List 17. Gospodarske stvari. Vzoren načrt svinjaku. Sestavil A. Wittman, potovalen učitelj za kmetijstvo na Dolenjeavstrijskem. Dobro razvijanje prašičev zavisno je od dobrega svinjaka. Dasi bi to povsod moralo znano biti, nahajamo vendar večinoma mokre, umazane, temne, proti mrazu in vročini nezavarovane svinjake kateri so v najslabejšem kraji gospodarskega poslopja. Zato se tudi ne smemo čuditi, če vidimo, da se gospodarjem svinjereja ne obnaša dobro, ter da vsako leto večje število prašičev po raznih občinah pogine za različne bolezni. Kakovost svinjaka je za zdravje in dobro rejo prašičev zelo važnega vpliva in izredno velike pomembe. Sploh hočemo pri svinjakih ob kratkem omeniti, naj bodo gorki in suhi, ter je najbolje torej, da stojijo proti jugu. S tem se poravnajo pred vsem zdravju zelo škodljivi vplivi vremenskih sprememb, ob enem pa se izogne žival tudi soparni vročini, mrazu in mokroti. Za svinjake se ne smejo najslabejši, marveč morajo se vselej primerni prostori v gospodarskem poslopji izvoliti. Poleg prav izvoljenega kraja gledati se mora na zadostno veliko prostornost, posebno pa na namenu svin-erej e prilično velikost posamičnih oddelkov svinjaka, katere imenujemo „koče". Kačuni se prostora v svinjaku, in sicer za plemenskega merjasca 2*5 do 3 kvadratne metre (25 do 30 kvadratnih črevljev), za plemensko svinjo s prašički vred po njih velikosti, oziroma plemenu (pasmi), od katerega so, 3 do 5 kvadratnih metrov (30 do 50 kvadratnih črevljev), za pitanca (pitanega prašiča) povprečno 2 kvadratna metra (20 kvadratnih črevljev in za mlade prašiče l/<2 do 1 kvadraten meter (5 do 10 kvadratnih črevljev). Omenimo naj še, da se pri navadnem pitanji prašičev more prihranitev prostora opravičiti; nasprotno pa morajo oddelki svinjakov za plemenske svinje biti veliko večji, da se morejo bolj gibati in da oprasivšim se, ne postane prostor premajhen; drugače se večkrat na škodo gospodarju prašički pomečkajo. Pri določbi prostornosti svinjakom gledati se mora dalje vselej na pleme, katero redimo; za velike Lincoln-shirske prašiče n, pr. se morajo napraviti večji svinjaki, nego za srednje velike Suffolške ali Berkshirske prašiče ali za naša domača ter ogerska plemena. Svinjaki se morejo tudi, čemur se tu in tam pri manjših kmetijah ni mogoče izogniti, izjemno tudi pri drugih poslopjih (hlevnem ali skedenjskem poslopji) prizi-dati ali vzidati, a se morajo pri večji svinjereji odločeni napraviti, torej se zanje postaviti popolnoma ločena poslopja. Sicer ne posebno priporočano vzidanje svinjakov v govej hlev ali v skedenj omogoči, da se po zimi toplina toliko ne zniža. Skrbeti pa se mora za dober odvod gnojnice, za redno kroženje zraka ter za to, da se na primernih krajih napravijo okna, da so svinjaki kolikor mogoče svetli. Pod tlemi svinjakov je vselej treba napraviti primerne gnojnične kanale, in sicer tako, da se v posa- m mičnih oddelkih svinjaka nastala gnojnica ne zgublja na istem prostoru v tla, marveč da more hitro odtakati. Tako se dobiva mnogo dobrega gnojila za travnike in deteljišča itd., na kar posebno opozarjamo. V naslednjem hočemo natančneje govoriti o priloženem vzornem načrtu za manjše svinjake, kolikor je to ravno v pojasnilo načrta potrebno. Kakor je iz načrta razvidno, je ta svinjak zgrajen od lesa ter preračunjen za manjše kmetije (posestva). Pod. 1. kaže temeljni obris svinjaka za štiri oddelke; pri tem se je imelo to v čislih, da je zadaj raztekalnica za prašiče. Ves svinjak je blizu 7 metrov dolg in metre širok, v tem ko ima ob jednaki dolgosti; svinjaka raztekalni prostor 3 metre širokosti. Hodnik za dona 130 sanje hrane v svinjaku je 1 l/A metra širok, oddelki posameznih svinjakov so široki l3/* metra in dolgi 2\ metra. Vendar se morejo ob primerno razdeljeni velikosti posamezni oddelki različno veliki napraviti, in sicer pri enaki globočini različno široki. Na načrtu so se oddelki zaradi tega napravili enako veliki, ker smo mislili, da so za srednje prašiče dosti veliki, in da se v oddelkih po velikosti prašičev po dva ali tudi več prašičev skupaj dene. Svinjak stoji, kakor kažeta pod. 4. in 5., na zidanem temelji. Na pod. 1. se vidi dobro dozidan kanal, kateri odvaža gnojnico. Na zidanem temelji stoji lesen svinjak, kateri ima nad seboj prostor za kurnik; vse poslopje ima na obe strani visečo streho. Krita ie z deskami, še boljši pa je krov od opeke. Vhod v svinjak more biti, kakor se vidi na pod. 2. in 3., v sredi; tedaj je nad vrati na obeh straneh po eno okno ali vhod more se napraviti, kakor kaže pod 5., tudi na kaki drugi strani, ali morejo zaradi priročnosti? posebno pa zastran nevarnosti ognja tudi oboja vrata biti (pod. L). Hodnik za donašanje hrane je z opeko potlakan; mestu nje se pa rabijo tudi lahko kamenite plošče. V tem hodniku je jarek , da more umazana voda • v * v v • * pri čiščenji korit za hrano iz hodnika odteči. Tla posamičnih oddelkov naj se napravijo iz lesa, in si- cer nikdar iz okroglega lesa, kajti taka tla so nevarna, marveč iz obrezanega lesa s špranjami, da lahko odteka gnojnica in vselej tako, da od spodaj naha-jajočega se kanala ne more prihajati nič zraku. To namreč lahko provzroči prehlajenje prašičem in je posebno brejim svinjam in mladim prasetom škodljivo. Sicer se more svinjakom naprav- ljati tudi od opeke, tlak, kateri se prevleči s cementom. Korita za hrano naj se iz lesa, najbolje iz hrastovega lesa napravijo in gorenji robovi na notranjih straneh obijejo z železom (najcenejše za to so stare šine od koles), da se zabrani, da jih prašiči ne objedajo. V V oddelkih za dva ali več prašičev naj se korita za hrano predele, da se živali pri jedi ne motijo in ne zajedajo. Da se dobro in natanko očistijo taka lesena korita za hrano, kar se mora v tednu vsaj jedenkrat zgoditi, napravljena je na dnu korita luknja z zatikom. Korita za hrano se morejo napraviti tudi iz kamena, kar pa ni tako dobro; kajti po zimi se hrana v takih kame-nitih koritih hitro ohladi, vsled česar posebno mladi prašiči lahko obole. Kje so napravljena vrata in korita posameznim oddelkom vidimo na pod. 1. in 6. na ta način zazname-novano, da so posode za hrano spredaj pri hodniku za donašanje hrane, vrata zadaj, kjer je izhod za prašiče. Posode za hrano so, kakor je iz pod. 4. in 8. razvidno tako napravljene, da se na znotraj in zunaj pregibljejo in nastavljajo, da se lahko, kadar so notri postavljene, korito očisti ter se hrana brez ovir da od zunaj. Na praktično uravnavo posebno opozarjamo, ker so večkrat svinjaki tako napravljeni, da ni posod za hrano. Tu je namreč korito za hrano z večine koj pri vratih in zaradi tega stojijo prašiči, kadar se jim daje hrana, vselej pri in v koritu, vsled česar se ne morejo korita zadosti očistiti ter se hrana ne more prav dobro clevati v korito. Pri taki napravi se zgodi, da je oseba, katera ima dajati hrano prašičem, oborožena z debelo palico, da prašiče s primernim številom udarcev — in s krepkimi besedami, ki se ču-jejo k sosedu, odganja od korita, kadar ga hoče očistiti in vanje dejati hrano. Če se vendar žival ne da ukrotiti, in če dotični osebi poide potrpežljivost, obležijo v koritu ostanki stare hrane in večkrat tudi blato in scalnica, nova hrana se dene v korito, in vrata se zapahnejo. Kake slabe nasledke ima to ravnanje, razvidi se iz tega. ko toliko prašičev pogine. Daljnji nedo-statek je v tem , da se mora gnoj zmerom čez korito iz svinjaka vleči, vsled česar se svinjak nikdar do dobrega ne očisti, in gnoj vselej za koritom obleži, tako da se potem zrak okužuje. Vratca do oddelkov se morajo tako napraviti, da so vsi stebri (povprečni in podolžni) zunaj, ne znotraj postavljeni, ker bi jih drugače prašiči obgrizali in objedali ter uničili. Ključalnice na posodah za hrano in vratih, 131 kakor se razvida iz pod. 9. morajo biti tako nastavljene, da same od sebe zaprte ostanejo, ker prašiči vedno tre- sejo , odpro se namreč polagoma, če je klju-čalnica slabo nastavljena. Po leti se morejo cela vrata sneti ter se natakniti taka, ka- tera so narejena samo iz lat; vsled tega so svinjaki zračnejši, torej za prašiče ugodnejši. Stene pri oddelkih so narejene iz močnih stebrov, za kar je najboljši hrastov ali meeesnov les; v krajih, koder ni tega lesa, vzame se, borovcev ali jelkov les; smrekov les ni dober, ker pri svinjakih ni tako trpežen. Svinjaki imajo visokosti l1/« metra in nad njimi je prostor za kuretino (ko-košnjak). Med svinjakom in prostorom za kuretino naj se pusti pol metra praznega prostora, da se ovira dohod zraku k svinjakom, kajti čist, zdrav, kisleca poln zrak je glaven pogoj, da se prašiči dobro redijo. Ker so svinjaki pod streho, ostanejo zgoraj nezaprti; samo po zimi, če ni kuretine, zadelajo se s slamo. Prostor, koder se prašiči spreletajo, obdan je z leseno ograjo in v njem je obzidano kopališče, katero je 3 metre dolgo in 1 % metra široko. To je pri vsaki umni svinjereji neogibno potrebno, da se morejo prašiči po leti kopati, kar je njih zdravju zelo koristno. — Voda v njem se mora časih obnoviti. Ravno tako je v tem prostoru steber, da se prašiči tudi lahko gulijo (drgnejo). V pod. 2. je temeljni obris svinjaka s štirimi oddelki; prostor, koder se prašiči spreletajo , je na strani. Pri tako napravljenih svinjakih je samo ta razloček, da jim duri svinjakov niso zadaj, marveč spredaj, kakor se razvida iz pod. 2., 7. in 9. Pri tem je ta prednost, da so po zimi gorkejši, ker so zadaj popolnoma zaprti. Hodnik za dona- šanje krme ne sme biti preozek, ker se pri tako napravljenem svinjaku od hodnika ven skida ter se lovijo prašiči, kateri so za klanje namenjeni. Pri tem se je določilo, da so tla svinjaku z opeko, s cementom potlakovana; scalnica odteka se naprej, kakor se razvida iz glavnega obrisa pod. 2. in 7., tako da se scalnica v kanal odteka in odtod v gnojnico.