Še bolj nepoznan je južni del skupine Kreu- zeck, ki smo si ga sicer mimogrede ogledovali na mno- gih vožnjah po Dravski dolini, hiteč proti vzhodni, ali še dalje, proti južni Tirolski. Nad temnimi gozdnimi obronki nad Dravo so se v zaporedju prikazovali beli vršaci, pa nikoli ni bilo pravega vzgiba za obisk. Tudi turnosmučarska literatura za to območje je šibka. Korbajev vodnik pozna Dolzer in Grakofel, domači, sicer bogati Peternelov vodnik, pa le prvega od njiju. Rotherjev turnosmučarski vodnik za Koro- ško pa na južni strani skupine Kreuzeck prav nič. Sezona 2017/2018 je bila po nekaj pičlih zimah spet bogata s snegom tudi na Koroškem in po prvem obi- sku Dravske doline smo jo že začeli obdelovati s pra- vo analitično pedantnostjo. Nekaj smernic in vtisov, pa štiri opise v prilogi, bomo podali v nadaljevanju. Dolomiti (levo) in Damerkopf (desno) Foto: Tomaž Hrovat Z NAMI NA POT Tomaž Hrovat Malo obiskano turnosmučarsko območje Južni del skupine Kreuzeck Skupina Kreuzeck spada med tako poleti kot pozimi slabo obiskane kotičke Visokih Tur. Turnosmučarsko je še najbolj obljudena skozi dve "vstopni točki" iz doline Möll, torej s severne strani. Obe smo sicer v Planinskem vestniku pred časom že predstavili, in sicer turi na Kreuzeck (april 2009) in Striedenkopf (marec 2008). Dravska in Ziljska dolina spodaj v meglicah Foto: Tomaž Hrovat Scharnik in njegovi vazali Foto: Tanja Jankovič 36 Dravska dolina od Oberdrauburga do Steifelda Dravska dolina se med koroško deželno mejo in med sotočjem z Möllom imenuje nemško Oberdrautal, torej Zgornja Dravska dolina. Zahodneje, na meji z Vzhodno Tirolsko, pa spremeni ime v Pustriško do- lino/Pustertal. Turnosmučarski vrhovi južnega dela skupine Kreuzeck so nanizani nad Dravsko dolino tako, da jih je najpregledneje opisati kar v sklopu nji- hovih izhodišč – ličnih mestec ob Dravi. Uvodoma pa še nekaj, kar je celotnemu območju skupnega. Turni smuki so pretežno za visoko zimo in zgodnjo pomlad. Pobočja so povečini južna, veči- na gora ima spodaj krajši ali daljši gozdni obroč, ki ga premagamo po gozdnih cestah. Dovozi na izhodišča vodijo skozi gorske zaselke. Kljub skrbnemu pluženju verige v prtljažniku niso odveč, štirikolesni pogon pa tudi ne le modna muha. Najbolj oddaljeno izhodišče je staro prometno kri- žišče Oberdrauburg oziroma njegov v pobočju raz- treseni zaselek Zwickenberg. To je izhodišče za 2441 metrov visoki Damerkopf, ki je izrazito neo- bljudena, pa vsekakor priporočljiva tura za vse, ki so nagnjeni k raziskovanju. Z istega izhodišča je možna tudi zares dolga, že skorajda eksotična tura na Roter Beil, 2497 m, mimo neoskrbovane koče Hugo Ger- ber. Že prvi ocvirek za obe turi je dovozna cesta na Pogled proti severu z vrha Rotwielanda Foto: Tomaž Hrovat Pravljične kočice ob smučini na Mokarspitze Foto: Tomaž Hrovat Zwickenberg, ki je na začetku zares strma in ozka obenem. Ampak če bomo zmogli na smučeh, bo zmogel tudi avto do izhodišča, si rečemo. Je pa Zwickenberg prvinski gorski zaselek in na povratku se je vredno ustaviti ob cerkvi in si ogledati zanimive freske na pročelju. Pa morda zaviti v eno od kar dveh vaških gostiln, ki se nahajata druga zraven druge. Drugo izhodišče je kraj Irschen, ki se ponaša z nazi- vom zeliščna vas (Kräuterndorf). Nad Irschnom se na 1618 metrih nadmorske višine nahaja lična zaseb- na koča Bergheimat, ki je odprta vse leto in je odlično izhodišče za turnosmučarski konec tedna (Lastnika koče govorita odlično angleško in vzdržujeta facebo- ok stran s svežimi informacijami.). Do koče dostopi- mo po gozdni cesti na smučeh. Glavni turnosmučar- ski cilji nad Berheimatom so dominantni Scharnik, 2657 m, njegov sosed Rotwiland, 2555 m, in še malo nižja Kristall Spitze, 2401 m. T udi turni smuk na Mo- karspitze, 2305 m, lahko izvedemo od Bergheimata, a nanj lahko pridemo tudi direktno iz Irschna. Dellach in Drautal je drugo možno izhodišče za Mokarspitze. Predvsem pa je skozi vasico Drassnitz in istoimensko stransko dolino vstopnica za gigant- sko dolge južne pristope na Hochkreuz, 2709 m. Če vam mnoga imena krajev in gora zvene nezmotlji- vo domače, velja navesti, da naj ne bi šlo za slovan- sko poselitev, temveč za prevzem slovanskih ledin- skih imen v krajevna imena (to nenavadno razlago Večglavi greben Damerkopfa Foto: Tanja Jankovič so zapisali avtorji na spletni strani kraja Dellach). Lep turni smuk, ki ga izvedemo iz Dellacha, je tudi razgledni Knoten, 2214  m. Nad krajem Greifen- burg je izhodišče prijetna koča Gaugenschutzhaus. Nad kočo je daljša smučarska vlečnica za ljubitelje "kombinatorike". Glavni turnosmučarski vrh je tod Dolzer (tudi Tolzer, 2172 m). Relativno enostaven in kratek turni smuk si je mogoče popestriti s spu- stom na severno stran in krožnim povratkom čez sedlo Gnoppitz. Glede na razmere in apetite pa so še druge možnosti. Še zadnje, nam najbližje izhodišče, je kraj Steinfeld. Nad njim leži ozka vstopna dolina Rottenstein, ki z dolgim pristopnim maršem po relativno položni goz- dni cesti odbija osvajalce prvovrstnih turnosmučar- skih trnuljčic, kot so Lenkenspitz, 2298 m, Karlhöhe, 2232 m, Kleiner Grakofel, 2459 m, ali Putzen, 2330 m. Kdor ne išče velikih imen in se je voljan malce doda- tno potruditi, dobrodošel! m Informacije Kako priti v zgornjo Dravsko dolino: Iz osrednje Slovenije se po avtocesti peljemo skozi karavanški predor, po turski avtocesti hitimo mimo Beljaka in Špitala in se odcepimo levo proti Lienzu. Ko bomo na naši desni strani občudovali mogočne skladovnice lesa firme Hasslacher, se spomnimo, da so kupili tudi žago v Bohinjski Bistrici in se tako sloven- ski les razžaguje na slovenski zemlji, pa nam zadovoljno zaprede patriotsko srce. Od tam naprej za tovrstna dolin- ska razglabljanja ne bo več dosti časa, ker je do prvega iz- hodišča le še 15 minut vožnje. Iz Ljubljane je skupaj 160 ki- lometrov do prvega oziroma 180 kilometrov do zadnjega izhodišča. Dovolj udobno za enodnevne izlete, še bolj pri- poročljivo pa je narediti vsaj dve turi na en mah. Literatura: Manfred Korbaj: 1. Kärntner Schitourenführer (Band 1). Wieshaupt Verlag, 1997. Mitja Peternel: Najlepši turni smuki avstrijske Koroške. Si- darta, 2011. Spletne povezave: www.oberkaernten.info/drautal/ www.urlaub-dellach-drau.at/home.html www.gaugen.at/alpengasthof.html www.facebook.com/ Almgasthof-Bergheimat-in-Irschen-479554598772905/ Damerkopf: www.youtube.com/watch?v=hGFEGhUYsDE Scharnik: www.youtube.com/watch?v=ljhFbVGNams Zemljevid: Mölltal, Kreuzeckgruppe, Drautal, WK 225, 1 : 50.000. 39 PLANINSKI VESTNIK\ januar 2019 PLANINSKI VESTNIK\ januar 2019 Visoke Ture, skupina Kreuzeck Visoke Ture, skupina Kreuzeck Damerkopf, 2441 m Rotwieland, 2555 m Skrita dolinica pod Rotwielandom Foto: Tomaž Hrovat Slovenije se po avtocesti peljemo skozi karavanški predor, po turski avtocesti hitimo mimo Beljaka in Špitala in se odcepimo levo proti Lienzu. Za Del- lachom zavijemo desno proti Irschnu in dalje (smerne table) proti zaselku Leppen. Manjše urejeno parkirišče je dobrih sto metrov pred zadnjo kme- tijo raztresenega zaselka Leppen. Pri kmetiji (Edner) ni mogoče parkirati! WGS84: N 46,762963 E 13,02587° Koča: Bergheimat, 1618 m, telefon +43 680 24 22 93, (v zasebni lasti, od- prta vse leto). Čas vzpona: 4 h Sezona: December–marec Zemljevid: Mölltal, Kreuzeckgruppe, Drautal, WK 225, 1 : 50.000. Vzpon: Od izhodišča se po od snežnih sani utrjeni gozdni cesti v okljukih ne- zgrešljivo povzpnemo do planine Le- ppner Alm, na vrhu katere se nahaja koča Bergheimat, 1618 m. Do tu potre- bujemo uro in pol. Od Bergheimata nadaljujemo de- sno in takoj navzgor mimo naselja Križ v grebenu Damerkopfa Foto: Tanja Jankovič desno proti Zwickenbergu. Z avtom peljemo mimo cerkve v Zwickenber- gu še približno dva kilometra. Tam v ostrem serpentinastem ovinku za- vijemo levo in nato nadaljnja slaba dva kilometra do Hintenberga, ki je raztresen zaselek posameznih kmetij. Opisne orientacijske točke tu ni, zato si je nujno treba pomagati z zemljevi- dom! Če boste ob cesti opazili rumeno smerno tablico z označeno planinsko potjo proti Wildsee, ste na pravi poti: še nekaj metrov zapeljemo z avtom blago navzdol, nato sledi odcep de- sno pod velbanim skednjem in ste na majhnem parkirnem prostoru pri lese- ni šupi, malo pred najvišjo kmetijo. WGS84: N 46,7702°, E 12,979355° Čas vzpona: 4 h Sezona: December–marec Zemljevid: Mölltal, Kreuzeckgruppe, Drautal, WK 225, 1 : 50.000. Vzpon: Z izhodišča gremo najprej v okljukih po gozdni cesti, tako doseže- mo prve raztresene planinske stanove. Gozdni cesti na višini pribl. 1600 metrov sledimo dalje proti desni, obenem je Damerkopf je vsestransko kar zahteven. Že izhodišče je težko najti, sama tura naprej pa terja tudi precej smisla za ori- entacijo. Seveda nam celotno turo pre- cej olajša kakšna smučina lokalnih po- znavalcev. Zahtevnost: Zahteven turni smuk. Orientacijsko je tura zahtevna. Vzpon po grebenu je mestoma malce izpostavljen. Oprema: Običajna oprema za turno smučanje, plazovni trojček in obvezno srenači. Višinska razlika: 1136 m (pri opisani kombinaciji) Izhodišče: Hintenberg, 1305 m. Iz osre- dnje Slovenije se po avtocesti peljemo skozi karavanški predor, po turski av- tocesti hitimo mimo Beljaka in Špitala in se odcepimo levo proti Lienzu in vo- zimo do Oberdrauburga, kjer zavijemo Rotweiland je prava lokalna poslastica, katerega edini navidezni manko je to, da je nižji Scharnikov sosed. Pa vendar ima v turnosmučarskem smislu pred njim po- membno prednost. Zaradi konfiguraci- je terena je namreč plazovno manj izpo- stavljen. Zahtevnost: Zahteven turni smuk. Fi- zično je tura dokaj naporna, zgornji del pa zmerno strm. Oprema: Običajna oprema za turno smučanje, plazovni trojček. Višinska razlika: 1377 m Izhodišče: Leppen, 1178 m. Iz osrednje 40 PLANINSKI VESTNIK\ januar 2019 PLANINSKI VESTNIK\ januar 2019 redek gozd in skozi njega do lovske koče Hasslerhütte, 1851 m. Po karti vidimo, da je pod nami gozdna cesta, zato po- gumno nadaljujemo navzdol. Po gozdni cesti (ki ni ista kot dostopna!) v blagem spustu dosežemo kmetijo, ki je kakšnih deset minut oddaljena od našega izho- dišča. Skratka, relativno zapleteno. Tomaž Hrovat zdaj to markirana pot št. 316. Kot glavna orientacijska točka nam služijo drogovi elektro daljnovoda. Če se držimo le tega, bomo dosegli čistino pod Langkoflom, 2060 m. Nadaljujemo strmo čez njega na širši razgledni plato, nato pa bolj ali manj po vedno ožjem grebenu. Teren je zdaj razgleden, elektrovod pa desno pod nami. Nadaljujemo po grebenu, dokler gre. Vrh Damerkopfa je namreč razte- gnjen večglavi greben in zaključimo na njegovi najbolj smiselni konici. Spust: Pri spustu nas bo samo vleklo z grebena proti naši levi navzdol; ciljamo na spodaj vidno kočo (Höferalm), po- gumno nadaljujemo nizdol, dosežemo na vrh Rotweilanda. Na vrhu ni križa, pač pa razgledna lesena klopca. Spust: Spust poteka po smeri vzpona z možnimi manjšimi variantami glede na kakovost snega za smučanje. Tomaž Hrovat novih lesenih hiš in dalje do sirarne Ochsnerhütte. Ta del poteka skozi re- dek macesnov gozd. Pri Ochnerhütte smo nad gozdno mejo in se pregledno odločamo za nadaljevanje. Naravnost nad nami sta dve skalni glavi – leva je Scharnik, 2657 m, in desna Rotwieland, 2555 m. Med njima slutimo poševno gredino in se po razgibanem terenu napotimo proti njej. Gredina se v resnici izkaže za široko grapo, ki jo prav pod vr- hom zapustimo in se desno povzpnemo Visoke Ture, skupina Kreuzeck Visoke Ture, skupina Kreuzeck Damerkopf, 2441 m Rotwieland, 2555 m 41 PLANINSKI VESTNIK\ januar 2019 PLANINSKI VESTNIK\ januar 2019 Visoke Ture, skupina Kreuzeck Visoke Ture, skupina Kreuzeck Mokarspitze, 2305 m Scharnik, 2657 m Mokarspitze je tipična gora južnega dela skupine Kreuzeck. Ne najenostavnejši do- voz, prvi dostopni del skozi gozd, čudovi- ta južna pobočja nad gozdno mejo, malce zahtevnejši zaključek vzpona na vršnem delu in izjemni razgledi z neobljudenega vrha. Scharnik je, poleg Hochkreuza, upraviče- no glavna turnosmučarska trofeja južne- ga dela skupine Kreuzeck. Višinsko in vi- zualno dominira nad sosedami, vzpon nanj pa je tudi malce bolj zabeljen, čeprav ostaja v okvirih običajnega turnega smu- ka. Pravi mesec za Scharnik je marec, ko Proti vrhu Mokarspitze se grebenska rez zoži. Foto: Tomaž Hrovat Scharnik (levo) in Rotwieland (desno) Foto: Tomaž Hrovat bomo na južnih pobočjih lovili že predelan firn. Ker je tura iz doline dokaj dolga, želi- mo pa ujeti zgodnje jutranje ure, je smi- selno prenočiti v koči Unteralmhütte, ki je v času turnosmučarske sezone odprta ob koncih tedna, ali pa v vse leto odprtem Bergheimatu na planini Leppner. Zahtevnost: Zahteven turni smuk. Tura je zelo pogojena s snežnimi razmera- mi. Prečnica z grebena v zatrep Hoch- tal in zadnja strmina pod škrbino Gur- sgentorl sta plazovno izpostavljeni. Oprema: Običajna oprema za turno smučanje, plazovni trojček. Višinska razlika: 1479 m, 1039 m (od koče Bergheimat) Izhodišče: Leppen, 1178 m. Iz osrednje Slovenije se po avtocesti peljemo skozi karavanški predor, po turski avtocesti hitimo mimo Beljaka in Špitala in se odcepimo levo proti Lienzu. Za Del- lachom zavijemo desno proti Irschnu in dalje (smerne table) proti zaselku Leppen. Manjše urejeno parkirišče je dobrih sto metrov pred zadnjo kmetijo razresenega zaselka Leppen. Pri kme- tiji (Edner) ni mogoče parkirati! WGS84: N 46,762963 E 13,02587° Koča: Bergheimat, 1618 m, telefon +43 680 24 22 93, (v zasebni lasti, od- prta vse leto). Čas vzpona: 4.30 h (od koče Berghei- mat 3 h) Zahtevnost: Zahteven turni smuk. Po- trebujemo zanesljiv korak na greben- ski rezi in nekaj smisla za orientacijo v spodnjem gozdnatem delu. Ostalo je nezahtevno. Oprema: Običajna oprema za turno smučanje, plazovni trojček. Višinska razlika: 1173 m Izhodišče: Griebitsch, 1132 m. Iz osre- dnje Slovenije se po avtocesti peljemo skozi karavanški predor, po turski av- tocesti hitimo mimo Beljaka in Špitala in se odcepimo levo proti Lienzu. Za Dellachom zavijemo desno proti Irsch- nu in v Irschnu poiščemo odcep proti desni za zaselek Griebitsch. Na karti je izhodišče označeno kot Kräuter- garden. Urejenega parkirišča ni, tako da moramo biti pri parkiranju malce spretni. Če pa vprašamo domačine za dovoljenje, nam bodo zagotovo prija- zno svetovali. WGS84: N 46,759812°, E 13,04166° Čas vzpona: 3–4 h Sezona: December–marec Zemljevid: Mölltal, Kreuzeckgruppe, Drautal, WK 225, 1 : 50.000. Vzpon: Od parkirišča se vzpnemo na gozdno cesto nad zadnjo kmetijo (orientir je kapelica z impozantnim pogledom na Hochstadel v Lienških Dolomitih). Prav kmalu, po pribli- žno 500 metrih se od gozdne ceste odcepimo navzgor in po markirani 42 PLANINSKI VESTNIK\ januar 2019 PLANINSKI VESTNIK\ januar 2019 Spust: Spust poteka po smeri vzpona. V dobrih razmerah smučamo prav z vrha po grebenski rezi. Pod planino Gre- ibitsch smo pozorni na orientacijo, da ujamemo pravo gozdno cesto, ki nas bo v dolgem spustu pripeljala do izhodišča. Tomaž Hrovat poti skozi gozd dosežemo razgledno planino Greibitsch, 1624 m. Pozor, gozdna cesta, ki jo bomo sicer porabili za smuk na povratku, je pomembno daljša! Nad planino Greibitsch nas smerne tablice napotijo naravnost navzgor (ne ustrašimo se oznake "steil"). Skozi vedno redkejši macesnov gozd dose- žemo vršni plato in se napotimo proti grebenu nad nami. Ta se na koncu zoži v pravo grebensko rez, ki jo v do- brih razmerah z malo pazljivosti pre- magamo s smučmi. katere se nam pridruži drugi dostop. Dvigamo se v zatrep doline proti jasno izraženi škrbini Gursgentorl, 2445 m. Na škrbini zavijemo desno okrog skalne glave in na vrhu severnega pobočja nad nami že ugledamo križ, ki označuje vrh Scharnika. Dosežemo ga na smučeh, iskaje sproti najboljših prehodov do vrha. Sam vrh je dovolj prostoren in zelo razgleden. Bergheim imamo neposredno pod nami kot na dlani, pa dalje proti jugu Ziljske in nato Karnijske Alpe … in nekje na jugo- vzhodu nezgrešljiva domača Triglavo- va glava. Spust: Če smučamo po smeri vzpona, bomo imeli iz Hochtala nazaj pro- ti Bergheimatu precej prečenja. Bolj elegantno se je v dobrem snegu pre- pustiti vijuganju naravnost do koče Unteralm in šele nato prečiti nazaj do izhodiščne koče Bergheimat. Od tam pa nam ostane še dolg in kratkočasen petkilometrski spust po gozdni cesti do avta. Trofeja je naša! Tomaž Hrovat Sezona: Marec Zemljevid: Mölltal, Kreuzeckgruppe, Drautal, WK 225, 1 : 50.000. Vzpon: Od izhodišča se po od snežnih sani utrjeni gozdni cesti v okljukih ne- zgrešljivo povzpnemo do planine Le- ppner Alm, na vrhu katere se nahaja koča Bergheimat, 1618 m. Do tu potre- bujemo uro in pol. Od Bergheimata nadaljujemo de- sno in takoj navzgor mimo naselja novih lesenih hiš in dalje do sirarne Ochsnerhütte. Ta del poteka skozi re- dek macesnov gozd. Pri Ochnerhütte smo nad gozdno mejo in se pregledno odločamo za nadaljevanje. Naravnost nad nami sta dve skalni glavi – leva je Scharnik, 2657 m, in desna Rot- wieland, 2555 m. Napotimo se proti levi na položno ramo, ki se spušča s Scharnika proti jugu, in z rame pre- čimo brez izgube nadmorske višine v zatrep, imenovan Hochtal. Pod nami vidimo kočico Unteralm, 1838 m, od Mokarspitze, 2305 m Scharnik, 2657 m Visoke Ture, skupina Kreuzeck