{-'/U4UCQ..* NO. 168 /Iaieri$k/i Domovina %fonjjr rZ 0ok!y^°OcI l^e x ^ ' , 5N SPIRIT FOR€lte/ iNGUAG€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING NCWSPAPSR CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 2, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Včeraj glasovanje v Egipiu, Libiji in Strip Okoli 98% glasovalcev v vseh treh arabskih državah se i'3 izjavilo za konfederacijo- KAIRO, Egipt. — Včeraj so glasovali v Egiptu, Libiji in Siriji o novi konfederaciji. Uradni predlog je bil sprejet z 9877. Predsednik Egipta Sadat je že za 11. september napovedal glasovanje o novi egiptovski ustavi, ki bo prilagojena novi konfederaciji. Za to priložnost je imel navdušen govor, kjer je e-giptovski javnosti razkladal potrebo po taki konfederaciji. O-pozarjal je zbrane poslušalce, da je trenutno arabska edinost čisto na tleh in da še nikoli ni tako razpadla, kot sedaj. To Sadata ne moti. Vidi pred seboj le konfederacijo z 42 milijoni prebivalcev. Ko se pridruži še Sudan, jih bo pa že blizu 60 milijonov. V Moskvi so drugačnega mnenja, Ko je Kosygin napovedal, da gre v oktobru na obisk v Al-žir, je vodilno moskovsko časopisje objavilo ne ravno laskave članke o arabskem svetu. Očita mu, da je premalo povezan med seboj, da ne išče pravih vezi za svoj nacionalizem. Te bi morale obstojati iz naprednih misli, ki . bi končno zakretile v komunizem. Sudan naravnost škandalozno postopa s socialisti prave vrste. Vse to Sadata v Egiptu ne razburja. Trdi, da mora arabska politična filozofjia počivati na “znanju, znanosti in veri,” šele potem, bo nekaj vredna. Na komunizem je Sadat čisto pozabil. V arabskem svetu se torej zopet nekaj kuha, kakšen krop bo hastal, se ne da prerokovati. Tega se najbrže zavedajo tudi v Kremlju, zato so zmeraj bolj skeptični do vsega, kar se godi ob Sueškem prekopu. Res je, da Moskva rada pripisuje vse te nesreče intrigam ameriške diplomacije, vendar pa že pristavlja, da so za vse to deloma odgovorne tudi nosamezne arabske vlade. Treba je dvomiti, ali bo nova konfederacija rešila arabske težave, še bolj pa, ali jih bo omiki Kosyginov obisk v Alžirju, ki cilja verjetno čisto nekam drugam in ne v srž arabske po-htike. • | Novi grobovi Martin E. Rakar Včeraj, ko je obhajal svoj 75. rojstni dan je nenadno umrl na svojem domu na Holmes Avenue Martin E. Rakar, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, mož Josephine, roj. Vene, oče Raymonda (Dayton, O.) in Evelyn Schust (Lombard, 111.), stari oče Joan Weathers, Marthe, Johna in Kathy, prastari oče Christine, brat Josepha In Franka. Skozi 47 let, vse do pred 3 leti, ko je šel v pokoj, je ycdil brivnico na Holmes Ave-aue, bil pa je tudi organist in pevec pri Mariji V nebovzefi jkoro 50 let, kjer je vodil pevski zbor Ilirija. Pogreb bo iz Železovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato a a Kalvarijo. Truplo pokojnika po položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7. Modni Pakistan ima ■svilnega guvernerja V PORABI MILA MED ZADNJIMI V EVROPI! LJUBLJANA, SRS. — Nedeljska izdaja “Dela” je 25. ju-.ija 1971 prinesla sledeči sestanek: Že dolgo je znano, da je Jugoslavija ena izmed redkih držav na svetu, kjer je več avtomobilov kot telefonskih priključkov. Nekaj dni je znano tudi, da smo v Jugoslaviji samo v nekaj mesecih prodali deset tisoč barvnih televizorjev, čeprav se bo program v barvah na TV začel šele leta 1972. Da, da vse se spreminja, le po porabi mila smo Jugoslovani še zmeraj na predzadnjem mestu v Evropi! Predsednik Pakistana Yahya Khan je imenoval dr. Malika civilnega guvernerja za Vzhodni Pakistan. Svoje posle bo prevzel ta petek. RAVALPINDI, Fak. — Predsednik Yahya Khan je imenoval dr. Malika za civilnega guvernerja namesto sedanjega vojaškega guvernerja Vzhodnega Pakistana gen. Tikka Khana. nad katerim se Bengalci hudo pritožujejo. Novi civilni guverner naj bi izvedel nadomestne volitve za pokrajinsko skupščino Vzhodnega Pakistana in za glavno zvez-no skupščino. Predsednik repub-hke Yahya Khan-je dal namreč razveljaviti izvolitev 79 poslancev v zvezno skupščino in 195 v pokrajinsko, ker so obdolženi veleizdaje kot pristaši prepovedane Avami lige. Dr. Malik, ki je bil ponovno minister v pakistanski vladi in tudi poslanik, je napovedal sestavo posebne pokrajinske vlade, ki jo bo predložil v potrditev predsedniku Yahyju Khanu. Ta vlada bo prevzela vso civilno upravo v Vzhodnem Pakistanu, vojska pa bo ostala odgovorna za red in varnost. Nastopila bo v posameznih krajih le v slučaju poziva od strani civilne u-prave. ■ Imenovanje civilne uprave v Vzhodnem Pakistanu (Bengaliji) naj bi vsaj delno pomirilo tamkajšnje prebivalstvo, pa tudi FellarsSce unije folija za povišanja svojih plaš WASHINGTON, D.C. — Štiri unije poštnih uslužbencev, ki imajo skupno kakih 650,000 članov, so vložile tožbo proti zvezni vladi, v kateri zahtevajo, da se |jim prizna kljub zamrznitvi plač in cen pravica do povišanja plač, ki jim gredo po sklenjenih pogodbah. V tožbi trdijo, da zamrznitev ne velja za zaposlence zvezne vlade. Slično je prosila zveza policajev v Bostonu zvezno sodišče, naj izjavi, da zamrznitev plač za njo ne velja. Vodja pristaniškega delavstva Harry Bridges je dejal, da štrajk pristaniškega delavstva, ki že dva meseca tišči na pristaniščih ob Pacifiku, ne bo končan, če ne bo vlada dovolila temu delavstvu izjemo pri zamrznitvi in mu priznala pravico do poviškov plač, za katere se bo pogodila unija v novem dogovoru. Pritisk za izjeme od zamrznitve prihaja od vseh strani in kakor hitro bo uspela ena unija, se bo začela celotna zamrznitev naglo tajati. V času resnih težav, kot je sedanji, mora vsak sprejeti na sebe del žrtev in ne gledati le na to, kako bi jo prevrnil na druge. NIX0N ZAMRZNIL PLACE ZVEZNEGA USLUŽBENSTVA Predsednik Nixon je včeraj predložil Kongresu in naročil vladnim oddelkom odložitev povišanja plač zveznega uslužbenstva za pol leta. Odloženo bo tudi povišanje plač zveznemu uradništvu in vojaštvu. SAN CLEMENTE, Kalif. — Včeraj je predsednik ZDA pozval Kongres in vse vladne oddelke, naj odlože povišanja plač zveznega, uslužbenstva za pol leta “kot zgled ameriškemu ljudstvu v našem stremljenju doseči prosperiteto v mirni dobi”. Odločitev bo , stopila v veljavo, če se ne bo tekom prihodnjih 30 dni Kongres izjavil proti njej. Četudi je bilo nekaj glasov proti zamrznitvi, sodijo, da bo Kongres predsednikovemu pozivu ustregel. Predvideno povišanjo plač zveznega uradništva in vojaštva bo preloženo od 1. januarja 1972 na 1. julij 1972. V zveznem proračunu za tekoče leto bo s tem prihranjeh 1.3 bilijona dolarjev. S posebno odredbo je predsednik Nixon odložil povišanje plač delavstvu zvezne vlade določeno za 15. avgust na 15. februar. Že ob objavi svoje nove gospodarske politike je Nixon 15. avgusta napovedal odložitev povišanja plač zveznega uslužbenstva za pol leta. Včeraj je to uradno storil. Predsednikov .,.................. . , . tiskovni tajnik R. Ziegler, ki je Moskvi, io cteial: i\e zavedate se, , . •; w. . , , . objavil Nixonov poziv m odred- aJ <-> l-i 1 L-iiIt /~1/-Jv\ /-v1 1 /\ T 'V"l M ^ bo o odložitvi povišanja, je de- ¥ ieskvi m sfed&s 0 yifilSi odnosih 1 IM WASHINGTON, D.C. — A-merikanec, ki je že dalj časa v Raketa jim nagaja WASHINGTON, D.C. — Kljub hapornemu dveletnemu delu Sovjetski zvezi še ni uspelo poslati s tal novo raketo velikanko, ki naj bi služila poletom na Luno. Raketa je večja od ame-Kškega Saturna 5, pa ima približno isto potisno silo. Prvi poskus poleta te rakete Se je končal z eksplozijo na tleh, Wdi naslednji poskusi niso uspeli- Ameriški strokovnjaki se ču-dlj°, kaj je temu vzrok, trdijo Pa, da vsi znaki kažejo, da Sovjetska zveza svojega načrta še W ’Opustila. V remenski prerok pravi: Delno oblačno, soparno z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 85. Indonezija bo izpustila 1. 1985 zaprte komuniste DJAKARTA, Indonez. — Zu-nanji minister Adam Malik je iejal, da bo Indonezija do konca etošnjega leta izpustila okoli 12,000 od skupno 45,000 komunistov, ki so bili prijeti septembra .n oktobra 1965 v zvezi s poskusom prevrata, ki pa ni uspel. Izpustili bodo vse one, ki niso bili zločinsko povezani s poskusom prevrata, je zatrdil Malik. Prva skupina 6,000 naj bi bila izpuščena že do konca tega meseca, 16,000 pa koncem decembra. da bi bili odnosi med ZDA in Sovjetsko zvezo le za kak drobcen delček boljši, odkar je bil svetovno “javnost, ki' obsoja vo-! ^ikita Hruščev^dstavljen. Brez jaško nasilje v Bengaliji. Od tam je v strahu za življenje pobegnilo v Indijo od 25. marca, ko ; . je bilo proglašeno obsedno stanje in je začela vojska vzpostav- dvoma ne dobite občutja, da so odnosi med ZDA in ZSSR spro-ščenejši, čeprav zapiski govore Ijati red in mir, nad 8 milijonov Bengalcev hindujske vere v Indijo. V Moskvi dobi človek vtis, da j je velik del te takozvane spro-Istitve le v željah na ameriški strani, je trdil omenjeni Ame-rikanec. Le težko si je predstavljati, da bi ruski boljševiki kazali posebno in odkrito prijateljstvo do trdnjave kapitalizma Amerike. Tega niso delali niti v času druge svetovne vojne, ko jih je A-“nadzirati gibanja svojih čet”|merika z vsem zakladala v boju vzdolž meje napram Irski re-j proti nacistični Nemčiji. Pamet publiki in da so britanske čete,v seveda govori drugače in ta je .zadnjih dveh letih vsaj 30-krat privedla Moskvo do tega, da ka-prestopile irsko mejo. j že nekaj “boljšo voljo” do ZDA, jal, da to ne pomeni nujno, da bo zamrznitev plač in cen podaljšana na šest mesecev. Izjavil je, da vlada pričakuje, da bo Kongres predsednikov korak sprejel. Sen. McGovern, edini uradno prijavljeni predsedniški kandi- dat, je predsednikov korak označil za nerazmljiv in ga odklonil kot zahtevo po enostranski žrtvi. ¥ S, Ikmingu zatišje SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Sedanji predsednik dr. Bala-guer je bil lani izvoljen za predsednika. . Ponovne volitve bodo 1. 1974. Mislijo, da bo tudi takrat dr. Balaguer kandidiral in tudi zmagal. V deželi vlada namreč politično zatišje. Stari voditelj opozicije Juan Bosch sicer pripravlja reorganizacijo svoje re-voculionarne stranke, toda ni u-panja, da bi kaj opravil, ker je prestar in prepočasen. Druge o-pozicijske stranke zaenkrat n! na vidiku. Letos poleti so nekateri vojaški krogi poskusili z zaroto, pa se načrt ni obnesel. Nobene nevarnosti ni tudi pred komunisti. So razbiti na 16 skupin, ki se grizejo med seboj. Dežela sama se le počasi dviga na bolje. Tare jo posebno brezposelnost, ki raste od leta do leta. Balaguer gleda, da je v dobrih zvezah z ZDA, drugače pa v zunanji politiki ne kaže nobene posebne aktivnosti. Godrnjanja nad sedanjim stanjem je dosti, le dejanj ne rodi to godrnjanje nobenih. Irska dolži Britanijo kršitve svojih meja DUBLIN, Ir. — Vlada predsednika Johna Lyncha je obtožila britansko armado, da ne zna ko mora gledati, kaj počne Kitajska -------o------- Mrs. Hugh Scott v Kijevu oropana WASHINGTON, D.C. — Žena vodnika republikanske manjšine v Senatu Mrs. Hugh Scott je bila s svojim možem na potovanju po Sovjetski zvezi. Ko je šla v neko vladno trgovino spominčkov za tujce v Kijevu, je bila oropana. Povod in potek revolucije v Boliviji - nič novega l Libanon bo kupil sovjetsko orožje BEIRUT, Lib. — Odkar je postala leta 1946 francoska kolonija Libanon neodvisna republika, je vedno nabavljala svoje o-rožje na zahodu, pretežno v Franciji, Veliki Britaniji in ZDA. Zdaj se je odločila kupiti nekaj orožja tudi v Sovjetski zvezi, prvič, odkar obstoja. Namestnik vojnega ministra dr. E. Saba je izjavil časnikarjem, da je dobil tekom svojega obiska v pogledu nakupa orožja v Sovjetski zvezi ugodno ponudbo. Libanon bo po sklepu parlamenta izdal za novo orožje tekom prihodnjih 5 let 52.7 milijonov dolarjev. CLEVELAND, O. — Prejšnji bolivijski diktator Torres ni spadal med razgledane levičarske politike. Ako bi bil, ne bi bil napravil napak, u-sodnih za diktatorje. Vsak diktator mora naj prvo gledati na to, da se ne naveže samo na tiste politične struje, ki so ga spravile na oblast. Mora iskati zvezo z nasprotniki in nevtralci, da tako razširi politično osnovo svoje oblasti. Če že tega ne doseže, mora gledati, da ustvari notranja trenja med svojimi nasprotniki. Torres je zanemaril obe nalogi. Se je zanašal le na demagoge v unijskem gibanju in zaletele struje med študenti in inteligenti. To ga je zapeljalo, da je svojemu režimu vtisnil pečat nestrpnosti, kar ga je še bolj osovražilo pri nasprotnikih. Kar je napravil premalo napak v domači politiki, jih je dopolnil v zunanji. Zato je njegov režim tako hitro propadel, ko so se vojaški krogi spravili nadenj. Moramo pristaviti, da več dalekovidnosti nista pokazala tudi Castro in Che Guevara, ki sta tudi mislila, da je Bolivija že dozorela za komuni-)stično revolucijo in se pri tem politično zašpekulirala. Bolivija je še zmeraj dežela kmetskega bajtarja, ki spada sicer med največje reveže na svetu, toda za komunizem se se noče VTeti. Na drugi strani interesi vojaških krogov gotovo ne priporočajo generalom komunistične revolucije. Vse to je bilo povod, da je Torresov režim trajal koinaj 10 mesecev, pa še zmeraj ni bil najkrajši med 150 vladami, kar jih je doslej imela Bolivija po letu 1825. Novi bolivijski predsednik je polkovnik Banzer. Dal bo sicer ime novemu režimu, toda gospodar v njem pa ne bo. Gospodarili bodo vojaški krogi, kajti v sedanji revoluciji so zmagali oni in ne civilni Torresovi nasprotniki. Vojaki bodo gotovo gledali; da ustre-željo željam bolivijskih vodilnih gospodarskih slojev, ki imdjo kar dosti pritožb proti bivšemu režimu in zahtevajo odločen korak na desno. Tu bo novi režim moral prestati prvo politično preskušnjo, ki bo morda usodna za njegovo bodočnost: odločiti se bo moral, kako daleč lahko ugodi zahtevam bolivijske bogatije. To ne bo lahka stvar. Med Torresovimi odloki se nahajajo dobri in slabi. Ako bo polkovnik Banzer prekliceval vse, kar bodo od njega zahtevali podjetniki in veleposestniki, bo preklical tudi mnogo, kar je dobrega. S tem bo odbil od sebe v prvi vrsti revne kmete in jih pognal znova na levo. To bi pomenilo začetek konca sedanjega režima. V vsakem diktatorskem režimu — in sedanji je take vrste — se kmalu pokažejo razpoke in trenja, kajti v nobenem političnem sistemu se ne dajo vsi interesi spraviti pod en klobuk. Razpoke bodo izkoriščale levičarske struje, česar jih ni treba več učiti. Sedanji bolivijski režim je že izjavil, da se noče prerekati z Ameriko. Ga razumemo. Ne manjka mu toliko dobrih nasvetov, manjka mu denarja, ki ga krvavo potrebuje, da vsaj zakrpa glavne luknje v državnem proračunu. Tu pade težka naloga na našo diplomacijo. Ako bo gledala samo na ameriške gospodarske' interese, bo s svojo umetnostjo kmalu pri koncu. V lastnem in skupnem interesu z Bolivijo bi morala svetovati bolivijski vladi tudi stvari, ki ne nudijo naši^ deželi direktnih koristi. Do take miselnosti se naši diplomat j e težko prikopljejo. Važno nalogo imajo tudi na-' ši vojaški krogi. Imajo dobre zveze z bolivijskimi in jim — vzporedno z našo diplomacijo — lahko svetujejo marsikaj, kar je bolj v korist socialnemu položaju bolivijske revščine kot pa interesom bolivijske bogatije. Take nasvete so naši vojaki že večkrat dobili, pa ne zmeraj vpoštevali. Morda bodo sedanjo bolivijsko revolucijo in njene posledice pozabili, da popravijo, kar so do sedaj zamudili. Francija odpovedala nove atomske preskuse PARIZ, Fr. — Vlada je odpovedala nadaljevanje atomskih preskusov na otočju Mururoa v južnem Pacifiku za letos, ker so zadnji poskusi bili tako uspešni, da novi niso neobhodno potrebni. Nekaj vpliva na odločitev so imeli nemara tudi protesti Japonske, Avstralije, Nove Zelandije in Peruja, ki je naravnost grozil s prekinitvijo diplomatskih odnosov, če bo Francija preskuse nadaljevala. Iz Clevelanda in okolice Urad zaprt— Od petka ob 1. popoldne pa do torka ob 8.30 zjutraj bo urad AD zaprt za stranke. Kdor bi imel kako novico ali sporočilo za objavo v listu, naj jo napiše na list papirja, se podpiše m navede svoj naslov ter vrže nato v poštno režo poleg vrat v arad na 6117 St. Clair Avenue. Malo jih je zapustilo katoliške šole— Pregled vpisov v javne in katoliške osnovne in višje šole je pokazal, da za enkrat še ni večje število staršev vzelo svojih otrok iz katoliških šol. zaradi uvedbe $100 šolnine letno tudi v osnovnih šolah. Bartunek ostane— Načelnik okrajnega odbora demokratske stranke J. Bartunek je dejal včeraj, da bo ostal na svojem mestu kljub zavrnitvi njegovega predloga za podporo J. Carneyju v širšem izvršnem odboru pretekli ponedeljek. Večina je odločila za A. Garofolija in J. Bartunek je dejal, da se bo večini podredil in delal s polno močjo za izvolitev A. Garofolija za župana Clevelanda. Odhaja v Slovenijo— V ponedeljek, 6. septembra, odpotuje za stalno v Slovenijo ga. Mary Mavko prej Razborsek iz Madisona, Ohio. Kdor bi se želel od nje posloviti, naj kliče tel. EN 1-6094 ali pa se ustavi na 1048 E. 76 St. pri Zigmundu. Na obisk— Na obisk je prišel iz Maribora k Zigmundu na E. 76 St. njegov nečak Ivan Juvančič. Dobrodošel! Romanje DSPB— Prijave za romanje v Frank, Ohio, ki ga prireja DSPB 26. septembra, sprejema tudi Ivica Tominec, tel. 761-9556. Občni zbor Zveze DSPB— Društvo SPB Cleveland vabi vse člane, da se udeležijo občnega zbora Zveze DSPB v soboto, 4. septembra 1971, ob 8. uri zvečer v Baragovem domu. “Čudežno” preživel— Nino Pavosevic je včeraj zdrav I in vesel praznoval svoj tretji rojstni dan na domu svojih staršev na 6209 Shade Avenue, četudi je prejšnji dan z golo roko prijel za električno .žico napetosti 2,300 voltov, kar je več kot v električnem stolu, na katerem usmrčujejo na smrt obsojene v nekaterih državah ZDA. Zdravnik, h kateremu so Nina pripeljali je dejal, da je “čudež”, da je ostal živ. Dognal je, da ni dobil nobenih notranjih poškodb, je pa opečen po rokah in nogah. Streljanje— Sinoči je bil v ozkem prehodu v bližini E. 79 St. in Kinsman ■ Rd. en moški mrtev, štirje pa ranjeni, ko je skupina oboro-žencev prišla mimo in je “brez vzroka” začela streljati na omenjeno peterico, ki je sedela v prehodu na tleh. Urad za mere in uteži WASHINGTON, D.C. — Zvezni urad za mere in uteži je bil ustanovljen 1. 1875. Peiping pomagal žrtvam tajfuna v Hong Kongu HONG KONG. — Dne 17. avgusta je Hong Kong postal žrtev hudega tajfuna Rosa, ki je zadel ravno najrevnejši del mesta. Mestna uprava je žrtvam razde-! upravi ni kazalo drugega, kot da lila preko Rdečega križa svoj je odobrila še nov prispevek, prispevek, ki je bil pa kaj skro-1katerega znesek pa ni bil objav-men. Ni dosegal niti pol milijo- Ijen. na dolarjev. Kitajski Rdeči križ' To je prvi slučaj, da je rdeča je poslal iz Peipinga kar $1.3 mi- Kitajska širokogrudno priskoči-lijona, kar je vse mestno čašo-!la na pomoč revnim slojem v pisje na široko objavilo. Mestni|Hon Kongu. Ameriška Domovina fr P J t e»i at 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 12a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $38.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for ? months Canada and Foreign Countries: $18.*3 per year; $.9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO i No. 168 Thurs~ Sept727l97f Sporazum o Berlinu še ni končan Ta teden so se veselili vsi zavezniški diplomatje, morda celo sovjetski. Zvalilo se je z njihovih pleč breme koša vprašanj, ki se tičejo osebnega in blagovnega prometa v glavnem med Zahodnim Berlinom in obema Nemčijama. Svoje dni so upali, da bo vse to veljalo tudi za Vzhodni Berlin, ki je pod komunistično oblastjo, pa sovjetska in vzhodnonemška vlada nista bili tako širokogrudni, da bi dovolili svojim podložnikom to, na kar sta pristali glede Zahodnega Berlina. Veselila se je tudi mednarodna politična javnost, ker je mislila, da je sedaj glavna ovira za'nja, ki bi ga rad delil v svojimi boljše odnose med zahodno in vzhodno Evropo odpadla in | bralci. Ameriška Domovina izda Berlin ne more več postati povod ali morda celo razlog haja vsak dan. človek bi si miza novo nevarno mednarodno krizo. jslil, to mora biti sodelavcev, da Tako daleč še nismo, to je treba pribiti resnici in stvar- kar mrgoli. Ni jih. Večina dela nosti na ljubo. leži na Vinku in njegovi ženi Jubilej slovenskega misijonarja pri Sv. ¥šdu CLEVELAND, O. — Letos je 40 let, odkar je postal rev. dr. Jerko Gržinčič duhovnik. V spomin na ta veliki dogodek v svojem življenju bo opravil v nedeljo, 12. sept tl., ob pol 11. uri dopoldne pri Sv. Vidu zahvalno sv. daritev. Med njo bo govoril njegov sobrat rev. dr. Alojzij Tomc. Pri maši bo pel vidovski cerkveni pevski zbor; med pesmimi bo tudi ena, katero je ju- MILWAUKEE, Wis. — Po več jete, dajete čast Bogu. Tudi, ko bilant :zložil nalašč za to Prilož-.1,__________^____+ ---- _™;Jnost. Po maši bo v šolski dvo- Upajmo, da se nobena teh čeri ne bo pokazala na politični površini, toda upanja ne moremo utemeljiti z nobenim prerokovanjem. Kdo ve, kje se lahko pojavi še ta ali ona ovira, ki jo bo rodila evropska ali mednarodna politika s to ali ono nepričakovano krizo. Če kje in kdaj, bo taki krizi posebno rada botrovala Kitajska, ki sploh smatra evropsko politiko do Sovjetske zveze kot politiko, ki je naperjena proti njenim interesom. Poslužila se bo vseh mogočih načinov v zakulisnem intrigiranju, da izvleče vse, kar bi Sovjetski zvezi koristilo. Tudi na to ne smemo pozabiti. I. A. maturo. Bogoslovne študije je o- vsebujejo težko žalitev za ves kakor enem letu me je pot zanesla v Cleveland. Mislil sem si, nekaj časa imam, pa bom stopil še tja k Ameriški Domovini in obiskal moj ega starega znanca Vinka Lipovca. Vstopim v pisarno in pri okencu vprašam, če lahko vidim za nekaj minut .g. Lipovca. Pa mi je rekla ga. De- igrate in si želite zmage, pomi-i ?rn tudi daipf.e čast rani zajtrk, šiite, da z igro tudi dajete čast Bogu. Po tej meri je vseeno, ali dobite ali pa izgubite. Bog je pa le hvaljeni Naši fantje in dekleta so se pomerili z moštvom iz Chicaga in zmagali. Treba je poudariti, da chicaško moštvo ni poslalo bevec, ki skrbi za to, da gospoda, svojih pravih zastopnikov in so ki je zelo zaposlen, preveč ne bili izbrani za moštvo izmed ti-motijo: Le čisto kratko! Malo stih, ki so prišli bolj iz radoved- sem se muzal. Ni me namreč nosti, kakor pa zato, da bi igrali. spoznala, kdo da sem. Ko sva se z Vinkom pozdravila, je tista minuta bila takoj pozabljena. Ko pridejo prijatelji, Vinko ne gleda na uro. Vendar sem pri svojem obisku prišel do zelo velikega spozna- Že sama zgodovina berlinskega sporazuma je najboljši dokaz za to. Povod za sedanja pogajanja je bilo politično stanje v Bonnu. Takratni novi nemški kancler Willy Brandt je po velikem trudu skoval s Kremljem dogovor o drži pokoncu slovenski časopis, nenapadanju med Nemčijo in Sovjetijo. Pogodba je važ- Delajo in garajo noč in dan, da Mari. Sedaj razumem, zakaj so mi odmerili le kratek čas za pogovor. Teh nekaj idealnih ljudi na, ker je ustvarila pogoje za mirno sožitje med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, akoravno definitivne mirovne pogodbe še ni. Ko je pogodba prišla pred nemški parlament, je opozicija (krščanska demokracija) dvignila tak hrup, da je obstojala resna nevarnost politične krize v Bonnu. Da kaj takega prepreči, je kancler Brandt izjavil, da pogodbe ne bo predložil v odobritev, dokler ne doseže, da bo Zahodni Berlin dobil boljše in zanesljivejše zveze z ostalo Nemčijo, posebno z njenim zahodnim delom. To je sprožilo nova pogajanja o Berlinu med 4 zavezniškimi silami, Ameriko, Sovjetsko zvezo, Anglijo in Francijo. Prvič je bila na pogajanjih resno Moskva zainteresirana, kajti tudi njej je bilo in je na tem, da čim preje začne veljati pogodba Bonn-Kremelj. Šele pogodba Bonn-Kre-melj daje namreč Sovjetom priliko in možnost, da ustvarijo svoje politične cilje v Srednji Evropi, kar naj bi Kremlju zavarovalo hrbet v njegovem sporu s Kitajsko. Tako je pogodba o Berlinu postala važen pogoj za premik sovjetske politike v Srednji Evropi. Pogajanja o Berlinu so se kaj kmalu začela, pa se zelo počasi nadaljevala. V Moskvi so bili včasih za pogajanja, včasih pa so jih odlagali. Razlog za tako nihanje se je zmeraj ravnal po sovjetski presoji trenutnega stanja v mednarodni politiki. Tjk pred zadnjim kongresom Sovjetske Komunistične partije so se pokazali znaki, da so v Kremlju res zainteresirani na hitrem postopku. Sam Brežnjev je to v svojem uvodnem govoru na Kongresu precej jasno nakazal. In res se je kolo pogajanj začelo od takrat naprej hitreje vrteti, pa so se razgovori vendarle raztegnili na nekaj mesecev. Pogajanja niso torej potekala hitro, akoravno so bili vsi načeti problemi že preje 1000-krat premleti. Opozoriti moramo dalje na to, da so diplomatje sestavili v Berlinu šele besedilo pogodbe, ki je šlo vsem 4 vladam v pretres in odobritev. Vprašanje' je, ali bodo vse 4 države res tako besedilo odobrile. Kdor je imel posla s Sovjeti, ve, kakšni pokolovci so pri sestavljanju končnih besedil. Ni treba pričakovati, da bodo vse 4 države že jutri odobrile predlagane tekste. Sovjetom padejo lahko vse mogoče muhe v glavo. Ko bodo sovjetski politiki zadovoljni z besedilom, stvar še ne bo opravljena. Sovjetom se res ni treba bati, da bi potem imeli še sitnosti z ratifikacijo v svojem “parlamentu”, pač pa se mora na to pripraviti nemški kancler Brandt. Nemška opozicija se namreč ne bo dala tako lahko zadovoljiti, kot bi človek mislil. Njej sedanji odnosi do Kremlja sploh ne gredo v račun, bi sedanjo pogodbo z Moskvo najrajše podrla. Ako bi pri tem še dosegla odstop socialistične vlade, tem bolje. Odstopu vlade bi najbrže sledile nove volitve, to pa je tisto, kar si krščanska demokracija najbolj želi. Krščanska demokracija ima v Bonnu še drugo pot: lahko sedanjo pogodbo glede Berlina odobri, zato se pa spravi v boj proti ratifikaciji glavne pogodbe med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Kancler Brandt se tej nevarnosti lahko začasno ogne s tem, da pogodbe ne predloži v ratifikacijo. Tedaj lahko vzrojijo Sovjeti in poderejo tudi pogodbo gle-. 'de Berlina. Pri tem je treba še vpoštevati, da je nemška krščanska demokracija trenutno brez vodstva. Sedanji načelnik stranke Dr. Kiesinger je že napovedal, da ne'bo več kandidiral za vodnika in stranka bo morala iskati novo politično gla- imamo mi nekaj domačega v svojih rokah. Mene je bilo skoraj sram, ko sem videl, kakšne zahteve postavljamo včasih na naše ljudi in kaj vse od njih pričakujemo, pri tem pa niti ne mignemo s prstom, da bi časopis podprli ali pa vsaj potrpeli, če ni vse tako, kot bi takoj radi. Meni se zdi, da je dvanajsta ura, da se zavedamo, da nekaj storimo za svoj tisk in če že ne drugega, vsaj ne kritiziramo ljudi, ki se tako nesebično žrtvujejo dan za dnem, da ohranjajo našo besedo in našo kulturo in nam posredujejo svetovne dogodke na najbolj razumljiv način. Prišel sem do sklepa, da bo prav, če se zopet vsedem k pisalnemu stroju in nadrobim nekaj novic iz našega kraja in tako pomagam olajšati delo, ki leži na ramah le nekaterih ljudi. Tudi pri nas se vedno kaj zgodi in vsakdo rad bere, če je kaj novega. Večkrat me je že kdo vprašal, kdaj bom zopet povedal kaj zanimivega, če bo vedno kaj zanimivega, ne vem, novice pa le bodo. ŠPORTNI DAN. — Letos so Triglavčani na četrto nedeljo v avgustu praznovali svoj športni dan. To je sedaj že ustaljena navada. Svoj dan začenjajo s sv. mašo, ki jo je daroval župnik fare sv. Janeza p. Klavdij Okorn. Navadno ima primeren nagovor. Jim moramo priznati, da so imeli dovolj korajže, da so se pomerili v odbojki z milwauskim moštvom, ki se je vežbalo za to. Kakšni so bili podrobni rezultati, pa ne vem. Me je prej zmanjkalo. Bo verjetno že kdo poročal. Če ne, bomo pa drugič več povedali o tem. Saj, če ne povem čisto tako, kakor se je zgodilo, mi takoj stopijo na prste. Dobro, da sem daleč stran, da me ne morejo takoj doseči. Drugače bi verjetno včasih hodil raztrgan okrog. KARTICA. — Vsak človek rad dobi pošto. Tudi jaz. Ta je bila pa še posebno dobrodošla, ker je prišla od dobrega znanca. Sem skušal uganiti od daleč, le kdo bi bil. Pa sem zgrešil. Kartica je bila napisana v Clevelandu. Oddal jo je znani potovalec po svetu gospod Vinko Zaletel, župnik v Vogrčah na Koroškem. Bil je pri posvetitvi marijanske kapele v Washingtonu in se potem odločil, da si nekoliko ogleda našo preljubo Ameriko. Na kartici pravi: Odhajam v San Francisco. Kmalu se vrnem. O-glasil se bom tudi pri tebi. Mudil se bom v Milwaukeeju nekako okoli sredine meseca septembra. Če bo prilika za kakšno predavanje, bom prav rad postregel. Imam prav lepe slike s Koroške. Torej, da boste vedeli, gospod Vinko Zaletel bo tu. Vam bomo še sporočili, če bo prilika za kakšna predavanja. Mene samega skioptične slike zelo zanimajo in Koroška je zelo lepa. In kdo jo boljše pozna kot Vinko Zaletel? ROMANJE NA SV. GORO. — Zopet je tisti čas, ko slovenske fare iz Milwaukeeja in She-boygana romajo na Holy Hill. To se vrši vsako leto na Delavski dan. Tudi letos. Spored pobožnosti je vedno kakor vsako leto. Imel sem priložnost dobiti v roko poročilo fare sv. Janeza na katerega so lepo povabljeni vsi župljani kakor tudi vsi številni jubilantovi prijatelji in znanci od vsepovsod. Rev. dr. Jerko Gržinčič se je rodil pred 64 leti v Klani, kraju, ki leži 17 km severno od Reke odnosno kakih 10 km od slovenske meje pri Ilirski Bistrici. Šolal se je po raznih salezijanskih zavodih najprej na Slovenskem, pozneje pa še na Poljskem, kjer je v Krakovu opravil Sv. Vidu. pravil na osrednjem salezijanskem zavodu v Turinu v Italiji. Od 1. 1946-1966, tj. po drugi svetovni vojni, je poučeval matematiko in fiziko in glasbo na vrsti srednješolski^, zavodov v novi Jugoslaviji. L. 1966 pa je odšel v misijone v Ekvador k škofu Radi, svojemu kolegu iz časov bogoslovnega študija. Ker pa ekvadorski kordilierski zrak škoduje njegovemu zdravju, ga je škof poslal v ZDA. Trenutno se mudi na misijonski akciji v državi Texas. Sredi prihodnjega tedna se bo vrnil k Sv. Vidu in tu, kot rečeno, v nedeljo, 12. septembra, ob 10:30 dop. opravil zahvalno sv. mašo ob 40. obletnici, odkar je bil posvečen v maš-nika. Številni znanci in prijatelji ne samo od Sv. Vida, marveč tudi od drugod v Clevelandu in njegovi okolici se bodo gotovo v velikem številu udeležili te pomembne obletnice v življenju rev. dr. Jerka Gržinčiča, prišli najprej k sv. maši, nato pa še k pogostitvi v šolsko dvorano pri J. S. Rušenje temeljev slovenske vernosti in narodnosti na Koroškem Resna beseda k novi knjigi W. Mucherja Vse kulturno človeštvo se je v zadnjih časih zgražalo nad bolj ali manj legaliziranimi umori p o 1 i t i č nih nasprotnikov, nad množičnimi pokoli, nad mnogovrstnim nasiljem. Med slična u-ničevalna početja moramo prištevati tudi naklepe in dejanja, ki so načrtno naperjena v sprožitev smrtnega sunka duši nekega naroda ali narodne manjšine. Fizična likvidacija pošamez-nika ali večjega števila pripadnikov neke skupnosti velja povsod za zločin, ki kliče v nebo za maščevanje, a nič manjša ni hudobija početja, ki hoče namerno ubiti dušo naroda, ki mu mori zavest, hromi življenjske sile in ga navaja k odpadu in razkroju. Ubijati dušo neke narodne manjšine se pravi: blatiti tiste, ki jih manjšina časti kot očete svojega postanka in stvaritelje svoje kulture, zanikati, ji, da bi kdaj imela svoje ozemlje in sploh doživljala svojo zgodovino, trditi, da so njeni veliki možje in svetla dejanja, njene zmage in porazi, njeno življenje kot samonikla narodna skupnost samo utvara, laž in prevara. Saj narod, pa tudi številna narodna manjšina, ki nima ne početka in ne zgodovinskega razvoja, ki nima ne lastne zemlje in ne lastne usode, ki se celo sramuje svojega porekla in se prišteva med pripadnike tuje narodnosti, je samo pojem, a ne stvarnost, zato pa naj se tudi samo njeno ime izbriše z obličja zemlje. Wilhelm Mucher, župnik pri Gospe Sveti na Koroškem, znan in tam pravijo, da bo ob enajstihlP° svojih napadih na sveta brata dopoldne sv. maša, pridiga, pete litanije Matere božje z blagoslo- Tako tudi letos. Predvsem je bi- vom, popoldne ob pol dveh pa la njegova vodilna misel, kako križev pot v spodnji cerkvi. S nas mora pri vseh stvareh vodi- tem bo pobožnost romanja za-ti zavest, da je Bog naša pomoč ključena. Vozil bo poseben av-in da smo le v njem močni. Tako tobus. Važnja tja in nazaj .stane radi to pozabljamo. Ko se nam dva dolarja. Avtobus bo pobiral dobro godi, navadno sebi pripi- ljudi tako kakor ob nedeljah za šemo vse, kar smo dosegli, na deveto sv. mašo in potem bo od-Boga pa pozabimo. Primerjajmo peljal izpred cerkve fare sv. Ja-naše življenje z Izraelci. Kako neza. Odpeljal bo na Sv. Goro o-jih je izpeljal iz egiptovske suž- krog devetih dopoldne, nosti? Biti so morali pripravijo-1 Težava teh romanj je v tem, ni. Pa je prišel čas odhoda in so da je vedno manj Slovencev in hiorali iti napot. Takrat niso mi- tako tudi vedno manj romarjev, slili, da jih je Bog rešil. Mislili Prav tako so tudi zgubili prvot-so le, da so ušli Egipčanom. Ko ni pomen romanja: delati poko-so šli skozi Rdečo mo.rje, so zo-lro- Sedaj je vse na kolesih in pet mislili le, kako so jo umak- (vse gre le na piknike in ne na mli srečno pred egipčansko voj-' romanja. To je zastarela beseda sko, ni bilo misli na božjo po-|za mnoge ljudi. A romanja kot moč. Ko so potrebovali vodo in pokora so še vedno potrebna, hrano v puščavi in jim je Verjetno bo treba najti drugo Bog poslal mano in vodo iz ska- besedo kakor na primer: obisk k Cirila in Metoda, je te dni razposlal vsem koroškim župnij- državo. Nato razpravlja o Korotanu (Karantanien), o umeščanju koroških vojvod, o kosezih in kozakih, o vojvodskem stolu na Gosposvetskem polju in slovenskem apostolu sv. Mode-stu. Razpravo konča z zahtevo, naj se že konča s “pravljicami” o sv. Modestu, ki naj bi bil prvi slovenski škof, o knežjem prestolu, o slovenskem ustoličevanju koroških vojvod, saj je vse to ena sama prevara in potvorba, zgolj varanje lastnega ljudstva! V drugem delu knjige ponavlja prejšnje trditve: Koroška je bila vedno nemška zemlja, nemškim prebivalstvom in rahlo slovensko manjšino; sv. Modest ni bil noben “slovenski apostol”, pač pa le “koroški”, to je nemški apostol; brata Ciril in Metod najbrž slovenskega porekla, sta bila preje nacionalistična kot verska propagatorja: voljno o-rodje v rokah verolomnega panonskega kneza Koclja, sta nameravala ustanoviti samostojno slovansko cerkveno pokrajino in tako utrditi “slovanski blok”, to zvezo slovanskih držav, kar dokazuje pismo papeža Hadrijana II. (869), naslovljeno na tri slovanske kneze: na Rastislava, nični namen ni bilo pokristja-Svetopolka in Koclja. Njun res-njevanje Slovanov, saj so bili že pokristjanjeni po zaslugi Ogleja in Salzburga, pač pa odtrgati Panonijo, in z njo Karantanijo, od frankovske, tj. nemške države. Spričo tega so Metoda res zaprli, nikakor pa niso z njim grdo postopali. Pismo papeža Janeza VIII., ki govori o “zverinskem t r p i n č enju svetniškega Metoda”, vsebuje laži, ki jih je Kocelj natvezi! papežu. Zato so skim uradom drugi del svoje bila brezpredmetna in docela knjige “Die Sprache des Reli- odvečna opravičila na kongresih gionsunterrichtes in Suedkaern-ten, Cyrill und Method z dodatkom “Der Herzogbauer und sein Halsschlag” V priloženem pismu pojasnjuje, da hoče v “službi resnice in domovine” ponovno spregovoriti, ker se moralno od- v Salzburgu 1. 1963 in 1. 1970, in prav tako zadostilna proslava lani v Ellwangenu. Nemški škof Vihing ni bil nikak heretik, v nasprotju z nadškofom Metodom, ki ni priznaval nauka o “Filioque”; tudi ni potvoril pa- govorni upirajo zavzeti jasno'peževega pisma, kot trdi dr. Gri-stališče v obrambi zgodovinske vec. Zadeva svetništva bratov yo med ne ravno malim številom oblastiželjnih krščanskih jle- so prav malo mislili na božjo Materi božji, pot božjega ljud- -demokratov. Tudi to lahko zavleče ratifikacijo pogodbe pomoč, ampak le na to, da so se stva k Mariji, oseben doprinos nadšk°fi j e, ° “veleizdajalcu” in resnice. Knjiga naj bi bila odgovor na članek pokojnega dr. Maksa Miklavčiča “O svetništvu slovenskih apostolov Cirila in Metoda”, ki je izšel v reviji “Nova pot” marca 1969, in ki ga je ponatisnil “Naš tednik” na Koroškem. \ V prvem delu knjige sta razpravi o Panonski nadškofiji ter o koroških vojvodih. Predvsem govori o ustanovitvi Panonske rned Nemčijo in Sovjetsko zvezo, nakar se bo Sovjetija j nasitili in odžejali. In danes, ali naših prošenj Mariji na maščevala s tem, da pogodbe glede Berlina ne bo hotela iz-'ni podobno? Ne pozabimo, kar belski gori in podobno. vajati, akoravno bo pogodba pravno že obstojala. jpravi sv. Pavel: Ali jeste ali pi-| Kar- K. “obrekovalcu” knezu Koclju ter o načrtu, kako ustvariti “slovanski blok” v nasprotju z nemško Cirila in Metoda ni še rešena, četudi je papež Leon XIII. uradno uvedel njuno češčenje v za-padno Cerkev; nikakor nista bila proglašena za svetnika po rednem kanonskem procesu, nujno češčenje pe bilo prevzeto od Vzhoda, zato pa tako češčenje ni nikak dokaz o njuni resnični svetosti. Prepričani smo, da na slična izvajanja primerno odgovorijo slovenski zgodovinarji in še zlasti kdo v imenu pravkar umrlega dr. Maksa Miklavčiča. Saj slovenski narod. Slovenci smatramo Koroško, in to na osnovi izpričanih dokazov, za zibelko slovenstva, ustoličevanje koroških vojvod pa kot izreden primed slovenske demokratičnosti. Napad na sveta brata ni samo rana, zadana slovenski vernosti, pač pa tudi groba žalitev vseh slovanskih narodov, ki ju smatrajo za svetostne blagovestnike, ki sta jim prinesla evangeljsko resnico, slovansko pismenost in književnost in tako postavila trden temelj kulturnega razvoja- Kaj hoče doseči W. Mucher s to knjigo Morda poglobitev verske zavesti? Večji duhovni blagor? Iz knjige prav nič ne izhaja, da bi hotel pisatelj razčistiti problem o resničnem delovanju sv. Modesta med Slovenci in o dejanskem svetništvu bratov Cirila in Metoda, niti ne da bi se prizadeval za poživite^ vere in zvestobe očetnim izročilom. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je knjiga tako napisana, da širi zbeganost in malodušnost med koroške Slovence in da vpliva uničevalno na njihovo vernost. Le kaj je torej nameraval? Sam trdi, da je hptel s to knjigo: 1. uveljaviti resničnost zgodovinskih dejstev, pa naj bo resnica še tako bridka; 2. zagovarjati in zaščititi “svobodo in samoodločbo vseh Korošcev”, ki naj popolnoma svobodno izražajo svojo voljo pri plebiscitih, volitvah, ljudskih štetjih, ugotovitvah števila pripadnikov narodnih manjšin, in še zlasti svobodo staršev, ko odločajo, kakšno šolo naj posečajo njihovi o-troci in v kakšnem jeziku naj se vrši verski pouk; 3. uveljaviti načelo o spoštovanju nasprotnih mnenj in stališč. Gre za temeljna načela, brez katerih ni možna združena in zares svobodna zapadna Evropa (str. 154-155). Našteta načela so lepa in sveta. Sprejemamo jih v celoti. Tu pa ni problem načel, temveč načina, kako W. Mucher ta načela uresničuje. Trdi, da se bori za zmago resnice, čiste zgodovinske resnice, in da hoče biti tej resnici neomajno zvest. Rekli smo že, da se v v celoti strinjamo z načelom o zvestobi dognani resnici, zanikamo pa, da bi bila Mucherjeva “resnica” pristna zgodovinska resnica. Priznani zgodovinarji, med njimi dr. Franc Grivec, na tem področju veščak svetovnega ugleda, so po temeljitih raziskovanjih zgodovinskih virov dognali popolnoma drugačno resnico, tako da je mogel pokojni dr. Maks Miklavčič očitati Mucherju, ali da ne pozna zgodovine ali pa da ponareja zgodovinska dejstva. Sicer pa naj o tem spregovorijo strokovnjaki! Dr. Rudolf Klinec (Kat. Glas) Z Bogom se je mogoče pogovarjati povsod: za strojem, ob loncih, ob plugu... na tramvaju, v letalu, na dvigalu ... v gozdu, na cesti, na morju ... med ljudmi, v samoti, ob TV-sprejemniku... v cerkvi, doma, v klubu ... RES, Z BOGOM SE JE MOGOČE POGOVARJATI POVSOD. ZA SMEH Za nedeljsko delo mu ni Župnik: “No, Jakec, ali boš tudi ti postal duhovnik, ko boš velik?” Jakec: “Ne, jaz ne maram za nedeljsko delo, vi pa imate ravno ob nedeljah največ opraviti.” Ni dvoma Pacient: “Mar v resnici mislite, da me boste ozdravili?” Zdravnik: “Brez dvoma. Vaš slučaj je baš moja specialiteta. Nekega bolnika, ki je imel ena- mko drzne trditve in tako eno- ko bolezen kot vi, sem namreč stransko prikazana zgodovina [zdravil celih 20 let.” Karel mauser: VELIKA REDA CZXXn Mojce med grabljicami ni Mio. Je čakala vsak dan na ba-Mco. Račnik je silil Marjeto, naj ostane doma in gleda, da bo ^se prav, pa ga je Marjeta pošteno napasla. “Barbara bo ostala, ki je za vse pripravna. Sem prenerodna za take stvari. Barbari bo pa še Prav prišlo.” Tako tudi Barbare ni bilo med grabljicami. Je bil Nantej vsaj Mez skrbi. Vendar Mojca do konca seče ni počakala. V torek na večer 3e bilo, ko so kosci in grabljice ■ravno delali ograbke. Je potlej 2a drug dan tako pripravno. •Razmečeš ograbke in je kar brž suho. če je pa seno v kopicah, 3e pa dela kar preveč. Vreme je stanovitno in se ni treba bati da so strini prišle solze v oči, ° se je spomnila svoje mlado-sti, ki je tako tiho šla mimo nje. Otrok je mirno ležal v košku, r°bne pesti stisnjene. .Marjeta 3e dolgo strmela v črnjev obra-2ok. To je torej mladi Račnik. ■ 1 bo nekoč za Nantejem kora- čil po Račnikovi zemlji, oral in sejal in nadaljeval, kar že rodovi dolgo delajo. Tudi stari Račnik je pristo-pical v naizbo. Saj mu je bilo nazarensko nerodno. Po prstih je hodil in, ko se je zagledal v Mojco, mu je bilo hudo za vsako nerodno misel, katero je kdaj spočel na tihem proti dečli. Mojca se mu je nasmehnila. Stari je mendral, potlej se sklonil nad košek, prav počasi stegnil palec in nalahno naredil križek na otrokovo čelo. “Bog in sveti križ božji naj bo z njim!” Potlej se je obrnil nazaj k Mojci: “Vidiš, pa je mimo.” “Je, atej,” je rekla veselo. Otrok v košku se je premaknil, stari se je zgrbil in se spla-šeno zagledal v Barbaro, ki je tisti hip stopila v naizbo. - “Saj že grem, Barbara, že grem,” je mendral. “Sem jaz zbudil tega črviča?” Barbara se je na glas zasmejala: “Lačen je,” je rekla. Ko je Račnik odšel, je Barbara tiho rekla: “Bolj te ima rad kakor Nan-teja.” Mojca ni odgovorila. Z velikimi očmi je strmela v okno, za katerim se je zibal lep poletni dan. Potlej je pritisnila k sebi otroka, ki ga ji je Barbara potisnila v naročje. Do vpeljevanja Mojca ni stopila cez prag. Ko jo je gospod Anton vpeljal v cerkev in so bile molitve pri kraju, ji je prav tiho rekel: “Mojca, veliko moli, da bo sreča z njim. Bom jaz tudi.”’ * * * Agata je koj zvedela, da so pri Račniku kupovali. Takšna žalost jo je obšla, da ni bila za nobeno rabo. Tudi starega Smrečnika je spet udarilo. Fol-tej pa se je samo namrdnil in ni rekel besede. Agata je prav nalašč nekaj barti šla mimo Račnika. Pa dolgo ni mogla spaziti Mojce. Potlej jo je le videla v kolšču. Sedela je na klopi ob košku. Smrečnikova se je ustavila ob pritaki in pozdravila, kakor da ni bilo nikoli 'nič med njima ne med Nantejem in njo. Mojca je bila prijazna. Nekaj kakor globoka žalost zavoljo Agatine nesreče je bilo v njej. Agata je slonela na pritaki in s priprtimi očmi strmela v košek. “Fantek je kajne?” je barala. “Za Nanteja smo ga krstili,” je rekla Mojca veselo. “Pa kaj sloniš na pritaki? Notri stopi.” Agata je ubogala in sedla na klop. Zdaj je videla otroka prav od blizu. Ni spal. Z velikimi modrimi očmi je mežikal v drevje. Sonce ga je slepilo. “Kako je lep,” je rekla plašno. “Vsak otrok je lep, Agata,” je rekla Mojca preprosto. Pa se ji je nenadoma zazdelo, da je že s to besedo užalila Agato. Hotela je popraviti. “Vesela bom, če boste kdaj tudi pri vas zibali.” Agata je gledala v tla in ni dvignila glave. “Pri nas ne bomo.” “Samo Bog ve,” je rekla Mojca tiho. “Ne bomo,” je siknila Agata. Vrgla je glavo kvišku in vstala: ‘Kupčeval je z lesom in z deklinami.” “Kdo?” je Mojca splašeno za-strmolela vanjo. Agatina usta so se skremžila. Skoz stisnjene zobe je spljunila: “Foltej! Kdo drugi? Doktor mi je sam povedal, Vem.” Brez pozdrava je odšla. Ko je zginila za voglom, je Mojca obsedela na klopi z rokami v naročju. Bilo ji je tako čudno težko, da je šele čez čas zaslišala otroka, ki je vekal z visokim, prosečim glaskom. Stisnila ga je k sebi in odšla Ogromna novoodkrila norveška ležišča nafte zanimajo Evropsko gospodarsko skupnost Norveška je na najboljši poti, da postane naftna velesila. Pred pol letom so na norveškem sektorju Severnega morja odkrili ležišče nafte, kasneje imenovano “Ekofisk”, ki ga prištevajo med dvajset največjih na svetu. Pred mesecev kasneje so šest kilometrov zahodno od “Ekofiska” odkrili še drugo ležišče, ki ga prav tako uradno označujejo kot “gigantsko”. Odkritje novih ležišč je po izjavah iskalcev “samo še vprašanje časa”. Novoodkrito ležišče so imenovali “Ekofisk West” in vsebuje nafto precej boljše vrste (z večjo specifično težo in manj žvepla) kot ‘‘Ekofisk”. Točen obseg novega ležišča še ni znan, a ameriška družba Phillips Petroleum je že potrdila, da ga je brez dvoma mogoče šteti za “gigantskega”. ' Ta izraz ni proizvod poročevalskega ali reklamnega pretiravanja; z njim namreč v ameriški naftni terminologiji označujejo nahajališča, ki vsebujejo 1 — 5 milijard sodov nafte (en sod, v angleščini “barrel” ima okoli 150 litrov). Nasprotno pa je za “Ekofisk” že točno znano, kakšnega kalibra “gigant” je: vsebuje okoli milijardo sodov ali okoli 150 milijonov ton nafte na leto. Ali je to veliko ali zelo veliko? Za primerjavo lahko povemo, da je Libija lani načrpala skupaj 140 milijonov ton, Irak 45 milijonov ton in Egipt 17 milijonov ton nafte. Zahodna Nemčija, ki je največji porabnik nafte v Evropi (z izjemo SZ), bi teh 150 milijonov ton nafte v “Ekofisku” porabila v 15 mesecih. Velika Britanija v 18. celotna Skandinavija v treh letih. Norveška sama pa šele v okoli 21 letih. Seveda pa ležišča “Ekofisk” ni mogoče izčrpati v enem letu. Proizvodnja na novih vrtinah je v začetku nizka, višek doseže v srednjem obdobju in nato stagnira, dokler se ležišča čez približno 20 let ne splača več izkoriščati. Računajo, da bb “Ekofisk” čez pet let dajal okoli 15 milijonov ton nafte na leto, kar naj bi pokrilo 2.5 odstotka zahodnoevropskih potreb. To je sorazmerno malo, toda k temu je treba prišteti še giganta “Ekofisk West” in verjetna odkritja novih nahajališč v Severnem morju. Povprečnim Norvežanom in tudi norveški vladi se je ob odkritju tega nepričakovanega bogastva zvrtelo v glavi. Najprej je domače časopisje več mesecev pisarilo o bodočih “norveških naftnih šejkih” in o Norveški kot o “evropskem Kuvajtu”. Zdaj se je začetno navdušenje malo poleglo in politiki so začel mozgati, kaj naj bi z vso to nafto. Norveška je bila na to vprašanje seveda nepripravljena in v Oslu so začeli že resno razniš- proti hiši. Prazen košek se je grel na soncu. Agata je bila tedaj že mimo Sedmenikove fače. Celo pot je vekala. (Dalje prihodnjič) Ijati, da bi zaposlili stroškovnja-ke za naftno tehnologijo in ekonomijo iz arabskih držav. Problem je enostavno prevelik. Nihče še ne more povedati, kaj ta ogromna nahajališča nafte pomenijo za norveško industrijo, energetiko, regionalno planiranje varstvo narave in — navsezadnje tudi —• za življenjski standard prebivalstva. Toda vsi se zavedajo, da norveško družbo čaka hiter proces preobrazbe. Industrializacija dežele bo potekala pospešeno. Koliko delovne sile bo treba preusmeriti iz kmetijstva v nova industrijska podjetja? Kako bo izkoriščanje nafte v Severnem morju vplivalo na norveško ribarstvo? Kaj pomeni nafta za nordijsko gospodarsko sodelovanje? Na Norveškem se razen tega zavedajo, da nafta ne bo imela širokih posledic samo na domače gospodarstvo, temveč tudi na obrambno in zunanjo politiko. Prve posledice se že kažejo. Značilen je primer, kako se je v vodilnih organih EGS spremenilo stališče do Norveške, ki kandidira za priključitev k tej gospodarski skupnosti, če ne bi bilo težav s švedsko pohtiko nevtralnosti, bi od vseh prosilk za vstop v EGS edinole Švedska okrepila Skupni evropski trg. Ta država je industrijsko in trgovinsko močna, hkrati pa — v nasprotju z ostalimi prosilkami — ne bi predstavljala nobenih ekonomskih težav za takojšnjo integracijo z EGS. , Toda iz Bruslja je zadnje čase slišati čisto drugo pesem. Šef naftnega oddelka energetske komisije EGS je pred kratkim izjavil, da je Norveška po naj-novejšem odkritju nafte—“Ekofiska West” — pridobila “edinstven položaj za pogajanja”. Precej vplivnih Norvežanov se v tisku sprašuje, ali novoodkri-ta ležišča nafte ne opravičujejo zahteve po izjemnih in prehodnih določbah v primeru norveške priključitve k EGS. Nekateri so šli celo dlje in trdijo, da članstvo v EGS Norveški sploh ni več potrebno! Povezanost naftnih ležišč z norveško obrambo je tudi očitna. Kot je znano, Norveška edina od vseh članic NATO nepo-' sredno meji na Sovjetsko zvezo v Evropi. Razen tega ima Norveška dolgo obalo, ki je važna kot strateško krilo severnega Atlantika in kot sestavni del radarskega sistema NATO za obrambo proti sovjetskim raketam z atomskimi naboji. Norveški fjordi skrivajo tudi dobra oporišča za podmornice. Znano je tudi, da je severno vojno ladjevje najmočnejše od vseh ostalih vojnih ladjevij Sovetske zveze (baltiškega, črnomorskega in pacifiškega). To ladjevje ima na primer naj-večje število podmornic: 98 običajnih podmornic in 67 podmornic oboroženih z atomskimi raketami. Norveška naftna ležišča so sicer v Severnem morju med zahodno norveško obalo in Škot- sko, toda pričakujejo, da bodo nafto ali zemeljski plin odkrili tudi precej severneje vzdolž norveške obale in morda celo na Svalbardu. Norvežane zato precej skrbijo redni manevri sovjetskih pomorskih sil na severnem Atlantiku. V zadnjih desetih letih so se ti manevri širili na vedno večje področje in pomorske operacije so zadnjikrat segale vse do črte Islandija — Farerski otoki. Norveški zunanjepolitični inštitut v eni svojih publikacij piše, da ti manevri sicer niso neposredno naperjeni na Norveško, vendar, imajo kljub temu posledice za norveško obrambo in gospodarstvo. Severno krilo NATO je bilo ob nedavnem srečanju obrambnih ministrov v Bruslju deležno velike pozornosti. Norveški obrambni minister Gunnar Hellessen : je moral odločneje kot njegovi predhodniki poudariti, da njegova država v mirnem stanju ne dovoli skladiščenja strateškega in taktičnega atomskega orožja na svojem ozemlju. Toda novoodkrita ležišča nafte so in bodo te in druge vojaške pridržke Norveške izpostavila povečanemu pritisku strategov v NATO. Ti se namreč boje, da bi sovjetske pomorske sile v kritičnem položaju utegnile odrezati naftna nahajališča od potrošnikov v Veliki Britaniji in celinski zahodni Evropi, hkrati pa izolirati Norveško od njenih zaveznikov. D. ------o------ Jože Grdina: Po stopinjah Gospodovih (Nadaljevanje) Vsled te stiske je mnogo Judov bežalo ven iz mesta, da bi dobili kak živež, pa so pri tem padli v roke Rimljanom, ki so te begunce in Jude, ki so jih ujeli v bojih, pribili na križ. Tako je bilo kateri dan križanih več sto Judov. Ko je Rimljanom zmanjkalo lesa za križe, so pribijali kar po dva na en križ. Tako se je utepalo tem, ki so pred Pilatom rjuli: Križaj ga! Zdaj so sami bili deležni te strašne smrti na križu. Mnogim so odsekali roke ter jih v takem stanju poslali nazaj v mesto. Kaj čuda, da se je na Cvetno nedeljo solzilo oko božjega Zveličarja pri pogledu na Jeruzalem, ko je v solzah rekel: “O, da bi bilo spoznalo tudi ti na ta svoj dan, kaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očmi...!” Trdovratni odpor Judov je tako razkačil Rimljane, da so počenjali z narodom strahotne stvari. Ko je Tit videl, kako o-bupen je boj za Jeruzalem, je pozival Jude, naj mu izročijo mesto ter jim obetal milost, če se predajo. Zaman! Branitelja Jeruzalema Simon Ben Giora in Janez iz Gishale sta trdovratno odklonila vsako predajo. Ko je Tit videli, da vse nič ne izda, napove neizprosen boj. Pred zidovje da postaviti ob-legalne stroje, velike, z železom okovane “ovne”, s katerimi so potem rušili močno utrjeno obzidje. Ko so Rimljani z velikim POSEBEN OKRAS — Douglas-Tyler je na prednjo steno poda na farmi pri Farmingto-nu v Michiganu, naslikal obraz žene, kot ka že slika. naporom porušili del zidu, so v svojo veliko jezo zagledali nov zid, ki so ga Judje med tem pozidali. Potem so poskušali s pod-kopavanjem zidu, nato plezanje na obzidje. Tu so jih Judje sprejeli s puščicami in kamenjem ter mnogo Rimljanov pobili, kar je pri Rimljanih povzročilo še hujšo jezo nad Judi. Naravnost obupen je bil napad na močno utrjeni grad Antonijo, ki je bil zaeno sijajna kraljevska palača, v kateri je Poncij Pilat obsodil Jezusa v smrt na križu. Tu so Rimljani poskusili vse, da si osvojijo prelepo, močno utrjeno Antonijo. Več tednov so bili pod obzidjem Antonije, katero so vzeli meseca julija in sicer ponoči. Rimljani so vdrli preko zidu, posekali straže, ki so spale, ter drli proti templju. V Antoniji so nekdaj Judje pred Pilatom vpili: “Njegova kri pridi na nas in nad naše otroke!” Tedaj se je strašno maščevalo, ko je kri nesrečnega naroda brizgala in tekla po tleh, po katerih je stopal od bičev razmesarjen in s trnjevo krono na glavi Jezus Kristus. Tako je bila maščevana po nedolžnem prelita kri Gospodova. Prelepi grad s kraljevsko palačo je bil tedaj porušen po Rimljanih in je ostal v njih vse dotlej, dokler ni kupil razvalin spreobrnjeni Jud Alfonz Marija Ratisbonne. On je bil tisti, po katerega zaslugi so slučajno našli vse dele nekdanjega gradu , Antonij a in je bilo po poročilu rev. Vincenta dne 25. marca 1947 zaključeno. Od tu so potem Rimljani drli proti templju ter si z mečem u-tirali pot do veličastne hiše božje, kjer so se odigrali strahotni prizori, kakor sem to že opisal. Za Antonijo in templjem je o-stal še dobro utrjeni Sion, na katerega so Rimljani navalili in meseca septembra tudi tega zavzeli. Kakor drugod je tudi tukaj neusmiljeno sekal rimski meč; kri, ki je tekla po cesti, je ponekod pogasila ogenj. Tit je dovolil vojakom, da so ropali in nazadnje mesto popolnoma razdejali. Ostal je le Davidov stolp, trdnjava na zapadni strani Jeruzalema. Poveljnik rimske vojske Tit je določil, da naj ostane in tako se poznim rodovom priča, kako mogočne trdnjave je moral zavzeti, da je zavzel Jeruzalem. To trdnjavo, ki je blizu Jafskih vrat, sem si ogledal na Cvetno nedeljo, ko sem šel k slavnostni procesiji iz Betfage v Jeruzalem. Davidov stolp, ena izmed trdnjav tedanjega Jeruzalema, še danes priča, kako silno je bil utrjen Jeruzalem. Tit sam, ko je ogledoval orjaške stolpe v gornjem delu mesta, ki so jih Judje sredi boja prepustili sovražnikom, je vzkliknil: “Z božjo pomočjo smo se vojskovali. Bog sam je pognal Jude iz teh trdnjav. Kaj pač morejo človeške roke, kaj stroji proti takim stolpom? Tudi judovski zgodovinar Jožef Flavij pravi, da je Jude Bog izgnal od ondot. (Dalje sledi) ■-----o------- Gus Hall obsodil Nixonovo pot na Kitajsko NEW YORK. N.Y. — Glavni tajnik Komunistične partije ZDA Gus Hall je dejal, da je Ni-xonova pot na Kitajsko “samo poteza Nixona in velikega podjetništva za razdvojitev Sovjetske zveze in Ljudske republike Kitajske”. Gus Hall in KP ZDA je v sporu med Moskvo in Peipingom na strani Moskve. KP v ZDA ne pomeni veliko, število njenega članstva ne presega nekaj tisoč, posrečilo pa se ji je v zadnjih letih pridobiti vrsto uspešnih in delavnih aktivistov na univerzah in drugih visokih šolah. -----o------ Mož ženi Le ostani pri svojem pranju, likanju, pomivanju in kuhanju. Ja ne maram, da bi moja žena delala! Female Help Wanted COOK Cook to live in. Nice country home on East side. Own room, bath and TV. Excellent salary. Other help employed. 241-7817 -(169) MALI OGLASI V fari Marije Vnebovzete Dvodružinska hiša, 5 sob spodaj, 3 zgoraj. Cena $13,500 Richmond Heights Zidana ranch hiša, 3 spalnice, lot 90 x 387 čev. LAURICH REALTY 481-1313 ______ (169) Za barvanje hiš zunaj in znotraj se s polnim zaupanjem obrnite na rojaka, ki vam po pobarval lepo, dobro n poceni. Za pojasnila kličite: 391-6582 ______ —(169) Odprto v soboto 1-4 pop. Na 18214 Hiller Ave., pri E. 185 St. je naprodaj 6-sobna dobra hiša. GEORGE KNAUS Real Estate 819 E. 185 St. telefon 481-9300 (169) V najem Oddamo 3 sobe zgoraj, furnez, porč in klet, samo Slovencem. $40. Oglasite se po 6. uri na 1124 E. 77 St. -(170) Hiša naprodaj Colonial hiša v izvrstnem stanju, 3 spalnice, IV2 kopalnica, nove preproge, 2 ognjišče na drva, družinska soba, klet, razvedrilna soba, lot 297 čev. globok; cvetlice in drevesa, pri E. 185 St. Kličite za sestanek danes. V nizkih 20h. BOB ANDERSON REALTY 21801 Lake Shore Blvd. (169) Iščejo stanovanje Dve odrasli osebi iščeta stanovanje z 2. spalnicami v zgornji okolici E. 185 St. Kličite 531-1539 po 5. uri pop. -(171) Soba v najem Oddamo opremljeno sobo zaposlenemu moškemu v St. Clair-ski okolici. Kličite 361-5015. -(168) V najem pet modernih sob zgoraj vse v odličnem stanju; tudi šest sob spodaj in zgoraj, z privatnim obloženem basement z straniščem na 1038 Addison Rd. Kličite 481-5380 za appointment, samo odraslim. (x) V najem Oddamo 5 sob zgoraj, na 1035 E. 147 St. Kličite 333-6742. (172) Sobe se odda krasne štiri sobe se oddajo na Nottingham Rd; tudi tri sobe se oddajo na 1396 E. 53 St. Kličite zgodaj zjutraj ali zvečer. 481-4649 ________________ (170) NAPRODAJ 2-družinska hiša, 6-6 sob, na 5909 Prosser Ave., tudi 4-sobna enodružinska zadaj na isti parceli. Povsod plinski furnez. Kličite 261-2492 (169) FOR SALE 2 family home, 6-6 rooms, 5909 Prosser Ave., also 4 room single in rear of lot. All have gas furnaces. Call 261-2492. (169) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt edina slovenska izdeloval- NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. 481-223? Stanovanje oddajo 3-sobno stanovanje, na novo dekorirano, oddajo 2 starejšima ali eni osebi v bližini Sv. Vida. 'Kličite 431-2043 AMERIŠKA DOMOVINA 'inrnm i 'i i!: ALEXANDRE DUMAS i Grof Monte Cristo Barrois stopi k sekretarju, odpre dvojno dno predala in potegne iz njega zavitek papirja, prevezan s črnim trakom. “Ali želite to, gospod?” vpraša Barrois. “Da,” odvrne Noirtier. “In komu naj dam te papirje? gospodu Villefortu?” “Ne.” j “Gospici Valentini?” f * “Ne.” “Gospodu Francu d’Epinay?” “Da.” Franc vzame papirje iz Bar-roisovih rok, in ozrši se na zavitek, čita: “Po moji smrti naj se izroči ta zavitek mojemu prijatelju generalu Durandu, ki naj ga zapusti, ko umrje, svojemu sinu z izrecnim poveljem, naj ga ohrani, kakor da je v njem listina največjo, važnosti.” “Torej, gospod,” vpraša Franc, “kaj želite, da storim s tem za-.vitkom?” “Gotovo da ohranite papirje zapečatene kakor so,” pravi kraljev prokurator. “Ne, ne,” odvrne Noirtier odločno. “Morda želite, da gospod to prečita?” vpraša Valentina. “Da,” odvrne starec. “Zdaj veste, gospod baron; moj ded želi, da te papirje pre-čitate.” “Torej sedimo,” pravi Ville-fort nestrpno, kajti to bode trajalo precej časa.” “Sedite,” pravi starčevo oko. Villefort sede, Valentina sede na stol svojega deda^ in Franc stoji pred starcem kakor prej. V svoji roki drži skrivnostni papir. “Čitajte,” pravijo starčeve oči. Franc odpre zavitek, in globok molk nastane v sobi. Sredi tega molka čita mladi mož: “Izvleček iz protokola seje bonapartističnega kluba v ulici Saint-Jacques, ki se je vršila 5. februvarja leta 1815.” Franc se prekine. “5. februarja leta 1815.,” pravi; “to je dan, ko je bil umorjen moj oče.” Valentina in Villefort ostaneta nema; le starčevo oko govori jasno: “Nadaljujte.” “Toda moj oče je bil umorjen, ko je zapuščal ta klub,” pristavi Franc. “Čitajte!” govori starčev pogled. Franc nadaljuje: “Podpisani Louis Jacques Beaurepaire, podpolkovnik arti-Ijerije, Etienne Duchampy, bri-gadni general in Claut Lechar-pal, gozdni in vodni ravnatelj. “izjavljajo, da je prišlo 4. februvarja leta 1815. z otoka Elbe pismo, ki je priporočalo generala Flavierja de Quesnel naklonjenosti in zaupnosti članov bonapartističnega kluba. Quesnel je služil cesarja od leta CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY ORLAND PARK — BY OWNER 1 y2 ac. 6 rm., brk. ranch, w-2 bd-rms., 2 full baths, full bsmt, pvt. rd., 2 c. gar., pool, stocked duck pond. $55,000. 349-6830 REAL ESTATE FOR SALE TAVERN-LIQUOR STORE — Nr. Chgo. & Central. Same loc. almost 40 yrs. Gross $150,000 annually $15,000 plus inventory. Call Jack, Pvt. Owner. 261-4900 M-F. 10-5 p.m. I ^ nazori so jednaki, postajajo ___________________________^l69^ navadno prijatelji. 1804. do 1813. in je moral biti cesarju zvesto udan kljub temu, da mu je podaril Ludovik XVIII. baronski naslov po njegovem posestvu Epinay. “Zaradi tega pisma se je pisal generalu Quesnelu list, v katerem se ga je prosilo, naj bi pri-sostoval seji prihodnjega dne, to je petega. V listu ni bila imenovana niti številka niti ulica hiše, v kateri se je imelo vršiti zborovanje, in tudi ni imelo nobenega podpisa, toda javljalo je generalu, če se hoče odzvati povabilu, da pride zvečer ob devetih ponj voz. “Seje so se vršile ob devetih zvečer do polnoči. “Ob devetih je prišel h generalu predsednik kluba. General je bil pripravljen. Predsednik mu je rekel, da je eden prvih pogojev te družbe ta, da nihče ne izve za kraj njihovih sestankov in da si mora torej dati zavezati oči in ne poskušati, da bi si jih odvezal. “General de Quesnel je sprejel ta predlog in obljubil pri svoji časti, da ne bode skušal izvedeti, kam ga peljejo. “General je imel pripravljen svoj voz, toda predsednik mu je zagotovil, da se ga ni mogoče poslužiti, ker pač ni treba zavezati gospodu očij, če sluga lahko z odprtimi očmi spozna ulice, po katerih vodi pot. Kaj je torej storiti?” ’ vpraša general. ‘Jaz imam tukaj svoj voz,” ' pravi predsednik. “ ‘Ali ste si svojega kočijaža tako svesti, da mu lahko zaupate skrivnost, katere moj ne sme vedeti pod nobenim pogojem?” ‘Moj kočijaž je član kluba,' pravi predsednik. “Peljal naju bode državni svetnik.’ Torej,’ pravi general smeje, ‘v tem slučaju sva v drugi nevarnosti, namreč da se prevrneva.’ “Ta dovtip poročamo v dokaz, da generala ni nihče silil, naj se udeleži seje, ampak da je prišel le k nji iz proste volje. Ko gospoda sedeta v voz, dovoli general, zvest svoji obljubi, da mu predsednik zaveže oči. “Med vožnjo se zazdi predsedniku, da general poskuša odstraniti svojo zavezo, in ga spomni njegove obljube. “ ‘Ah, res je,’ pravi general. “Voz ostane v ulici Saint-Jacques. General izstopi in se opre na roko predsednikovo, katerega je smatral za navadnega klubovega člana, gre z njim po stopnicah in stopi z njim v dvorano, kjer se je navadno zborovalo. “Seja se je pričela. Člani, ki so bili obveščeni, da jim bode predstavljen general, so se zbrali v jako velikem številu. “Ko pride general sredi sobe, mu reko, naj si odveže oči. On stori to takoj in je zelo osupel, ker najde tako veliko število poznanih obrazov v tej skupščini, o kateri doslej ni niti slutil, da obstoji. “Vprašajo ga po njegovih nazorih, toda on odvrne, da morajo biti njegovi nazori zboru zadostno znani iz pisma, ki je došlo z Elbe.. Franc se prekine. “Moj oče je bil rojalist,” pravi, “torej ga ni bilo treba vprašati po njegovih nazorih, ki so bili itak dovolj znani.” “In od tod,” pravi Villefort, “izvira moja zveza z vašim očetom, ljubi baron. Ljudje, kate- “Citajte!”. prosi starčevo oko. Franc nadaljuje: “Nato prične predsednik govoriti, da bi pregovoril generala do neke določene izjave, a gospod Quesnel odgovori, da bi rad vedel, kaj žele od njega. “Prečita j o mu pismo z Elbe, v katerem se je Quesnel opisoval skupščini kot mož, na katerega podporo se lahko računi z gotovostjo. Cel odstavek je govoril o možni cesarjevi vrnitvi z otoka Elbe in obljubljal novo, natančneje pismo, katero prinese ‘Pharacn,’ ladja trgovca Morrela v Marseillu, katere kapitan je bil udan cesarju čisto posebno. “Ko se je čitalo to pismo, se pokaže general, na katerega pomoč so se zanašali s tako gotovostjo, čisto jasno nezadovoljnega in stvari nenaklonjenega. “Ko je čitanje končano, ostane nem, in čelo mu potemni. “‘Torej, gospod general,’ ga nagovori predsednik, ‘kaj pravite k temu pismu?’ “ ‘Pravim, da smo pred prekratkim časom prisegali kralju Ludoviku XVIII. prisego zvestobe, da bi jo že zopet prelomili na korist ex-cesarja.’ “To pot je bil odgovor preja-sen, da bi bilo še mogoče dvomiti o mišljenju generalovem. “ ‘General,’ pravi predsednik, ‘mi ne poznamo niti kralja Lu- dovika XVIII,, niti ex-cesarja. Mi poznamo samo Njegovo Veličastvo cesarja in kralja, ki je izza šestih mesecev s silo in izdajo pregnan iz Francije, svoje države.” . “ ‘Oprostite, gospodje,’ pravi general, ‘mogoče je, da vi ne poznate kralja Ludovika XVIII., a jaz ga pripoznam in nikdar ne pozabim, da me je imenoval baronom in maršalom.’ “‘Gospod,” pravi predsednik z zelo resnim glasom in se dvigne, ‘pomislite dobro, kaj pravite. Iz vaših besed razvidimo jasno, da se misli na otoku Elbi o vas napačno in da smo mi varani. Odkrili smo se vam, zanašaj e