ustrezne smeri - delovne izkušnje na področju uvoz-izvoz ali pripravnik - pozitiven odnos do dela in strank Za objavljeno delovno mesto bomo sklenili delovno razmerje za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom. Delovno mesto bo prosto za zasedbo 1.1.1998. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: INTEREUROPA, d.d. Filiala špedicije Novo mesto Ljubljanska cesta 36 8000 NOVO MESTO ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta JOŽEFA ŠTEPEC Razbore 19, Velika Loka Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darovane maše ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, pevcem, trobentaču, govornikoma in Pogrebnemu zavodu Novak. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči otroci: Matija, Lado, Jože in Vida z družinami KOVINOTEHNA Hs^afaa PC v Intermarket centru v Brežicah, tel.: 0608-62-857 in PC v BTC Novo mesto tel.: 068-316-171, 316-173 Nemogoče je mogoče! * Kavni mlin Gorenje Jedilni pribor 84 delni, italijanski Ponev za palačinke Tefal lEHM 14.990 Garnitura RP posode 1ty1, »termometri 13.860 Sesalnik za prah B0SH 19.990,- Praznični ponudbi bo dodal Božiček še sladka presenečenja. 20. dec. ob 9. uri v PC Brežice in ob 11.30. uri v PC Novo mesto. 20 DOLENJSKI LIST Št. 49 (2521), 11. decembra 1997 Kurilno olje! • gotovinsko plačilo in plačilo s kartico MAGNA • obročno plačilo pri nakupu nad 1000 litrov • možnost plačila ob dostavi • brezplačni prevoz SKLADIŠČI: Brežice 0608/61-188, Novo Mesto 068/323-814 BENCINSKA SERVISA: Črnomelj 068/53-245, Kočevje 061/851-461 PETROL TELEVIZIJA NOVO MESTO Icanall s Trdinovega vrha na kanalu Sporočamo žalostno vest, da nas je v 47. letu nenadoma za vedno zapustil naš sodelavec MARJAN KORBAR voznik tovornega vozila v Področju Gradnje Sodelavci ga bomo ohranili v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO ZAHVALA Življenje celo si garal, za družino, prijatelje vse bi dal. Sledi od dela pridnih rok ostale so povsod. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. V 52. letu starosti nas je tiho zapustil dragi dobri in skrbni sin, mož, oči, dedi, tast, brat, stric, zet in svak DARKO STARIČ iz Mrzle Luže 8, Velika Loka Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi GD Velika Loka, g. Strahu za poslovilne besede, ŽG KT Ljubljana, ZD Ivančna Gorica, Italian shoes studiu Mokronog, Kovaštvu Ajdič, KUD Ivan Cankar iz Velike Loke, Vinogradniškemu društvu Čatež, pevcem za zapete žalostinke ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Oči, neizmerno žalostni smo, ker smo te izgubili, vendar zelo ponosni, ker smo te imeli. Vedi, da nam nikoli več ne bo tako lepo, ampak vedi tudi to, da se bomo imeli radi tako, kot si zmeraj želel ti. Žalujoči: vsi njegovi Umrl je naš častni predsednik STANE POTOČAR - LAZAR Hvaležni za bližino njegove bogate osebnosti in dolgoletno pomoč ga bomo ohranili v lepem spominu. ORGANIZACIJSKI ODBOR MIRNOPEŠKEGA TEKA Mirna Peč, 8. decembra 1997 ZAHVALA V 70. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila draga žena, mama in babica ANA BOŽA LONGAR iz Sr. Lipovca pri Dvoru Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Internega oddelka bolnice Novo mesto, sosedam Angeli in Alenki Šuštar ter Verici Grivec, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru iz Šmihela Novo mesto, uslužbencem pogrebne enote Novo mesto, gospodu Poldetu Brcarju za izvedeno Tišino, govornicama za ganljive poslovilne besede, Društvoma upokojencev in Zveze borcev ter podjetjem Krka, tovarna zdravil, Biokemija, JP Komunala Novo mesto, I&I, d.d., AP Novo mesto, DSO Novo mesto. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec MIRKO ŠAFRAN kontrolor poštnih pošiljk Pošte Novo mesto Od njega smo se poslovili v nedeljo, 7.12.1997, na pokopališču v Šentpetru. POŠTA SLOVENIJE, D.O.O., Poslovna enota Novo mesto ZAHVALA V 59. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi brat, stric, svak in boter PETER PEŠELJ iz Jelenje vasi pri Starem trgu ob Kolpi Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje, sveče, sv. maše, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še posebna zahvala govorniku lekavcu, D.O. Kovinar za cvetje in besede slovesa, izvajalcu hsine, pevkam za občuteno zapete žalostinke, g. Hitiju za Pogrebne storitve in g. župniku za lep obred. Žalujoči: sestra Anica in Zofka ter brat Vinko in Viktor z družinami ZAHVALA Nič več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. Zapustil nas je naš ljubi mož, oče in dedi LJUBIVOJ PETROVIČ Nad mlini 58, Novo mesto skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala Pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto za ves trud in nego v času njegove bolezni. Vsi, ki smo ga imeli radi Novo mesto, Ljubljana, Lazarevac, 6. decembra 1997 . ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA PAVLIN z Leskovca pri Brusnicah Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala osebju Doma starejših občanov iz Šmihela, Pogrebnemu zavodu Oklešen, pevcem iz Šmihela, izvajalcu Tišine in g. proštu Lapu za ganljive besede in lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega MILOVANA JOVANOVIČA iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v bolečih trenutkih stali ob strani in pokojnega dostojanstveno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Vidojka, hčerka Ljiljana, bratje z družinami in vsi, ki so ga imeli radi ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče STANISLAV PORLE iz Šahovca 14, Dobrnič ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek VID BELE iz Gotne vasi 17, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, KORK Dobrnič in GZ Trebnje za podarjene vence, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala Kirurškemu oddelku, Intenzivna nega, in Internemu oddelku, Intenzivna nega, za pomoč in lajšanje bolečin v najtežjih trenutkih, g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Mirna in Jožku za zaigrano Tišino. Vsi njegovi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagali v letih težke bolezni, vsem, ki ste bili z njim in mu lajšali zadnje dneve življenja, ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili tople besede sočutja. Prav tako hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Anica in hčerka Božena z družino 12521), 11, decembra 1997 DOLENJSKI LIST 21 TA TEDEN VAS ZANIHA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 11, decembra - Danijel Petek, 12. decembra - Aljoša Sobota, 13. decembra - Lucija Nedelja, 14. decembra - Dušan Ponedeljek, 15. decembra - Kristina Torek, 16. decembra • Albina Sreda, 17. decembra • Lazar LUNINE MENE 14. decembra ob 3.37 - ščip kino BREŽICE: 1 Lin 12.12. in 15.12. (ob 20. uri) ter 13. in 14.12. (ob 18. in 20. uri) film Krvavo obzorje. 11. in 12.12. (ob 18. uri) akcijski kriminalni film Vran 2. ČRNOMELJ: 12.12.(ob20.uri)angleš-ka komedija Do nagega. 14.12. (ob 17. in 19. uri) mladinski film Willy 3. DOBREPOLJE: 12.12. (ob 19.30) ameriški film Krik. 14.12. (ob 15. uri in 19.30) ameriška komedija George iz džungle. GROSUPLJE: 12.12. (ob 19. uri) ameriška komedija George iz džungle. 13.12. (ob 19. uri) ameriški film Krik. KOSTANJEVICA: 13.12. (ob 20. uri) drama Oboževalec. 14.12. (ob 20. uri) film Brez obraza. KRŠKO: 11. in 12.12. (ob 16. uri) risanka Pepe in Pepček. 12.12. (ob 20. uri) in 14.12. (ob 18. uri) akcijski kriminalni film Brez obraza. 16.12. (ob 18. in 20. uri) znan-stveno-fantastični film Krvavo obzorje. 17.12. (ob 18. uri) risanka Dama in potepuh. METLIKA: 12.12. (ob 18. in 20. uri) mladinski film Willy 3. i4.12. (ob 18. in 20. uri) angleška komedija Do nagega. NOVO MESTO: Od 11. do 14.12. (ob 16. uri) ter od 15. do 17.12. (ob 16. uri) risani film Herkules. Od 11. do 14.12. (ob 18. in 20. uri) ter od 15. do 17.12. (ob 18. in 20. uri) komedija Stereotip. RIBNICA: 13.12. (ob 21. uri) ameriška komedija George iz džungle. 14.12. (ob 16. uri) ameriški film Krik. SEMIČ: 13.12. (ob 19. uri) mladinski film Willy 3. ŠENTJERNEJ: 12.12. (ob 18. in 20. uri) drama Oboževalec. VELIKE LAŠČE: 13.12. (ob 19. uri) ameriška komedija George iz džungle. 14.12. (ob 19. uri) film Krik. -.grafika sodi fu{: • časopisi v 24 urah • komercialni lisk •knjige ■ * brošure • plakati • oblikovanje • marketing kopilot • trgovina • servisiranje računalnikov I CT 068/323-611; fax: 068/321-693 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD BREŽICE Brežice, Cesta prvih borcev 39 A telefon: 0608/61-610 Na podlagi 75. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS št. 18/96) DURS, Davčni urad Brežice, odreja JAVNO DRAŽBO predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave, in sicer: 1. v PONEDELJEK, 15.12.1997, ob 10. uri v BREŽICAH - v podjetju Prevoz, d.d., Ulica bratov Milavcev 42, Brežice - TOVORNI AVTO ZASTAVA 50.8 ANPK, 1.1989, cenilna vrednost 1.050.000. 00 SIT 2. v PONEDELJEK, 15.12.1997, ob 11. uri v BOŠTANJU - Vrh pri Boštanju 35, Boštanj: - stebelni vrtalni stroj Gillardon, cenilna vrednost 225.000,00 SIT - pisarniška oprema (2 mizi, 2 omari, 5 stolov), cenilna vrednost 45.000. 00 SIT - usmernik Varus, cenilna vrednost 135.000,00 SIT - garderobne omare (8 kom), cenilna vrednost 45.000,00 SIT - prikolica za OA (lastne izdelave), cenilna vrednost 90.000,00 SIT - delovna miza,ožja (last. proizv.), cenilna vrednost 180.000,00 SIT - delovna miza (2 kom. last. proizv.), cenilna vrednost 360.000,00 SIT - kompresor SEVER, cenilna vrednost 90.000,00 SIT - rezkalni stroj TOZ (češke proizvodnje), cenilna vrednost 225.000,00 SIT. Pred začetkom javne dražbe je potrebno položiti varščino, in sicer v višini 10% vrednosti izklicne cene. Kupec mora položiti znesek kupnine, od dosežene prodajne cene plačati prometni davek ter prevzeti stvar takoj po končani dražbi. Dražba se ne bo opravila, če se za predmete ne doseže niti polovica cene, določene s cenitvijo. Če zarubljeni predmeti ne bodo prodani, bo druga javna dražba: - pod točko 1 v PONEDELJEK, 22.12.1997, ob 10. uri na istem mestu, - pod točko 2 v PONEDELJEK, 22.12.1997, ob 11. uri na istem mestu. JSKI UST h IZDAJATELJ: Dolenjski list Sovo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše,Jotica Domiž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za 2. polletje S.070 tolarjev, za upokojence 4.563 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: l cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:Hwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. ČESTITKE TE DNI praznuje lep življenjski jubilej Jože Mesarko. Zdravja mu želimo vsi, ki ga imamo radi. 10878 KMETIJSKI STROJI TRAKTOR URSUS 35, zaprta kabina, zelo ohranjen, s priključki ali brez, prodamo. It (068)89-351 ali 51 -731. 10812 TRAKTOR ŠTORE 502, drva in belo vino prodam, kupim pa kotel za žganjekuho, tt (068)75-173. 10871 TRAKTOR UNIVERZAL445, letnik 1987, s pogonom na vsa 4 kolesa, prodam. tt (068)41-172. 10807 ODJEMALEC SILAŽE, 4 m1, prodam, tt (068)81-194. 10823 TRAKTOR IMT, letnik 1962, 52 KM, prodam. tt(068)48-774. 10875 TRAKTOR UTB550 DTC, star tri leta in pol, zelo dobro ohranjen, prodam, tt (068)64-226. 10846 KUPIM DELNICE SKLADOV in podjetij odkupujemo. Gotovina takoj na domu! tt (041) 676-170 ali (061)575-287. 10405 HLODOVINO hruške, češnje in oreha odkupim. It (0609)654-037. 10786 FINEJŠI MATERIAL za pletenje košar kupim, tt (064)451-516. 10819 UGODNO ODKUPIM delnice Telekoma in ostale. Gotovina takoj! tt (068)324-297. 10865 RABLJEN elektromotorza puhalnik kupim, tt (0608)31-991. 10821 MOTORNA VOZILA R 5 EXPRES, letnik 1986, registriran do 12/ 98, prodam, tt (068)321-501, dopoldan. 10804 HONDO CIVIC HB 1.4, letnik 1990, kovinske barve, in 3 breje krave, čmo-bele, prodam, tt (068)87-609. 10857 TAM 125 T12 kiper, dobro ohranjen, prodam, tt (068)341-213 ali (0609)616-245. 10820 Z101 SKALA, letnik 1990, rdečo, prodam, tt (068)79-585. 10837 R 4 GTL, letniki 988, registriran do 31.6.1998, za 1100 DEM in jugo 45, letnik 1989, za 1300 DEMprodam.tr (068)89-094. 10880 GOLFJGL 1.3,letnik 1981, registriran do6/ 98, dobro ohranjen, prodam, tt (068)27-486. 10853 R 4, letnik 1992, registriran do 5/98, rdeč, prodam, tt (068)79-831. 10843 R 5, letnik 1993,5V, prodam, tt (068)323-497. 10855 VW PASSAT 1.6 CL, letnik 6/90, zelo dobro ohranjen, 132.000 km, prodam, tt (068)27-577. 10810 FORD ESCORT1.3 CLX, letnik 1993,53.000 km, prvi lastnik, servisna knjižica, prodam, tt (068)22-629. 10845 Z 750, letnik 1985, zelo dobro ohranjeno, in vino, rdeče ali belo, prodam, tt (068)75-497. 10824 FIATTIPO1600 dgt i.e., letnik 1989, kovinsko sive barve, dobro ohranjen, prodam, tt (068)81-094. 10869 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do 11/98, ohranjen, prodam za 1800 DEM. tt (068)45-531, po 17. uri. 10873 LADO NIVO, letnik 10/94, traktor Ferguson 39 in agregat Britesh 2000 W, prodam, tt (068)87-214. 10833 Z 50.8, letnik 1988, hladilniks termo kingom, vozen z B kategorijo, prodam, tt (068)81 -188. CH AVTOSERVIS MURN, s.p. Resslova 4,8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791 CENTER • prodaja vozil • rezer. deli in dodatna oprema • servis • kleparske in ličarske storitve • ugodni krediti T + 6% * Pripeljite stari MARUTI in odpeljite novi ALTOI * Izjemno ugodne decembrske cene: BALfNO f.6 GLX 4*4 4V 26.990 OEM BALENO1.2 Gl 4V 21.990 OEM VITAM VX3V od 32.990 DEM VITAM VX5V od 34.990 OEM Decembra podarimo komplet štirih zlmaklh gum! DOLENJSKA BANKA Vezava ob pravem času -ugodnejša obrestna mera Če je varčevanje vaš način življenja, ste že zdavnaj spoznali, da denar ne sodi pod vzglavje, ampak v banko, da je varen in da se plemeniti. Varčevanje v Dolenjski banki je tako razvejano, da vam ne bo težko izbrati oblike po lastnem okusu, željah in zmožnostih. Ne glede na to, ali se boste odločili za klasično hranilno knjižico, za vezavo sredstev ali pa za postopno varčevanje (obročno, premijsko, rentno). In ne glede na to, ali imate raje tolarje ali devize. Varčevalci, ki bodo sredstva vezali v decembru, bodo deležni posebno ugodnih obrestnih mer: 3,75% pri vezavi DEM za več kot tri mesece, ne glede na znesek, TOM + 4% pri tolarskih sredstvih, vezanih od 31 do 90 dni, ne glede na znesek. rv*S* e* SKALA 128. letnik 91, reg. 4/98, prev 70000 km, (2.400 DEM) in GOLF bencin, letnik 86. reg. 12/98, ugodno prodam. tt (068)75-334. BMW 318 i, letnik 9/92, prodam ali menjam za clio do 10.000 DEM. tt (068)25-115. GSM 041/682-477. POSEST STANOVANJSKO HIŠO z večjim gospodarskim poslopjem in parcelo, 1.3 ha, na relaciji Šentjanž- Ševnica, prodam, tt (061)14-20-754. 10814 V MOKRONOGU prodam 2 njivi, 41 a in 64 a. tt (068)49-650, po 20. uri. 10870 STARO HIŠO, potrebno popravila, primerno za diskont ali bife, v Šmihelu prodam. Drago Staniša, tt (066)75-266, od 18. do 20. ure. 10874 VEČJO zazidljivo parcelo na Veliki Dolini pri Mokricah ugodno prodam, tt (068)21-458. 10882 NJIVO v vasi Krka pri Novem mestu, 25 a, prodam, tt (068)23-528. 10848 NA HRIBU pri Cerovcu prodam parcelo, 1 ha, s 300 trtami, sadovnjak in gozd, primerno za vikend, in 6 m'hrastovih desk, 5 m’ suhih smrekovih plohov ter šunko prodam, tt (068)59-082. 10842 PRODAM ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. tt(061)751-432 ali(041)683-190. 10805 PRTLJAŽNIK ZA BMW 5 in snežne verige za gume 175/70-13 in 155/70-13 prodam, tt (068)52-197. 10803 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, trajno žarečo peč Emo, kombinirano peč za kopalnico prodam, tt (068)60-542. 10840 KLAVIRSKO HARMONIKO, elektronsko, akustično, znamke Elkavox, primerno za igranje one man band, prodam, tt (068)322-240. 10808 OPREMO, primerno za trgovino, prodam, tt (068)321-029 ali(0609)644-739. 10872 NOVO, nerabljeno peč za centralno ogrevanje, na drva, olje, Šladler 35, prodam, tt (068)24-030. 10836 PLATIŠČA z zimskimi gumami za R 5 prodam ali menjam za platišča za golf II. tt (0608)77-784. 10813 POCENI PRODAM skoraj nov sinthcsyzer, 4 oktave, 100 spremljav, tt (068) 22-028. 10841 SUHA nasekana brezova drva prodam tt (068)68-003. 10862 RDEČE VINO zelo ugodno prodam, tt (068)42-864. 10832 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, dve starinski preši in še nekaj starih predmetov zelo ugodno prodam, tt (068)27-917. 10815 DOBER CVIČEK in belo vino prodam tt (068)81-277. P 10829 Ekološki aparat, »JUNIOR 2000« za likanje in čiščenje s paro z osvežilcem zraka. Cena po dogovoru. Tel. 068/66-644. NOVO kopalniško opremo Kolpa san, koruzo v zrnju in domače žganje prodam, kupim pa zazidljivo parcelo v okolici Dolenjskih Toplic, tt (068)84-540. 10879 RAZNO ZASTEKLJUJEMO vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. tt(061)272-381 ali(041)679-168. 10520 HLADILNIKE, zamrzovalnike in pralne stroje Gorenje, LTH, Končar, popravljamo na domu. tt (068)21-934. 10575 ODKUPUJEMO hlodovino smreke, jelke, hrasta, bora, češnje, bukve... Opravljamo sečnjo in spravilo lesa. tt (068)47-305. 10743 V CENTRU Novega mesta vzamem v najem prostor za gostinsko dejavnost, tt (0609)629-652 ali (041)680-972. 10754 SPREJMEM DRUŽINO na srednje veliko posestvo. Elektrika, voda in telefon v hiši. Sem starejša oseba, ostalo po dogovoru. Šifra: Okolica Radeč. 10858 LOKAL za mirno dejavnost v centru Šentjerneja oddam, tt (041)693-181. 10861 SLUŽBO DOBI RAČUNOVODKINJO za polni delovni čas zaposlimo.tt (041)637-399. 10806 KUHARJA ( ICO), pripravnika ali KV kuharja (ico), zaposlimo. Delo je izmensko, tt (068)83-188. 10844 MLADO PODJETJE zaposli še 5 novih sodelavcev, ki želijo uspeti, tt (061)14-00-526. 10877 KV MESARJA ali pripravnika zaposlimo, tt (068)81-188. 10885 Zaposlimo kvalificiranega avtomehanika z 2- ali večletno prakso, po možnosti iz Renaultovega programa. Inf. Avtocenter' Krašna, Škocjan 22, p. Škocjan. STANOVANJA STANOVANJE oddam za sostanovalca za samske moške, tt (068)22-183. 10830 MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu ali bližnji okolici najamem, tt (068)22-181. 10822 ŽIVALI BELE PIŠČANCE za zakol prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, tt (068)42-524. PRAŠIČA, 120 kg, teleta-bikca, starega H dni, kravo sivko, drugič brejo 4 mesece, macesnove plohe, 8 cm in 10 mJ drv prodam, tt (068)41-423. 10811 PRAŠIČE za zakol, krmljene z domačo krmo, prodam, tt (068)76-243. 10826 PRAŠIČA, težkega 150 kgjn vino cviček prodam, tt (068)81-845. 10854 PURICE, težke 12 kg, bomo prodajali na sejmišču v Šentjerneju 20.12.1997. Cena 4500 SIT/kom. Naročila sprejemamo na tt (067) 88-058 ali (067)88-114. 10856 DALMATINCE, mladiče vrhunskih starše*, stare 3 mesece, prodam za 800 DEM. tt (061)861-634. 10866 ODOJKE za nadaljnjo rejo in prašiče za zakol prodam, tt (068)42-532. 10876 2 PRAŠIČA, težka 100 do 120 kg, prodam. tt (068)85-636. 10881 PRAŠIČA, 100 in 180 kg, prodam, tt (068)85-954. 10859 BIKCA SIMENTALCA, težkega cca 150 kg. prodam, tt (068)66-062. 10864 TELICO, sivo-rjave barve, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam, tt (0608)87-748. 10834 KRAVO za zakol prodam. tt(0608)64-017-10852 TELIČKA, starega 1 teden, ter bukova in gabrova drva prodam, tt (068)78-086. 10867 PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Jablan 23, Mirna Peč. 10828 3 MLAJŠE teličke prodam, tt (068)78-091. 10835 KRAVO SIVKO, dobro mlekarico, brejo 7 mesecev, prodam, tt (068)78-248, po 18. uri. 10827 2 KRAVI sivki, mladi, po lelelu, prodam tt (068)49-323. 10850 PRAŠIČA, cca 200 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam, tt (068)27-301. 10838 DVE črno-beli telici, breji 6 in 7 mesecev, nujno prodam, tt (068)79-562. 10825 2 PRAŠIČA, krmljena z domačo krmo, težka 150 do 180 kg prodam. Cena žive teže za I kg je 260 SIT. tt (068) 41-179. 10811 TELIČKO SIVKO, staro 10 dni, prodam, fl (068)26-503. 10831 2 BREJI KOZI in plemenskega bika prodam. 0 (068)83-578. 10839 PRAŠIČE, težke 120 kg in suha bukova drva prodam. O (068)41-074. 10883 PRAŠIČA, 160 kg, in vino prodam, tt (068) 42-919. 10818 PRAŠIČE, težke 180do 200 kg, domača krma, prodam. 0(068)81-097. 10847 PUJSKE, težke 20 do 30 kg, prodam, tt (068)76-056. 10863 PRAŠIČA, težkega 150 ali 120 kg,krmljene' ga z domačo hrano, prodam, tt (068)76-150. 10860 DO 10 DNI starega bikca kupim O (068)49-419. 10849 KRAVO za zakol, telička in bukova drva prodam, tt (068)87-741. 10851 PRAŠIČA, težkega cca 140 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam, tt (068)85-587. DOLENJSKI LIST POLEG PROGRAMA SENČIL SEDAJ ŠE py£ OKNA IN VRATA * najsodobnejšo tehnologijo ŠENTJERNEJSKA CESTA 13 8000 NOVO MESTO TEL.: 068/323-673, FAX; 068/34 1-673 krediti TOM+3% na 12 mesecev Sprejemamo naročila za silvestrovanje v decembru. Pester jedilnik, konkurenčne cene, živa glasba. Tel. 068/ 76-214. NOHTI Podaljševanje nohtov • Frizerstvo • Ličenje Tel.: 068/78-071 Ivica Marn, s.p. Mirna Peč V frizerski salon Mira Rustja, s.p. Matjana Kozine 3 Novo mesto * naročila po ^ 068/22-361 FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem. « 22-361 n Domače gosi za zakol ali nadaljnjo rejo lahko kupite po 500 SIT kilogram na kmetiji Goričar, Slivje pri Kostanjevici na Krki. Tel./fax: 0608/87-206. Knjigovodske in računovodske storitve, obračunavanje plač Tel.: 068/25-114 Fax: 068/21-368 I DOLENJSKI LiŠfl ■JJ LERAN, d.o.o. Promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: * hiše: v Novem mestu, Črnomlju, Brežicah, Semiču, Met-hki, Mirni, Mokronogu, Krškem, Šentjerneju, Dobruški vasi, v okolici Šmarjeških To-Pkc in Straže, Brestanici, Žužemberk, Zbure * stanovanja: v Novem mestu, Črnomlju, Straži, Žužemberku, Šentjerneju, Krškem, Brežicah, Radečah pri Zidanem mostu, Sevnici * vikende-bivalne: Križe, Vi-bji vrh, Metlika, Kot pri Dvoru, Semiču, v okolici Cerkelj ob Krki, Vel. Rigelj pri Dol. Topli-?®h, Vrhpolje-Orehovica, Stra-zni vrh, Bučka * zidanice: Straža, Vinji vrh, Hrušica, Gabrje, Križe-Potov vrh, Zagradska gora, Čilpah, Karteljevo, okoklica Škocjana . .Parcele za gradnjo: Šmarske Toplice, Mokronog, Boršt-Ajdovec, Vrh nad Šentrupertom * kmetije: Mala Strmca, Lis-ba, Zameško, Uršna sela, Verdun pri Dol. Toplicah, Mavr-'®n, Brestanica, Bučka, Trebnje, Grablovec, Brezovica pri Metliki, Gradac, Petrova vas Telefon: 068/322-282 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 . . MANA, d.o.o. MAN/Sr Kandijska 9 / T®.„Novo mesto tutLilLCntf. ČJfe/tCLJG. S 068/321-115, 342-136 UGODNI SMUČARSKI PAKETI: samo 9 ur do Val Thorensa! NOVOLETNI PROGRAMI: Budimpešta • 3 dni -od 169 DEM dalje Praga • 4 dni -od 199 DEM dalje Amsterdam • 6 dni - od 369 DEM dalje Atene • 8 dni - od 499 DEM dalje Sejšeli • Rdeče morje • Tajska • Bali • in še in še ... POHITITE S PRIJAVAMI! OBČINA SEMIČ Semič 14 8333 Semič Komisija za podeljevanje priznanj Občine Semič na podlagi 12. člena Odloka o priznanjih Občine Semič (Ur. I. RS št. 32/97) objavlja RAZPIS za pridobivanje predlogov za podelitev priznanj Občine Semič za leto 1997 Priznanja Občine Semič se podeljujejo zaslužnim občanom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za njihove dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, ekologije, zaščite in reševanja in drugih področij človekove ustvarjalnosti. Priznanja Občine Semič se podeljujejo kot listine - diplome za izjemne enkratne dosežke v posamezni dejavnosti in kot plakete za življenjsko delo, večletne uspehe ter za enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena. Vsako leto se podeli ena plaketa, v izjemnih primerih dve, največ 4 diplome. Kandidate za priznanja lahko predlagajo fizične in pravne osebe. Pisni predlogi morajo vsebovati: naziv ali ime pobudnika, osnovne podatke o predlaganem prejemniku in obrazložitev pobude. Predloge z zahtevanimi podatki pošljite Občini Semič - Komisiji za podeljevanje priznanj Občine Semič, Semič 14,8333 Semič, v 14 dneh po objavi razpisa. VI NAM - MI VAM °glas na kratko s pošto odmevno objavo v Po tr 068/323-610 ali 041/623-116 DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA posojila Muzejska 3 ^068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. Računalniško IZOBRAŽEVANJE APR0S, d.o.o., Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na v 068/321-926, g. Zdenko Potočar. Računovodske storitve ‘tslbx-. 0608/87-306 Z vodenjem in svetovanjem pri poslovnih odločitvah se uspešno spopadamo že nekaj let. Poleg vodenja poslovnih knjig za zasebnike in podjetja opravljamo tudi vsa administrativna dela. Vabljeni! MICRA, Kostanjevica, Dol. Prekopa 51 BETONSKI strešniki golob Nudi 10-odstotni prednovoletni popust za vse svoje izdelke. Malenška vas 12, Mirna Peč, n 068/78-074 PANASONIC FAKSI, TELEFONI, GSM fNlX TRADE, d.o.o. indijska 20, Novo mesto • faksi na navaden paoir 97.900 + D.d. • telefoni žični in brezžični • GSM EB-G500 samo 59.900 + o.d. • vse na obroke • IT 068/322-126, fax: 068/322-145 avtohiša berus audi L Na zalogi omejena količina AUDI A3! Dobava takoj, posebno ugoden nakup na obroke za AUDI A4! IT 068/342-360, 25-098. lil res- pa je! e^>e &ec Ugodna Gotovinska Posojila Do l Leta do 500.000 SIT TOM +®lletno fiksna obrestna mera nad 500.000 SIT TOM +HHSiletnn fiksna obrestna mera rok vračila 12 mesecev Ne zamudite enkratne priložnosti in v sodelovanju z nami uresničite svoje želje in načrte. Pričakujemo vas v naših enotah. Z veseljem vam bomo pojasnili vse, kar vas bo o posojilih zanimalo. KBM Podružnica BREŽICE O podrobnostih povprašajte v ekspozituri Brežice. Maistrova 2. Naša telefonska številka 0608 62 031. VELIKA NAGRADNA AKCIJA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA V veliki “družini” naročnikov in bralcev Dolenjskega lista ni nikoli nihče preveč. Da bi vsak četrtek v letu prejelo vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, še več naročnikov, smo pripravili veliko nagradno akcijo. Kdor se bo s spodnjo naročilnico (pošlje naj jo na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, p.p. 212) pridružil številnim naročnikom, bo do novega leta časopis prejemal brezplačno, po plačilu naročnine za naslednje leto pa mu bomo poslali knjigo in koledar, ki si ju bo izbral na spodnji naročilnici. S tem akcije kajpak še ne bo konec, najbolj “vroče” bo po novem letu, ko bomo med novimi naročniki izžrebali dobitnika hladilnika, med starimi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino za letos, pa se bo nekdo razveselil pralnega stroja. Ena nagrada ni nobena, poreče kdo, zato za nove in stare naročnike že pripravljamo še več manjših nagrad. Komu bodo pripadle, bo določil žreb. K Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: ime in priimek: _______________ upokojenec naslov (kraj, ulica, hišna številka); pošta:_ Izjavljam, da naročilo res velja zame najmanj za eno leto, nato pa dokler naročnine ne bom odpovedal. Naročnino bom plačeval osebno ali s položnico, ki mi jo bo poslal Dolenjski list. Za nagrado v naročniški akciji sem izbral (obkrožite knjigo in koledar): kni'8°: koledar: • Tone Jakše: DOLENJSKI OBRAZI • Jože Dular: SMEH NA PREPIHU • setveni stenski koledar * umetniški stenski koledar datum: podpis: PORTRET TECjA TEdNA Leopold Panjan Prav tisti dan, ko so v Črnomlju zakopali prvo lopato za gradnjo Gorenjevega tozda Kompresorji, se je strojni inženir Leopold Panjan po desetmesečnem delu v sosednjem Beltu zaposlil v Gorenju. Občina je namreč skupaj z Gorenjem iskala štiri inženirje, ki bi sodelovali pri izdelavi tehnologije in pozneje pri vodenju črnomaljske tovarne. Ko je črnomaljski tozd Kompresorji leta 1980 začel s proizvodnjo, je bil Panjan v njem tehnolog, ki se je s takšno vnemo posvetil kompresorjem, da je na tem področju kmalu postal eden vodilnih strokovnjakov v Gorenju. Na račun tega je prepotoval dobršen del sveta, dobre stike pa je navezal tudi z danskim podjetjem Danfoss, pri katerem si je pridobil zaupanje, kar mu je prišlo pozneje še kako prav. Leta 1992 je namreč Gorenje zaprlo vrata črnomaljskega obrata in jeseni istega leta ga je že kupil Danfoss, Panjan pa je postal prvi zaposleni. Sprva je bil tehnični direktor, saj imajo Danci navado za glavne direktorje postavljati ekonomiste. A ker slednjega niso našli, je Panjan kmalu postal prvi človek črnomaljskega Danfossa. Ko se danes spominja dogodkov izpred nekaj let, nikakor ne more pozabiti, s kakšnim nezaupanjem so Danci prišli v Slovenijo, ki je zanje pomenila Vzhod in so jo enačili z Romunijo in Bolgarijo. A Črnomaljci so si prav po belokranjsko trmasto dopovedovali, kako jim bodo dokazali, da znajo spoštovati roke in dobro delati. Se več, Panjan je v plan za leto 1994 zapisal, da bodo pri lastnikih vzbudili takšno zaupanje, da bodo pripravljeni v Črnomlju še več vlagati. In prepričali so jih, a ne z besedami, ampak z delom. Konec letošnjega poletja so namreč odprli novo proizvodno halo, kjer izdelajo po 2 milijona kompresorjev za hladilno-zamrzoval-no tehniko na leto, medtem ko so jih v najboljših Gorenjevih časih trikrat manj. Število zaposlenih je z nekaj deset na začetku črnomaljskega Danfossa danes zraslo na 750, čez leto dni pa jih bo že tisoč. Zanimivo je, da si Panjan za življenjski uspeh ne šteje izredno velike naložbe, končane v komaj letu dni, temveč da mu je uspelo prepričati 15 lastnikov, da so tovarni prodali zemljo. Pri tem je moral marsikaj pogoltniti in narediti stvari, ki ne sodijo v njegov način življenja, a prepričan je, da se je splačalo. Črnomaljski Danfoss je le delček koncema z 18.000zaposlenimi v 25 državah, pa vendar ni nepomembno, da to slovensko podjetje s tujim kapitalom vodijo le domači strokovnjaki. Na to je Panjan še posebej ponosen, saj lastniki v svojih tovarnah ne spustijo radi vajeti iz danskih rok. Vendar pa se ob pomislekih, da mu najbrž ni lahko držati na eni strani ravnotežje s tujimi lastniki ter na drugi strani z domačimi delavci, le nasmehne. “Zaupanje lastnikov si pridobiš in obdržiš z doslednim uresničevanjem zastavljenih nalog in to nam uspeva. Zaupanje ljudi v proizvodnji pa, če si do njih pošten, "pravi 42-letni Panjan. Tudi pri slednjem je uspešen, saj je anonimna anketa konec novembra pokazala, da 80 odst. zaposlenih zaupa vodstvu. Pri tem Panjana gotovo odlikuje tudi to, da ima veliko stikov z delavci, je neposreden, vsi pa dobro vedo, kaj zahteva. Doslednost. Zagotovo pa je njegova zasluga tudi, da zaposleni čutijo pripadnost podjetju in da niso le delavci, ampak člani družine Danfoss. Ob tem ne gre prezreti, da črnomaljski Danfoss živi z okoljem in da ga nihče ne jemlje kot tuje podjetje, kar je gotovo svojevrsten uspeh. MIRJAM BEZEK-JAKŠE KANGOO SELE SREDI JANUARJA NOVO MESTO-Tikpred napovedanim pričetkom prodaje novega Renaultovega modela Kangoo so se v Revozu odločili, da začetek prodaje tega avtomobila v Sloveniji preložijo na 15. januar prihodnjega leta. “Razlog za tako odločitev je razmeroma majhna količina avtomobilov na zalogi, predvsem pa premajhna količina teh avtomobilov, ki naj bi jih dobili iz decembrske proizvodnje,” pravijo v Revozu. Zanimanje za Kangoo je v Sloveniji še pred pričetkom prodaje in tudi v vseh drugih evropskih državah, kjer so ga že začeli prodajati, zelo veliko. VANCOUVRSKI FUNKYARD V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Kanadska založba Circus Max Musič nam po izvrstnem nastopu skupine Zolty Gracker pošilja novo atrakcijo - vancouvrski kvartet Funkyard, ki bo svojo vizijo funka in rocka predstavil obiskovalcem Mladinskega kulturnega kluba v Črnomlju, v soboto, 13. decembra, ob 22. uri. Za ogrevanje bodo poskrbeli Pudding Fields iz Portoroža. BOS VIDEL, KAJ DELA DOLENJ’C -NA SILVESTROVO OTOČEC - Lojze Slak je s svojimi sodelavci doslej pripravil že 6 prireditev Boš videl, kaj dela Dolenj’c in z njimi požel veliko pohval. V Teniškem centru na Otočcu bo v nedeljo, 28. decembra, ob 15. in 19. uri, že 7. prireditev pod istim naslovom, tokrat v znamenju Silvestrovega. Nastopilo bo skoraj sto priznanih slovenskih ansamblov na čelu z Lojzetom Slakom, pevcev, humoristov, gledaliških umetnikov in drugih. Po glavni prireditvi bodo ansambli zaigrali v živo za ples in zabavo do zgodnjih jutranjih ur. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Kje je pločnik, kje kanalizacija? - “Tbdi jaz sem plesala srbsko kolo, pa kaj!” - Aids: Ne v posteljo z vsakim - Ali je podjetje dolžno odgovoriti na prošnjo za delo? Naši bralci imajo vsakovrstne ideje. Tako so ta četrtek predlagali, da bi moral novomeški župan priti na otvoritev nove Mercatorjeve trgovine peš. Marija iz Got-ne vasi je trgovino sicer pohvalila, a kaj ko je ob zelo prometni cesti in nima pločnika. “Pošteno bi bilo, če nas imajo za meščane (po dajatvah to tudi smo), da bi uredili še pločnik!” je dejala. V Ulici Ivana Roba so lani začeli graditi kanalizacijo, zdaj pa o njej ni ne duha ne sluha. To nam je sporočil Toni Gorenc, ki je že leta 1984 plačal za 1100 nemških mark prispevka. Kot smo izvedeli na novomeški Komunali, je investitor gradnje krajevna skupnost. Ker je po spremenjenem projektu prišlo do spora z enim izmed lastnikov zemljišč (Štan-gelj), zdaj že kakih 8 mesecev Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, čebiradikaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in pet možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. gradnja stoji. In kako dolgo bo še? Pritožbo so poslali na višji pristojni organ. “Dokler spor ne bo rešen, ne moremo nadaljevati z delom. To pa, pravijo, lahko traja tudi dve leti,” je povedal Pavle Jenič iz Komunale. Marija iz Šentjerneja je ogorčena nad početjem v državnem zboru. “Peterle in Janša rušita mostove, ne pa gradita! Sama sem živela v tistem času in vem, kako je bilo. Tudi ne vem, kaj bi radi povedali s tem, daje Potrč plesal srbsko kolo. Jaz sem ga tudi plesala z dobrimi prijatelji. Je s tem kaj narobe? Kučan je sposoben in pošten človek, zato smo ga tudi izvolili,” je dodala Marija, ki bi sicer najraje poklicala kar v parlament. Albinco iz Grobelj moti, da v boju proti aidsu samo ponujajo kondome, premalo pa poudarjajo, da je treba gledati, s kom imaš opravka. “Saj ni treba vse povprek ležati skupaj,” meni Albinca. Sicer pohvali Dolenjski list, v nekaterih drugih medijih pa jo moti, da ponižujejo kmečkega človeka. Inšpektorji naj bi malo pogledali plastične pokrovčke na tetrapakih z mlekom. Marija z Grma v Novem mestu namreč trdi, da ima mleko okus po lepilu, saj je papirček, ki ga odtrgamo s pokrova, močno lepljiv. Obrtnikom še svetuje, naj se kateri loti izdelovanja plastičnih vlažilcev za prostore, ki jih ni najti v trgovinah po mestu. Malči Kostevc, ki je imela pripombo na zapis v Trebanjskih ive-rih, smo svetovali, naj napiše in podpiše svoj odgovor, ki ji ga bo uredništvo dolžno objaviti. Enako Papež h Grabnarjevim pripeljal boga Namesto novoletnih daril je Termotehnika, firma Jožeta Papeža, hudo preizkušani družini Grabnar iz Dolenje vasi pri Mirni Peči naredila centralno kurjavo Z nakupom daril ob koncu leta za poslovne partnerje in kupce je imel Jože Papež, uspešni novomeški podjetnik, lastnik firme Termotehnika, vedno težave. Vsako leto znova gaje mučilo, kaj izbrati. “Tisto buteljko vina ljudje spijejo, koledar obesijo na zid ali tudi ne, vse je hitro pozabljeno, pravega haska od tega ni, denarja gre pa kar precej.” Letos je Papež temu naredil konec. Daril ne bo! Denar, ki bi ga sicer dal za darila, bo namenil za nekaj drugega. Grabnarjevim iz Dolenje vasi pri Mirni Peči, družini, ki jo življenje že dolgo hudo preizkuša, je Papeževa Termotehnika zastonj naredila centralno ogrevanje v njihovi skromni hiši. Vrednost materiala in dela - vse so opravili v dveh dneh konec novembra -znaša več kot 600.000 tolarjev. “Sploh ne morem še dojeti tega,” je ganjena Ana Grabnar. “Tako je, kot bi bog prišel v našo hišo!” In tega boga je h Grabnarjevim pripeljal Papež. “Družino in njihovo nesrečo poznam že dolgo,” je povedal Jože Papež. Že pred leti jim je, tudi zastonj, dal in montiral bojler pa še pipo ali dve. “Prejšnji mesec pa se je Ana obrnila name za nasvet, kako bi prišla do centralne kurjave. Če bi se dalo narediti iz kakšnih rabljenih stvari, koliko bi to stalo in če bi lahko plačevala na obroke.” Ravno takrat je Papež razmišljal, da bi denar, ki bi ga sicer dal za novoletna darila, namenil za humantirane namene. Odločitev ni bila težka. Ana Grabnar je pred 20 leti ostala sama s petimi majhnimi otroki. “Kot najemniki, mi rečemo v štantu, smo živeli v hišici pri hosti v Biški vasi. Tistega dne smo čistili vodnjak in mož, gasilec, naj bi z gasilsko cisterno pripeljal vodo. Na železniškem prehodu je v avto trčil vlak, mož in še dva gasilca so bili na mestu mrtvi.” En sin, Toni, je kot dojenček zbolel za meningitisom in posledica je cerebralna paraliza. Danes, pri 32 letih, je duševno na ravni dojenčka, povsem odvisen od matere, poleg tega je še epileptik. Drugi sin je v čudnih okoliščinah umrl star 22 let. Dve hčeri sta poročeni v mestu, 28-letni Niko je hodil v posebno šolo v Novem mestu in je danes doma. “Hčerki mi pomagata, kolikor moreta, a moja največja opora je Niko.” Fant ni redno zaposlen, dela preko javnih del. Po možu ima Ana 25 jurjev pen-zije. “Brez varstvenega dodatka in PRI PEČI -Ana Grabnar in Jože Papež pri peči centralne kurjave. (Foto: A. B.) postrežnine za Tonija in brez Nika ne bi bilo za preživetje.” Pa Ana nikoli ni obupala. “Ni res, da se nič ne da, a treba se je pomujati in stisniti. Dva dohodka imamo, enega daš na stran, in to nekaj mesecev, pa je nekaj. Pa nikoli nisem brez posojila. Se ne dolgo tega sem imela v najemu tri vinograde, vino sem prodala in zaslužila kakšen tolar.” In tako je Ana k hišici, ki jo je po moževi smrti kupila na obroke, dozidala prizidek, in če bo zdrava, pravi, ga bodo drugo leto ometali. Najbolj pa si je želela centralne kurjave. Hči se je oni dan pošalila: “Mama, sedaj si pa gospa!’ “Saj sem res,” se odreže Grabnarjeva. Jože Papež jo tiho gleda ir se blago smehlja. “V teh letih, kar delam kot zasebni obrtnik in potem podjetnik, so marsikatero mojo potezo drugi posnemali. Upam, da bodo tudi to. Veliko je še ljudi, potrebnih pomoči,” pravi. Papež je vedno znal prisluhnili in pomagati. Zrasel je v okolju in v časih, ko je videl nič koliko socialnih stisk, revščine in pomanjkanja in tudi sam doživljal odrinjenost in posmehovanje plahemu vaškemu fantu, enemu od osmih otrok iz zakotne vasi v tre; beljanskih hribih. A Papeževi otroci so bili deležni vzgoje z lepo besedo in še lepšim zgledom, da le pošteno delo, trud in prizadevanje vodijo k napredku in bolj; šemu življenju. “Človeku ne smeš nikoli škoditi, če se le da, mu pa pomagaj,” so nas učili doma. Tega se Jože drži od malega. “Pri centralni za Grabnarjeve je pomagalo tudi podjetje Termoizolaterst-vo Božič iz Novega mesta, ki je prispevalo dimnik, Krka Novo-term pa je dala izolacijo, da smo izolirali podstrešje, saj je strop lesen.” Tudi Papeževi partnerji in večji kupci, ki bi sicer ob novem letu dobili darilo Termotehnike, imajo lahko lep in prijeten občutek, da je šlo njihovo darilo v pravo hišo in za pravi namen. Nikoli ne bo pozabljeno. Ker je več kot darilo. Je dobrota. A. BARTElJ svetujemo tudi drugim. Nič kaj prijetno ni I. V. iz Črnomlja, ki ga vsakič, ko gre proti pokopališču v Vojni vasi, nekje pri hišni številki 16 napade pes. Lastnika opozarja naj žival priveže, saj moti tudi druge obiskovalce pokopališča, zato bodo prisiljeni ukrepati. L. P. iz Novega mesta meni, da grdo pisanje o novomeškem županu žali tudi vse županove volilce. “Zdi se mi, da Delo in Dolenjski list le preveč pljujeta po županu, čeprav se tudi sam v marsičem z županom ne strinjam,” je razočaran nad informativnim tiskom Lojze, ki zdaj redno bere le še Družino. Med tistimi, ki že nekaj časa zaman iščejo delo, je Jože iz okolice Vinice. Pri pisanju prošenj za sprejem na delovno mesto ga najbolj moti, da ne dobi nobenega odgovora. Tako se mu je zgodilo v 1MP Livarju in tudi v črnomaljskem Danfoss Compressors. Kot smo izvedeli, po sedanjih predpisih podjetja niso dolžna pošiljati odgovorov, vendar jih nekatera po lastni presoji vseeno pošiljajo. B. D. G. Vsak teden ena Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja Vedno punce V začetku šestdesetih let so bili osebni avtomobili po vaseh še redkost. Tisti, ki so jih imeli, so zato opravljali še razne usluge: Vozili so ob porokah, predvsem pa porodnice v porodnišnico. Med tistimi, na katere so se ljudje v teh primerih obračali, je bil tudi gozdarski tehnik Jože Lukšič, takrat stanujoč še v Podturnu. Slučaj je hotel, da so se kar nekajkrat zapored rodile deklice. Neko jutro sem šel mimo hiše, v kateri je bila nosečnica že čisto pred zdajci. Na dvorišču sem zaslišal nekoga, ki je bodočega očeta spraševal: “Je že kaj novega ?” “Ne, še vedno čakam na sporočilo iz porodnišnice. ” “Jo je Jože odpeljal?" “Ne, ne, bog ne daj, kadar pelje on, so vselej punčke. ” KONCERT IN DELAVNICA ČRNOMELJ - V okviru Novo-,13. ijem kal- no-instrumentalne skupine Bard, v kateri nastopajo Judita Ilenič, Kristina Oberžan, Peter Jakša in Tone Grahek. PREDVSEM KAKOVOST - Vokalno-instrumentalni kvartet Bard, v katerem pojejo in igrajo štirje mladi Belokranjci, je prijetna popestritev na glasbeno precej zaspani belokranjski sceni. Na fotografiji (z leve): Judita Ilenič, Kristina Oberžan, Peter Jakša in Tone Grahek. (Foto: M. B.-J.) Prijeten za uho in dušo Mladi belokranjski vokalno-instumentalni kvartet Bard že na začetku svoje poti dosega uspehe & ARS RAMOVŠ Iz Osla, Londona, Pariza, Tel-Aviva, Frankfurta, Prage, Madrida, Dunaja, Perugie in Amsterdama smo za vas povabili najeminentnejše umetnike. Z Zevsom, Venero, Psiho, Herkulesom in Merkurjem lahko delite bisere glasbene Muze samo v Brežicah. Vstopnice so že v prodaji. Vljudno vabljeni! (061) 125 3366 ČRNOMELJ - Ko je duša črnomaljskih poletnih kulturnih prireditev Ksenija Khalil letos spomladi pobarala Petra Jakšo, če bi lahko domači izvajalci pripravili celovečerni glasbeni nastop, se je mladi Peter najprej nekoliko zamislil. Potem pa je povabil k sodelovanju Judito Ilenič, Kristino Oberžan in Toneta Grahka, in čeprav prej niso nikoli sodelovali skupaj, so pričeli z vajami. Vaje so imeli le slaba dva meseca pred avgustovskim de-bitanskim nastopom, a ker so se odlično ujeli, se jim je zdelo škoda, da bi sadove truda, ki so ga vložili v priprave, pokazali le enkrat, potem pa se razšli. Tako so ostali skupaj in pred kratkim svoj volakno-instrumentalni kvartet poimenovali Bard. Gre za naziv ljudskih pevcev. Želijo pa si, da bi lahko čim več nastopali. Doslej so se sicer predstavili le v Beli krajini in v Novem mestu, a glede na njihovo zelo kvalitetno petje in ig- ranje jih bodo kmalu gotovo povabili še kam drugam. Njihova kakovost je rezultat predhodnega trdega dela pa tudi znanja. Vsi štirje so namreč glasbeno dobro podkovani. Judita in Tone sta študenta glasbenega pouka na Pedagoški akademiji v Mariboru, Peter poleg študija nemščine obiskuje še srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, odločil pa seje za jazz kitaro, Kristina pa je prav tako dijakinja ljubljanske srednje glasbene šole in saksofonistka. Zato tudi ne čudi, da je njihov repertoar precej pester, saj izvajajo jazz, črnske duhovne pesmi, belokranjske ljudske pesmi in pesmi petdesetih in šestdesetih let. Ob tem pa se spremljajo s kitaro, berdo, flavto, saksofonom, tamburinom. Vendar pa so se doslej odločali le za priredbe drugih skladb, saj za lastne glede na to, da se lahko sestanejo le ob koncu tedna, vsaj za sedaj ni pravega časa. M. BEZEK-JAKŠE