LETO LJUBLJANA, 13. FEBRUARJA 1926. ŠTEV. 8. )N&SaOČNiNA-ZA-JVGOSLA- VllO-ČETRTLETNp-DlN-15- CELOLETNO • DIN • ©O/Z A* INOZEMSTVO ie DODATI p©jiTNlNO/OGLASI PO CEN5KV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO DIH 8 50, POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 VREDNljjTVOlN VPRAVA* V VČ8T£L;?S$n begu s front. Čuti se že skorajšnji zlom nernško-madžarske moči. V taki atmosferi ie bila izobešena dne 1. februarja leta 1918. rdeča revolucionarna zastava ni avstro-ogrski vojni mornarici, ki sc je nahajala usidrana na podnožju Lovčena v Boki Kotorski. Zazoril je lep in veder dan. kot nam iih često nudi naše južno Primorje. V luki se ne opazi ničesar, razen običajnega vsakdanjega življenja na usidranih ladjah. Nikdo nc sluti, da se pripravlja nekaj, kar bi utegnilo povzročiti vojni moči centralnih sil, resne neprilike. Zelo dobro so vedeli to naši jugoslovenski mornarji, ki so se nahajali na usidrani floti. Pripravili in dogovorili so se že prej. da prevzamejo tega dne mornarico v svoie roke. s čimer bi zadali tiranom smrtni udarec in prinesli oboi na oltar svobode in edinstva svojega naroda In domovine. Točno opoldne 1. februarja leta 1918. so bili trije topovski streli z admiralske ladjo »St. Georg« znak revolucije. Takoi nato so ponovili revolucionarne znake glasovi sirene 7. iste ladje in kasneje z »Gae«. Oni. kj niso bili poučeni o po-menu teh znamenj, sprva niso vedeli. kaj se »odi. Mislili so, da se bližajo sovražni zrakoplovi in da le to alarm. Ro ie zadonel z bližnjih brodov klic: »Hura!« se j,e mislilo, da ie nastopilo premirje. Ko pa je zasvirala godba na admiralskem brodu »Lepo našo« in »U boj u boj« je bilo vsakomur znano, da ie nastala na floti revolucija. Rdeča zastava se je pojavila najprej na admiralskem brodu »St. Georg« Nato še na vseh ostalih ladjah. Mornarji so razorožili vse ladijske oficirje in jih internirali v brodskih salonih, ali tako. da se ni nikomur zgodilo n^č žalega. Revolucijo ie vodil komite mornarjev In podoficirjev, ki se j>m ie pozneje pridružil edini oficir, rezervni pomorski kapetan trgovske mornarice g. Sešan. ki je stalno ostal na »St. Georgu« in dajal potrebna navodila. Ako bi se pridružilo revoluciji več oficirjev, ki bi vzeli floto v svoje roke in z njo zapustili luko. je verjetno, da bi se vojna končala že tedaj. Se verjetnejše Pa ie. da bi nani ta del mornarice ostal, tudi po sklenjenem miru. - Nasprotno pa so mornarji, ki niso znali ravnati z ladjami, da bi odpluli na odprto morje, pozvali ra-diotelegrafskim potom zavezniška brodovja. da pridejo v Kotorski zaliv. obvestivši jih. da se nahaja flota v njihovih rokah. Dogodki so se hitro razvijali. Pomoči ni bilo od nikoder. Garni-ziia se revolucionarjem ni pridružila. Nemške podmdrnice. ki so se nahajale v luki, pa so pretile, da bodo potop le uporniške ladje. Tako je napočil v največjem pričakovanju drugi februar. Popoldne so dobile nenadoma vse ladje nalogo, zakuriti in biti pripravljenim pod paro Mislilo se ie. da bodo zapustile luko. Nekako ob dveh popoldne ie prekinil vso to tišino nenaden topovski ogenj. Stara oklopnica »Erzherzog Rudolf«, ki se .ie nahajala doslei v Rosah, pri vhodu v Kotorski zaliv, je zapustila svoie mesto z namenom, da se približa ostalemu brodovju. V tem trenutku ie b'l s trdnjave »Spagnola« otvorjen nanio topovski ogenj. Pri tej priliki je bil na poveljniškem mostu ubit revolucionarni komandant »Rudolfa«. Brod je v boju s trdnjavo »Spagnola« priplul brez večjih poškodb in izgub do Baošf-ča, kier se ie usidral ob 4. popoldne. V tem momentu ie več večjih m maniših ladii dvignilo sidra in pod rdečo zastavo odplulo v notranji zaliv, do Ko tora. Noč je nastopila brez vsakih pomembnejših pojavov. Vedno se je čakalo na nekako pomoč, ki je pa ni bilo od nikoder. Nemške podmornice so tesno blokirale »Vert-ge« in niso pustile nikogar v luko. Iz Pole so priplule tri oklopnice m se usidrale pri Ercegnovem z namenom. da pomagajo pri udušitvi revolucije. Komanda garnizije je dala revolucionarcem ultimat, da bo zatrla revolucijo s siilo, če se ne predajo do tretjega februarja do 10. ure dopoldne. Opozarjala jih Je tudi. da ji ie poslana pomoč iz Sarajeva. V temi položaju iim ni preostalo drugega, nego se predati. Del bro-dovia. ki se ie nahajal v Kotorskem zailivu. je prvi snel revolucionarno zastavo, dočim ie brodovje v 11-vatskem zalivu čakalo do zadnjega hipa. tako da se ie ves čas računalo z neizogibnim spopadom. Napočil je tretji februar. Bil je lep in veder, pravi pomladanski dan. Obča vznemirjenost je objela vso Boko. ki je vedela kaj pomeni revolucija, ker se ie sama že dvakrat uprla tiranu. Vse je napeto gledalo potek dogodkov. Zjutraj pred osmo uro se je vzdignil iz le* kot kronisti beležimo — da 'e K-Huber. več ali mani v or vi vrsti kriv. nesocialnega početja z delavci. zlasti upokojenci, da se ie le on zanimal v zadnjem času po razn h revirjih detajlno o tom in onem. o številu delavstva in služabnikov celo ori gg. ravnateljih; kar preje ni bilo običajno in da sc izvaja neko pred 7 leti zagroženo maščevanje. Ta govorica ni nastala od strani Orjune. .Naj še omenimo da poznamo dobro osebe, ki slcje tesno ob strani T. P. D. Šušljajo mnogo med se-bc3 in čaka in v prepričanju, da bo zdai in zriai udarila nepremagljiva T. P. D. no Orjuni. — Ako se jim izpolnilo želje bo povedal čas. ki prinese zasluženo plačilo tudi ni m. Kdor ni z nami ie proti nam. Naši nasprotniki samo tedaj ne uporabljalo služben ii im stanovanjskih predpisov, kadar se vrši odnosno se je vršil v 1. 1924. po revirni in cementarni T. P. D. med delom ali v stanovanj h kruti teror podivjancev nad jugoslovensklmi nacionalisti, z namenom j'h s silo onemogoč ti. Ko na ie nekemu ravnatelju pogniila žival — mačka Je ta že vsied same suntnje. da is 13 zavdal. izgnat človeka, najboljšega paznika Slovenca, no 25 službenih letih iz službe na cesto. Da se ga n; po daljšem času usmilil drugi značajni g. ravnatelj in ga vzel v službo. bi bil um'ral na cesti. Opravljaj delo v rudniku še tako vestno in koristno, to se ne upošteva ker glavno ie za T. P. D., da so vrste delavcev in nameščencev razbite. Najvažnejše za to družbo Pa ie. da se Orjuna ne šači. pač Pa onemogoči. Kjer se dva prepirata, ima tretji dobiček. Razkol med delavci in onemogočanje obstoja Orjuna je največia pridobitev T. P. D. Ali delavstvo danes to že uvitleva in razumeva. da ie s slepim sovraštvom proti Orjuni podpiralo T. P. D. In iačilo istega ki danes reducira delavce in zaslužek? Toda Orjuni umetno naidjane verige pokajo in nasilno pritrjeni nagobčniki odpadajo. Dragoceni so nam dokazi, ki iih zbiramo v krivicah in zadržanju T. P. D. Vsi ki trpijo ali so vtrpeli krivice, nai nam doneseJo resnične in stvarne dokaze ter razkrinkajo one temne sile. ki so sokrive. Jovan Plamenac. Krvavo žatienie narodnega čuta tav borcev alovenov. za Uiedinienie vseh Jugo- V sedanj h težkih časih ie skoro mogoče blagrovati stotisoče najboljših sinov naše zemlie. ki Spe večni sen razsejani po grobeh vseh bojišč in taborišč svetovno vojne. Doživljati jim ni potreba tega. da jim vladajo danes tisti, proti katerim so se morali boriti za ujedinje-nje svojega naroda in osvobojenje zemlje izpod tujega robstva. Za restavracijo avstrijskih špijo-nov. italijanskih vohunov, habsburških himnopojcev .ie prišel končno na vrsto tudi bivši črnogorski mini. strski predsednik — Jovan Plamenac. ki ie bil s kraljevim ukazom imenovan poslanikom v Pragi, nato pa zopet upokojen z mastno pen-zijo. Delo tega vodie pobunjenih Črnogorcev.' ki so delali za odceplje-nje od Jugoslavije, je najboljše ocenil veliki zbor Črnogorcev v Nikši-ču. ki ga imenuje »bratoubijalcem, naj večjim hochstaplerjem in ti a jz a-grizenejšim nac;onaln'm nevredne-žem. ki je vse od leta 1918. oa do sedaj služil vsem neprHateliem naše zemlje!« Po izgubljeni b'tki na-oram vsem pravim in resničnim Ju-goslovenom je zbežal v Italijo, od-kier so prihajale na to odmetuiške bande, ki so vodile najbrezobzirnei-šo borbo proti Jugoslaviji. Ujeti odmetnik: sedaj očitno izpovedujejo pred sodiščem v Cetinju, da je bil baš g. Plamenac med pobudniki njihove akcije, ki ie zav.ia v tugo< in črnino preko tisoč črnogorskih domov. Ko je spoznal da ie vsa njegova borba zaman fn da .ie v tej zemlji nemogočnosti. mogoča celo njegova rehabilitacija, se je povrnil vin poljubil m alku otačbiuu u ruku.« Režm ga ie sprejel z odprtimi rokami in mu njegovo zasluženo delo nagradil z bogato penzijo! Kralj ga .ie poleg tega odlikoval še z lento Sv. Save. ki ima sedaj žalostno čast. dičti prsi dveh enakovrednih si mo^ — Stipice Radiča in Jovana Plamenaca. Vse to pa za državni blagor. In tako je doživel bivši črnogorski omladinec Milivoje Perlčič. vnet in brezobziren borec za edinstvo, da ie moral v Državnem računovodstvu dvigniti oenziio za taistega J. Plamenaca proti kciemu 5e postal v borbi nesrečni Invalid! Izgubil ie .roko in b'*l še težko ranjen v pljuča, ko ie leta 1918. v borbi proti Plamenacu branil državno edrn-stvo. Kako mu ie po vsem tem pri duši. si je lahko predstavljati. Gospod Jovan Plamenac se na vse to lahko ironično smehlja. Poleg tega Pa piše popravke, kot je sledeči: »Moje politično delo ni b-lo nikdar izdajalsko in nepatrijotsko. Najmanj pa ie bilo naperjeno proti narodnemu in državnemu edinstvu. Ta. ki se .ie boril za čast. pravo in interese, ene srbske kraljevine in di* nastije. kakor sem se jaz bor i. ni mogel biti nikdar izdajalec z gledišča pozitivn h zakonov. Bil pa je nasprotno vitez in patrijot. Baš oni, ki so delali proti teinu (mojemu delu. pripomba ur e d.) so bili izdajalci domovine, bratstva n Srbstva. Moralni. politični in življenjski interesi srbskega naroda so nujno zahtevali, da se upostavi Črna gora leta 1918. povsem tako. kaikor Belgija ali Srbija. Potem bi bilo Sele mogo&e po-tom državne suvereni tete izvršiti ujedinjenje. Tei politični religiji viteštva patriotizma in ljubezni, za katero se je žrtvoval seljaški narod črne gore leta 1918. pod mojim vodstvom. zgladovan in neoborožen z namenom rešiti čast in pravo domovine in svojega v tujini zajetega kralia. bi bilo potreba postaviti svetišča v celi naši veliki Očetnjavi...« Po prečitanju tega popravka od 1. februarja t. 1. človek prične dvomiti. da li je bilo osvobojenie in ujedinjenje leta 1918. v resnici izvršeno. in da li niso bile vse gigantske žrtve naše nacije zaman! Po vsem tem. kar se ie zgodilo zadnji čas v naši zemlji, pričakujemo samo še povratka generala Sarko-toča in z njim še onega pičlega ostanka zatiralcev našega naroda, ki so P° razpadu Avstrije pobegnili preko meja. Potem pa bo zopet vse po starem. kot ie bilo pred letom 1918. Izpremenjena bo samo firma! Vprašanje pa ie vendar še. kal bo k temu dejal jugoslovenski narod! J. T. Velika maškerada Orjune pod geslom »KMEŽKA OHCET” se vrši na pustni torek, 16. februarja, v areni »Narodnega doma“ ob 20. uri. Nadaljne redukcije pri T. P. D. na vidiku. Po naših stvarnih poročilih so se pričeli po precej dolgem molčanju še nekateri dnevniki proti T. P. D. oglašati, toda očividno zelo previdno, kakor maček okoli vrele kaše. Dobil se je celo katoliški list. ki Je še to malo preklical. — Nekateri l'stt se še celo zganili niso. — Morda se gre le res za korita in osebnosti oziroma se ie bati. da bi se stoček sinčku ali hčerki ne zamajal. Ali ie čas, na značaj, na zdrave razmere, svobodo in enakopravnost tisočerih gladilih in umirajočih naših bratov še kdai pozneje misliti? Ali smo vredni sinovi svoje matere in taKo težko priborjene svobode v lastni domovini? Ali ni teh žalostnih razmer vsak posameznik krjv? »Jutro« štev. 33. ne poroča natančneje o tistih, ki socialno niso nodorti. — Na' pr. še mlad delavec Jakob Lamovšek z ženo in 5 malimi otroci brez vseh sredstev, je brez strehe, jela In dela na cesti. —/»Jutro« piše nadalje. da so nekateri delavski zauouiki za redukcije in da se redukcije vršijo cclo sporazumno z delavskimi zaupniki. T. P. D. ima na svoji strani ne-kai delavcev in zaupnikov, ki delajo le to. kar in kakor si T. P. D. želi in če tudi hlapčevsko štafaZo, kakor n. pr. pri otvoritvi nove bol- nice v Trbovljah in pri takratnem razkošnem banketu pred očmi tisočerih zavrženih, stradajočih in ponižan!h bratov trpinov. Zlasti jih dičl pogosto uniforma žalostnega avstrijskega snomma! Mi smo prinesli že dovoli stvarnih dokazov, da redukcije pri T. P. D. niso opravičene! Zato so nepotrebne in krivične! Tem našim dokazom T. P. D. ne ugovarja in jih z molčanjem potrjuje. Potrebne bile redukclle le pri neproduktivnih elementih, zgorai v upravi, redukcije špiionov in vseh tujih pritepencev. Čemu nal uživa ta. ki ni v nevarnosti. ki ne dela in ie na višii stopnii 10-krat več kakor oni. ki opravlja nevarno hi težko delo? Orjuna ni stranka, zato nima svojih poslancev v vladi. Orjuna kliče v težkih in resnih časih na pomoč volilcem delavcem 20 klerikalnih poslancev, oba oo-slanca demokratske stranke tn kmetskega poslanca g Puclja ter trboveljskega rojaka goso dr. Kra-inaria. nai se usmilijo in nomasaio industrijskemu in kmetskemu trps nu pri T. P. D. Apeliramo na vest T. P. D. ob 12. url! Nedopusten pakt. Članek, ki smo ga priobčili v pretekli številki pod gorenjim naslovom. je povzročil mnogo komentiranja na vseh straneh. Reči pa moremo, da je vse odobravalo v njem iznešene n ©pob itn e argumente proti snovanju kakršnegakoli pakta z državo, ki vidi v našem narodu samo predmet za uveljavljenje svojega imperializma. Prinašamo dobesedno članek »Narodnega dnevnika«, ki era je prinesel kot dopolnilo k našemu citiranemu sestavku. Pripominjamo načelno sa- mo to. da smo v našem pisanju dosledni svojemu načelu motrenja vseh dogodkov bilo zu/nanje ali notranje političnih samo s stah-šča bitnih interesov vsega našega naroda od Matajurja, Pa do Črnega moria. ki še danes ieči.Dod tujim jarmom, ali pa blodi še za voditelji, ki ne znajo razumeti tok in zahtev časa. Ako so komu v tei zemlji odvratne naše razdrapane povojne politične prilike, potem so to nam, ki c mo državi kot Diod našega trt) tališča v Kumboru hidroplan in preko Obosnika odletel, v smeri proti Italiji. V njem se ie nahajal rezervni oficir, ki ie uvidevši neuspeh revolucije, odletel v Italijo. Tretji februar, ko slavi slavna Bokeljska mornarica vsako leto svojo tradicionalno slavo, ie bil tokrat še pomembnejši. Ravno ob deset h. ko se ie običajno plesalo tradicionalno kolo Bokeljske mornarice na trgu Sv. Trifuna v Kotoru so bili naperjen? topovi vseh bokeljskih trdnjav [n torpedne cevi nemških oodmornl-kov na nacionalistične jugosloven-ske mornarje z namenom, jih stret: in uničiti. Brodovje iz kotorskega zaliva ie izšlo z nemškimi podmornicami iz ožine »Verige«. Razvrščeno v bojnem redu ie hotelo naval ti na revolucionarne ladje »St. Georg«, »Gea«, »Monarch«. »Kaiser Karl« in druge, ki so se nahajale usidrane v tivatskem zalivu. Približujejo se počasi in poživljajo s signali revol.ucionarce, naj odstranijo s katarke revolucionarno zastavo, ki jo oa ti ne snamejo. Vsakdo ie onemel pričaikoval prvega morilnega strela. Tirani niso imeli poguma sami izpaliti ta moralni sire! ki b utegnil hiti še uso-depolen za avstro-ogrske tirane. Poslani parlamentarjj so oo dolgem prigovarjanju in obetanju, da se nikomur ne zgodi nič žalega, dosegli snetje revolucionarne zastave In konec revolucije. Toda tirani se niso obotavljal!. Že ob dveh popoldne so bili ujet’ vsi jugoslovenski in češki mornarji z vseh brodov in preko tristo je bi- lo odpeljanih v kotorske ječe. Spremljali so jih s pištolami v rokah mladiči in oficirji preko kotorske obale in trga Sv. Trifuna. na katerem so tužno vile stare trofeje Bokeljske mornarice. Dne 11. februarja so umrli junaške smrti: Mate Brničevič, Ivan Šižgovič. Anton Grabov in češki mornar Piane Raš. Revolucija lugoslovensk.h mornarjev ie kljub temu rodila aober sad. Monarhija ie bila dovedena na rob propada. Niti namišljeni »madžarski NeJsom« Horthy ni’ mogel dvigniti potem ko ie zamenjal admirala Njegovana. borbenega duha v ratni mornarici, ker ie 12. junija 1918. leta zopet duh Jugoslovenskih nacionalistov mornarjev povzročil, da se .ie avstrijska flota pokazala na odprtem morju, ko ie 'Stega. dne izHnil v morskih glob nah P’'i Taje-ru dreduot »S e n t I š t v .1n<\ Prosveta. ORJUNAŠKI PISCI: Vladimir Levstik. (O priHki štiridesetletnice.) (Konec.) Leta 1910. ie pokren l preminuli Plut »nejttnaškim časom v kljub* dnevnik »Jutro«. Nacionalistično, gibanje ie oživelo, pri čemur Je »Jutro« mnogo pomagalo. Levsbk je sodeloval pri »Jutru« od prve številke dalje. Pisal ie samo pod črto in to originalne feljtone in preje omenjeno »In so vstali d'vj! psalmi«. Prevajal je tudi Zevacove romane. Prvem letu »Jutra« »Otroci paipeža«. Isto leto ie bil izdan tudi Levstikov prevod »Taras Buljbe«. »In so vstali...« ie bilo napisano iz dneva v dan, ko ni imel urednik dovolj materijala za tisk. Je to eno izmed »tedenciozn h« todobnih del. Polno ie bomb. barikad in bojev za svobodo. Za kakšno svobodo? O tem pisatelj ne govori. Uganit! je na ni bilo težko. Istega leta ie bil napisal v »Zvonu« tudi »Spliings patria«. Leta 1912. je bil izdan prevod Dostojcv- ljen.ia in žrtev naših padlih drugov, predvidevali vse drugačni gospodarski in politični razvoj, kakor ga doživlja danes. Kot grupa predvojnih in medvojnih borcev ter cvet preostalih idealistov sedanjih žalostnih časov ne moremo ubirati več taktike mo!ka in pasivnosti k vsem dogodkom v zemlji, katero smo žalibože le predolgo izvajali prva leta po Osvobojenju. Sicer pa, če ne bi v sedanjih žalostnih časih dvignili našega glasu mi. bi uipilo kamenje na cesti o krivicah in nerodnostih ki se vlečejo kot nepretrgana veriga grehov iz dne v dan. Nič manj nam ne diktira tega izpadanja tudi »pripravljanje naroda na ono veliko Besedo, ki jo bo potreba izpregovoriti za našo zasužnjeno zemljo«, ker ie gotovo. -.la Jugoslavija pod sedanjimi voditelji in v sedanjih razmerah te besede ne bo izpregovorila. To pa ie njena nujna in življenjska naloga ?n zato le treba povzročitelje te sedanje nemoči Jugoslavire odstraniti! Pri čiščenju pa mora biti brezdvomno Orjuna zvesta svoiemn programu in statutu prva med prvhni! A. V. »Nedopusten pakt. Pod tem naslovom ie priobčila zadnja »Orjuna« člamek. preko katerega ne sme iti molče naša javnost. Redilo čitam »Orjuno«. a se z njenim p sanjem čestokrat ne strinjam. posebno ne v onih poglavjih, ki poglabljajo m razžisraio naše žalostne domače spore. Nujno potrebujemo idealnih ljudi, ki naj baš te spore blažijo in pripravljalo narod na veliko Besedo, ki io bo treba spregovoriti za našo zasužnjeno zemljo. List »Orjuna« se mi zdi, da se orentira zadnje čase v drugačno, to ie v pravilnejšo smer. Mnogo dobrih stvari ima v poslednjih številkah. oni članek pod gorenjim naslovom oa podpišem z obema rokama. in z mirno zavestjo trdim, da ga podpiše vseh sto t’soč bivših slovenskih soških borcev, da ne rečem tudi onih dvesto tisoč Dalmatincev tn Bosancev. Nai dodam k omenjenemu članku nekaj misli, ki izčrpneje tolmačijo naše stališče k tajnemu jugoslovensko - italijanskemu paktu. V našega človeka, ki ie prenašal skozi 42 mesecev nečloveške napore in muke v doberdobskih in soških linijah, se ie zajedel gnev tio samogoltnega italijanskega imperializma tako mečno da ga ne more izruvati noben še tako sladek in zahrbten pakt. Naši pol tiki bi morali, če bi bili količkai možje, prej ko sklepajo take pakte, proučiti duSo naroda, ki sc pod nobenim pogojem ne more sporazumeti z Italijo drugje kot za dobrdobskimi obronki in pod Matajurjem. Slab poliik in državnik je. ki sklepa račun v zasmeh težkim stotisočem svojih bojevnikov. Danes nas je nekdo slekel do nagega, zatrl nam nad pol mi 1! ion a duš. jutri pa nai gremo in mu pomagajmo, da si uropa še nadaljnji plen. Kdor tako dela. ni le liajzanikrnejši rob. temveč norec! Beograista diplomati so skovali z Mussolinijem tajen pakt Po katerem nai bi šli mi za Italijo v ogenj, da si obdrži nem-giki Brenner. mi da bi pljunili na pol miHioha svojh zasužnjenih bratov skijevih »Zapiskov h mrtvega doma«. ki so bili pred par meseci nanovo izdani. Pridružil se ie tudi ustanoviteljem omladinskega lista »Glas Juga«, v katerega pa ni pisal* V teh časih se ie nacionalizem med Slovenci silno ojačil. Osobito pa še po balkanski vojmi. Vse ie gledalo v Srbuo o koii ie bilo splošno prepričanje. da Še ni do konca izvršila svoie naloge. »Slovan« iz leta 1914. in 1915. ]e prinašal delo »Janovo«, v katerem ie misel: stari domovi propadajo, na njihovih razvalinah se dviguje nov dom onih. ki so bili do včerai zasramovani in prezirani. Bilo ie to napisano v trenuku. ko ie tudi Avstrijo doletela ura. ko ni mogla več naprej in ko je morala izginiti v ruševinah. Z nastopom svetovne vojne je napočilo sporedno z nio pregan.ianle in zapiranje omiadine. kakor tudi vseh onih. ki so z njo enako mislm-Vsepovsod so se vršile preiskave, zapiranja in prsroetaščime. Nekateri so prišli na vrsto l^reje. nekateri pozneje. Maja leta 1915. je prjšla vrsta tudi na Levstika. Preiskava ut sicer nudila nikakega materiala. • ker ie Levstik že pravočasno vse odstranil, vendar je moral na zaslišanje. Od tu na Ljubljanski grad. Iz njegovih lukenj pa v internacijska taborišča. Ko ie bil izpuščen iz teli, se ni smel vrniti v domovino k-r e spadala Slovenija pod vojno cono. Nekai časa se' ie mudil nato Levstik v Pragi, kicr ie pisal »Gadje gnezdo«. Brez surnnje ie to njegovo najboljše delo. ki izzven. v klicu: »Kvišku cči. robovi: Promc-tei se vrne kmalu in beli dan bo temneiši od njegove plamenice!« Tedenca »Oadjega gnezda« je dosegla svoj namen. Levstik le z njim ulil narodu vero. upanje in liu-bezen. Izlil ie z njim del svoje male sile v veliko strujo celiue in to v nadi. da bo ta njegov tisočkrat v>re“ obličen del živel pozabljen m nC,u°' znan v razmahu njegovih ener;ri.t. Na spomlad leta . \u;“ v Ljubljano. Nato se ie preselil leta 1919. v Stražo pri Kranju, kjer i® živet do leta 1923. Tam ie prevaud Ln pisal satirični roman »Višnjeva repatica«.,Od leta 1923. živi v Linb-liani kjer sp ie po trboveljskih dogodkih tudi zelo udejstvoval v Orjuni. katero ie v njenih naikritic-nejših dneh ko ie bil okrnjeni Iiud-ljanski Oblastni odbor, z odločnim in* krepkim nastopom prevedel preko vseli kriz. Vsied bolehnosti m težkega gmotnega položaja t f& , nesrečnega druga slehernega naše- stev. o. in se sli pretepavat za Mussolinija. Gospodje, ki so se med svetovno voino šetali po Parizu, vedo prav malo o krvavem historilatu KajmaK:-čalana. še manje o strasncm peklu dobrdobskih in soških fiont, pa rogajo narodu, ki ,ie v obilm meri pripomogel, da so si zalomil, iiekoe Mussolinijevi herou svoi skrhani meč ob trdih krašikih skalah in niso poplavili vse naše zemlje. V Gorici in na Krasu. Gabrijel in Soška dolina in vsi krvavi vrhi — od povsod na«; kličeio krvavi spomini in od vsepovsod nas kliče red v okovih ... Narodu, kar .ie narodovega! Nas boli Primorje in boli nas Koroška, za katere izgubo nosi lepe porcije zaslug Italija. Nemce pa skeli lužna Tirolska. Mi. ki vemo, kai ie stičnost Um tega ne privoščimo, ampak občudujemo njih trdi in odločni boj in jim želimo — zmage ... Privoščimo jim njih sveto zemljo, kakor želimo tudi sebi našo ljubljeno Koroško. katere Pa nam ne bo nikdar dal kak širokoustni Mussolini. Andrej Hofer ki'če in ali ne bi bilo umestno* da premišljujemo, kako in kdaj izrabimo priliko, da skrhamo vsaj nekaj zob vsemogočnemu »kajzerju« današnje dobe?! Naši v Ameriki so pričeli, kakor čujem, veliko akcijo proti fašistov-, skemu nasilju, mi pa sklepamo s tem nasiljem in z današnjim »Kajzerjem* taine pakte, ki pa ne morejo biti podpisani od naroda. Bivši soški borec.« Dopisi. Žužemberk. Sokolsko društvo pripravlja za pustni torek večjo maškeradno prireditev. Mesto pa, da bi člani Sokola šli odboru v vsakem oziru na roke, brez da bi pri tem trpeli kakšno škodo, mu ravno eni mečeio na pot polena tako. da mora odbor prositi uslug okrog nečlanov. Kje ie sokolska zavednost pri teh ljudeh? Planina pri Rakeku. Tukajšnji klerikalci so spretno agitirali na najnesramnejši način za pretekle volitve v Delavsko zbornico. Celo g. Lovšin so se sami potrudili in ob-romali od hiše do hiše osebno pol Planine. O delovanju tega gospoda imamo marsikaj poročati. Za sedaj naj zadošča naslednje. Kot poznan gentleman lepih manir in kot tak poznan vsem sosednjim faram, je pričel deliti svoje nauke iz bon tona pred nekoliko dnevi tudi šoloobveznim otrokom naprednih staršev. Uporabil ie zato najlepše cvetke iz njegovega blagoslovljenega vrtca tudi nad 12-letno deklico Nežo Selak. in to samo zato, ker se je med sv. mašo vsela v cerkvi v prazno klop. v kateri plačuje sedež njena mati. Pri zadnjem pouku v šoli je odvojil otroke naprednih staršev od ostalih z motivacijo da ne bi z ostalimi skupaj molili očenaša. Obenem jim je napravil tudi moralno pridigo o plesu. Sokolih in sokolskem naraščaju Ni pa treba napomlnjati tudi tega. da se zna tudi na prižnici v cerkvi kretati tako da kar najbolj koristi interesom SLS. Imel bi še mnogo kai poročati o imenovanem blagem pastirju iz prejšjih časov, posebno iz leta 1923.. ko ie na isti način napadal člane Sokola in Or-ijune. Toda zdi sem! to brezmiselno! Uveden pa nai bo gospod Lovšin, da bo prej ali slej sprejel za te svoje nadure pri pouku o lepem vedenju primerno nagrado! Konjice. Tukajšnja mestna Orju-na je priredila dne 1. t. m. v »Narodnem domu« trodejanko »Zemlja«. Izurjeni igralci in tudi par novincev ie častno rešilo svojo nalogo, tako da so na uspehu igre upravičeno lahko ponosni. Dasi pri predstavi n!smo videli niti enega predstavnika ostalih tukajšnjih konjiških narodnih društev. jih nismo pogrešali, ker nam ie stotina večinoma p Norost ega ljudstva, ki ie napohdlo dvorano i.n z velikim zanimanjem sledilo poteku igre. zadostna garancija, da bo šlo tudi brez odpadnikov. Onim požrtvovalnim hujskačem, ki so na vsak način hoteli preprečiti uprizoritev igre, pa čestitamo k dolgemu nosu. ki jim bo ravno prav prišel za ostalo predpustno sezijo. književnika pa ie pred par me-ecin‘f^opil iz Oblastnega odbora. Po'? števiiir, nr.cmi Le naimsai se vcčie Prev , Črtic’ Podlistkov. ,revel je cel inz rusfcih in franco_ skih del. Predlanskim je napisal v »Zvonu« »Rdecj volk in Minehafja«. Udejstvoval se je tudi v mladin- ^ književnosti in izdal v knjigi mladinskih1 ez • 7P° , f leto napovedtT^Ve n njegov romam 0 Za °11<< n°V Slara tovarn. „0ailw|c |R Ustanovljena ,eta 1888 H. F R A N 21 & sinodi hu —■ i ii wi . •It Lastnik: FELIKS FRANZL LJUBLJANA, Privoz 10 Poštni piedal 44 Telefon št. 164 Na prijateljskem sestanku, ki se je vršil po predstavi, se ie nabralo 178 Din za bratsko Oriuno v Šmarju. Državni nameščenci so se sponr nili svojega sotrpina, požrtvovalnega brata Puca in so mu pripomogli li kritju deficita o priliki poletne prireditve. Domžale. V naši organizaciji se je začelo v zadnjem času živahno delovanje. Posebno se odlikuje Cet-niška in Propagandna sekcija. Cetniški sestanki se vršijo večkrat na mesec, za kar gre zasluga bratu Potokarju, ki se trudi, da se med četniki utrdi disciplina, ponos naše organizacije. V veliki meri se mu ie to tudi posrečilo, ker poznamo požrtvovalnost naših četnikov, smo prepričani, da postane naša četa ena najboljših v Ljubljanski oblasti. posebno še vsled organizato-rične zmožnosti našega vrlega četnega komandirja Razveseljivo dejstvo ie. da se je začela v zadnjem času agitacija za naš časopis in za vstop v organizacijo. Posebno je število članov narastlo v Mengšu, tej nezavzetni trdnjavi klerikalizma. Apeliramo na vse člane in somišljenike našega pokreta. da se naroče potom naše propagandne sekcije, na naše glasilo »Orjuna«. kajti naš časopis ie temelj organizacije. Ker poznamo zavednost in požrtvovalnost naših 1 članov, smo prepričani, da bode naš poziv nadel na rodovitna tla ter da kmalu ne bode orjunaške hiše v divni naši okolici, kjer se ne bi či-tal naš evangelij. Dne 7. marca se vrši občni zbor naše organizacije v »Sokolskem domu« v Domžalah. Preskrbeli bodemo, da se. našega zborovanja udeleži tudi en odbornik Oblastnega odbora. Po občnem zboru se vrši istotam zabava pri pogrnjenih mizah. Nastopi tudi veselični odsek Orjune z dramo »Kajn«, katera se vrši v sedanjosti, v času fašistov-skega terorja v zasužnjenem Primorju. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe na občnem zboru, kakor tudi na zabavi, na kar 'posebno opozarjamo našp, člane in somišljenike. Šoštanj. -Zadnja naša prireditev dne 1. t. m. ie v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru prav lepo uspela. Da ie prireditev tako dobro uspela, ie velika zasluga naših vrlih bratov in sester, ki so z vso požrtvovalnostjo sodelovali. K lepemu uspehu sp posebno pripomogle sestre, ki so prevzele slaščičarno. šaljivo pošto, okrasitve fn drugo. — Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem ostalim, ki so na ka-koršenkoli način iu obiskom pripomogli k temu uspehu. Del. Lendava. Občni zbor naše organizacije je uspe! popolnoma zadovoljivo. Vsi zunanji člani, kar teri pravzaprav tvorijo društvo so se korporativno odzvali. Po poročilu br. predsednika o letnem delovanju in bodočem načrtu so se vršile volitve. Ponovno Je moral prevzeti predsedstvo br. Pavlica, v odbor so prišli br.: Gorišek, Maizelj. Amalijeti. Marušič, Pahor in Lebar. Mestnim glavarjem, kakor doslej naš preizkušeni borec z Dobrudže br. Grča. Uverjeni smo da bode tudi v tem letu dosegla naša Orjuna lepe uspehe. Občni zbor Sokola v Dol. Lendavi. Redni letni občni zbor ie za nami. Ne vemo .ie li 'zgubljeno ali Domoteno ali eno moramo ugotovi-, da ni bilo kaj priobčeno o tem • (K-?Vanju! Zaka.i ne? Izvoljen pa je bil ponovno nam priljubljeni Sokolski delavec br. dr. Leskovec, akoravno se ie govoričilo, da se bo nekaj premenilo. V Sokolu se upo- števa le delavnost in ne politika strank. Priporočati pa je potreba, da se v bodoče ne računa na število vpisanih. Dolžnost .ie dolžnost, kdor ni Sokol, ta naj ne sili v društvo Sokolstvo ne bodi krilo, pod katerim bi se skrivali vsi mogoči! Ne danes biti. bili smo in tako vzgojeni hočemo biti in se družiti! Razmnoževalne aparate. THE REX CO., Ljubljana. Tuinl glasi. Izgon zadnjih slovenskih franči-škanariev. Mussolini ie zelo naklonjen katoliški cerkvi. Zadnjič se Je celo poročil cerkveno, da bi se kar najboli prikupil Vatikanu. Kakor je pomirljiv napram cerkvi v toliko, kolikor vidi y. njei italijansko narodno cerkev, toliko boli pa je so- vražen svečenikom, kj se ne marajo oprijeti njegove teze v nalogah rimsko-katoliške cerkve. Brez prizanašanja izganja te svečenike čez mejo in iih nadomešča s svojimi. Tako smo culi te dni o izgonu zadnjih naših frančiškanov iz Kopra. Kdor je zasledoval dcio teh svečenikov, ki so bili skoz! dolga desetletja bednemu našemu narodu edini svetovalci in prijatelji v najtežjih dneh. ta ve. kai pomeni zanj izgon franjevcev. Navzhc temu pa naj bodo zatiralci le prepričani. da so zastonj vsi njihovi napori! Udušlli so našo besedo v šo- li. cerkvi in na ulici. Potlačili so to ob tla. ki ie ponosno kipela iz naše trde kraške skale, čuti pa ie Že prve klice njene osvete iz naših šum in raz mrkih sten Nanosa, ki Se preliva v en sam zvok s klicem zborov naših dedov očetov in bratov. Danes ie šele komaj slišen, toda ni več daleč dan. ko ga bo cul tudi Rim in za njim vesoljni svet. ^todajs sistemu Velike amerikanske tvornice nudijo svojim odjemalcem potom lastnih prodajalen dvakrat v letu, to je v mesecu februarju in v jeseni, izredno priliko, da si občinstvo nabavi čevlje po znižani ceni. Temu zgledu sledi naša tovarna PETER KOZINA & Ko., Tržič, da od 1. do 15. februarja prodaja veliko množino vsakovrstnih čevljev po znatno znižani ceni. Cenjeno občinstvo naj se o tem prepriča v izložbah na Aleksandrovi cesti in Bregu 20. >niiiMiMiM»inn»inw«mwuwiw»minn Nai pokret. SKLEPI SEJE DIREKTORIJA. V petek, dne 29. januarja se je vršila ob 16. uri izredna seja Direk-torija Glavnega odbora Orjune. Po referatu o stanju v posameznih oblastih. je bilo konstatirano. da je pokret v stalnem napredovanju in da ie opažati pojačeno delovanje v posameznih oblastih. Pretresalo se je tudi druga važna vprašanja. Poleg ostalega tudi zahteva Oblastnega odbora Novi Sad. ki ie predlagal. da se radikalom ne dovoli vstop v Orjuno. Po temeljitem raz-motrivanju ie bilo soglasno konstatirano, da Direktorlj ni kompetenten o tem odločati. Zato je upravičen samo Kongres, ki je sklenil, da zamorejo biti poedini člani radikalne stranke Orjunaši. ako izpovedujejo Jugoslovanstvo. Ta načelni sklep kongresa more premendi samo novi kongres. Poleg tega ie bila sprejeta še cela vrsta drugih sklepov, o katerih bodo poedine edinice cim preje obveščene. Občni zbor Akademske Orjune je 22. februarja ob 3. url popoldne v Oblastnem odlboru. Občni zbor Orjune Pragersko se vrši dne 21. februarja 1926 v gostilni, pri g. Gerželu. Občni zbor Orjune Železniki se vrši v soboto, dne 13. t. m. ob 8. url . zvečer v »Sokolskem domu«. Poroča tudi delegat Oblastnega odbora br. D. Verbič. Ustanovni občni zbor delavske Orjune OaberJe se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne Plevčak. — Prl-pravHahii odbor. Predsednik br. dr. L. Leon tič ie odpotoval v Pariz, odkoder se v kratkem vrne. Žužemberk. Dne 2. t. m. se ie vršil plenarni članski sestanek, ki ie zel o dobro uspel. Storjenih ie bilo več važnih sklepov. Proti bratom. ki se sestanka niso udeležili, bo odbor disciplinarno postopal. Ako se .ie sestanka lahko udeležil br. Ivan Klinc z Dvora, ki je že 75 let star, bi to lahko storili tudi drugi. Sploh ie nekaj članov, ki se vobče ne pokoravajo odredbam M. O., kakor tudi večkrat grešijo proti Statutom. Ponovno iih opominjamo, da sledijo odredbam upravnega odbora ter da pokažejo malo več agilnosti. ker jih bodemo sicer sramotno izključili. Ne odtegujte se delu, ker vsak’izmed nas mora. biti glasnik naše ideje. — Mestni odbor. Mestna Orjuna Hrastnik-Dol priredi v soboto, de 13. t. m. ob 6. uri zvečer v gostilniških prostorih g. Roša veliko maškerado. Bratske organizacije in prijatelji iskreno vabljeni! Na svidenje! Orjuna Hrastnlk-Dol naznanja svojemu članstvu, da se vrši v nedeljo. dne 21. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v gostilni g. Roša občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor. Kronika. S PESTJO V OBRAZ... Navajena sp nam ramena težkih bremen in križa, ki ga nosimo za dobro bodočih pokolenj na Kalvarijo jugoslovanske misli. Udarec za udarcem pada na nas. ki smo verovali in se borili za to državo v času. ko so sedanji^njeni ministri še peli hvalnice Črnožoltim tiranom hi hujskali na bratomorni boj. Razžaljene in nonžane so nas pritisnil ob zid, oni ki so nas vse od ure. ko smo se izrekli za apostole Jugoslovanstva pd do danes, zbog tega metali v'.ječe in gonili pod vislice. S krvjo hi žrtvovanjem svoje mladosti srno zacementirali temelje te države in postavili njen dom v borbi z vsem in proti vsem. Glado-vali smo. ko smo se bili v urah boja za biti in ne biti bodočih svobodnih pokoljenj. Stradamo tudi danes, ko smo to borbo izvršili. Za vse ie v tej zemlji kruha, služb in projektorjev. Samo za jugoslovanskega nacionalista ni mesta. ki bi mu nudilo možnost poštenega življenja in vsaj trohico miru po desetletju borbe za Osvobojenje. Radiči, Gagliardiji. Plamenacl, Šušteršiči, Džemjetovci. Platnenac>, makedonstvidoči, vsi so našli odprtih rok in naklonjenih src. Težko nam Je! Toda zaman je pričakovanje onih. ki mislijo, da nas bodo s tem zlomili Smo klic in glas novega pokolenja. ki bo kot zdrav-nik-kirurg brez odlašanja in usmiljenja amputiral vse bolestne izpuščale na narodnem telesu. Nadaljevali bomo našo redukcijo dobrih iin pošenih od zlih vse do dne. ko bomo izvoje-vali novo, boljšo, večjo in mogočnejšo Jugoslavijo. To je naša naloga, ki Jo bomo izpolnili! Beležimo. Slovesnega rekvijema za pokojno kraljico Margeritho se je udeležil tudi delegat Narodne odbrane pri posvečenju prapora iste v Beogradu g. dr. Ivan Triller. Udeležilo se je ie tudi lepo število narodnih dam. ki bi pač lahko z os tci 1 * mi ^ ccflj on i mfi 1 j u l) i lu iisK i m i meščrinf« opustile poset tega »svečanega obreda v čast nepozabne kraljice matere« ki ie slovela kot posebna prijateljica onih fašistov, kateri uganjalo dan za dnevom mi-hujša banditstva nad našimi zasužnjenimi brati. Še pes se brani poljubovati pasji bič. samo brumni Ljubljančani delajo štafažo najhujšim krvavim sovražnikom našega naroda! »Les se pridi dr. Nučič učit«. Zatiranje Nemcev v južni Tirolski te dovoli poznano. Naletelo ie tudi na njemu primerni odgovor med Nemci tako v Avstriji kakor v Nemčiji. Seveda je to fanfarone močno razsrdilo. da ie moral sam duce na plan in z retoričnim fašistovskim masam primernim govorom odgovoriti na to »nemško izzivanje«. Govor je bil prava v:soka pesem črnosrajčniške prepotence. ki 'o tare delirium zemlje in zmagelac-nosti. Tega govora se pa Nemci niso ustrašili in v njihovem imenu ga je zavrnil dr. Stresemann tako. da morajo bitT Nemci nanj to in onstran Brenerja ponosni. Najsi Je Nemčija premagana država, vendar je odgovorila tako. da ie pokazala caporetskim herojem pri vsej svoji nemoči še vedno preziranje napram narodu licemercev in hva-lisantov. Pri nas pa ie doslej g. Ninčič 5e vedno diplomatsko odgovarjal na vsa nezaslišana nasilja Italijanov nad našim nesrečnim življem ood jarmom savojske zvezde. Najsi ie imel že tisoč prilik dvigniti svoj glas proti vsetn grozodejstvom italijanskih nasilnikov, molči kot riba. Doživeli na smo. da ie moral prvi sporočiti svetu neznosni teror v Primorju nemški zunanji minister! Brat Mekine je nastopil svojo kazen zbog potrboveljskih dogodkov v dr. Lemeževem stanovanju. Tako kratk*wa poročila vsem tistim. kj nas vprašujejo, čemu smo se lotili zadnje čase tihe akcije. Sedanji vladni sistem sloni na preganjanju nacionalistov. Ti morajo s krvjo in za ceno svojega zdravja cementirati razpoke nastajajoče na stavbi narodnega in državnega edinstva zbog rušenja menih temeljev od tistih, ki bi io morali v prvi vrsti čuvati in nadaljevati do popolne izgradnje. Naš odgovor na to je samo še trdnejše afirmiranje naših vrst v čvrste in enotne četniške sekcije, ki bodo najboljša garancija, da bo tudi za jugoslovenskega nacionalista napočil čas. ko ne bodo več za njegovo delo nagrajeni z ječami in persekucijami! Pomoč je v. nas samih! Vsi za enega, eden za vse! Sijajna plača! Mizerni položaj državnega uradništva je doveli poznan. Nekateri deli istega pa so naravnost krvavo žaljeni z »odškodninami«. ki jih jim nudi država za njihovo delo. Med temi pa so gotovo na prvem mestu uslužbenci pri poštnem ekspeditu v Ljubljani, ki prejemajo poleg navadne plače za nočno delo od 8. ure zvečer do S. ure ziutraj reci in pik 4 Din kontrolor. 3 Din uradnik. 2 Din uboga para slugav Gospod minister dr. Šuperlna pa se prav dobro počuti v ministrskem fotelju in pripadajočem mu državnem avtomobilu. Pravijo, da le zbog teh sramotnih plač nočnega dela Interveniralo že tudi tukajšnje Poštno ravnateljstvo toda zaman! Najhujši sovražnik naše držav« v Ameriki so Italijani, ki so uporabili vse sile za to, da so kar najbolj diskreditirali Jugoslavijo in ii onemogočili povodno posojilo. Vse to menda za potrditev zavezništva in pripravo na novi garancijski pakt proti Nemčiji. Ko bi ne bila naša diplomacija in izveštajna služba tako pod kritiko. kako bi lahko ovrgla z dejstvi LJUBLJANSKI DVOR % P KONGRESNI TRG ŠT. 9 ♦ (NA VOGALU KINO MATICA) SKb CASOPIbh, KbVlJL UU. ČEK. RAČ. 14.058 TELEF. INTER. 422 IZVIRNIH CENAH UPRAV LISTOV (YOUGOSLAVE EXPRESS RfiCLAME C O M P A N Y) D- Z O. Z. irzolavni naslov: „GROM V vsaki tisočeri komad se vpreša en žlatnik za 10 frankov. Poskusite, kupite komad pristnega ZLATOROG- terpentinovega mila in prepričajte se o njegovi nepre-kosljivi kakovosti. Mogoče, da naj-dete pri pranju tudi IMG. DUKIČ IN DRUG ' LJUBU AHA Odgovorni urednik: J o ž e S p a n. BOHORIČEVA ULICA 24 Last lik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani. Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja F! ran c e Štrukelj. IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. Za plesno težilo V O X glasbene plošče stroj! potrebščine Glavna zaloga H. Kenda Ljubljana Mestni trg 17. /se te klevete, ki se baš sedaj zo-oet razširjajo po Ameriki. Udarila n celo lahko Italijo, če bi pravilno joučila ameriške financ! rjo, da z lajanjem posojil netijo vojsko v ivropi. Te si danes Amerika, ki ma vloženih toliko milijard v Ev-oipi. baš ne želi! Inicrnacionalistl pa taki! Iz »Jugoslovanskega železničarja« posne-nanio. da prenašajo okoli železni-.jarji-internacionalisti še vedno za-■ tavo, na kateri imajo italijanski, eniški in končno slovenski napis. ’’o smo opazili tudi mi in le pLjeteti io pokojnega g Periča so ima zahvaliti njen zastavonoša, da že ni bila primerno cenzurirana. Internacionalni železničarji naj bodo prepričani že sedaj, da bo njihova pestra »fana« primerno osmukana ob orvi priliki, če ie sami ne osvobodi nemške in itaiiianske navlake! To ad informandum. da ne bo i/ozneje nepotrebnega čenčarjenija. Potvorjevalcl zgodovine v edini ‘egitiiinni zastopnici SLS skušajo na vsak način naslikati njen postanek n razvoj kot občeslovensko delo. V ta namen so angažirali že vse svoje niooi od gosp. Hohnjeca na do zadnjega možna rja pri kaki zakotni oodružniški ccrkvici. Težko ie bilo delo ker ima Slovenec navzlic vsei svoji naravnost zavidanja vredni pozabljivosti, vendar še nekaj zmisla :a zgodovinska dcjsva. Zategadelj o močno dvomliiv uspeh uvodnikov brumnega škofovega lista, ki •m a io med drugim sledečo vsebino. »Taka stranka Je Slovenska tfiMj&Ifa stranka: ona ie zrasla Iz naroda samega, kot politična organizacija slovenskega ljudstva; njen program ie ideja slovenstva, kakor živi v našem narodu, odkar se fo začel samega sebe zavedati, in ona ie vedno bila nositeljica in glasnica tega. kar naš narod misli, čuti in hoče.« Kdor je zasledoval razvoj SLS, ta ve dobro, da ta ni niikdar vzrast-la iz slovenskega ljudstva, kot klic njegove volje. Njeni ideologi in pokrovitelji so bili daleč proč od Slovenije. Eni na cesarskem Dunaju, drugi Pa v črnem Rimu, ki so roko v roki z vsemi možnimi sredstvi zavirali razvoj narodnega paganskega slovenstva in ga skušali zamenjati z limonad-nim avstrijskim črnožoltiin patriotizmom. Zatirali so ta čut in zatirajo ga še danes, ker vidijo v pravem slovenstvu, kot so si ga zamišljali x naši Trubarji. Prešerni. Levstiki in Jurčiči drugi še vedno opasnost za svoie prikrite namene. Kar uganjajo zadnje čase s slovenstvom. Odkar so se ofb Davidovičevi vladi odrekli avtonomiji, to pa so samo poizkusni baloni, ki jim dosti razumljivo kažejo, v katerem toku plove danes ves svet. Videti ie pa, da se pri teh eksperimentih bubci ne bo- do dosti naučili, ker se Jim .ie že zdavnaj posušil mozeg. Naravnost zlobna pa ie konstatacija. da je bila SLS nositeljica in glasnica tega. kar naš narod misli, čuti in hoče. Gospodov je sram njihovih, Srbov na vrbe, in umazane preteklosti. Sedaj bi radi to naprtili slovenskemu ljudstvu, ki je že itak dovoli oškodovano radi njihovega početja. Po tej defeniciji nai bi bil slovenski kmet im gospodar leta 1914. tisti, ki je ščuval na bratomorno klanje.' ne pa velmožje SLS, tako žegnani. kot nežegnani. Iz njegovih ust nai bi Drihaiale hudobne izjave in blagoslavljanja orožja, ne pa iz ust črnorizcev, pripadnikov »stranke slovenske bodočnosti«. Nesramnost je v politiki vsaj po pojmih naših partizanov še odpustljiva. Tovrstna izzivanja in krvavo norčevanje iz naroda, ki ie in ki bo še moral prebiti dovelj težkih ur radi teh izzivačev. pa zasluži naj-temeljitejše kazni! »Počasi, a gotovo ie menda vodilno načelo naših mož. ki tako težko upravljajo našo državo. V čim popolnejše izvajanje tega načela reducirajo one. ki bi ga z delom morda desavoiraii. Tako so odklonili tudi v Celju pri Upravnem in disciplinarnem sodišču nameravano po-množenie uradnih sil. Posledice tega so. da ie potreba čakati na odloke In razsodbe te instance dolge mesece, če ne leta. Škodo ima pri tem seveda zopet država. Posebno v slučaju kakršnihkoli suspendiranj njenih uradnikov, ki mnogokrat vsled tega po celo leto in še dalje brez dela okoli pohajajo. Temu bi bilo lahko odpomoči v dobro države. kakor tudi njenih uradnikov, ki se morajo vsled reduciranih plač v slučaju suspenzije tudi dolge mesece boriti z bedo in težavami. Troba bi bilo nastaviti samo še par sil. katere bi državnega proračuna niti zdaleka toliko ne obremenile, kakor bi država s tem prištedila. ZRNA. ORJUNAŠI! Skrbite za naš tisk! Razširaife ga! Dopisujte v naše liste! Zavedajte se. da Je naš tisk. poleg četniških sekcij glavna gibalna sila naše propagande. Pri nie-govem razširjenju in okrepitvi za-more vsakdo sodelovati! Številke. Glasom naredfoe o ministrskih vozilih je dano vsakemu ministru za vzdrževanje avta na razpolago 15.000 Din. ali 180.000 na leto ali 3,240.000 Din za vse ministrstvo skupaj. Naš proračun znaša okroglih 12.500 milijonov dinarjev. Ako bi trajala za vsak milijon debata samo eno minuto in bi delala skupščina dnevno po osem ur. bi bilo potreba za sprejetje proračuna ravno 26 dni! Parlamentaristična matematika. Pucelj in Kelemina: »Midva sva dosegla za naše ljudstvo več. kakor vseh 20 eselesarskih poslan^ cev.« Tigri: »Mj smo delali In dosegli uspehe odgovarjajoče našemu številu in še onemu poslancev, ki jih ni na seje in ki glasujejo z vlado!« Demokratska poslanca sta tudi toliko dosegla za naše kraje. ka- kor vseh ostalih 22 slovenskih poslancev. Sešteto odgovarja deo vseh naših poslancev, onemu 68 poslancev. Seveda do njihovih lastnih naoo-vedbah... Ako pa so uspehi teh mnogoštevilnih delavcev v skladu i njih številom, to pa ima čast premišljevati ljudstvo samo... O domovina Ti sl...J Vrli naš prijatelj in stari nacionalni borec nam Diše: »Poznate me. kot osivelega borca za nacionalizem in zmago jugo-slovenstva. ki sem ga oznanjal brez strahu v najtežjih dneh našega naroda. Bil sem državni uradnik že daleko pred svetovno morijo. Navzlic temu doživljam pri sedanjih napredovanjih v službi razočaranje za razočaranjem. Nihče ne prepoznava mojega pred in medvojnega narodnega dela. Redki niso celo oni. ki me naravnost zasmehujejo zbog tega! Razumna odredba. Ministrstvo pravde ie izdalo te dni odredbo, da morajo zbog falsifikatov dokumentov državni uradniki poslati na njegov naslov overovljene duplikate vseh svojih dokumentov. Ne vemo, kako si predstavlja g. minister iz.-vršitev te naredbe. prepričani pa smo. da ne bo izvršena, kakor že na stotine drugih tudi ne. kajti če že ni druge ovire, potem je tu finančna plat. Kdor pozna mizerne gmotne prilike našega uradniškega stanu, ta lahko preceni, kai pomeni zani izvršitev te odredbe, ki bi požrla pri marsikaterem samo na kolkih in overilnih pristojbinah celo mesečno Dlačo. List »Preporod« stopa v V. leto svojega obstoja in vabi vse prijatelje treznostnega gibanja, da se nani naroče. Stane letno 25 Din. Izhaja vsak mesec na 24 straneh in prinaša zelo zanimivo vsebino. Naroča se pri upravrištvu »Preporoda«. Poljanski nasip 10. da se oblačila za gospode, dečke in otroke, kakor tudi raznovrstna obutev najceneje in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 in v Gradišču št. 4. Centrala in tovarna: Emonska ce~ta 8 Filijala: Beograd, Sremska ulica 4 ZLATO vsebuje v Vaši roki se nahajafote ZLATOROG- terpentlnovo miloS je najmodernejše urejena ter Izvršuje vsa tiskarniška dela Od najprlprO-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali ječbarvnem Jiska.— Brošure v malih In tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. Okusna opna ilntt. katalop. cenikov in reklam. M. Lastna Mia Hill zvezkov. Šolski zvezki za osnovne in srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice. wi n1 GRADBENO PODJETJE TEODOR KORN (preje HENRIK KORN) Lflibifana, Poljanska cesta 8. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosctne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za firnež, barvo, Ink in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.