Proizvodnja slovenskih železarn v oktobru
Deseti mesec je že za nami in kar, prehitro se bližamo koncu leta. V oktobru doseženi rezultati so mestoma celo boljši od pričakovanj in pomenijo tudi - rahlo izboljšanje skupnih poslovnih uspehov; Na pohodu so. znaki, ki pomenijo izboljšanje stanja naročil, S. so tudi rezultat prizadevanj kolektiva v realizaciji akcijskih programov za izboljšanje poslovanja. Povečana blagovna proizvodnja, ki je v železarnah dosegla; mesečno načrtovano količino kaže na bližnjo normalizacijo stanja, Osnove za povečano proizvodnjo niso bile v vseh delovnih organizacijah enake iii žal je bila proizvodnja jekla v Železarni Ravne še vedno dušena. Mesec oktober je bil posebno uspešen po rezultatih za, železarno Jesenice, 'ki je s 107 °/p, izvršitve načrta blagovne proizvodnje največ doprinesla, da je dosežen po dolgem času tudi skupen mesečni načrt blagovne proizvodnje za železarne.. Mesečna odprema , nad
34.000	‘ ton proizvodnje je gotovo tudi po dolgem času redek uspeh. Po količini sicer ne posebno pomemben dosežek, Vendar rezultat, ki pomeni v proizvodni strukturi železarne Jesenice in Slovenskih železarn bistven preokret in spremembo, je pa prvih 185,5 ton od-premljenih hladno valjanih trakov za prodajo iz 'naše hladne valjar-ne.
Proizvodnja, surovega zeleza je bila izvršena;] z 108]%, ker so na visokih pečeh . železarne Jesenice presegli mesečni; načrt za .13 %, V Železarni -Štore so imeli na elek-tro-plavžu. več zastojev in so mesečni načrt izvršili le z 93 %. Proizvodnja] jekla je bila zopet nekaj nižja kot Septembra. Za pomanjkanje naročijjznačilpn je bil še ve-- dno namerni zastoj 40-tonske elek-tro peči v Železarni Ravne, kjer so izvršili le 81 % poprečnega mesečnega načrta. V Železarni Štore so^V proizvodnji jekla presegli mesečni načrt za 20% in. imajo zbir-
VSEM SODELAVCEM
OB DNEVU REPUBLIKE ISKRENE ČESTITKE
no. že celo mešečno proizvodnjo v dobrem, V jeklarni železarne Jesenice so zaostali za planom za nekaj, sto ton in znaša izvršitev 99 %. Skupno znaša izvršitev v proizvodnji jekla; 97% mesečnega načrta in zbirni zaostanek 4 %. ' j Blagovna proizvodnja se je zopet močno približala 60.000 tonam in jO bil mesečni plan praktično iz-
vršen,,kot že rečeno, predvsem zaradi presežka Železarne Jesenice. V Železarni Ravne] so izvršili mesečni načrt j 80 % in v Železarni Štore 98 %.
Pri predelavcih so mesečni načrt presegli v Plamenu za 6 %, v Verigi 'So ga dosegli, žaostajajo pa v Tovilu in Žični, kjer se^poveču-(Dalje na 2. strani)
GLASUJMO »ZA«
Združevanje sredstev občanov za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb na osnovi solidarnosti in vzajemnosti je pravzaprav že stalen, trajen način v naši socialistični samoupravni družbi. Bolj ko se je umikala država z zakonskimi oblikami samoupravnemu dogovarjanju, bolj je prihajalo v zavest spoznanje, da si je mogoče oblikovati osebni in družbeni standard tako, da se izboljšuje materialna, gospodarska Situacija. S tem pa je možno nameniti, večji del ustvarjenega dohodka in osebnega dohodka za ustvarjanje boljših pogojev za uresničevanje vsakodnevnih potreb občanov, še zlasti pa najmlajših. Celje je moralo kot regionalno središče vložiti velike napore in sredstva, da se je hudo zaostajanje pogojev dela v družbenih dejavnostih prilagajalo potrebam občanov. Hkrati pa je že od samega začetka spoznalo potrebo, da solidarno pomaga razvoju ostalih, izvenobčinskih območij. Razvoj družbenoekonomskih odnosov na samoupravni osnovi spodbuja občane, da združujejo in usmerjajo ustvarjeni dohodek in osebni dohodek za potrebe v svojih krajevnih skupnostih za ceste, vodovod idr., hkrati pa tudi podpirajo, da se del sredstev proračuna in samoupravnih interesnih skupnosti solidarno namenja za enakomernejši razvoj Slovenije in Jugoslavije.
Samoprispevek, ki so ga v tako visokem - odstotku (73) 6. februarja 1972] izglasovali občani za program razvoja otroškega varstva in osnovnega šolstva v Celju, je tako samo potrdil visoko stopnjo ‘osveščenosti občanov, da je mogoče le s solidarnostjo in vzajemnostjo uresničiti družbeno in samoupravno dogovorjene cilje.
Razmere, ki so pogojevale sklep občinske skupščine, da. se pristopi k referendumu, so znane: stotine odklonjenih otrok v vzgojno varstvenih, zavodih in s tem vse težave,- ki jih neurejeno varstvo povzroča-ter več kot polovica o-snovnih šol v občini, ki so delovale v dveh,-tudi treh izmenah. Sredstva, zbrana v proračunu in V samoupravnih interesnih skupnostih, niso zadoščala, da se stanje popravi. Zahvaljujoč tudi takšni obliki] združevanja sredstev lahko trdimo, da je bil storjen v Celju znaten napredek na nekaterih | področjih družbenih dejavnosti.
Smo v obdobju iztekanja prvega samoprispevka. Ugotavljamo njegovo učinkovitost tako v smeri izboljševanja materialnih pogojev osebnega in družbenega stan-
darda, kakor tudi kot sredstvo obveščanja delovnih ljudi in občanov, da je mogoče le s skupnimi napori napredovati. Hkrati pa smo prešli več kot enoletno obdobje priprav na sprejem novega srednjeročnega načrta. Ugotavljali smo, da smo mnogo dosegli, da pa tudi še mnogo manjka.
Kljub navedenim rezultatom in uspešnosti razvoja družbenih dejavnosti, nam torej zahteve po skladnem ekonomsho-družbenem razvoju naše občine, zaostajanje posameznih področij za potrebami in zastavljenimi družbenimi cilji narekujejo in zahtevajo hitrejšo realizacijo ciljev in nalog, ki smo si jih zastavili z nadaljnjimi programi. Izhajati moramo iž nujnosti po še bolj intenzivni preobrazbi družbenoekonomskih odnosov, ob razvijanju samoupravljanja, hitrejšem razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti ■ter družbenega in osebnega-.stan-darda. Da bomo to dosegli, si moramo zagotoviti potrebne
—materialne pogoje,
-• — ustrezne kadre in politiko zaposlovanja,
(Dalje na 2. strani)
GLASUJMO »ZA«
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	povečano proizvodnjo dela,
—	ustrezno rast povprečnih rešilnih osebnih., dohodkov—
—	zagotoviti ustrezna materialna investicijska vlaganja.
Najpomembnejši cilji' in iz'njih izhajajoče naloge na področju družbenih dejavnosti so:
PREDŠOLSKA VZGOJA IN VARSTVO
Čeprav smo glede, skupnega števila zajetih otrok v vzgojno varstvene zavode nad slovenskim povprečjem, pa smo glede zajetja otrok v organizirano varstvo, ob upoštevanju zaposlenih mater, -ppd povprečjem-v Sloveniji. To dokazuje 'tudi vsakoletno odklanjanje otrok v vzgojno varstvene zavode, zlasti v urbaniziranih središčih.
Srednjeročni načrt, ki ga je izdelala skupnost otroškega varstva zato predvideva vsaj 40-odstotno zajetje otrok v organiziranem varstvu, tj. okrog 1100 novih mest, od tega 700 v WZ, ostalo pa z ostalimi oblikami (potujoči .vrtci, družine). Skupnost predvideva zgraditev, dograditev in a-daptacijo ‘naslednjih objektov:" WZ Nova vas, Frankolovo, Vojnik, Šmartno, Otok, Ljubečna ter oddelek ob šolah Lava,' Hudinja, Golovec, Štore. V ta namen bo potrebno zagotoviti 40,850.000 din.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Osnovni cilji, ki .si j ih. skupnost postavlja v tem obdobju so:
a)	:Postopno uveljavljanje celodnevne šole,-- tako da bizajeli de leta 1980 25 odstotkovTtUrok. V ta_; namen bo potrebno:
, — nadaljevati s sproščanjem kapacitet v nekaterih preobremenjenih šolah s tem, da se ob iz-gradnj i novih kapacitet in • .adaptaciji obstoječih, izboljšuje-mreža šolskih okolišev;
■ —"“Zagotoviti- 'pogoje za uvajanj e nove vsebine pouka,;: zlasti tudi na področju glasbene vzgoje;
—	ustvariti prostorske pogoje za 25-odstotno zajetje otrok v podaljšanem bivanju kot prehodni .obliki k celodnevni osnovni šoli;
—	približati se enoizmenskemu pouku in osip zmanjšati na 10 odstotkov.
V	ta namen ■ izobraževalna skupnost planira, razen, osnovne šole Lava, še izgradnjo nove o-snovne šole v Novi vasi s celodnevnim poukom, dozidavo in a-daptacijo. glasbene - šole ter izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli v Frankolovem.
V	te namene bo potrebno pridobiti 80,000.000 din.
b)	Na področju usmerjenega izobraževanja uveljaviti nov koncept izobraževanja za delo ob delu. V ta namen bo potrebno, ra-zén dokončanja I. faze tehniškega šolskega centra in telovadnice ekonomskega šolskega centra, pričeti z II. fazo izgradnje TŠC in zdravstvene šole, -zgraditi gostinsko šolo. V ta namen bo predvidoma potrebno 111,734.000 din.
KULTURA
Zahteva po približevanju kulture delovnim ljudem in občanom narekuje (razen pravih oblik delovanja):
—	zagotovitev ustreznih pogojev za delovanje amaterske de-
javnosti v krajevnih skupnostih;
— potrebo po izgradnji novih ali adaptaciji obstoječih' družbeno kulturnih centrov v krajevnih skupnostih Hudinja, Vojnik, Štore, Trnovlje,'Strmec, Socka.
Razmere v> zgodovinskem arhivu pa zahtevajo nove kapacitete. Kulturna skupnost predvideva, da1 bo za te namene potrebnih okoli
28,000.000 din.
ZDRAVSTVO
Zaostajanje pogojev v zdravstvu za širjenjem števila prebivalstva, zaposlenih in vseh zavarovancev - zahteva na področju zdravstva pomembne investicijske posege. Skupnost zdravstvenega varstva planira izgradnjo novih prostorov v Bolnici Celje, širjenje prostorov v zdravstvenem domu in izgradnjo zdravstvene postaje v Vojniku ter Štorah, izgradnjo prostorov v zavodu za socialno' medicino in higieno, lekarn, dograditev učilnic šole za zdravstvene delavce in- sofinanciranje šolskih ambulant. Skupno bo za te namene potrebno 359,268.000 din.
SOCIALNO SKRBSTVO - Razmere na - področju- varstva ostarelih in» varstva mladoletnikov zahtevajo sanacijo doma o-skrbovancev v Novem Celju, funkcionalno dograditev doma u-pokojencev v Celju (za polpokret-ne, zdravstveno varstvo) in usposobitev delavnice pod posebnimi pogoj i: Skupnost socialnega skrbstva predvideva, da bo za; to-potrebnih. 37,500.000 -dinarj ev. •
TELESNA KULTURA
Nadaljnja izgradnja telovadnic in rekreacijskega centra na- Golovcu in Mlinarjevem Janezu bo izboljšala -razmere na - področju pokritih površin. Zato bo potrebno v prihodnje usmeriti skrb v izgradnjo Tistih objektov, ki bodo omogočali širšemu krogu občanov njihovo uporabo. Sem sodijo zlasti objekti v krajevnih, skupno,-stih, površine pri šolairin' otroška igrišča.
Skupnost planira, da bi bilo za to potrebno 15,000.000 dinarjev.
Skupno bi bilo za navedene investicije potrebnih 672,352.000 din
Samoupravne, interesne g skupnosti predvidevajo, da bodo v prihodnjem obdobju lahko oblikovale sredstva iz naslednjih virov:
—	sredstva občinskih SIS
112.106.000	din
—	regijska in republiška sredstva
349.562.000	din
—	iž dohodka TOZD
31,000.000 din
—	iž-drugih virov
55,948.000	din
Skupaj :
548.742.000	din
Za uresničitev postavljenih ciljev in nalog, kljub usmeritvi serdnjeročhega načrta (katerega povzetek so navedeni podatki), da se delež investicij v družbenem proizvodu za družbeni standard poveča ha 6,8, z navedenimi viri ne bo mogoče uresničiti.
Zato je nujno in neobhodno pristopiti k nadaljnjemu združevanju serdstev iz samoprispevka.
Samo do konca leta 1980 primanjkuje 123,610.000 din za pokritje predloženega programa in-
. vesticij po cenah iž leta:‘1975. Ob odločitvi Za- ponovni referendum ‘za 5 let, tj. do leta 1982, pa bodo te potrebe nedvomno še višje.
Družbeni plan občine in razvoj-» ni načrti samoupravnih interesnih skupnosti predvidevajo, da bi se referendumska sredstva namenila zlasti za naslednje prednostne naloge:
—	za pospešeno gradnjo novih VVZ, da se povečajo možnosti vključevanja otrok v varstvene ustanove, vrtce in varstvene oddelke, da bodo zaposleni starši mogli zbrano in odgovorno opravljati svoje delo v delovnih organizacijah;
—	za pospešeno gradnjo novih osnovnih šol, da se'odpravi stiska v njih, da zagotovimo vsem otrokom enake pogoje za razvoj in izobraževanje in postopno uveljavimo celodnevno šolo z vso" njeno bogato vsebinsko in organizacijsko strukturo;
-— za investicije v izgradnjo in adaptacijo kulturnih domov, da bi se v že obstoječih in na novo planiranih družbenokulturnih centrih približale delovnim ljudem in občanom vse vrste kulturnih dobrin, hkrati pa upoštevati tudi širjenje moralno-etičnih vrednot in samoupravne Socialistične zavesti;
(Nadaljevanj e s 1. strani) je tudi zaostanek za zbirnim planom. Medtem ko boštarPlamen iri Veriga letni načrt proizvodnje še lahko dosegla, ;v' Toviiu in- Žični ni za to realnih možnosti. Predelovalci' so izvršili v oktobru mesečni načrt 93 %, za zbirnim pa zaostaja-jo ob koncu desetega meseca za 91 % ali- nekaj manj, kot znaša enomesečni, plan.
Skupno smo v blagovni proizvodnji v Slovenskih železarnah zaostali samo okoli 300 ton za mesečnim načrtom. To je manj kot 1 % in vendar se v tem zaostanku lahko skriva pomemben poslovni delež za poedino delovno organizacijo in TOZD, čeprav je skupen dosežes skoraj: 100% izvršitve.
Mesec oktober je za večino delovnih organizacij v Slovenskih železarnah pomemben tudi zaradi preokreta v eksterni realizaciji.
Po dolgih mesecih je prvič, da je dosežena skupna načrtovana mesečna vrednost prodaje. To je tudi- eden glavnih znakov, ki kažejo, da se obrača na bolje.
- ž' izgradnjo nekaterih objektov za zdravstveho "dejavnost izboljšati osnovno, preventivno in sistematično zdravstveno varstvo, skrajšati čakalno dobo in izboljšati kvaliteto zdravstvenih uslug.
—	ohraniti, utrjevati in izboljšati zdravje prebivalcev vseh starosti, zagotoviti skladen telesni in duševni razvoj otrok in mladine ter na ta način povečati delovno in obrambno sposobnost delovnih ljudi in občanov;
—	zmanjšati število socialnih problemov in aktivno nuditi pomoč in varstvo vsem potrebnim;
| ^ zmanjšati število socialnih problemov in aktivno nuditi pomoč in vasrtvo vsem potrebnim;
—	še nadalje je potrebno krepiti vlogo krajevnih skupnosti, kar bo doseženo z učinkovitim angažiranjem delovnih ljudi ni občanov, samoupravno organiziranih v skladu ž delegatskimi razmerji;in politično organizirani v fronti SZDL ter ustvarjanjem in opremljanjem življenjskega prostora in okolja, kjer živijo.
' Samoupravne interesne skupnosti bi'v ta namen iz sredstev samoprispevka zgradile in porabile:
V izvozu so bilf doseženi zelo pestri rezultati. Na eni strani imamo visoke; prekoračitve mesečnih poprečij' kot pri Jesenicah z 49% in »Plamenu 26 %,'• v Štorah rso pa izvršili'; samo 32 % 'načrtovane poprečne1 •'Mesečne - količine ' izvoza. Po vrednosti'je slika podobna; čeprav so pr'ekoračitve 'manjše in je •zaostanek v Štorah-samo 32 %.. Po desetem mesecu kaže, da bomo količinski plan izvoza presegli,, vrednostnega bomo pa komaj dosegli, trenutni -zaostanek znaša okoli 2%.
Samo dva" meseca sta. še pred nami,' pravzaprav, mesec in pol. Oktober že daje rezultate, ki obetajo boljše čase. Razveseljivo je, da prizadevanja za izvrševanje akcijskih programov prinašajo sadove, ki se kažejo tudi v poslovnih rezultatih. Zadnji tedni letošnjega leta pa pomenijo predvsem priza-. devanje, da popravimo stanje ob; polletju in po devetih mesecih in pa dober start v prihodnje gospodarsko leto, drugo'Teto 'tekočega srednjeročnega hačrta.
Milan Marolt, dipl. ing.
—	otroško varstvo: VVZ v višini	12,500.000 din
—	izobraževanje: osnovna šola Nova, vas,
telovadnica Frankolovo, glasbena šola (prizidek) 60,000.000 din
—	kultura: družbeno-kulturni centri Vojnik,
Hudinja, Strmec, Socka	12,000.000 din
—	zdravstvo: ZP Vojnik, ZP Štore, .
— a; Zdravstveni dom Gel j e in Bolnica Gel j e	30,000.000 din
socialno skrbstvo: Novo Celje (adaptacija)	6,000.000 din
Skupaj :	-	-120,500.000 din
e Ge' želimo predvideni srednje-uspeli zbrati -le z - 1,5-odStotnim
-	ročni program do leta 1980, kisamoprispevkom iz neto osebnih smo ga sprejeli v juliju letos, rea-dohbdkov čc sc za to ponudbo ne
benega- standarda, je nujno raz-odl°cimo’ se bomo morali-odločati pisati nov krajevni samoprispe-° spremembi navedenega progra-
-	’ vek. Vsoto 120,500.000 -din bomoma.
Proizvodnja slovenskih železarn
♦
ODSLEJ ŠE BOLJ GOSPODARNO j
' Na II. koordinacijski konferenci Železarne, Štore, v če-1 trtek. dne 11. 11. 1976 ob 15.30 v Kulturnem domu v Štorah so obravnavali:
1.	devetmesečno poslovanje TOZD in DO ŽŠ,
2.	osnutek sindikalne liste za leto 1977,.
3.	priprave za drugi referendum y občini Celje,
4.	uveljavljanje Zakona o združenem delu,
5.	volitve vodij samoupravnih delovnih skupin,
6.	razno.
Po temeljiti obravnavi obsežnega gradiva so sprejeli naslednje sklepe:
-	Ad 1. Poslovno-prodajna politika naj se odvija v povezavi s proizvodnimi temeljnimi organizacijami združenega dela in komercialnim sektorjem.
2.	Stroški so izredno pomembna kategorija v ekonomskem rezultatu poslovanja. Za obvladovanje te kategorije bo ekonojnsko-organizacijski. sektor v neposrednem kontaktu opozarjal TOZD in Sektorje na tiste postavke, ki se nenormalno povečujejo, pa bi jih lahko z racionalnejšim delom, zniževali.
3.	Posebno skrb je posvetiti dnevni odpremi gotovih izdelkov (tekoče delo. komercialnega sektorja in TOZD ViT .— transportna služba).
4.	Zaloge polizdelkov prekomerno naraščajo. Vsi nosil- -ci odgvornosti za tehnološki proces so zadolženi za hitrejši pretok materiala od polizdelkov do končnih izdelkov.
5.	Zaostriti je. racionalno zaposlovanje, ker sedanje do_-l seganje .vrednostnih in količinskih rezultatov ne dopušča
povečanja .zaposlovanja. Porast števila zaposlenih je možen samo v primerih, ko se neposredno izkaže.večja produktiv- ■
» nost .ali boljši, ekonomski..učinki (kadrovski sektor s-TOZD -in sektorji).
6.	Po devetmesečnih rezultatih . izkazuje TOZD Mehan- _
, ske obdela.Ye,..večjo poslovno izgubo. Potrebni»'je detajlno
preanalizirati vzroke za to. izgubo (TOZD MO, TOZD LI- ' r, VARNE».Ekonomsko organizacijski sektor, direktor. DO); ;
,	7. Finančni,, in komercialni sektor preučita vse možnosti
čim uspešnejšega rezultata po..plačani realizacij L, (pogoji pla-;<-čevanja in finančna disciplina).
8.	Vprašanja dobrega, .gospodarjenja je obravnavati na vseh koordinacij skih odborih TOZD in samoupravnih-delov- s
» nih vskupinah in ugotoviti možnosti . ukrepanja v njihovih sredinah in vplivnostih... ,
9.	Zaostriti je delovno disciplino, izkoristek delovnega časa innizkoristek proizvodnih naprav...
10.	Vodstva.-DEO naj dosledno upoštevajo sprejete skle- : pe občinske konference .ter priporočila občinske , skupščine *
j Celje.-(Delegatski poročevalec št. 12). .
Ad 2. i. Vse sindikalne skupine, samoupravne delovne . skupine...in izvršni odbor osnovne , organizacije sindikata.. _ razpravljajo o »Osnutku sindikalne .liste za .leto 1977«.in podajo najkasneje do 17. 11, 1977 predloge predsedstvu kon- jg ference OÔS Železarne Štore.
-	2. Predsedstvo konference osnovne .organizacije sindi-. : kata uskladi . predloge, in jih posreduje občinskemu., in republiškemu odboru sindikata ¡kovinske industrije.
• Ad 3. 1. Koordinacijska konferenca izvoli za vse TOZD,
OSS in DO štabe za pripravo II. referenduma .občine. C.elje,.
2.	Sprejeta je; enotna višina stopnje 1.5%.-
-	3. Štabi, DPO in, samoupravni organi, v, TOZD, QSS in DO vodijo politično akcijo, tolmačenje programa in potreb
. referenduma skladno z rokovnikom, akcij občinskega Štaba.
4.	Po sprejetem gradivu -r- programu naj glasilo »štor-ski železar« v decembrski številki podrobno seznani člane
*	delovne organizacije. ,
Ad 4. 1. Uveljavitev predstoječega zakona o združenem delu je naša skupna politična ter strokovna naloga slehernega člana DO ŽŠ.
2.	Imenovani razširjeni odbori v TOZD,,OSS in DO de-
lujejo vse do trenutka popolne uveljavitve zakona o združenem delu v življenje.	♦
3.	Dosedaj formirana oba TEAMA (Politični in strokov- j
ni) POSPEŠENO pripravljata predloge za dosledno uvelja- ? vitev zakona o združenem delu v mesecu novembru 1976.	♦
V decembru 1976 pripravita podrobno seznanjanje z f
•	zakonom o združenem delu, predloge in spremembe nastale *
iz zakonskih obveznosti ter rokovnik uveljavljanja spre- ♦ memb po zakonu o združenem delu.	f
4.	“ V letu 1977 takoj pričeti z uveljavljanjem zakona.	I
Ad 5. Do 25. 11. 1976 izvoliti v vseh samoupravnih del. t
skupinah nove vodje SDS in sindikalne poverjenike.	1
Nosilci naloge: — za SDS predsedniki DS TOZD in OSS, j — za sindikalne poverjenike presèdniki OOS.	1
... : ♦
« ♦
Nova organiziranost ZK v Železarni Štore
Komunisti v Železarni Štore sle dili predlogu občinskega komiteja Zveze komunistov
Svet Zveze komunistov Železarne Štore se je. 27. 10. 1976 sestal na svoji zadnji seji. Na tem zasedanju so namreč ugotovili, da so v železarni dani pogoji .za, reorganizacijo ZK np nivoju DO in med drugim sklenili, da ustanovijo komite ŽK ŽŠ. Sicer, pa poglejmo sklepe:.,
1.	Svet ZK zadolžuje, sekretariat, sveta Zveze komunistov Železarne Štore, da pripravi skupno , oceno o delovanju sveta ZK in komisij za obdobje od konsti-tuantne seje pa do danes, ki jo posreduje v razpravo .osnovni or- ... ganizaciji Zveze komunistov, ozi- , roma konferenci.
Nosilec naloge: sekretariat sveta Zveze komunistov.
Rok "do 25, 11. 1976/
2.	Svet ZK predlaga, da se. u-stanovt osnovna organizacija Zveze komunistov. .TOZD. energetika, „
Nosilec naloge; , .namestnik ser kretarja- ¡sveta ZK.... t.
Rok; 10. 11. 1976.
3.	Zaradi ustanovitve nove o-snovne organizacije ZK in pred -kratkim ustanóvlj ene osnovne organizacije ZK "tovarna .traktorjev
v izgradnji je potrebno :y OO ZK. Tt kjer .sp bili vključeni komunisti -novoustanovljenih; OO ZK, izvršiti eventualne nadomestne volit- |i ve v organe , OO/ZK.'Isto'.velja-tudi za OO ZK, ;;kjer so zaradi odhoda članov ZK v JLA; druge DO, druge t,ozde itd., organi ZK ~ nepopolni./
Nosilec/naloge:, fekreforji OP ZK, predsedniki kadrovskih ko-misija,_
Rok: 10. 11. 1976;.-. a
4.	Z ozirom na novo obliko,organiziranosti , preneha kot ..organ ZK Železarne. .Štore .delovati. svet. J ZK Železarne Štore. Na skupni, volilni konferenci ,so izvolili 13-čldnski kopiite ZK Železarne Što-'. re,' in sicer naj osnoyne organiza— cije ZK izvolij o v-komite ZK na- -slednje število svojih-članov: organizacija skupnih služb 3 člane, : osnovna organizacija ZK 114. pa- --noge 2 člana, osnovna organizad—- ' ja ZK "livarn in MO 2'člana, o-snovna organizacija ZK ViT. 2 člana, osnovna organizacija ZK ¡¡ DPG 1 člana, osnovna organizacija ZK GKSG 1 člana, osnovna | organizacija ŽK tovarne - traktorjev 1 člana „in . osnovna organizacija ZK energ.etika..l člana,
5.	Svet ZK zadolžuje sekretariat, sveta, da skupno „s, kadrovsko komisijo pripravi vse kadrovske priprave, kakor tudi organizacijsko ¡.tehnične priprave za , sklic OO ZK in konference. Ob pripravi predloga za Komite ZK ... Železarne Štore se naj upošteva tudi mnenje Občinske organizacije ZKS Celje, da tam, kjer je ocena delovanja, dosedanjih organov pozitivna, ne bi izvedli večjih kadrovskih premikov temveč se izvršijo le dopolnilne volitve.
6.	Svet ZK sprejema sklep, da se skličejo osnovne organizacije ZK do 12. 11. 1976. Po opravljenih sklicih OO ZK se do 25. 11. 1976 skliče Konferenca - ZK Železarne; Štore.
Nosilec naloge: sekretariat sveta ZK, sekretarji OO ZK.
7.	Sekretariat sveta ZK pripravi. za volilno konferenco program dela Konference in Komiteja ZK Železarne Štore.
Noislec naloge: sekretariat sveta ZK.
Rok: 15. 11. 1976.
8.	Na podlagi.sklepa o novi organiziranosti prenehajo veljati določila poslovnika o organiziranost; ZK ,v Železarni Štore, ki se nanašajo na delovanje, sveta ZK, sekretariata sveta ZK in komisij, dočim določila o delovanju, OO ZK _in> stalnih .aktivov ostanejo v veljavi,
9.	Komisija za izdelavo. dopolnitev poslovnika izdela predlog o delovanju konference in komiteja ZK, M.ga. pripravlja Občinska konferenca ZKS Celje.
Nosilec naloge: komisija za izdelavo poslovnika.
10.	Svet ZK predlaga OO ZK TOZD livarn in MO, da na eni izmed svojih, sej razpravlja o ustanovitvi OO ZK TOZD MO.
11.	Svet ZK zadolžuje delegate, v svetu ZK .Slovenske Železarne, da pripravijo oceno _o.. delovanju tega, ^organa Ja, j 0., predložijo „v p-bravnavo Konferenci ZK Železarne Store, . .,
Nosilen naloge.:;-, delegati ..V; sv,e-r tu Ste vedskih.. Mezarrii; j .
Nekateri sMepihsp že realizirani.
Rok.v-.25. 11. 1.976,
Roverj enik--Komunista;
Zdravko IVAČIČ
Teritorialna obramba-
Misai
prostovoljci
Pred dnevi je bil skupni po-svet med .-predstavniki občinskega, štaba teritorialne obrambe in občinske konference- ZSMS Celje O vključevanju mladih V ¡enote teritorialne obrambe.
Na posvetu so se dogovorili, da bodo pričeli z akcijo zbiranja mladih prostovoljcev v organizacijah združenega dela in srednjih šolah, katere bi svečano sprejeli v enote, teritorialne obrambe 22, decembra, ob dnevu JLA.
Že v preteklih letih so sprejeli več 100 mladincev in mladink v enote TO. S takšno obliko delovanja mladih pa bodo še bolj načrtno nadaljevali tudi-v prihodnje, Z- mladimi teritorialci bodo organizirali.več predavanj o konceptu SLO, vlogi, namenu in organizaciji teritorialne obrambe,, seznanili z najsodobnejšim .orožr jem in opremo ter organizirali praktične vaje. Skozi to obliko družbene aktivnosti bo mlademu človeku omogočeno uresničevanje njihovih samoupravnih pravic, da sodeluje, spoznava in se pripravlja na vse oblike odpora proti morebitnemu agresorju.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR
3.	seja, 14. septembra 1976
1 Odbor je pregledal sklepe prejšnje seje in se seznanil s poročilom o proizvodnji, naročilih in vrednosti realizacije za tozd Mehanska obdelava v prvih 6 mesecih letošnjega leta.
Pri obravnavi omenjenega poročila je odbor ugotavljalvariant-ne obračune in pomanjkljivosti podatkov, ki jih daje služba EOS ter neresnost te službe glede ustnega poročanja na seji ekonomsko gospodarskega odbora.
Po daljši in tehtni razpravi so sklenili:
a)	Odbor želi odgovor, do kdaj bo možno podati realne rezultate poslovanja tozdov.
b)	Komisija, ki je bila imenovana s strani tozda livarn in tozda mehanska obdelava naj ob pomoči služb razčisti dohodkovne odnose med prizadetima tozdoma in domnevno prelivanje sredstev, nakar naj odboru o rezultatih poroča.
Ugotovitve komisije naj se uveljavijo pri obračunu za III. kvartal oziroma za 9 mesecev letošnjega leta.
c)	' Določila o dohodkovnih odnosih med tozdi naj se vnesejo v. SS o temeljih planiranja za leto 1977.
2.	Odbor poročila o izvršitvi letnega in operativnega plana za julij 1976 ni obravnaval, ker na seji ni bilo ustrezne obrazložitve, za kar je izrekel kritiko .strokovni službi, ki obrazložitve ni zagotovila.
3.	Odbor je Sprejel operativni plan za september, ob tem pa ponovno opozoril službo, da skuša pripraviti, gradivo za obravnavo pravočasno, tako da bi odbor lah--ko zasedal najkasneje do 10. v mesecu.
V kolikor pride do kakršnekoli zamude glede priprave materiala, je potrebno odbor o tem obvestiti. '
4.	Dopolnil je sklep št, 16 s 1. seje, tako da se gradivo, ki se redno • obravnava na sejah tega samoupravnega organa pošlje članom predhodno — takoj ko je na razpolago in brez posebne označbe; da gre za gradivo ekonomsko gospodarskega Odbora.
5.	Seznami se je s komercialnim poročilom za julij in ugotovil, da 'se je v tem mesecu že za-
čelo odražati povišanje cen nekaterih proizvodov.
6.	Potrdil je sklepe i in 2. seje komisije za racionalizacije s tem, da se zadržita sklepa št. 3 s prve seje (rac. predlog št. 142/16/76) in št. 12 z druge seje (rac. predlog št. 152/26/76).
Komisija za racionalizacije naj do prihodnje seje ekonomsko gospodarskega odbora pripravi predlog v zvezi z realizacijo teh dveh sklepov.
7.	Ker je bil predloženi predlog za/odpis razlike po zaključku št. 1882 pomanjkljivo obrazložen, je odbor sklepanje o odobritvi odpisa razlike preložil in ga bo o-bravnaval, ko bo predlog ustrezno utemeljen.
8.	Odobril je nadurno delo in sicer v TOZD Gradbeno komunalno stanovanjsko gospodarstvo, ki je bilo opravljeno v gradbenem oddelku v času od 11. do 21.
8.	1976. Odobri se 32 ur preko rednega delovnega časa in 32 ur na dan tedenskega počitka.
Tov. Ireni Ivanuša iz SNG — operativa se odobri za mesec avgust 50 nadur za opravljen nadzor pri gradbenih delih v obeh livarnah.
9.	Naknadno je odobril udeležbo na strokovni ekskurziji v ČSSR tov. Tomu Majerju, strugarju iz méhanske obdelave.
Prav tako je naknadno odobril potovanje na Madžarsko tov. Mihaelu Omerzu, strojnemu tehniku iz oddelka za kakovost.
10.	Odbor je bil Seznanjen, da so podali pismena poročila o službenih potovanjih inž. Mirko Do-beršek s potovanja v Bolgarijo, Drago Zupane in Zdravko Salo-bir s potovanja v Italijo,
11.	Odobril je še naslednja službena potovanja!
—	Francu Trafeli ,v Avstrijo, - '
Danielu Mahnetu, Antonu Vrečku in Rudiju Tovorniku V I-talijo,
—	inž. Slavku Plevniku, dr. Bogdanu Sičherlu in inž/ Niku Zakonjšku' v Avstrijo.
Odbor ponovno pripominja, da je potrebno .v predlogih za odobritev službenih1 potovanj. točno navesti vse zahtevane podatke, prav tako tudi Stroškovno mesto; ki ga bremenijo stroški potovanja.
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR
4.	seja, 13. oktobra 1976
1.	Odbor je pregledal in potrdil sklepe 3. Seje ter -so seznanili' Z njihovo realizacijo. Ob tem je poslušal ustno obrazložitev 1 vprašanj, ki -jih je na prejšnji seji naslovil na ekonomsko organizacijski sektor/'1
2.	Odbor je sprejel sklep, da se odobri odpis razlike po zaključku 1882 za uvoz naprave Alfa-Laval, Tumba in sicer ŠKr.
42.000,	oziroma 156.580,20 din'kot ostanek razlike uvoznega zaključka.
3.	EkortomškO gospodarski odbor se je seznanil z reševanjem spornih vprašanj glede dohodkovnih odnosov med TOZD mehanska obdelava in TOZD Livarn in glede izplenov na valjih.
4.	Odbor se je seznanil z izvršitvijo letnega operativnega plana za meseč julij in avgust, ter-Z informacijo glede kolektivnih dopustov po' TOZD, .ki naj bf bili tako organizirani, da v proizvodnji ne bi prišlo do zaostanka pri delu. Informacijo o lem je podal tov. Burnik.
5.	Odbor je.po obravnavi sprejel operativhi plan za oktober s priporočilom,, da še zastavljeni plan čim bolje realizira,-oziroma da se teži k optimalizadiji planov,, ki so pred nami v letošnjem-letu,, kot tudi njihovi izvršitvi, z namenom izboljšati slabo finančno stanje- - v podjetju. Ekonomsko gospodarski odbor zadolžujb razvojni oddelek, dš mU pošilja informativna poročila o stanju -oziroma izvrševanju potr j enih’ razvojnih nalog/
bora in strokovnih teamov za izdelavo investicijskih in izvajalnih programov v okviru srednjeročnega razvojnega programa Železarne Štore 1976—1980 in sklenil, da sestavljajo programski odbor, ki bo odgovoren, da bi delo na teh programih potekalo organizirano in uspešno, naslednji člani:
1.	Burnik Dušan, dipl. inž., predsednik,
2.	Voga Tugomer, član,
3.	Plevnik Slavko, dipl, inž. član,
4.	Senčic Srečko, dipl. inž., član,
5.	Gorišek Giril, dipl. inž., član,
6.	Zakonjšek Niko, dipl. inž., član, .
7.	Didek Josip, dipl. inž., član.
Koordinacijski team sestavljajo:
1.	Plevnik Slavko, dipl. inž.,
2.	Nosan Franc, dipl. inž.
3.	Subotič Jožica, pravnik
4. Starc Milko, dipl. inž.
5. Knez Peter, dipl. inž-
6.	Veršnak Anica, dipl. oec.
7.	Belej Marjan, dipl. oec.
8.	Gerkeš Štefan,
9.	Primc Alojz, dipl oec.
— in strokovne službe SNG, EOS, sektorja za kakovost in razvoj ter komercialnega sektorja.
Odgovorni za izvedbo projektov so:
TOZD I
Plavž — aglomeracija — Plahuta Mihael
Jeklarne — Manojlovič Gojko
Valjarne — inž. Haler Ferdo TOZD Livarn
Livarna I — Leban Jože . Livdrna II — Kresnik Ljubo TOZD MO
Mehanska obdelava — inž. Čer-nak Feliks TOZD ViT
Vzdrževanje in transport — dipl. oec. Gajser Stane TOZD Energetika
Energetika — inž. Zakonjšek / Niko
TOZD Tovarna traktorjev
Tovarna traktorjev v izgradnji
—	inž. Pišek Alojz -TOZD GKSG
Gradb. kom. stan, gospodarstvo
—	Arzenšek Štefan TOZD DPG
Družbena prehrana in gost. — Kajba Anton Komercialni sektor
Za vodje posameznih projektov bodo imenovani sodelavci za novogradnje, ki bodo morali sodelovati od snovanja projektov : do izvedbe objekta. V odvisnosti ; od obsega projekta bo določeno-, za koliko objektov bo kdo odgovoren.
DELAVSKI SVET TOZD ENERGETIKA
6.	Obravnavana je bila problematika valjev tako domačih kot za izvoz v Rusijo in priporočano komercialnemu sektorju, tozd MO in tozd Livarn, da skupaj napravijo vse, da bi se omilili zaostanki v dobavah domačim kupcem. V bodoče naj se sprejema toliko naročil, kolikor jih je s polno angažiranostjo možno narediti.
7.	Odbor je bil seznanjen, da so podali pismeno poročilo o službenem potovanju dipl. inž. Slavko Plevnik, dipl. inž. Niko Zakonjšek in dr. Bogdan Sicherl s potovanja na Dunaj pri firmi IN-DAG Combusta.
8.	Odobril je naknadno službeno potovanje za tov. Marjana Belej a, dipl. oec. v Italijo in na Poljsko.
9.	Na osnovi predloga štaba, za vpis posojila občine Celje, dopisa službe družbenega knjigovodstva, predloga direktorja in razprave, je odbor .sklenil priporočiti delavskim svetom tozdov, da sklenejo, da se pristopi k vpisu posojila za ceste in sicer v predla^ gani višini 1 % . od bruto OD v letu 1975, kar znaša za celotno DO približno 1,500.000 din.
Predlog se z obrazložitvijo in , razrezom obveznosti posameznega tozda posreduje delavskim svetom.
10.	Naknadno je odobril nadurno delo za komercialni sektdr, in sicer:
—	za uvoz 60 ur
—	za skl. prodaje 28 ur
—	za skl: nabave 10 ur
Odbor je opozoril, da morajo
posamezne' službe v prihodnje predloge o opravljenem nadur- , nem delu podati najkasneje do
23.	v mesecu na ekonomsko organizacijski sektor, sicer jih EGO ne bo odobril.
11.	Odbor je naknadno odobril nadurno delo za tov. Ladstaterje-vo in tov. Gaberščekovo iz tozd MO. Nadure so bile opravljene zato, ker so opravljale delo administratorke, ki je bila Zaradi bolezni odsotna in sicer v času mesečnih obračunov. Odbor je sklenil, da tovrstnih nadur v prihodnje ne bo obravnaval, ker meni,- da je to v pristojnosti DS tozdov.
12.	Odbor je sprejel tudi sklep, da naj ekonomsko organizacijski sektor organizacijski predpis o nadurnem delu posreduje in da v obravnavo delavskim svetom tozdov in organizaciji skupnih služb, ki ga naj preučijo in eventualne pripombe podajo ekonom-sko-organizacijskemu sektorju.
13.	Odbor je obravnaval predlog imenovanja programskega od-
4.	seja, 29. oktobra 1976
1.	DS se je seznanil z realizacijo sklepov prejšnje seje in jih potrdil.
2.	Člani DS se strinjajo z nabavo čistilne ■ naprave'¿za tovarno traktorjev, katere vrednost bo prek SMELT znašala 1.143.000 din.
3.	Podaljšan je- bil rok vodjem teamov ZZD za dostavo gradiva za SDS do 10. 11. 1976.
-4. Delavski svet je bil .seznanjen s 'predlogom investicijskega pl ¿na Za leto 1977, ki je obenem
investicijsko vezan tudi na ostale tozde.
5.	Podana je bila informacija o ustanovitvi Kluba samoupravljal-cev v občini Celje.
DS je sprejel sklep, da pripravita vodja TOZD Energetika ter predsednik OOS detajlnejše pojasnilo do naslednje Seje;
6.	DS je proučil dosedanje delo komisije SDK TOZD Energetika ter ugotovil, da se premalo angažira v-samoupravnih organih.«''
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET	DELAVSKI SVET
TOZD MEHANSKE OBDELAVE	TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
6.	seja, 12. oktobra 1976
1.	Delavski svet je pregledal sklepe 5. seje in se seznanil z njihovo realizacijo.
Pri tem se je seznanil s poročilom o izvajanju del pri saniranju ogrevanja v obeh obratih mehanske obdelave in sklenil, da ostane ta sklep v veljavi še naprej. Če ne bo realiziran do pričetka zime, lahko sledi prekinitev dela zaradi tehnoloških problemov’ (natančnost obdelave, brušenje, delovanje hidravlike).
2.	Delavski svet ponovno opozarja vodje samoupravnih delovnih skupin v TOZD MO na njihove obveznosti, določene v statutu TOZD MO, hkrati pa nalaga obratövödjem in vodji orodjarne, da zagotovijo čimprejšen sklic'vseh delovnih skupin. Ena izmed točk dnevnega reda naj bo tudi analiza dela posam'ezne skupine.
3.	DS je soglašal s predlogom, da še za Železarno Štore nabavi 'lasten računalnik.
4.	Sklenil je, da 'se kot pomoč prizadetim v Posočju odvedejo sredstva enodnevnega zaslužka.
5.	Sprejel je operativni plan za oktober in se seznanil z rezultati poslovanja za september.
Ob tem DS ugotavlja, da je vzdrževanje 'čedalje Slabše, neučinkovito. Zastoji so izredno dolgi, ravno, tako čakalni časi na iz-• delavo rezervnih delov. Vse to pa otežkoča doseganje proizvodnih zadolžitev mehanske obdelave.
DS zahteva od TOZD Vzdrževanje in transport, da se vzdrževanje mehanske obdelave izboljša. " .
6.	DS se j e seznami s poročilom komisije SDK v TOZD MO in ob tej priložnosti pohvalil njeno dosedanje delo ter jo spodbudil k nadaljnjemu delu. Hkrati je ponovno opozoril ha že sprejet sklep o odgovornosti;, zadolženih delavcev glede dajanja zahtevanih odgovorov.
7.	Odobril je odpise razlik po izvoznih zaključkih:
—	zaklj. št. 158/avtomontaža 281 DM oziroma 2.069,30 din,-
—	zaklj. št. 751/avtomontaža 405 DM oziroma 2.982,45 din,
zaklj. št, 323/avtomontaža 356 DM, oziroma 21621,60 din,
•— zaklj. št. 751/avtomontaža 662 DM oziroma 4:875 din.
8.	Prav tako je DS dopolnil sklep št. 8 s 4, seje, ki je bila 29.
6.	1976. Sklep se glasi:
Odobri se odpis razlike zaradi izmečka — zaklj. št. 341/avtomon-taža 3.600 DM oziroma . 26.510,55 din.
9.	Podprl je pritožbo delovodij v mehanski obdelavi in zahteval, da se ta predlog ponovno obravnava na komisiji za usklajevanje rangiranja.
Prav tako naj se prouči možnost prerangiranja delovnega mesta »vodja priprave orodja« iz XXII. rang.
10.	Vlogo Antona Kocrpana je DS odstopil v rešitev Vodstvu TOZD MO. ' S
SVET TOVARNE TRAKTORJEV V USTANAVLJANJU
4.	seja, 8. oktobra 1976
1.	Člani sveta so pregledali sklepe 2. in 3. seje in se seznanili z njihovo realizacijo.
, 2. Svet se-je seznanil e poročilom o napredovanju gradnje tovarne .traktorjev in o finančnih : sredstvih.
3.	Svet se jo seznanil s terminom za pričetek obratovanja TT ter ob tem izrazil posebno željo,
da bi se'maksimalno angažirali pri stavi j an ju v pogon in odklanjanju napak.
4.	Prizadetim v Posočju se nudi pomoč na ta način, da se odvedejo sredstva enodnevnega zaslužka.
5,	Svet: je razpravljal tudi o bifeju :’|prjedilnici za tovarno traktorjev in sprejel sklep, da se le-: ta dokonča in aktivira do 1. 12.
1976..
DELAVSKI SVET
ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB
: izredna seja, 14. oktobra 1976
1.	Delavski svet je pregledal sklepe’2. redne seje in jih potrudil.
'2. Soglašal je S predlogom za nakup lastnega- računalnika za Železarno Štore.
3. Ugotovil je, da so delavci iž skupnih služb na sestankih delovnih 'skupili sprejeli predlog DS za odvedbp enodnevnega zaslužka za pomoč Posočju.
DS poziva delovne skupine, ki ' se akciji , še niso odzvale, da to čimprej store.
.. 4. Po . obravnavi predloga za prerangiranje delovnih mest: me-i4 dicinske sestre, bolničarja in vod-:./jeslužbe prve pomoči je delavski Svet sklenil, da se predlog posreduje v kadrovski sektor, ki naj'
izvede primerjavo tovrstnih delovnih mest z enako zahtevnimi znotraj železarne in 's podobnimi v drugih podjetjih npr.: v Slovenskih železarnah, nakar naj za dokončen, sprejem na pristojnem samoupravnem, organu pripravi konkreten predlog.
5.	Seznanil se je z mnenjem vodje oddelka za kakovost v zvezi s ' posameznimi pritožbami na rangirne odnose.
DS inoni, da naj služba v kadrovskem -sektorju 'gradivo temeljito .preuči in predlaga, katere spremembe bi lahko obravnavali ob sprejemu usklajenih rangirnih odnosov , in katere naj pozneje obravnavajo po postopku, določenem za vlaganje individualnih pritožb. ;
3.	seja, 5. novembra 1976
T. Pregledani so sklepi 2. seje, člani so seznanjeni z realizacijo Sklepov in so jih potrdili.
2.	Obravnavali in seznanili so se s finančnim rezultatom za obdobje od.prvega do devetega meseca.
3.	Člani DS so se seznanili tudi s posnetkom stanja in analizo stanja vzdrževanja. Informacijo je podal tov. Stane Gajser.
4.	Člani so, odobrili pogodbeno sodelovanje z zavodom SR Slovenije za produktivnost dela Ljubljana, v smislu predloženega predloga: »spis -delovnih nalogov
preventivnih pregledov, čiščenja in mazanja in sicer v višini stroškov, ki bodo i40.000 din.
5.	Obravnavali, so predlog za spremembo nazivov in rangiranja delovnih mesi asistentov vzdrževanja in sklenili, da se ne odobri.
6.	Tov. Stane Gajser je člane seznanil z dopolnitvijo letnega plana in investicijsko izgradnjo v tozdih.
7.	Obravnavali so osnutek referendumskega programa glede 1,5-odstotnega samoprispevka od neto OD in se z njim v celoti strinjajo in ga podpirajo.
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV
5.	seja, 28. oktobra 1976
1.	Odbor je predlagal in potrdil sklepe 4. redne seje.
2.	Strinjal se je s predlogom strokovnega teama, da se izpad elektro motorja v valjarni II (zastoj 42 ur)'šteje kot višja sila in se zaradi tega količina proizvodnje po operativnem planu zniža za 200 ton.
Odbor se tako strinja s predloženim obračunom stimulativnih dodatkov za -organizatorje proizvodnje in poslovanja za avgust in ga potrjuje. .
' 3. Če bo odbor za kadrovsko-socialne zadeve sprejel sklep o u-vedbi delovnih mest »samostojni livar«, in .»talilec I« v razvojnem oddelku (razvoj ža livarstvo) in »konstrukter risar« v kalibrir-nem oddelku TOZD 114. panoge, odbor za dohodek soglaša, da se ta delovna mesta ocenijo kot sledi:
.—; samostojni livar XII. rang
—	talilec I” XII. rang
—	konstrukter risar XII. rang
4. Odbor se je seznanil z informacijo o izplačanih osebnih dohodkih za mesec september 1976.
Srednjeročni program modernizacije lokalnih cest v občini Celje
Izvleček iz osnutka programa
V tem mesecu je v javni obravnavi osnutek srednjeročnega programa modernizacije lokalnih cest v občini Celje. Poglejmo nekaj podatkov iz gladiva.
Obstoječe cestno omrežje v občini Celje sestavljajo v večini primerov ceste, ki v prometnem standardu, namembnosti in gradbeni vrednosti ne odgovarjajo zahtevam sodobnega’ prometa. Zato postajajo sodobne cestne povezave naselij občine Celje z regionalnimi in magistralnimi • cestami oziroma ž občinskim središčem vse večja nuja.
Osnovno Izhodišče programa je, da mora cestno omrežje omogočiti enakovreden razvoj vseh območij občine, tudi tistih, ki ležijo zunaj naravno pogojenih prometnih tokov. To pa zahteva določen nivo cestnega omrežja, kar bo mogoče doseči z usposobitvijo obstoječega cestnega omrežja.
Zaradi velikih razsežnosti izboljšanja sedanjega cestnega omrežja so vsi ukrepi finančno zelo zahtevni, zaradi česar je realizacija, tega programa | predvsem odvisna, od razpoložljivih sredstev. Zato sta sestavni del tega programa tudi njegove tehnične in finančne zasnove.
Načrtnejše in hitrejše moderniziranje cestnega omrežja je bilo v občini Celje prisotno že prej. Tako je skupščina občine Celje leta 1973 sprejela sklep o prioriteti modernizacije- lokalnih- cest, med katerimi sta tudi cesti Bukovžlak— Ljubečna in Štore—Svetina.
Cestne odcepe iz tega programa,, ki še niso modernizirani, v- tem srednjeročnem programu obravnavajo kot prioritetne.
Kriteriji za izdelavo petletnega programa so:
—	vrednotenje prometne obremenitve,
—	pomen . cestnih odsekov za družbenogospodarski razvoj občine
in posebno za razvoj javnega prometa,
.. — gradbena ustreznost in
—: ustreznost vozne površine.
Iz pregleda cestnih odsekov z označeno dinamiko izgradnje smo izluščili tri ceste in sicer: -
Štore—Svetina. Predvidena je rekonstrukcija v letih 1977, 1978 ins 1979, vsako leto po 2.000 metrov.
Bežigrad—Bukovžlak. Po planu je predvidena modernizacija v dolžini 1353 m v letu 1980.
Bukovžlak—Ljubečna. Gre za cestni odsek v dolžini 700 m, predvidena izgradnja v letu 1981.
Finaciranje programa.
Predvideni model financiranja tega program se oslanja na predviden dohodek komunalne skupnosti, ki je namensko določen za cestno dejavnost in na samoprispevek občanov, KS in delovnih organizacij za sofinanciranje tega programa.
Prispevek občanov, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij za sofinanciranje modernizacije lokalnih cest v občini Celje se določa na podlagi predračuna del, upošteva razvitost’ območja, oziroma krajevne skupnosti; in pomen ceste v občinskem ter regionalnem cestnem sistemu in znaša od 20 do 50 %'.
Upoštevaje naveden sistem sofinanciranja bi zbrali od občanov, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij ca. 15 % sredstev. Približno v takšnem procentu so občani tudi doslej sofinancirali modernizacijo lokalnih cest..
Program vzdrževanja in modernizacije lokalnih cest v občini Celje za obdobje 1977—1981 je seveda šele predlog. Za izvedbo bo potrebno doseči ;: soglasje krajevnih skupnosti -in delegatov v skupščini občinske komunalne skupnosti ter upoštevati dodatne predloge v zvezi ž izgradnjo in financiranjem.
Povzetek pripravil: Zdravko Ivačič
»Tako, tov-’’’’, ker bo'kmalu dve bomo končali, samo tajnico še pokličimo, da nam bo iz kofeta šla-gala če bodo sklepi realizirani.«
s Ilir pojdi noter, čakal boš dolgo, se pa izplača, ker je spet nov dohtar, ki te ne pozna pa te bo zagotovo dal v bolniško.«
Ustavljanje in parkiranje
Če je vozilo ustavljeno ali parkirano vzporedno z Vzdolžno osjo cesto, mora stati tako, da kolesa niso oddaljena več kot 0,30 m od roba vozišča.
Na prometnih površinah, namenjenih za ustavljanje in parkiranje vozil, na katerih je z označbami na vozišču določen prostor za vsako posamezno vozilo, sme voznik ustaviti oziroma parkirati vozilo samo na tekem prostoru in tako, kot določajo označbe.
Pri ustavljanju ali parkiranju mora pusiiti voznik med svojim vozilom in vozilom, ki je bilo prej ustavljeno ali parkirano, dovolj prostora, da se lahko to vozilo znova vkljiiči v promet.
Pri ustavljanju in parkiranju in ko namerava odpeljati, se mora voznik prepričati, če to lahko stori ne ‘da bi povzročil škodo na tujem premoženju.
Da se motorno vozilo ne bi samo premaknilo s kraja, na katerem je bilo puščeno, mora voznik ukreniti naslednje:
.. M prestaviti ročico menjalnika v ustrezni prenos in po potrebi pritegniti parkirno zavoro;
2.	'obrniti sprednja kolesa vozila, ki je ostalo na cesti z vzdolžnim nagibom in sicer proti robu vozišča — če je ostal z vozilom na klancu navzdol, oziroma proti sredini vozišča — če je obstal z vozilom na klancu navkreber;
3.	podložiti klinaste podložke pod ustrezna kolesa, če pusti na cesti z vzdolžnim nagibom vozilo, ki mora po predpisih imeti take podložke.
Motorno vozilo je puščeno na cesti v smislu prejšnjega odstavka kadar ga voznik parkira in zapusti tako, da ne more imeti nad njim neposrednega nadzorstva in kadar voznik ustavi vozilo na cesti, da bi popravil okvaro.
Da ne bi kdo nepoklican uporabil motornega vozila za vožnjo, mora voznik, ki zapusti motorno vozilo tako, da nad njim ne more imeti neposrednega nadzorstva, ukreniti naslednje:
1.	ustaviti motor in vzeti s seboj ključ za zagon motorja;
2.	na vozilu, za katero je predpisano, da mora imeti napravo, ki varuje vozilo pred tatvino, postaviti to napravo v položaj, ki preprečuje premikanje vozila;
3.	zapreti vsa okna na vozilu;
4.	zakleniti ključavnice na vratih in pokrovih vozila in njihove ključe vzeti s seboj.
Znak, s katerim še označuje na vozišču ustavljeno motorno vozilo, mora biti postavljen v pokončnem položaju, pravokotno na vzdolžno os ceste, na razdalji do 1 m od roba vozišča in najmanj 50 m za ustavljenim vozilom.
MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJA OB DELU
Na Celjski delavski univerzi so v preteklem šolskem letu pomagali pri izobraževanju ob delu že več kot tri tisoč delavcem. Število tistih, ki se na novo ali pa tudi dodatno izobražujejo, nenehno raste. Vse več delavcev čuti, da jim dosedanje znanje ni dovolj. Veliko si jih želi tudi boljši kos kruha. Na kraju, tudi napredovanja ni brez šol. Ta utrip na DELAVSKI UNIVERZI CELJE dobro poznajo. Zato 30 organizirali toliko različnih izobraževalnih oblik in šol, da skoraj ■ vsak, ki želi nadalje usjposabljanje,
• najde nekaj zase. Veliko možnosti bo tudi v prihodnjem šolskem letu. Poglejmo le nekatere.
Srednješolsko izobrazbo si lahko zaposleni delavci pridobe kar na šestih različnih srednjih šolah, ki jih drugače ni v Celju. To so: pro-metno-tehniška šola, Iesno-tehniška šola, tekstilno tehniška šola, kovinarska in elektro delovodska šola in dveletna administrativna šola. Izbira je resnično velika. Zapisati moramo še, da so učni rezultati zelo dobri.
DELAVSKA UNIVERZA CELJE je tudi organizator izrednega študija visokih šol, ki so združene v . MARIBORSKI UNIVERZI. Tako
opravlja tekoče delo za Visoko ekonomsko-komercialno šolo, za Visoko šolo za organizacijo dela KRANJ in Višjo pravno šolo. gj
Izredno koristno je tudi, da na celjski delavski univerzi organizirajo številne tečaje, ki jili marsikje upoštevajo za notranjo kvalifikacijo. Med takšne tečaje lahko štejemo naslednje: za kurjače centralnih kurjav, za skladiščnike, za voznike viličarjev, za strojepisje, za tehniško risanje in še nekatere. Zelo koristni so tudi 'jezikovni tečaji, ki so dobro obiskani. Poučujejo kar pet različnih jezikov. Letos bodo pričeli tudi z jezikovnimi tečaji za predšolsko mladino. -
CELJSKA. DELAVSKA UNIVERZA organizira izredno široko družbenopolitično usposabljanje kar je skoraj; vsakomur znano. Spomnimo se le na šolo za delegate, dvodnevne seminarje za člane izvršnih odborov sindikata in druge, ki bi jih lahko naštevali. Z vsemi temi in še novimi oblikami bomo tudi letos' nadaljevali.
Kot vidimo je možnosti za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje delavcev v Celju veliko. Vsi tisti, ki se za to zanimajo, naj še osebno ali pa po telefonu oglasijo in pogovorijo na DELAVSKI UNIVERZI CELJE, Cankarjeva 1.
ALI JE RES VSE ZAŠČITA?
V devetih mesecih 340 starih milijonov za osebna zaščitna sredstva
Podatki o porabi osebnih zaščitnih sredstev za devet mesecev letošnjega leta nam, kažejo presenetljiv rezultat, saj je bilo v to svrho porabljenih 3,380.498 din, kar znaša 1.096 din na zaposlenega v naši delovni organizaciji; Pretežno postavko v,„tej potrošnji , predstavljajo obleke, čevlji in rokavice. Če upoštevamo povprečno število zaposlenih v devetih mesecih letošnjega leta in se pri tem zamislimo ob porabi posameznih vrst zaščitnih sredstev, se nam postavi vrsta vprašanj. V .devetih mesecih letos je bilo iz skladišča dvignjeno 3.461 delovnih oblek (všteti so tudi delovni plašči), 2,592 parov različnih vrst zaščitnih čevljev ter 13.506 parov različnih vrst usnjenih zaščitnih rokavic.: Obratovod-stvom, obratnim komisijam za varstvo pri delu, vodstvom TOZD in komisijam za varstvo pri delu v TOZD so bili posredovani podrobnejši pregledi, porabe osebnih zaščitnih sredstev. V, naslednji tabeli prikazujemo pregled porabe za posamezne TOZD za obdobje devetih mesecev, letošnjega leta.
Izvršni odbor krajevne konference SZDL organizira še vedno svoje redne sestanke: po ostalih območjih.
Dne 4. oktobra 1976 je bila 7. redna seja;na Teharjih. Člani izvršnega odbora so> obravnavali ■ realizacijo sklepov 6. seje, problematiko stalnega, območja Teharje, Bukovžlak, Vrhe in- Slance ter naloge krajevne konference-SZDL V prihodnjem obdobju.
Skrbno so proučili pripravljeni osnutek, programa dela in ugotovili, da bo treba pritegniti k sodelovanju vse dejavnike družbenega in političnega -življenja; Naloge so konkretne, zanje je določen tudi rok izvedbe.
TOZD	Hj; din/del : . ^bljeno... _
- stroski zaposl.	oblek čevljev rokavic
i 14. panoga	1.363.703	937 .	1.455 ■	| 1.255	j 949	5.809
Livarna	652.136	533	1.223	605	430	3.109
MO	. 192.788	205	. 940 I	158	139	1.426
VIT	550.817	557	989 -	578	483	2.374
Energetika	59.874	106	565	62	77	154
Tovarna traktorjev . 33.705		39	.' 864 -	. 52	38	40
GSKG	84.172	126	668	109	121	148
DPG	-. 75.303	72	1.046	'214 .	137	34
OSS	368.450	509	724	428	218	412
Skupaj.DO	3,380:948	3.084	1.096 '	3.461	2.592	13.506
: V,-ilustracijo še. trenutno tržne cene nekaterih najbolj Uporabljanih osebnih zaščitnih sredstev.. Tako znaša cena za, 1 par;navadnih delovnih čevljev z jekleno kapico 278.-— din, električarskih 334.— din, francoskih 337®: din. Ceha .delovne obleke „je 422.—; din, farmar.,obleke 327.— din, pri rokavicah pa lahko zaradi raznolikosti.:'vrst rokavic vzamemo poprečno ceno. 64.— din. En, delovni plašč stane 36Q — din. Majhen izračun; pbrabp iz prejšnje tabele nam zgovorno kaže,, .kje je ^razsipavanje--največ jej,-,
Ob analizi- vzrokov---za'takšno, prekomerno potrošnjo se moramo zamislili ob nasledni ih. ugotovitvah , ?
—	nekontrolirane .ali slabo kontrolirane uporabe osebnih;,zaščitnih, sredstev„ki ima svojizvor„ali v.slabi evidenci.aji.pa: v malomarnem odr nosu neposrednih vodij do,tega. vprašanja!
■ — malomaren odnos delavcev* do teh sredstev, kjer gre za družbena sredstva je odnos drugačen, kot, če gre za privatno Lastnino;
slabšavkvaliteta zaščitnih sredstev predvsem v zadnjem času. Ker gre . za artikle, ki so kohjukturni zaradi Zakonskih, predpisov, proizvajalci ne skrbijo za kvalitetne izdelke. ampak iščejo večje dohodke na račun nekvalitetnih in cenenih-materialovj
—	neučinkovita vhodha kontrola tako s strani službe varstva pri delu, kot oddelka za kakovost;
- — kljub slabi kvaliteti seireklamacije ne uveljavljajo, čeprav iz obratov večkrat prihajajo pritožbe.na.kvaliteto.. Prevladuje..verjetno miselnost, da gre pri jem za sredstva manjše;vrednosti;
—	zastarelost rrormativov-oziroma razdelilnika zaščitnih sredstev.
Za izboljšanje takšnega stanja so potrebni nujni ukrepi ter sodelovanje vseh, ki imajo’kakorkoli: opravka z zaščitnimi sredstvi, od tistih, ki jih nabavljajo, skladiščijo,, razdeljujejo, do samih uporabnikov.
"■ Služba varstva pri delu je'že: izdelala 'program, ki je bil posredovan, vodstvom TOZD in obratov, katerega je potrebno čimprej, realizirati,..:.
V četrtek, 4. novembra 1976 je bila seja sveta krajevne skupnosti Store, na kateri so obravnavali: :
ilftSpregled sklepov zadnje seje,
—	program deia in, finančni plan za leto 1977,
■B- imenovanje štaba za izvedbo referenduma, ...
—	imenovanje članov v svet potrošnikov,
dopolnitev odbora za ljudski odpor .in družbeno samozaščito,
—	informacijo o akciji posojila za ceste,
—	priprave za izvedbo referendumskega programa.
Komisija za referendumski program pri Skupščini; občine Celje je poslala, med drugim tudi svetom krajevnih skupnosti vabilo, da oblikujejo ¡pripombe ;.na predlog referendumskega programa, ki je bil posredovan vsem- .delegacijam za občinsko skupščino.
V uvodnem delu ..je riavedeno, da je predsedstvo občinske konference; SZDL Celje na svoji-seji 28. septembra 1976 razpravljalo o uresničevanju. srednjeročnega načrta, razvoja .v občini ¡Celje m ugotovilo, da tega .ne. bo. mogoče izvesti brez uvedbe, novega samoprispevka. Zato je predlagalo ¡ofečinski..skupščini, da. sproži: postopek za nov referendum.
■ Sredstva,;-ki so bila zbrana po prvem referendumu, so bila name-; njena osnovnemu šolstvu ;.m .otroškemu.:.varstvu; zelo pereče pa ostaja — tudi na našem, področju,, zlasti.zdravstvo in kultura.
Smo torej pred šireko akcij.p.priprav na, referendum, ki,,bo ,med ..drugim ¿agotovil tudi sredstva za naš š.t.orsfci zdravstveni dom.
Po sedanjem predlogu .naj bi bila prispevna stopnja 1,5% od neto osebnih .dohodkov.
Referendum bo 16.'‘•januarja 1977. leta.
Ob tej priložnosti prosimo, na izrecno željo tajništva Krajevne skupnosti Store, da uredijo krajani svoje obveznosti v zvezi s prijavo, odjavo ali spremembo bivališča na matičnem uradu v Celju. S tem se želimo izogniti nevšečnostim zaradi nepravilnih podatkov v volilnih seznamih. V vsakem primeru smo po veljavnih predpisih dolžni javiti vse spremembe bivališča. Ker je tako, storimo to takoj zase in za svojce.
Komunalna opremljenost stanovanjskih sosesk se izboljšuje tudi v naši.krajevni skupnosti. Res je, da za. mnoge,prepočasi, vendar postopno le. napredujemo.. V okviru finančnih možnosti popravljamo ceste,- gradimo vodovode, širimo pokopališča.
V začetku novembra smo dobili nov vodovod v Kresnikah, ki. razveseljuje prizadevne občane na tem območju in pomeni delovno zmago celotne krajevne skupnosti. Krajanom, v,Kresnikah čestitamo.
ZOPET USPEŠNI
' .Uspehom, ki' so jih dosegli gasilski.pionirji na republiškem ■in zveznCm tekmovanju, sp se .pridružili še uspehi članov, ki so jih dosegli na občinskenptekmovanju dne 24. oktobra v Dobrni. Našo društvo je za to tekmovanje pripravilo kar tri 'ekipe, od tega 2 iz enote civilne zaščite. Namesto dosedanje standardne desetine,, ki: je bila na letošnjem republiškem'tekmovanju prva, še.; je. tokrat predstavila ekipa mlajših članov in dosegla lep uspeh. Čeprav rezultati po točkah niso najboljši, šo vse tri ekipe osvojile v svojih skupinah pokalo za, prva me-'sla. Ti uspehi so jamstvo, da so gasilske enote izvežbane in pripravljene stopiti v akcijo, če bi bilo to potrebno, kar še po-. šebno velja za enoto civilne zaščite.
Na pobudo krajevne konference .SZDL. je^bit- v .novembru ustanovljen odbor, z a kmetijstvo, ki je imel prvo sejo 4. 11." 1976.’Na njej so razpravljali o svojem delovnem programu. . .
kmetijstvo, je .v, naši krajevni skupnosti še, vedno pomembno, kljub velikemu številu zaposlenih izven te. gospodarske panoge. Prepričani smo, da- bo novo ustanovljeni odbor povezal in zaščitil interese naših kmetij skih proizvajalcev, -
Izvršni odbor krajevne konference SZDL Store je imel 9. novembra
8.	redno sejo. Tokrat, je-bila v Šentjanžu nad Štorami. Člani so razpravljali o;
—- realizaciji sklepov 7. seje,
—	potrditvi predlogov, kadrovske komisije,
: -— pripravah na referendum,
—	problematiki stalnega območja m
£ kadrovskih spremembah v izvršnem odboru in delegacijah samoupravnih interesnih skupnosti.
EKSKURZIJA D1T ŽEIEZARM ŠTORE
Z jesenskim časom smo obnovili dejavnost društva in zopet pričeli s strokovnimi, debatnimi večeri ob torkih. Od 21. do 23. oktobra smo bili na prvi, domači ekskurziji.
Prve splošne ugotovitve so, da je bila udeležba povsem skromna in zanimivo je, da so prav metalurgi, ki jih je v naši delovni organizaciji številčno največ, najbolj neaktivni. Nerazumljivo je, da predvsem mladi, ki se v dogajanje in delo Železarne Štore šele vključujejo, ne prihajajo na torkove večere, čeprav so ravno ti najlepša priložnost za navezavo stikov s kolegi, za izmenjavo mnenj in stališč in za spoznavanje problematike v delovni organizaciji.
Tudi strokovne ekskurzije v Zenico se je udeležilo le devetindvajset članov DIT in to kljub izredno nizkim stroškom, 200 din na posameznika, in kljub bogatemu strokovnemu programu.
V Zenici, kamor bomo potovali z »Izletnikovim« avtobusom skozi Zagreb, Slavonski Brod in Doboj,-smo si ogledali Metalurški institut »Hasan Brkič« in Železarno Zenica. Povsod.smo naleteli na izredno gostoljuben sprejem in v sicer kratko odmerjenem času smo videli za vse nas zanimive stvari.
Metalurški inštitut, ki mu v Jugoslaviji ni para in bi celo v Evto-
pi našli malo takih, je izredno o-premljen in nudi številne možnosti raziskav. Marsikdo od nas je prvič videl mikrosondo, elektronski mikroskop, spektrometer, vakuumske peči itd. S predstavniki inštituta smo govorili o dejavnosti inštituta, kadrih, šolanju, o nalogah, ki jih trenutno opravljajo in o bodočih raziskavah.
V Železarni Zenica nas je sprejel predstavnik tamkašnjega Društva inženirjev in tehnikov dipl. ing. Buha, tehnični direktor dr. Koželj in direktor proizvodnje dipl. ing. Dautbegovič pa sta nam orisala razvojno pot železarne in cilje, ki jih bodo dosegli s pravkar dokončanim investicijskim programom. Ogledali smo si kovačnice, plavže in pohiteli v nove obrate: jeklarno, konti in valjarne. Vse je novo, pripravljeno in preizkušeno za obratovanje. Ko bodo odstranjene še zadnje. pomanjkljivosti bodo, predvidoma 2. 11., začeli z redno proizvodnjo.
Med kosilom so gostitelji izrazili začudenje, da se tako metalurško Usmerjene ekskurzije udeležuje le dvoje, troje metalurgov. Strokovni del- ekskurzije smo končali z dano obljubo, da še pridemo.
Še besedo, dve o izletniškem delu. Iz Zenice smo šli v Sarajevo, ki je kot mesto, kjer se združujeta
tradicija in moderna arhitektura, v svojem obsegu presenetilo vse, ki so ga prvič videli. Marsikdo si je utrgal tudi ure spanja, da je lahko užival vse prijetnosti tega mesta in nekateri so še sredi noči merili korake po živahnih ulicah.
Na poti proti domu smo se ustavili še v Jajcu, ki se pripravlja na svoje 33. praznovanje 29. novembra. Stali smo v muzeju 2. zasedanja AVNOJ in si ogledovali zgodovinske dokumente in fotografije. V prostoru, ki je ohranil izgled iz zgodovinskih dni 1. 1943, smo se zavedli veličine dogodkov, ki so se v takratnih težkih razmerah tu odvijali in pomenijo pravzaprav začetek in osnovo vsega, kar danes imamo.
Mimo Mrkonjič Grada in Biha-ča nam je dolga pot v prijetni družbi še prehitro minila'. Marsikdo od nas je sklenil, da bo to potovanje še ponovil, sam ali z družino. Naša domovina je lepa.
Za zaključek še ena ugotovitev. Razveseljivo je, da se tako torkovih večerov in tudi strokovnih ekskurzij Udeležujejo tudi posamezniki iz služb, ki nimajo neposrednega stika s tehnično problematiko, tu -mislim predvsem kadrovski sektor, pravno službo itd. Ne smemo pozabiti, da je izobraževanje proces, ki se nikoli ne konča in delček k temu se trudimo prispevati tudi v našem društvu DIT.	M. B.
ZDA: Pričeli so uporabljati merilne naprave za ugotavljanje privit j a vijakov. Naprava omogoča 100 % izkoriščanje trdnosti pri vitja, kar pomeni, da se vijak obremeni do meje plastičnosti! To pomeni znaten kvalitetni napredek, ker so z istimi napravami u-gotovili, da so vijaki, priviti z o-bičajnim pnevmatičnim orodjem izkoriščeni v povprečju 60 %.
INDIJA: Ministrstvo za jeklo je izdalo posebno publikacijo, v kateri dokazuje, da se bo morala proizvodnja jekla v Indiji do leta 2000 dvigniti na 75 milijonov ton. Večji del te povečane proizvodnje naj bi se ustvaril v že obstoječih jeklarnah, poleg tega pa dokument predvideva še gradnjo dveh novih železarn s kapacitetami 3 in 6 milijonov ton.
ZR NEMČIJA: Predelovalna kovinska industrija se v vedno večji meri poslužuje novih materialov za rezilno orodje. Čeprav normalno znašajo stroški za orodje ca. 5 % pri vrtanju in struženju in nekaj več pri rezkanju, lahko znatno znižanje teh Stroškov v veliki meri vpliva na racionalnost tehnologije. Z uporabo polikristalnih diamantnih orodij so kljub večji nabavni ceni znižali stroške za orodje'za 50 %, kot uspešno pa se je pokazalo tudi rezilno orodje iz titanovega karbida in novih keramičnih materialov.
V PRIMERU POŽARA IN NEVARNOSTI :
TELEFON 302
POŽARI ZARADI VARJENJA SE PONAVLJAJO
Kljub stalnim navodilom in opozorilom za varnost pri varjenju, vse prevečkrat gori zaradi napačnega izvajanja varilnih del. O tej problematiki je bilo govora na seminarju, ki ga je dne 8. t. m. organiziral Zavod za zaščito materiala Celje. Število nesreč z veliko materialno škodo, smrtnimi žrtvami in težkimi telesnimi poškodbami narašča. V zadnjih 6' mesečih smo samo v republiki Sloveniji v dnevnem časopisju brali:
—	o popolnem uničenju vagona s 7000 avtomobilskimi sedeži zaradi požara, ki so ga povzročili varilci ob popravilu zadnje stene v gona,
—	o zgoretju dveh ton bombaža, ker je v bližini varilec rezal pločevino,
—	o popolnem zgoretju nove stanovanjske zgradbe zaradi požara, ki ga je povzročil monter centralne kurjave pri varjenju,
—	o velikem požaru z veliko materialno škodo v novozgrajeni velehladilnici, ki ga je povzročil monter pri varjenju cevnega hladilnega sistema,
-V— o eksplozjiji varilnih cevi, pri katerih je bil težko opečen varilec na gradbišču stanovanjskega bloka,
■— o milijonski (novi milijoni) škodi v valjarni gumijastih izdelkov zaradi požara, ki ga je pozvročil varilec pri popravilu Stroja.
, Veliko pa je bilo še podobnih nesreč, o katerih naše časopisje ni poročalo. Omenil bi še dva. primera iz drugih republik. ,V eni izmed ladjedelnic v SR Hrvatski je na krovu ladje,
ki je bila v popravilu, eksplodirala jeklenka acetilena. Eksplozija je ubila tujega mornarja, težje poškodovala nekaj ljudi na krovu in povzročila požar na ladji. Nadalje je v Skopju — SR Makedonija — zgorelo novo poštno poslopje, kjer ocenjujejo škodo na 8 milijard starih dinarjev.
Tudi v naši delovni organizaciji je bilo več primerov nesreč in vžigov pri varjenju in rezanju, do sedaj na srečo brez težjih posledic, kot na primer:
—	varjenje strešne konstrukcije na podestu livarne I, poleg sanitarij, kjer je ogenj zajel strešno konstrukcijo^ '"/■
—	varjenje toplovodne napeljave v montažni hali mehanične - delavnice I, kjer je pričel goreti nosilni steber,
—r več primerov pri rezanju starega železa, pri čemer je dobil varilec opekline, zgorele so gumijaste cevi, ogrožene -so bile plinske jeklenke itd.,
—	večkratni vžig gumijastih cevi na garnituri za rezanje v valjarni II, ker cevi niso bile v omarici in jih je dosegla vroča palica, ki je spremenila smer,
—	večkratni vžig vnetljivih snovi pri varjenju in rezanju na žerjavih in ob drugih remontih.
Pri vseh navedenih nesrečah je bilo moč ugotoviti naslednje:
V U pri delu so bili zaposleni strokovno zelo malo usposobljeni delavci, oziroma le-ti niso upoštevali varnostnih navodil,
2.	nadzorno oziroma vodstveno osebje je slabo nadzorovalo delo',
3.	podjetja V večini primerov niso imela specializiranega tehničnega in inženirskega kadra, čeprav bi ga v smislu tehničnih predpisov morala imeti,
4	pravilniki podjetij za zaščito in varnost so v pogledu varilne tehnike večinoma pomanjkljivi, itd.
Med navedenimi globalnimi^, vzroki je še treba osvetliti kadrovski problem. Poklic varilca, tehnika, in inženirja — specialista za varjenje je pri nas in v svetu deficitaren. Mnogo naših najboljših varilcev je odšlo na delo v tujino, doma pa se rekrutira vedno večje število novih, ki pa imajo največkrat že pomanjkljivo osnovno izobrazbo (nedokončana osemletka.), za stroko pa se izobražujejo oziroma usposabljajo večinoma na varilskih tečajih. Čeprav je poklic varilca prav toliko, če ne‘še bolj zahteyen, kot poklic ključavničarja, kovača, kleparja, strugarja itd., se za naštete poklice. zahteva triletno'šolanje, medtem ko varilce izobražujemo s kratkimi tečaji.
Iz analize požarov in nesreč je tudi razvidno, da sp zanjo predvsem odgovorni vodilni delavci, ne pa Varilci, čepiav bi moral tudi vsak varilec poznati nevarnosti m varnostne ukrepe pri rezanju in varjenju in poskrbeti za varno delo. .
Zakaj največkrat pride do požara pri- rezanju in varjenju ter o varnostnih ukrepih, bo go-' vora v naslednji številki.
BODIMO PRIPRAVLJENI
Kaj moramo vedeti o nastanka in vrstah potresov ter kako se moramo ravnati ob njih.
Nedavni potresi v Furlaniji in Posočju, katerih moč smo občutili tudi na območju Celja, so nas opozorili na to, da moramo biti tudi na tem področju pripravljeni za tovrstne naravne nesreče.
Področje Celja je (glej karto potresnih območij v Sloveniji) v območju VIII. potresne stopnje. Čeprav smo o potresih in njih posledicah redno obveščani po občilih dnevnega tiska, radia in televizije, smo mnenja,' da ne bo odveč, če temu vprašanju posvetimo nekaj prostora v našem »Železarju«.
Predvsem želimo .delavce naše . delo vne organizacij e" in . vse tiste, ki prebirajo vrstice našega »2ele-zarja« seznaniti, kaj je potres, .kako nastane, o stopnjah potresa po znani Mercallijevi lestvici ter nazadnje še, kako se ravnati ob potresu.
-Do potresa pride zaradi delovanja notranjih zemeljskih sil, to pa se v obliki potresnih sunkov prenaša po zemeljski skorji na njeno površino. Potresi- nastanejo nenadoma in jih ni mogoče vnaprej napovedali (čeprav Kitajski strokovnjaki to zanikajo). Potrese zaznamo z večjim ali manjšim podrhtavanjem tal. Glede na silo, ki jih povzroča, delimo potrese na: tek-.tonške, vulkanske in udarne.
Tektonski potresi so najpogo-•stejši in najbolj nevarni. Običajno, zajamejo zelo j veliko površino in povzročajo strahotna razdejanja. Žarišče tektonskega potresa, ki ga imenujemo hipocenter, leži v zemeljski skorji do 70 km globoko, izjemoma pa tudi do 800 km globoko. Nad njim je na zemeljski površini epicenter, to je mesto, kjer je učinek potresa najhujši.
Vulkanski potres nastane na vulkanskih področjih pred ognje-niškim; izbruhom ali pa ga spremlja.; .
Udarni potres ima manjšo jakost in seže njegov učinek največ do 100 km od kraja nastanka. Nastane-zaradi rušenja stropov podzemeljskih jam in zaradi premikanja gorskih pobočij.
Vsekakor je potresna moč odvisna od tega, kako globoko je bilo žarišče potresa v zemlji. Čim globlje je to žarišče, tem manjša je potresna moč na površju.
‘Poglejmo si sedaj posamezne stopnje potresa po Mercallijevi lestvici, ki zajema 12.stopinj.
I.	stopnja: neopazen potres, zabeležijo ga samo seizmografi. -
II.	stopnja: zelo šibek potres, začutijo ga le nekatere občutljive in mirujoče osebe in to v glavnem v višjih nadstropjih.
III: stopnja: šibek potres. V gosto naseljenih območjih ga velikokrat zamenjajo s stresenjem tal, ki nastane zaradi prometa. Večinoma ga čutijo mirujoče osebe v poslopjih.
IV. stopnja: zmeren potres.. Na prostem ga čuti le malo ljudi, v notranjosti poslopij .— v stanovanjih pa ga nekateri opazijo po škripanju pohištva, zvenenju oken, steklenine in posode. Tudi tramo-
vi, vrata, ih;, ostrešje začnejo ;škri,-pati,
V.	stopnja: precej močan potres. Ljudje ga opazijo tudi podnevi na prostem in v prometnem kraju. V stanovanju ga-čutijo vsi;. Prostovi-seči predmeti, zanihajo, ure z nihalom se ustavijo, slike na stenah se premaknejo) vrata in okna se zaloputnejo ali odprejo. Iz odprtih posod se zaradi sunka polijejo manjše količine vode.
VI.	stopnja: močan potres. Čuti ga vsakdo. Nekateri imajo vtis, da so se komaj obdržali na nogah. Knjige, in, slike padejo s polic in sten, posoda se razbije. Takšen potres lahko premakne pohištvo ali ga celo prevrne. Na stavbah se pojavijo manjše razpoke v ometu, slabo grajeni dimniki se. lahko zrušijo.
VII.	stopnja: zelo močan potres.
V	stanovanjih lahko nastane znatna škoda, lažje pohištvo se lahko prevrne, zazvonijo večji zvonovi.
V	solidno zgrajenih stavbah nastane zmerna škoda; manjše razpoke v, zidu, strešne opeke popadajo s streh, poškodovani so številni dininiki. V potokih, ribnikih in jezerih nastanejo manjši valovi.
VIII.	stopnja: rušilni potres. Skoraj četrtina Stavb je močno poškodovanih. . Zvoniki in tovarniški dimniki se lahko zrušijo'. Na strmih pobočjih in vlažnih tleh se pojavijo razpoke v tleh, pojavijo se izviri vode, pomešane s peskom in z blatom. Drevesna debla zanihajo ali se odlomijo. Spomeniki se zavrte na podstavkih' ali pa se prevrnejo. Težko pohištvo se premakne ali prevrne.
IX.	stopnja: delno uničujoč potres. Skoraj polovica .kamnitih in opečnih stavb je porušena. Mnoge se popolnoma porušijo, večina stavb je za bivanje neuporabna.
X.	stopnja: uničujoči potres. Komaj četrtina poslopij je ohranjena, tudi dobro zgrajene lesene stavbe in mostovi se porušijo, nastanejo poškodbe na nasipih in predorih. Nastanejo velike razpoke v cestnem tlaku in asfaltu. Skale se vale s planin v dolino. Pojavljajo se veliki plazovi. Železniške in tramvajske tračnice se lahko zvijejo ali drugače deformirajo. V vodnjakih se pogosto spremeni nivo vode.
XI.	stopnja: katastrofalen potres. Porušijo se vse zidane stavbe. Solidno zgrajene lesene,-zgradbe se le redkokje obdrže: Tudi veliki in varno grajeni mostovi se porušijo. Nasipi in dolinske'pregrade se porušijo. Voda z blatom in peskom začne teči iz novoustvarjenih oblik zemljišča, po pobočjih pa je veliko plazov zemlje in skalovja.
XII.	stopnja: hudo katastrofalen potres. Nobena tvorba človeške roke se pri takšnem potresu ne o-hrani. Spremembe ozemlja so velikanske, zunanjost pokrajine se popolnoma spremeni. Pojavijo se,novi gorski vrhovi, kotline so zapolnjene s plazovi, reke spremene sVoje tokove,jezera iztečejo in nastanejo druga. Spremene se tudi podzemni tokovi in morske1 obale.
Iz navedenih opisov stopenj potresa bo lahko vsakdo približno o-cenil, za,katero stopnjo potresa gre. Vendar moramo upoštevati^ da se za prvim potresnim sunkom pojavijo naslednji, ki pa so lahko nižje ali višje stopnje.
, Vsekakor je nujno, da ob potresnem sunku obdržimo .razsodnost, Nobene panike! Na to moramo biti, pripravljeni. Kako? Razmislite o ukrepih, ki vam jih dajemo v naslednjih vrsticah: •
—	ravnajmo hitro in premišljeno,
||ij|g|jv,; stanovanju, . razmislimo ' že danes,,o varnejšem prostoru, lgj|l||vnaprej. imejmo na določenem prostoru zbrane osebne dokumente, odeje, žepno svetilko,
—	ob prvem znaku potresa, moramo brez odlašanja takoj stopiti med podboje vrat, ob nosilne zidove, v kot sobe, v ozko predsobo ali zlasti pod' mizo, če je dovolj trdna,
—	nikar brezglavo ne tekajte po hodnikih, stopnišču ali v dvigalo in ne skačite' skozi okna, .
||§|-ne izgubljajte časa pri oblačenju, iskanju hrane in predmetov, ne uporabljajte otroških vozičkov in košar za prenos otroka,
—	ne uporabljajte dvigala,
—	po prvem sunku čimprej odhitite po najkrajši poti iz stavbe na prosto,
ko ste zunaj stavbe ne stojte, temveč se od stavbe odmaknite čimdalje,
—	na ulico ali na cesto pohitite samo v primeru, če stanujete v pritličju,
—	ne pozabite na otroke, bolne, invalide in ostale osebe, ki so z vami ali so vaši sosedje,
—: če ste ostali v stanovanju, izključite električni tok, zaprite vodovodne pipe, dovod plina,
—	nastale začetne požare skušajte čim hitreje pogasiti,
—	če vas je zasulo, se poskušajte rešiti sami, če vam to ne uspe, pokličite na pomoč, štedite z vašimi močmi,
—	če ste zasuti V prostoru, kjer vaše klice na pomoč ne morejo ču-ti, udarjajte od časa do časa s trdim predmetom'ob dele ruševin, najbolje po ceveh in kovinskih predmetih,
—	v zgradbah, kjer so poškodovane plinske instalacije, ne prižigajte ognja — možnost eksplozije!
—	ob rušenju stavb se dvignejo' velike .količine prahu. — Takoj si z. žepnim robcem ali drugo tkanino zaščitite oči in dihalne organe,
,—’jče ste se rešili sami, ali so vas rešili reševalci, in niste poškodovani, sodelujte pri. v reševanju ostalih prebivalcev, pomagajte jim s podatki o ostalih prebivalcih, ki se nahajajo v ruševinah,
—	ko so ponesrečenci oskrbljeni) pomagajmo pri odstranjevanju ruševin;
—. ne pijmo vode, če je bila poškodovana 'vodovodna;' napeljava,
—	če nas- je potres zatekel na ulicij se kar najhitreje zatecimo na kak odprt prostor — večje dvorišče, zelenico, park itd.,
.. če smo v službi, ne zapuščajmo delovnega mesta, ki ga ne pustimo nenadzorovanega, ker lahko pride do še večje materialne škode,
—	ob potresu ali drugi nesreči ne mislite samo na sebe, temveč tudi na tiste, ki nimajo nikogar, ki bi jim lahko pomagal. Pomagajte jim!
Ž medsebojno pomočjo, discipliniranim obnašanjem in izpolnjevanjem navodil, ki nam jih ob potresu ali drugi hudi nesreči dajejo Štabi civilne zaščite, bomo veliko pripomogli k zmanjšanju posledic nesreče.
Naša zemeljska obla se še dolgo ne bo umirila, zato tudi mi ne moremo biti mirni in brezskrbni.
OBJAVA
V skladu s 33' členom samoupravnega sporazuma o MRZD. tovarne traktorjev v izgradnji, Železarna Store, objavljamo prosto delovno mesto TAJNICA VODJE TOVARNE TRAKTORJEV V IZGRADNJI Poleg splošnih pogojev mora kandidatka izpolnjevati še naslednje:
—	da ima srednješolsko izobrazbo administrativne ali ekonomske smeri, ter vsaj 3 leta ustrezne, prakse,
—	da dobro obvlada' strojepisje (najmanj- 290 udar./min.) ter stenografijo (180 zlog/min.),
. r-1 da ima organizacijske sposobnosti,
-— da je družbenopolitično neoporečna,
-— zaželeno je vsaj pasivno znanje italijanskega jezika.
Pismene prijave sprejema kadrovski sektor do 6. 12. 1976.
POMAGAJMO RDEČEMU KRIŽU
Teritorialna obramba
Zakon - nove naloge
Rdeči križ je prostovoljna, humanitarna, socialna in zdravstve-no-vzgojna organizacija občanov. V dejavnosti Rdečega križa Jugoslavije in Slovenije je najpomembnejše to, da je, tesno povezan z družbo in ljudmi, vedno opravljal tiste naloge in sodeloval pri rese-, vanju tistih družbenih problemov, ki so bili najbolj aktualni, njegovo delo pa je usmerjeno k človeku,, ki je; v stiski.
V prvem povojnem obdobju je bilo nešteto najrazličnejših nalog, kot na primer razdeljevanje med-, narodne pomoči, oskrbovanje domov za vojne sirote, ustanavljanje in oskrbovanje šolskih kuhinj, skrb za zdravstveno in socialno ogrožene otroke, male asanacije in druge higienske akcije. V zadnjem času so se prvotnim akcijam pridružile še naslednje: zdravstvena vzgoja in izobraževanje občanov, seznanitev občanov z načeli samopomoči, sodelovanje pri organizaciji in dajanju zdravstvene in socialne pomoči občanov v primerih naravnih nesreč in drugih izrednih situacij, organizacija krvodajalskih akcij in skrb za zadostne količine krvi, sodelovanje z organi za narodno obrambo v pripravah za zdravstveno in socialno pomoč v primeru vojne, nega bolnikov na domu, borba proti alkoholizmu, delo z mladimi člani RK, varstvo o-starelih, sosedska pomoč itd.
Pri izvajanju zgoraj navedenih dejavnosti aktivno sodeluje tudi osnovna organizacija Rdečega križa v Štorah, ki vključuje iz področja krajevnih skupnosti Štore in Svetina po podatkih za leto 1975 1.340 članov. V veliko pomoč pri izvrševanju zgoraj omenjenih nalog so naši organizaciji v Štorah aktivi mladih, članov Rdečega kri-
Bružbena samozaščita
V	Celju smo letos že trikrat obširneje razpravljali o družbeni samozaščiti. Sprejeli smo družbeni dogovor, organizirali problemsko konferenco SZDL in posvet o uresničevanju družbene samozaščite v praksi. Zaslediti pa je bilo precejšnjo aktivnost pri uresničevanju in organiziranju družbene. .samozaščite tudi. v organizacijah združenega. dela. in krajevnih skupnostih.
V	tej aktivnosti pa je postajalo vedno bolj očitno, da je. treba temelje družbene samozaščite v republiškem merilu podrobneje, enotno in pravno opredeliti. Takšno ureditev so zahtevali tudi kongresni dokumenti in ustava.
Pred dnevi je republiška skupščina sprejela zakon o družbeni, samozaščiti, varnosti in notranjih' zadevah, s čimer je celotna varnostna problematika pravno urejena na podlagi ustavnih načel.
Zakon je razrešil mnoga odprta vprašanja, ki so se v razpravah pojavljala, predvsem o tem, kateri organi naj skrbijo za izvajanje nalog s področja družbene
ža na osnovnih šolah, predvsem v Štorah in v Kompolah, brez katerih si ne moremo zamisliti izvedbe naših akcij.,. Eden glavnih problemov. osnovne. organizacij e Rdečega križa v .Štorah pa je pomanjkanje finančnih sredstev, da bi svoj program. dela /lahko še bolj. dosledno izvajali, Glavni vir dohodkov je namreč: članarina, ki je znašala do letos 5 .din po. osebi na leto,, od letos naprej pa 10 din. Iz. tega je razvidno,, da je znašal letni dohodek ca. 7.000 din, od te vsote pa moramo oddati 40% nadrejenim foru? mom, S .preostalimi, sredstvi krijemo stroške proslav za krvodajalce,, sprejem, pionirjev na šolah, pomoč socialno .ogroženim osebam, obiske bolnikov, v domu oskrbovancev in bolnicah, soudeležbo, pri, akciji, izletov socialnih podpirancev, pomoč organizaciji slepih itd.
Vsekakor bi bili lahko dohodki od članarine višji m s tem tudi re-zul tat. dela. boljši, če bi vsi krajani enako,.vrednotili,prizadevanja in potrebe, organizacije. Rdečega križa in prispevali prosto voljni prispevek v obliki članarine. Skoraj, neverjetno, se.- sliši,, vendar, je resnica,, da številni krajani ne najdejo tistih nekaj dinarjev za članarino, medtem ko imajo sami vsega dovolj.
V naslednijh dneh se bodo oglasili pri vas mladi člani in poverjeniki Rdečega križa z namenom, da pobirajo članarino za letošnje leto in upamo,: da jih ne boste odslovili praznih rok. .Čeprav .minimalni znesek, pomnožen s številom zavednih krajanov, bo omogočil, da bo osnovna organizacija Rdečega križa Štore lahko krila najnujnejše potrebe za, realizacij o svojega programa.
K.	Sv •
samozaščite. Zakon, natančne j e. o-predeljuj.e vlogo koordinacijskega odbora pri SZDL; kakor tudi organizacijo družbene samozaščit te v .združenem delu. in. krajevnih skupnostih. V občinah pa se .ustanovi svet za ljudsko' obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Na novo. pa zakon predvideva, ustanovitev enot narodne zaščite v TOZD in krajevnih skupnostih, kar kaže, da bo narodna zaščita eden od pomembnih dejavnikov naše .varnosti, _
Enote narodne zaščite bodo v ta namen ustrezno opremljene, da bi lahko učinkovito izvajale naloge s področja družbene samozaščite. V primeru vojne pa naj bi opravljale naloge s. področja splošnega ljudskega odpora.
Kongresni materiali ZKJ in nova ustava, zahtevata, da je potrebno tudi vprašanje teritorialne obrambe v konceptu SLO podrobneje in enotne j e opredeliti,
V Celju smo o tem vprašanju že doslej namenili veliko pozornosti in dosegli vidne uspehe. Celotno problematiko na področju teritorialne. obrambe pa bo v bodoče lažje ,in sistemsko urejati, saj je pred dnevi republiška Skupščina sprejela zakon o ljudski,obrambi.
Zakon opredeljuje teritorialno obrambo kot sestavni del ljudske obrambe v SRS in oboroženih sil SFRJ, kot najširšo obliko pripravljanja : in organiziranja delovnih ljudi in občanov ter njihovih institucij za oborožen..odpor. Zakon . podrobneje ureja vprašanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, SIS, “krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Vsem - samoupravnim in političnim dejavni-
Aktiv ZB NOV Železarne Štore-opozarja,vse člane na naslednje:;,
S	sprejetjem zakona o dopolnitvi zakona o osnovnih pravicah iz po-, ko jamskega- in invalidskega zavarovanj a (Uradni list SFRJ, št. 18/; 76) in s sprejetimi-navodili za dokazovanje borčevskega "staža s pričami;‘se izpolnjuje eden od pomembnih zaključkov VII. kongresa-ZZB NOV Jugoslavije, to je, da se zamudnikom, udeležncem NOV, ki niso pravočasno (do konca leta 1966) vložili zahtevkov za priznanji posebne dobe, omogoči, da to store sedaj.
Tako bodo občinski odbori ZZB NOV izdali potrdilo (na podlagi v dveh, izvodih predložene vloge — zahtevka s priloženima dvema izjavama prič, z overjenimi,podpisi, pristojnega občinskega organa oziroma sodišča.) za začetek, samo osebam, katerih udeležba .v NOV ni bila prekinjena oziroma tistim aktivistom OF in. partije, katerih aktivno in organizirano, delo za NOB' je. bilo neprekinjeno od začetka do 15. 5. 1945 in se po obstoječih predpisih: šteje dvojno v posebno dobo.
To pomenki da bodo občinski odbori ZZB,NOV.potrdilo :za začetek postopka izdali samo tistim borcem m aktivistom NOV,, ki doslej,še .nikoli, niso vložili zahtevka za priznanje ; kakršnekoli posebne, ali pokojninske, dobp. Vsi tisti borci, in aktivisti NOV, ki imajo že priznano posebno ali pokojninsko’ dobo, lahko uvolj avlj aj o svoj e pravice z . Obnovo postopka.
Potrdilo za začetek postopka za priznanje posebne dobe se ne more izdati:
- — udeležencem NOV, ki razpolagajo z dokumenti;
udeležencem .NOV,' ki so. -že vlagali zahtevek in je o njihovi pokojninski oziroma posebni dobi služba, pokojninskega in invalidskega zavarovanja že odločala,-
— osebam, katerim je bil čas od G. aprila 1941 do 15. maja 1945 že priznan v katerokoli posebno , dobo;
kom,	naloga zakon .nove.naloge na področju teritorialne, obrambe in civilne zaščite. Posebno pozornost pa zakon namenja nalogam pri organiziranju teritorialne obrambe v občinah in krajevnih skup-, nostih, novemu sistemu financi-. ranja potreb .ljudske obrambe, pravicam in dolžnostim osebam, zaposlenih na področju ljudske, o-brambe in,vprašanju odgovornosti.
Novost, ki; jo. pringša novi za-.
kon,	;j.e skrb krajevnih skupnosti, za razvoj in organizacijo teritorialne obrambe. Zakon predvideva med drugim tudi ustanavljanje štabov teritorialne obrambe v krajevnih skupnostih, z nalogami mobilizacije, usposabljanja, načrtovanj a, in. pripravljenosti teritorialne obrambe; -
-Zakon je torej sprejet in naloga vseh družbenopolitičnih dejavnikov je, da določbe zakona čim-prej in kvalitetno vgradimo v živf? ljenje."-. ■
—	'osebam, ki so pomagale oziroma sodelovale v narodno osvobodilnem boju;
—	osebam, mlajšim od. 15 let (če niso aktivno sodelovale v oboroženih enotah NOV);
: ■— osebam, katerih - udeležba v NOV ali aktivno in organizirano delo,ni. nepretrgana,,^.
Važno je vedeti tudi to, da postopek lahko začne tudi oseba, ki je siG.er vložila zahtevek prepozno (po letu .1966) in družinski člani umrlih borcev in aktivistov, in je bjl zahtevek zavržen kot prepozno vložen.
Zahtevek- se. vloži;pri občinskem ,odboru ZZB NOV, na katerem območju je posameznik deloval za NOB oziroma iz. katerega območja je odšel k partizanom, ne, pa je deloval,na.; več območjih, se vloži zahtevek pri tistem občinskem odboru, pri katerem je,prosilec pretežno deloval za NOB.
Zaporniki in internira, ki so aktivno in organizirano, delali, za NOB, vlože zahtevek pri občinskem odboru ZZB NOV, na katerega območju je. bil posameznik aretiran, oziroma iz katerega ob-močja je bil interniran V kolikor je bil interniran, ali zaprt 'zunaj območja, kjer je deloval za NOB, vloži::,zahtevek tam, kjer je bilo-njegovo. stalno prebivališče. -
Ker nas navodilo opozarja, da lahko kot priče nastopajo predvsem organizatorji revolucije —; nosilci .spomenice 1941, aktivisti OF, člani; .okrožnih.in rajonskih odborov Osvobodilne fronte, partijskih ¿komitejev, narodnoosvobodilnih: odborov itd., se je potrebno za aktivno /in organizirano delo,na terenu naslanjati; predvsem na nekdanje domicilne odbore aktivistov OF,. za udeležbo v partizanskih enotah pa. naj povedo svoje mnenje domicilni odbori e-not NOV in POS, v katerih se je posameznik boj e val,
Informacije lahko ■ dobite -na občinskih odborih ZZB NOV, v pr-sarni skupnosti pokojninskega invalidskega zavarovanja, ali pa pri tov. Štefančiču, vodji službe zavarovanja Železaf ne Štore. 2. I.
Zakon je sprejet
Delovna doba iz NOB
MUZEJ REVOLUCIJE CELJE
- Muzej revolucije Celje je bil u-stanovlj en decembra 1963,, ko se 'je dotedanji oddelek za zgodovino NOB pri Pokrajinskem muzeju v Celju osamosvojil, preselil v nove prostore na Trgu V. kongresa 3. in odprl Stalno razstavo o revolucionarnem delavskem gibanju in narodnoosvobodilni borbi na celjskem pokrajinskem območju. S tem je Celje dobilo spe- ■ cializirani samostojni zavod, ki je začel načrtno in sisteniatično i-skati, zbirati; urejati' in proučevati' zgodovino iz svojega delovnega območja, izdajati publikacije, prirejati razstave in širiti ter negovati tradicije NOB in naše revolucije. S svojini delom nedvomno mnogo prispeva'; k temu, da spomini na najtežje dni. naše preteklosti niso obledeli in da je obdobje štiriletnega boja za svobodo s svojimi pridobitvami živo prisotno v našem vsakdanjem Oživljen ju.
Muzej • revolucije Celje ima svoje prostore v Stavbi starega magistrata, z zelo Ugodno lego: v središču mesta: Zgradba je bila . v ta namen temeljito popravljena, obnovljena in zelo lepo o-premljena.
. Stalna razstava, ki je odprta v Muzeju revolucij e, zavzema sest razstavnih prostorov in dve; avli, tako da ima vsako razdobje narodnoosvobodilnega boj a svoj e določeno mesto.
- V prvem razstavnem prostoru je prikazana zgodovina revolucionarnega" delavskega gibanja', v obdobju 1919-1941. V tem prostoru je prikazanega precej dokumentarnega gradiva, tki priča p težkem boju delavcev za svoje socialne in demokratične svoboščine.
V drugi sobi je razstavljeno dokumentarno gradivo iž začetnega obdobja okupacije. Razporejeno je po vrstnem redu, kakor so se vrstili tedanji dogodki od začetka vojhe do konca leta 1943. Opozoriti je potrebno posebno na fo-
nato prikaz začetka in širjenja oboroženega upora in delovanje partizanskih enot na celjskem območju (Celjska četa, Savinjska četa. Šaleška skupina, Prvi štajerski bataljon, II. grupa odredov in nastanek IV, operativne cone).
Tretji prostor je v celoti posvečen herojskemu pohodu XIV. u-darne divizije na Štajersko v začetku leta 1944.
, V četrtem razstavnem prostoru je prikazano obdobje naj večjega poleta' narodnoosvobodilne borbe na našem območju leta 1944, Razstavno gradivo prikazuje veliko ofenzivo enot IV. operativne cone poleti 1944 in nastanek' osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini:in ha Kozjanskem ter na-, stanek in razvoj ljudske oblasti ná teh ozemljih.
Peti razstavni prostor je napolnjen z gradivom o partizanski saniteti; partizanskih tiskarnah. in okupatorjevim nasiljem nad našimi’ ljudmi.
Šesti in hkrati zadnji del razstave pa” prikazuje Zaključno obdobje boja za osvoboditev. Tu je prikazan poraz okupatorja in razoroževanje nemške vojske^ ki je skupno z razbitimi ostanki domačih izdajalcev maja 1945 prek našega ozemlja bežala proti Avstriji. Zaključni del razstave pa prikazuje tudi silno -navdušenje borcev in ljudskih množic, ki so po težkem in krvavem boju le pričakale svobodo, mir in neodvisnost..
Sestavni del,stalne razstave,v Muzeju' revolucije sta tudi avli v T. in II. nadstropju. V prvi je postavljen - detajl; Šavinjškovega spomenika in dopisni kip maršala Tita, avla v drugem nadstropju pa je posvečena spominu narodnih herojev. V. ' njene jstene je Vzidanih 16 bronastih plaket narodnih herojev, ki so bili- rojeni ali so se borili in padli na celjskem območju. Plakete je izdelal Vladimir Štoviček, kip Borisa Kidriča pa Stojan Batič.
tografije dokumentov o izdajalskem in petokolonaškem delovanju pripadnikov Kulturbunda in njihovih. pajdašev, o kapitulaciji starojugoslovanske vojske in prihoda okupatorja na naše področje ter na prikaz hude raznarodovalne politike Nemcev nad našim ljudstvom. Temu poglavju sledi
Na stalni razstavi v muzeju je skupno 452 muzealij, 738 fotografij in 310 raznih dokumentov.
Nasproti stavbe muzeja je vhod v Spominsko razstavo v Starem piskru, kjer so nacisti zverinsko ubijali naše ljudi.
V želji, da bi trajno zaznamovali .kraj, ki je prepojen s krvjo
žrtev nacističnega nasilja, je bilo dvorišče zaporov Starega piskra leta 1965 preurejeno v spominski prostor. Na zidu, pred katerim so streljali talce, so vzidane kamnite ploščice z imeni ustreljenih. Poleg imen je na sredini zidu pritrjen osem metrov dolg in en meter visok bronasti relief, ki ga je izdelal Peter Černe. Na njem so simbolično upodoblj eni naj važnejši dogodki iz NOB v Celju in okolici. Na vzhodnem koncu zidu so v granitni plošči vklesane poslovilne besede kmeta Ivana Acmana, ki so. ga nacisti Ustrelili na tem dvorišču 20. ulij a 1942.
Železarjev Matiček se je oženil
Nova premiera naših gledališčnikov
Naše amatersko gledališče se je spet izkazalo: prvo v celjski občini je postavilo na oder novo gledališko delo v sezoni 1976/77. Tokrat so uprizorili Linhartovo komedijo TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI."	.	.
V	Štorah smo videli le predpremiero (mimogrede povedano: dvorana je bila razveseljivo polna), nato pa so »ZELEZARJI« z, delom gostovali v pobratenem gledališču v Paračinu. Tu so V okviru že tradicionalne medsebojne izmenjave sodelovali na VI. oktobrskih srečanjih gledaliških amaterjev Srbije in se udeležili svečanosti ob 50. obletnici obstoja gledališča.
V	gledališču So nam zagotovili, da bodo komedijo na Štorskem odru ponovili, tako da si jo bodo lahko ogledali tudi tisti, ki so prvo priložnost zamudili,
čič-ko
Z dvorišča je tudi vhod v spominsko sobo, kjer je bila med o-kupacijo mučilnica. V njej je sedaj razstavljenih nekaj predmetov iz zaporov, izdelki zapornikov, originalni plakati in fotografije streljanja talcev ter fotokopije poslovilnih pisem, ki so bila napisana v zaporih Štarega piskra.
Stalna razstava v Muzeju revolucije Celje in v Starem piskru je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure. Ža napovedane obiskovalce pa tudi Izven tega čaša.
Izvedbeno zahtevna uprizoritev je v celoti uspela
Dve
pravljični igri za najmlajše
Vrste amaterskega gledališča »ŽELEZAR« so se pomladile, skupna akcija vodstva gledališča in organizacije ZSM Štore Je o-brodila bogate sadove, saj je na odrske deske pritegnila vrsto mladincev in pionirjev.
Za novoletni program bodo v gledališču pripravili nekoliko prirejeno uprizoritev Janko in Metka. Večino vlog bodo prevzeli mladi, novi člani gledališča. Toda to še ni vse:
Pod vodstvom režiserja Franca Legvarta so v polnem teku vaje za izvedbo množične mladinske pravljične igre SNEGULJČICA. Torej lahko z gotovostjo upamo, da bo v tej gledališki sezoni za naše malčke program zadovoljiv.
Zdravko Ivačič
»PAMETEN PREDLOG«
Da ne bi bilo treba tistim, ki kradejo pipe iz kopalnice te odvijati bi bilo bolj enostavno če bi jih kar vratarji delili.
NASI sodelavci
S KRVAVEČIMI SRCI SMO ODHAJALI...
»Tu, na Kozjanskem, v Jurklo-štru smo mladi partizani dobili prve lekcije, osnove partizanskih veščin, spoznavanja smisla, cilja in pomena narodnoosvobodilnega boja.«
Tako-mi pravi Vajdič Franc, delovodja na . aglomeraciji,-' poznan član naše delovne organizacije.
Vajdič Franc, je naš drugi sogovornik. Zanimivo, da so večidel vsi naši sodelavci, s katerimi smo imeli pomenke, Kozjanci. Tu je lep dokaz, da naša železarna zaposluje proletariat s še danes nerazvitega Kozjanskega. Loka pri Žusmu je Vajdičev rojstni kraj Očetu ih materi se je rodilo deset otrok. Sedem sester in trije bratje.
Vajdič Franc drugo leto pričakuje Abrahama. Rodil se je sedemin-dvajsetega leta. Vsi njegovi ožji Svojci so še živi, razen; očeta, ki je-pred leti za vedno zatisnil oči.,
»Bila je bridka mladošt. Oče-je bil v'rudnikh na Holandskem, potem doma, delal je na ..cesti/; da je lahko nas, z .materjo .preživljal. Stara -Jugoslavija mi je dobro v spominu, grenak je bil takrat, a dragocen zasluženi kruh. Med vojno sem se učil v Celju za čevljar-' ja. Ko pa sem nekega dne šel domov, bilo' je septembra štiriihštiri-desetega, sem jo mahnil- v partizane.«
Vajdič Franc ni mnogo' . premišljeval. S sosedovimi, Bevčevimi fanti se je dobro razumel,-. Trije--Bevčevi. S o takrat že 'bili- v partizanih.'-Dva sta, mi pravi/, kmalu padla v borbi, z okupatorjem.
»Tako som .prišel v Kozjanski odred. Bil sem mlad, neizkušen m tudi bolj majhen, drobne postave. Smešno, ko se tega-spominjam, od doma sem odšel'kar v kratkih hlačah!«
Nekega večera šo pričakali Šercer j evo brigado, Franc je bil še brez orožja. Šercerjevci pa so ga imeli, niso pa imeli borcev. Tako
je Vajdič postal borec slavne brigade. Bil je pomočnik borca s protitankovsko puško. Taka puška -je bila težka, a vendar dragoceno in spoštovanja vredno orožje.
»Prvi ognjeni brst sem doživel na Babni gori. V Volčji jami so Nemci imeli posadko in oklepno vozilo, ki je s topičem obstreljevalo bližnje hiše in namišljene točke, kjer naj bi se zadrževali partizani. Tu se je. razvila moja prva borba. Trajala je skoraj tri ure, danes kratke, takrat, ko je ropotalo in žvižgalo, pa so bile dolge, neskončno dolge. Proti večeru smo še umaknili,- ker so Nemci s topičem zažigali in rušili hiše nedolžnih vaščanov, ' okoliških kmetov. Od tod smo se umaknili proti Loki, préko glavne ceste pa v Žu-sem. Tu' smo prenočili.«
Po tem prvem njegovem spopadu z okupatorjem je Vajdič prestal še vrsto borb z ustaši, Nemci in ostalimi domačimi izdajalci. Petinštiridesetega so se v Topolščici združili s Štirinajsto divizijo.
Bližal ,se je konec vojne. Nemci so se malodušno vračali v »Rajh«, bili so pa nevarni, kot ranjena zver.
»Naše enote so odšle proti Mežici, na Črno, po Poljanski dolini, kjer smo prispeli v Borovlje. Takrat sem bil prestavljen v 13. U-darno brigado : Mirka Bračiča. V Borovljah je bilo veliko ustašev,, ki smo jih morali razorOževati. 'Naši komandanti so.vodiji pogovore z Angleži o sodelovanju in, da bi v primeru potrebe priskočili na pomoč, ker .so imeli tanke, če bi se ustaši uprli.« /
»Tu smo ostali več dni. En naš bataljon .je krenil na Gosposvetsko polje, dvá pa sta ostala v Bo-: rovi j ah. • Uj ete ustaše smo' morali puščati v Borovljah, orožje smo jim pobrali. Vendar, ustaši/ videč, da smo prešibki, -da so nas Angleži malodušno samo opazovali, so se uprli.« •
Takšna je bila takratna' pomoč Angležov! Razvile šo se težke borbe, padlo je okoli devetdeset borcev 13. brigade.
Preko Drave so odšli v Celovec, kamor so prispeli 14. maja. Tu šo ostali dva dni, nato pa so. se morali vrniti na današnjo mejo, kajti zavezniška diplomacij a1 j e že takrat v osnovi preprečila osvoboditev naše Koroške. .;
. »Tako smo, kljub, velikim borbam in .žrtvam za povrnitev naše Koroške,'postali 'brez/ nje;' izgubili smo' jo drugič.« “
Vajdič Franc je v naši-železarni od oseminštiridesetega leta. Delal je v jeklarni pri dobri stari mariañovkí Starejši delavci vedo, kako se je takrat delalo, Značilno za tisti čas so: bila močno razgibana udarniška dela, udarniške akcije. Posamezne izmene so tekmo-, vale, katera bo boljša,, naredila več prepotrebnega jekla. Udarniško so jé obnavljala/, zastarela 'železarna, gradile so so. proge ...
Težak fizični napor, pa tudi telesno šibek Vajdič' ni - zdržal tempa izgradnje. Za hekaj časa je presedlal: na vratarsko j mesto. Vendar, ko smo začeli z izgradnjo plavža in aglomeracije, je Vajdič postal član; novoustanovljenega kolektiva elektro plavža..
»Tu, na plavžii in ha' aglomeraciji.sem od samega začetka. Vozil
sem žerjav, všipni voz, sedaj pa vodim izmeno.«
Vajdič je, kot sem že napisal, veliko udarniško delal. Pri neki taki akciji udarniškega dela na Lipi, so se š tovornjakom prevrnili po bregu nekdanje vzpenjače. Bil je težko poškodovan, pa se je kot drugi »izlizal«.
V prostem času Vajdič rad gobari, je na vrtu, pa tudi doma kaj postori. Vajdičeva se pa nasmehne, rekoč »velike pomoči pa res nimam od njega«, pa ga vseeno pohvali kot dobrega moža.-'“
Z ženo rada odhajata na Kozjansko. Mala parcelica, nekaj trsov in pevčkov - jima nudi rekreacijo, tisto psihično, sprostitev v mirnem delu Babne gore, v mirnem delu obdelovanja krpice zemlje. To je radost in tudi povsem pravilno, kajti delo na idiličnem Kozjanskem človeka pomiri, ga zdravi.
Znamenitega zdravnika in bakte-riologa Roberta Kocha je hotel nekdo v družbi ponižati. Vprašal ga jel. /.	.,	' _ .
»Kaj' ne, vi ste živinozdravnik?«
»Da,« je- živahno .dejal Koch. »Kaji vam pa manjka?«/:"
Ob kozarcu domačega sva z Vajdičem obujala spomine, pa bila bolana in bolezni sproti odpravljala in gradila načrte v oblakih. Mali,/skromni psiček se je stalno' smukal; okoli najinih dog. In, da ne pozabim.//Vajdič tudi/ rad/ /žita časopis, revije in gleda, kot pravi, resne oddaje naše televizije. »Da, verjetno,- še najraje šport «-///pristavi Vajdičeva in se veselo nasmehne.
DAN REPUBLIKE JE ZAME IN ZA VSE NAS VELIK PRAZNIK
Tam na Rifriiku, blizu Šentjurja, je Vodeb Jože sedemindvajsetega leta zagledal luč sveta ..- v skromni/, skorajitbi rekli kočarski družini z malo zemlje, ki je morala nuditi tisti/ košček : prepotrebnega kruha vedno. lačnim bjioškim ustom. Jože jo očeta -izgubil, ko mu'-je bilo enajst ,let. Mati je morala krepko delati, da. je. nahranila štiri. otroke.
/ »Že kot otrok sem moral v, s ve L. s trebuhom 'za kruhom. Delal/ sem pri kmetih. Leta. enalhštifidesetega sem končal šentjursko osnovno" šolo in se zaposlil pri mlinarju- Ferležu. Seveda sem imel veselje za strojevodjo, občudoval- sem. drveče hlapone na - železnici, pa so to bilo le skrile želje. Dvainštiridesetega; sem/se še! učit kovaške obrti k Arba/jter Ludviku, v Šibeniku pri Šentjurju, pravzaprav je to bila kovačija pri. Oset Francu. Njega so' Nemci ustrelili, družino pa odpeljali v taborišče.«
Triinštiridesetega je Arbajtar moral v nemško vojsko.. Kovačijo in. domačijo Franca/ Oseta je dob.il v last koroški kulturbundovec Dobrovnik Mihael in seveda tudi Vodeba. Dubrovhikova žena je bila huda nacistka, .doma iz/ Gradca./ Vsi trije sinovi šo morali na njeno zahtevo v, SS enote.. Ona ni bogve kaj znala slovensko, sjnovi
in oče Dubrovnik pa še kako dobro.
»Ker novi gospodar Dubrovnik ni obvladal predvsem za kmete kovaške obrti,/bil je industrijski
kovač, sem bil oproščen vojaških obveznosti,, pa tudi zalo, ker je imel tri. sinove v nemških : elitnih, enotah. Tako sem ostal doma in koval. Bilo./je težko. Sosede, Fen-dretove z Rifnika,. s katerimi sem imel dobre odnose, so Nemci- postrelili in tako" sem ostal p.ovšem sam, prepuščen delu - kovačije in premišljevanju/ o boljših dneh,«;.'.
'Ko je prišla štiriirištiridešetega leta na Štajersko Štirinajsta divizija, se je situacija spremenila. Partizani so se pojavili tudi pri' Dubrovniku. Ker še jih je bal,- je dal namestiti' na/Jpodstrešje / kos tračnice, pa kateri je, če;/so. prišli;' partizani' tolkel in dajal znak nemškim žandarjem;
; »Septembra štiriinšliridesotega me je kot sedemnajstletnega fanta Cvetka Jerinova. predstavila komandantu. prvega ;. bataljona. 13; Bračičeve brigade,-’tbyarišiu Mirku./ V nepozabnem spominu, imhm: Cvetko, Slapšek Poldota-Gajsta, Podgoršek" Štefana, /s katerimi sem imel dobre zveze /še pred’vstopom; v Bračičevo brigado.« ■ /
Že itak težka otroška leta so Vov--deba kalila. Sedaj, ko je postal bo-. reč Bračičeve‘brigade, sicer mlad, neizkušen, -pa vendar trden, se:je hitrb uživel v »partizanščino«.
. »Od’ vsega začetka’ sem- =znezaupanjem; gledal/to pisano partizansko druščino.. Med borci so bili tildi Črnogorci, Bosanci,' Poljaki in'-Rusi./ Slednji, so pobegnili Nemcem iz taborišč/in s'e'pridružili osvobodilni borbi /Kasneje -pa se je izkazalo, da je moje, nezaupanje, bilo odveč, neupravičeno. Šprejeli /so. me kot brata,-kot "mladega borca, vesel pa sem tudi bil, ko 'sem v' brigadi videl znane obraze.fi-Jože jo najprej moral nositi .riiu-' nioij o in nosila za. ran j eji.ce.5 Prvi
KAKO RAZLIČNI SMO!
£e opazujemo drug drugega, pa naj bo ito pri delu, športu, doma ali drugje, tka j hitro ugotovimo velike razlike, ki pravzaprav vnašajo pestrost v naše medsebojne odnose. Nemogoče ibi bilo našteti vse lastnosti in njihove variante, po katerih se razlikujemo med seboj, čeprav je sodobna psihologija z matematičnimi postopki (faktorska analiza) potrdila že mnoge od njih. Seveda pa tudi brez teh metod lahko laično u-gptavljaimo, da :so nekateri med nami (bolj iznajdljivi, ambiciozni, diužabni, občutljivi, natančni, .skromni, nekateri nadarjeni za matematiko, glasbo, drugi se z lahkoto izražajo, imajo boljši spo-
min in podobno. Naletimo na posameznike s počasnimi, hitrimi ali nerodnimi gibi, takšne, ki so flegmatičnega ali melanholičnega temperamenta, takšne, ki se ukvarjajo s športom, branjem, ročnim delom) nekateri imajo več znanja iz metalurgije, angleščine ali organizacije dela, spet drugi obvladajo strojepisje, drsanje ali vozijo avto. Naštetih je le nekaj lastnosti, ki jih srečamo pri različnih posameznikih, razdelimo pa jih lahko v:
a)	telesne značilnosti (npr.: višina, barva las, oči, obseg glave, posebnosti živčnega sistema, delovanje žlez z notranjim izločanjem itd.); :
Naši sodelavci
ognjeni krst,;in.kjer si je tudi pri-, boril puško, je bil, ko so napadli Kozje.
. »Pred napadom na Kozje je bil na"Vetrniku zbor brigade, ki je takrat štela , okrog devetsto borcev. Komandant nam je v kratkih, jedrnatih besedah' orisal situacijo, pomen borbe za osvoboditev in pozval na neusmiljeni boj proti neizprosnemu, krutemu okupatorju, 'do končne zmage in osvoboditve naše zasužnjene domovine.«
»V noči od 8. na 9. september 1944 smo začeli z napadom na Kozje, Bil šena* v enoti, ki jo imela halogo prodreti v trg. Kozje po cesti /Pilštajn—Kozje. Ko smo „se v ..popolni' tišini, v jutranjem mraku prebili- do praga Kozja, nam je za hrbtom zaropotalo. Brž smo zavzeli položaje. Do zmede je prišlo, ker smo »pozabili«,da imajo Nemci mitralješteo. , gnezdo na, zvoniku cerkvena pokopališču. Borci so •kmalu 'opravili- z, .»zahrbtneži«, na-to smo krenili v center Kozja, kjer je bil bunker, obdan z bodečo žico in'minami. . Imeli smo novi mino,metalec, še ne preizkušeni,, angleški. Seveda' borci, ki sp bili zadolženi .za 'obstreljevanje bunker-ja"ž' minprnetalčem, niso bili dovolj izkušeni v'določanju razdalje obstreljevanja. Prva mina je bunker preletela, druga je padla preblizu ih - poškodovala naše borce. Težko in odgovorno, je bilo za borce pri minoinetalcU;. Tretja je zadela v; polno! Toda zagrizeni Srermani niso kapitulirali.' Drugi dan smo zbrali po Kozju petrolej ,in bencin, napravili vnetljive bombo in uspeli, „da .sjhd. Zažgali, bunker, Minerci šo minirali in porušili steno tako, da- je nastala: odprtina v,'bunker; Vermani, domači izdajalci . in Kb--čevarji so se po zažigu in močni eksploziji le predali. Tu sem si z izposoj eno)- puško." pridobil svojo priborjeno mayzerico.«
Tako mi pripoveduje naš Vodeb Jože, sedaj delovodja5"na prometu. Košati brki mu krasijo izorano lice in'nagubano čelo, Dokaz o prestanem trpljenju, težki mladosti in borbi, borbi za svobodo in neumornem povojnem delu,, udarniškem delti za izgradnjo naše porušene domovine.; ■
Vodob je poročen. Stanuje v 'Gorici' pik Slivnici) Ima hišo, žena je v službi, hčerka poročena, sin pa; ’obiskuje; filozofsko fakulteto . v Ljubljani; Na otroke je ponosen. Sedaj, v prostem -.času,, pomaga hčerki pri gradnji hiše. Preostali
prosti del dneva posveti .vnuku in obveznemu ribolovu.
»Družina, da, naša družina je srečna. Razumemo se. Sem predsednik Združenja zVeze borcev, sin je predsednik Socialistične mladine Slovenije, zet pa Socialistične zveze delovnih ljudi. Radi delamo na terenu. Tudi v organizaciji Rdečega križa šem aktiven. Pomagam ostarelim, nebogljenim v naši krajevni skupnosti.- Tudi v železarni je dovolj dela. In ko pridem domov, me, čaka še drugo delo, vendar je manj naporno, pa vendar odgovorno.
Po osvoboditvi. je Jože hotel končati učno dobo in si pridobiti kvalifikacijo. To: mu je. tudi-s trdnim delom, in satnoodrekanjem u-spelo. Zaposlil se je v Mariboru v Železniški delavnici »Boris Kidrič«. Napravil 'je izpiti za strojevodjo v Kastavu pri Reki. V Ljubljani sé jé nato na železnici zaposlil kot strojevodja, kasneje pa je bil.preme-• ščon v Divačo. /
/(»Takrat je železarna kupila od naših železnic prvo normalnotirno parno lokomotivo, katero sem prav jaz prepeljal v Store. Tu, v Štorah /sta me ing. Lavrič in takratni per-sonalni,.. Žmahar pregovorila, da sem ostal v Železarni. Tako Sem. od štiriinpetdesetega leta član kolektiva^ naše delovne organizacije.« .
Vodeb Jože je sodeloval v mnogih borbah. Pri osvoboditvi Šentjurja mu je med agresivnimi ustaši; ih Nemci veliko, avtorilelno pomagala .angleška uniforma. Bil je prvi, ki je prišel v Železarno s. syójo .enoto, organiziral stražo in postavi) red. Ima sliko, ki pa žal zaradi nejasnosti, slabih ostrin in sposobna za objavo v Železarju, je pa drag in nepozaben spomin, •
•»Dan 'republiko jo zame in za nas vse velik praznik. Poznal sem razmere, v stari Jugoslaviji',' med vojno, težave izgradnje porušene 'domovine; iri 'Občutil veselje, čisto, ■ neomadeževano vesolje priborjene . svobode.«'
- Tako mi pravi naš sodelavec Jože Vodeb. Saj ga poznamo, Miren, skrben in požrtvovalen.
Dan/rojstva našo republike , mu; veliko pomeni. To je dan, ko smo potrdili :med. narodnoosvobodilno borbo zastavljene cilje, želje in potrebe; ki /smo' jih tudi Uresničili. Zato je za nas in za našega Jsogo-. vornika 29. november velik in spoštovan praznik.
V. R.
to) sposobnosti (npr.: inteligentnost, besedna sposobnost, ostrina vida, praktična iznajdljivost, hitrost in preciznost gibov itd.);
c)	znanja, spretnosti, navade (npr.: obvladanje tujih jezikov, strojepisja, smučanja);
d)	karakterne poteze (iskrenost, gospodovalnost, sebičnost, natančnost itd.);
e)	temperamentne in čustvene poteze (npr.: živahnost, hladnokrvnost, bojazljivost, topost, vedrost itd.);
f)	dinamične motivacijske lastnosti (različne potrebe, interesi, stališča, obrambni mehanizem itd.).
Novorojenec še nima osebnosti, kajti ta se začne oblikovati v prvem letu življenja in se razvija tja do odraslosti. Temeljne lastnosti osebnosti se razvijajo že v otroškem obdobju, v. omejenem obsegu in izjemnih okoliščinah pa se spreminja osebnost tudi še y zreli dobi. (Lahko rečemo, da je razvoj človekove osebnosti odvisen od treh faktorjev: od dednosti, okolja, v katerem živi in njegove lastne aktivnosti. Odnosi med temi faktorji so zapleteni zaradi interaktivnosti in težko je določiti delež, posameznega faktorja pri razvoju neke telesne ali duševne lastnosti.
Kaj je pravzaprav dednost? To ni samo podobnost s starši, kajti dedne lastnosti lahko »sprejmemo« tudi od bližnjih in daljnih prednikov. Dednost tudi ni samo tisto, kar nam je dano z rojstvom, kajti mnoge značilnosti, ki slone predvsem na dedovanju, niso nujno prisotne že ob rojstvu, ampak je potreben določen čas, da se pokažejo (npr.: razvojna "sprememba, kot je hoja, je pogojena z dedno zasnovo,. vendar otrok shodi šele, ko poteče določeno obdobje dozoreva? nja živčnega sistema in mišičja). Tudi tisto, kar se pojavi že z rojstvom, ne sloni vedno in nujno na dedovanju. Nekatere posebnosti novorojenčka so lahko posledica učinkovanja bakterij, strupov ali okvare, ki je nastala "še pred rojstvom. Biološki nosilci dednih lastnosti so geni, razmeščeni v hromosonih v naših celicah. Zorenje telesnih struk-tur in funkcij je podlaga celotnemu duševnemu razvoju, ki je vezan na rast in zorenje možganskega tkiva, čim normalnejše so posameznikove dedne zasnove, tem širše možnosti dopuščajo telesnemu in duševnemu razvoju.
Abnormne in izjemne dedne zasnove pa posamezniku omejujejo »manevrski prostor«. Da bi se te zasnove — dispozicije pokazale kot določene človekove lastnosti, jih je potrebno aktivirati, kaj ti sleherna lastnost se < formira in razvija šele s človekovo aktivnostjo v določenem okolju.
Med dejavniki, ki predstavljajo okolje in vplivajo na razvoj o-sebnosti, so najpomembnejši socialni in'kulturni, ki imajo največjo moč prav v obdobju otroštva. Seveda Vplivajo na osebnost tudi izkušnje v mladosti in odrasli dobi, vendar čim starejši j c človek, tem manj se njegova osebnost spreminja. Iz tega je razvidno, da se največja pomembnost pri oblikovanju posameznika pripisuje' družini in odnosom
v njej. Poudariti je treba, da je za pozitiven razvoj osebnosti najvažnejša zadovoljitev otrokove potrebe po ljubezni in naklonjenosti, čustveni toplini in občutku varnosti. Nezadostna skrb in občutek, da ga- ne marajo, lahko v otroku pospešita razvoj družbeno nezaželenih lastnosti, kot so: a-gresivnost, odljudnost ali pasivnost. Pomembno je tudi splošno psihološko ozračje v družini, kajti otroci iz družin, v katerih vlada medsebojno zaupanje, ljubezen, prijateljstvo, razumevanje, bodo po vsej verjetnosti bolj neodvisni, imeli bodo več zaupanja vase, lažje se bodo prilagajali kot pa otroci iz družin, v katerih prihaja pogosto do konfliktov in razprtij. Zanemariti ne smemo tudi položaja otroka v odnosu do sorojencev (npr.: najstarejši, naj-mlajŠi, edinec), strukture družine (npr.: popolna, nepopolna ali dopolnjena družina). Velik vpliv ima celotno vzgojno ravnanje staršev ali njihovih namestnikov, pri čemer zelo pozitivno delujejo naslednji dejavniki: razumevanje otroka in upoštevanje njegovih potreb, strpnost,' doslednost, demokratičnost, vzgoja k samostojnosti. Pretirano stroga disciplina ima lahko za posledico prenapeto potrebo po priznanju in ugledu, otrok Tahko razvije sovražen odnos do staršev in celotne družbe. Nedosledna disciplina lahko privede do lastnosti, kot so o-mahljivost in neodločnost. Preveliko razvajanje otroka in pretirano skrb zanj pa lahko oblikujeta sebičnost, neodgovornost, pretirano občutljivost in nezmožnost prenašati neuspeh. Družina deluje na oblikovanje raznih lastnosti tudi s tern, da mu hudi mož? n os ti za opazovanje in raznovrstne izkušnje, npr.:'ob knjigah, televiziji, gledaliških predstavah, izletih, krožkih, spodbudnih igračah, rekreaciji in športu. Prehod v vzgojho-varstveno Ustanovo in kasneje v šolo predstavlja nove spodbude, nova spoznanja in zahteve, ki sc jim mora otrok prilagoditi. Spoznava odnose v „skupini in svojo vlogo v njej, sreča se ž novimi delovnimi in disciplinskimi zahtevami, spoznava nove osebe, ki jih lahko posnema in se z njimi enači. Tako se ves proces njegovega umskega, čustvenega in zlasti še socialnega razvoja, ki se je začel v družini, intenzivno in sistematično nadaljuje.
Pomembno vlogo pri oblikovanju posameznika imajo tudi vrstniki, s katerimi se druži v otroški in mladostni dobi. Vrstniki si oblikujejo določene standarde obnašanja, ki se jim morajo dosledno podrejati in ti standardi šo dostikrat v nasprotju z nazori staršev in sploh odraslih ljudi. Najizrazitejši je vpliv vrstnikov v obdobju med 13. ih 19. letom.
•_ Ne smemo pa seveda zanema? riti tudi vpliva razredne pripadnosti , kulture in družbenega sistema, ki oblikujejo vrednote, vzorce vedenja, načine prilagajanja," stališča do raznih pojmov. S tem, da se človek prilagaja družbenim okvirom ali normam, se seveda oblikujejo določene o-sebnostne lastnosti.
(Dalje na 14. strani)
Dnevnik »novopečenega« ribiča
Rekreacija in šport
Prijateljsko srečanje \ nogometu
V soboto, 16. oktobra je v Štorah gostovala nogometna ekipa tovarne traktorjev FIAT iz Modeme. Italijanski športniki so vsi delavci te tovarne traktorjev ter so si ob svojem obisku tudi ogledali našo tovarno traktorjev v izgradnji. Ob zelo slabem vremenu, zaradi katerega je bilo manj gledalcev, kot bi jih sicer takšno srečanje privabilo, so gostje tekmo izgubili z rezultatom 3 :0. Zlobni jeziki so vedeli povedati, da je to povračilo za nedavni poraz naše državne reprezentace na prijateljski tekmi v Itailiji. Gostje so izrazili tudi željo, da bi naši nogometaši prišli k njim v Modeno, kjer bi organizirali ponovo STečanje.
Ta tekma pa je bila velikega pomena za enega naših najbolj prizadevnih nogometašev— vratarja Jožeta Belaka. Odigral je namreč svojo poslovilno tekmo, v kateri se je tudi iz športnega vidika izkazal, saj je svoja vrata zelo dobro branil,-Ob tem je treba Jožetu iskreno čestitati, saj je bil v vratih več kot 20 let ter je začel ž aktivnim igranjem že kot pionir. Soigralci so se svojemu dolgoletnemu vratarju oddolžili z darilom. v
Poslovilna tekma Jožeta Belaka
Medobratnega tekmovanja v balinanju. se je, udeležilo 6 ekip, v katerih;je sodelovalo 26 tekmovalcev.; Najuspešnejša je bila ekipa livarni ki. je premagala,vse svoje nasprotnike VT ctreh dvobojih ..in si-, cer uslužbence ,z 9 ; 0, valjarno 1. z 9 :1 in valjarno II z .9 : 4. Na drugem mestu. je,.valj arna. II,-tretja je elektrodelavnica, četrti .usIužt, benci,- peta.,valj arna I in šesta ob.-delovalniea.. Glede .na to, da smo. s tem športom šele .-pričeli v..Štorah je razumljivo, da ni hila tolikšna: udeležba, kot je na drugih tekmovanjih, Glede ■ na zanimanje, za to priljubljeno vrsto rekreacijskega športa lahko pričakujemo, da bo v prihodnje večji jodziy..
Smučarska izkaznica
Z novo izkaznico lahko postanemo vsi člani Smučarske zveze Slo-: venije.. Izkaznica lahko dobite .takoj pri tov. Stojan Mariji (pisarna rekreacije), če vplačate letno čla-'
narino v višini 150 din za. odrasle in 60 din za. mladino do 15 let".
Izkaznica mora biti opremljena s. fotografijo.
Kaj nam izkaznica pomeni?- --
—	Postaneš. član Smučarske zve--ze Slovenije-iri s članarino podpi- -raš kvalitetni - smučarski šport- v Sloveniji;
—	Z izkaznico na osnovi bonov -lahko nabavljamo smučarsko opremo z 10 %’popustom.
—	Mladina do 15 let bo- poleg bonov za smučarsko opremo imela z izkaznico brezplačne prevoze na vlečnici na Svetini za sezono 1976/77, odrasli pa 50% popusta.
—	Z novo izkaznico bodo imeli.t vsi (mladina in člani) 50 % popusta od polne cene za smučarske šole in. organizirane .tečaje.
—	Nosilec izkaznice je. zavarovan pri .»Zavarovalnici Savarc za invalidnost ali smrt.. .
—	Pričakuje se tudi, da ob iz-,
kaznica veljala na vseh žičnicah.za prevoze s popustom (ta zanimivost, še ni., dokončno dogovorjena)....
Toliko na kratko o..»Smučarski, izkaznici«. Menimo, da skoraj ne bi smelo biti smučarja,, ki je. ne bi, imel.., -
13.	6. 197 ... Dragi »dnevnik« naj ti bodo zaupane vse ribiške skrivnosti in naj jih ne ugleda nezaže- -leno oko.
2. 7. 197 ... Franci mi je prinesel -d ribo-iz Voglajne: Celo podaril mi jo je. Bil je krap in to merski. Podarjene ribe sem bil močno vesel, nisem mu zastonj plačal večkrat po dva del rebule.
28.	7. 197 ... Franci mi zopet pri- § nese ribo. Kar ha živce mi gre tako laže. Kako so mu danes prijemale. Dvakrat mu je utrgal težak krap. Celo hvali se, da jaz nikoli nebi bil dober ribič.
10.	8. 197.. . Odločil sem se, da pojdem z njim ribarit. Zora naju je pričakala nad Meliškim mostom. Pa je res »prijemalo«, samo ne tako velike ribe. Tudi sam sem na njegovo palico ulovil podmerskega podusta, ki sem ga moral spustiti nazaj v vodo.
15.	9. 197... Sem že zastrupljen. Te ribe mi nikakor ne grejo iz gla-... ve. Zakaj pa tudi jaz ne bi. postal ribič Odločil, sem.se zatrdno, da v novenbru mesecu napišem prošnjo, za sprejem v -ribiško družino. Žend maje:, z. glav popravi da sem malo .	...
20.	1.0. 197 . ... Pridno nabiram .der . nar za članske, prispevke in ribiški> > pribor. .Zena nič ne .ve o tem. Ustvarjam črni i .¡and... Denar, prihranke .skrivam. za stensko, sliko, ikono sv. Jožeia. Upam, da ba še tu najbolj na varnem.
2. lit 197.1. ..Naprsal sem prošnjo r za sprejem v ribiško družino Štore podkrtepljeno. z naslednjim? •
Rojeh- v znamenju - ribe,- koma j-— zagledal v~svet, -že imel opravka-z- ■■ vodo, V -cerkvi-namreč: -Kot otrok--sem čofotal po lužah,-v šoli sem bU- ' tih kot riba,-Ko sem odrasel,-sem o pričel- loviti ribe,- pa rte-v-vodi-. Po- -tem se-je obrnilo, ena je mene ulo- -1 vila in me-še sedaj-ne izpusti. SiceF -je pa-v-meni kar precej -ribjih last- --nosti. V življenju sem previden-kot -klen, v službi neroden kot som,- požrešen? kot ščuka, rejen kot krap..-.
5.	12. 197 .. . 'Sprejeli so me v ribiške vrste. Hurrrra! Danes sem | prejel pismo o ugodni rešitvi moje -vloge. Samo izpit moram še polo- 1 žiti. Kako' so bili ekspeditivni: Vloge hitreje rešujejo kot občinski . uradi.
15.	12.. 197 . . . Plačal sem pristojbino in ostale članske, prispevke. Žena. se čudi, da je. tako poceni. Ni vedela za moj črni fond, ki sem ga dodobra izčrpal.
18. 2. 197 . ... Položil sem ribiški izpit. Kar ni vedel predsednik izpitne komisije, sem mu obrazložil jaz Pa je šip. Postal sem ribič in to, pravi športni ribič.:.
25. 3. 197 ■.. Imam že kupljen ribiški pribor, palico, kolešček, vrvico in trnke. Komaj čakam ribolov-: no sezono. Sicer je pa sedaj še lovopust. Samo da sem uspel ženi utajiti pretežni del stroškov.
20.	5. 197... Prvi dan ribolovne sezone. S Francelnom sva ob zori že ob Voglajni. Kako prekrasna je narava, voda, zrak. Zložim palico, odvijem kolešček, namestim trnek.
Za začetek učim črva plavati. Ves čas so se ribe poigravale s plovč-kom, vlekle vabo pod vodo sem in tja. Prijeti pa rti znala nobena. Niso še morda vajene. Franci je že imel uspeh. Potegnil je klena in to celo merskega. Jaz pa nič. Tedaj je prijelo. Močno zategnem. Glej ga
šmenta, kaj pa je to. Se ne premakne. Saj se tudi ne bo, mi reče sosed, vidiš da si zapel ob korenino. Vlečem k sebi, ne gre. Sklonim se nad vodo, vlečem k sebi, tedaj pa ojoj. Zmanjkalo je tal in štrbunk je reklo. Strašno je zaropotalo in zvalovilo. Voda je še bila presneto mrzla. Danes nisem ulovil ribe pač pa nahod. Pravi ribiški krst na pravi dan.
24.	5. 197... Danes sem se sam odpravil na ribolov pod Podplaški jez. Po nekaj urnem čakanju vendar prijem. Kakšen odpor in kakšna borba. Samo moji spretnosti in široki okolici se je. zahvaliti,, da sem krapa potegnil na suho. Tehtal je cela 2kg. Tehtali smo ga pri »Gabre«. Uradno,, da mi potem še celo kdo ne verjame. Za koliko me je tisti krap osušil, v dnevnik ne bom napisal, če ga slučajno žena dobi v roke. Pa tudi res se ne spominjam- več, kajti glava me še ni nehala boleti. Me tudi ne bi bolela, če bi bil pil samo domačo kapljico. Ker 'sem pa mešal, so posledice neizbežne.
2. 6. 197 .. . Dragi »dnevnik«. Pravijo,vda je ribolov zelo -koristen za pomiritev živcev. Pa /e; kdor- ne verjame,, naj sam preizkusi.
Dnevnik vseeno dobil na vpogled in izvleček napisal
Boris Malec
Najbrž ni- težko -ugotoviti, da ima okolje znatno moč -pri oblikovanju človekove osebnosti. Seveda pa se osebnost ne oblikuje s pasivnim učinkovanjem okolja, ampak ts človekovo aktivnostjo v določenem okolju. Človek si mora zavestno prizadevati in se namensko truditi, da se razvija. V psihološki literaturi navajajo kot primer, kaj vse se doseže « prizadevali jem — Helena Keller. Bila je slepa in gluha že od 19. meseca. življenja,, vendar je z velikanskim trudom dosegla, da se je naučila govoriti, končala študij, dosegla doktorat in se. razvila v priznano prisateljico in vsestransko zgrajeno osebnost. Brez lastne aktivnosti bi bila obsojena na životarjenje v bednem stanju. Torej za razvoj katerekoli bolj komplicirane lastnosti ,je potrebna posameznikova intenzivna aktivnost. Razne naloge, ki jih rešuje, različni cilji, ki si jih postavlja, terjajo od njega stalno dejavnost. Potrebno je razvijati prirojene zmožnosti, kombinirati prirojeno s pridobljenimi izkušnjami in tako razvijati lastno aktivnost in s tem'tudi osebnost. Tako lahko po vsej pravici trdimo, da je razen dednosti in okolja v formiranju osebnosti pomembna tudi človekova samoak-tivnost.
Organizirana rekreacija jesen - zima - pomlad
Služba za rekreacijo je pripravila program redne tedenske rekreativne vadbe v pokritih prostorih za mesece: november, december, januar, februar in marec in to za naslednje dejavnosti:
KEGLJANJE: vsak ponedeljek od 15. do 19. ure na kegljišču v Štorah (vodja Franc Grubenšek).
NAMIZNI TENIS: vsak torek, četrteki in petek od 16. do 19. ure v dvorani namiznega tenisa pri stadionu na Lipi (vodja Vinko Pajk).
ODBOJKA ČLANICE: vsako sredo od 17. do 18.30 v telovadnici na Lipi (vodja Tine Veber).
ODBOJKA ČLANI: vsako sredo od 19. do 21. ure v telovadnici na Lipi (vodja ing. Dominik Tomažin).
REKREACIJA ČLANICE: vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure v telovadnici na Lipi (vodja Milena Znidarec).
REKREACIJA ČLANI: vsak četrtek od 18.30 do 20. ure v telovadnici na Lipi (vodja Franc Škoberne).
REKREACIJA ČLANI: vsako nedeljo od 8. do 10. ure v telovadnici na Lipi (vodja Ivo Grajžl).
REKREACIJA ČLANI: vsako sredo od 19. do 21. ure v telovadnici EŠC Celje (vodja ing. Ljubo Kresnik).
REKREACIJA ČLANI — ČLANICE: vsak torek od 19.30 do 21. ure v telovadnici Zavoda Ivanke Uranjek v Celju (vodja Dušan Gabrijel).
Informacija o škodljivosti
Zaključki 23. skupščine Svetovne zdravstvene organizacije, ki je bila maja 1970, se glasijo:
»Obolenja, ki so povezana s kajenjem, so v razvitih deželah močno pomemben vzrok invalidnosti in prezgodnje smrti.
Na splošno je možno reči, da večina držav še ni uveljavila zakon skih ukrepov, medtem ko so nekatere uveljavile ukrepe celotnega področja preventivne medicine.«
Komite strokovn jakov SZO na področju kajenja in njegovih -škodljivih učinkov'je'ponovno potrdil te zaključke na sestanku'decembra 1974, ko so načrtno obdelali vse — med tem časom opravljene — dodatne raziskave in opazovanja. Izmed 100 držav za katere ima svetovna zdravstvena organizacdja-(SZO)' informacije, jih 70 nima riikake zakonodaje, medtem ko ima 30 preostalih držav zakonodajne ukrepe v'zvezi s kontrolo zlorabe kajenja. Nekatere države pa celo podpirajo proizvodnjo tobaka.
Tobačni dim vsebuje karcinogene (snovi, ki raka povzročajo) in kokarcinogene (snovi, ki raka pospešujejo) substance, poleg ogljikovega monoksida, nikotina in dražečih snovi. Karcinogenost konden-zatov dima pipe in cigar je prav ¡tako velika kot pri cigaretnem dimu. Sedaj-je uspelo že tudi na poizkusnih živalih (psih) povzročiti z inhaliranjem cigaretnega dima tipične bronhialne karcinome.
Z obširnimi epidemiološkimi- raziskavami je danes nesporno ugotovljena ¡povezava med kajenjem'in naslednjimi obolenji:
—	pljučnim rakom: podatki različnih raziskav so na tem področju še posebno mnogoštevilni, in so pokazali, ¡da nevarnost obolevanja za pljučnim rakom narašča direktno'v povezavi s številom pokajenih cigarBt. Pri težkih kadilcih je 30—50-krat večja kot pri nekadilcih. Iz vseh dosedaj nabranih izkušenj je s popolno gotovostjo možno napovedati, da hi s prenehanjem kajenja ali z izdelavo cigaret, ki ne bi vsebovale karcinogenih snovi, preprečili svetovno epidemijo pljučnega raka, ki dandanes ubija vsako leto na tisoče kadilcev;
—	bronhitisom in emfizemom: tudi za to obolenje so številne epidemiološke raziskave potrdile tesno povezavo imed težino .obolenj a in številom pokajenih cigaret. Pri tem obolenju predstavljajo glavno spremembo progresivno zoženje dihalnih poti in posledično poslabšanje pljučnih funkcij s hipoksemijo. Prenehanje kajenja pri tem obolenju bistveno izboljša zdravstveno stanje tudi po večletnem kajenju, v kolikor ni prišlo na pljučih že do ireverzibilnih sprememb. Poleg kajenja, povzročajo kronični bronhitis še onesnaženje zraka in prah. Ugotovili pa so, ¡da do bronhitisa in emfizema običajno ne pride pri •nekadilcih celo v predelih z močnim onesnaženjem zraka (urbana ali industrijska -polucija);
—	ishemičnim srčnim obolenjem: smrtnost zaradi tega obolenja se v zadnjih treh desetletjih neprestano povečuje. Računajo, da umre. v civiliziranem svetu za to boleznijo tretjina vseh moških med 35. in 64. letom starosti. Prospektivne epidemiološke raziskave so pokazale, da je smrtnost zaradi ishemiičnega srčnega obolenja večja med kadilci kot med nekadilci, da se povečuje s številom cigaret im da je nižja pri tistih, ki prenehajo kaditi. Krivca za spremembe na srcu sta nikotin, ker sprošča kateholamine, ki na več načinov .oškodujejo ožilje in srčno mišico ter karboksiihemoglobin, ki nastajajo pri izgorevanju cigarete. Pri tem obolenju lahko predstavlja kajenje samostojni rizični faktor ali deluje vzajemno z drugimi glavnimi rizičnimi faktorji;
—	splošno arteriosklerozo: obstajajo podatki o tem, da kajenje pospešuje pojav splošne arterioskleroze.
S kajenjem je povezano tudi pogostejše obolevanje za naslednjimi drugimi boleznimi:
- — peptičnim ulkusom,
—	rakom ustne votline, grla in požiralnika,
—	rakom sečnega mehurja.
Možne so tudi različne komplikacije v nosečnosti ter v razvoju otrok pri ženah, ki kade.
UKREPI ZA PREPREČEVANJE KAJENJA
1. Spremembe kadilskih navad.
-S farmakološkimi in psihoterapevtskimi metodami motivirati ljudi,- da prenehajo kaditi. Klinike, ordinacije splošnih zdravnikov in informativni letaki lahko pomagajo ljudem, ki sami žele prenehati s kajenjem.
—	Zmanjšanje količine dima: čeprav je moč preprečiti obolenja, ki jih povzroča kajenje le s popolnim prenehanjem, moramo upoštevati tudi možnosti za zmanjšanje rizičnih faktorjev. Kadilcem, ki ne morejo povsem prenehati s kajenjem; lahko svetujemo, da:
—	manj kadijo,
—	manj. inhalirajo,
—	puščajo, daljši ogorek,
potegnejo manj dimov iz vsake cigarete,
—	jemljejo cigareto med posameznimi vdihi iz ust.
. Take nasvete glede spremembe kadilskih navad bi lahko-vsebovale vse cigaretne škatle in zavitki.
—	Zmanjšanje škodljivih komponent tobačnega' dima; v dimu so najbolj škodljivi katran, ogljikov monoksid in nikotin. Katran vsebuje več karcinogenov, od katerih so najpomembnejši policiklični
tobaka in boj proti
ogljikovi vodiki pa tudi nitrozamin in beta-nartilamin sta prisotna v manjših količinah. Dražeče snovi predstavljajo akrolein in dušikovi oksidi.^ Od kokarcinogenov sta predvsem pomembna krezol in fenol. Na več načinov je mogoče zmanjšati količino katrana in nikotina: s filtri, ž različnimi vrstami tobaka, z boljšim ■ izgorevanjem in z raznimi tehnološkimi postopki pri izdelavi cigaret. Kadilci, ki ne morejo prenehati s kajenjem, na ta način Sicer zmanjšajo nevarnost obolevanja, ne morejo pa je seveda povsem preprečiti.
' V-nekaterih.državah uradno objavljajo analize testiranja cigaret glede na vsebino katranskih snovi in nikotina, ne pa tudi ogljikovega monoksida. Koristno bi bilo,- ako bi vse države uvedle redne analize različnih vrst cigaret tako, da bi lahko potrošniki izbirali med najmanj škodljivimi.
2.	Vzgojni ukrepi.
Problem-vzgoje bi moral obsegati:
—	vzgojo zdravstvenega kadra;
—	vzgojo prebivalstva. Učinkovite sisteme imajo v ZSSR in ZDA, kjer uporabljajo različna komunikacijska sredstva;
—	vzgojo Otrok. Problem kajenja bi moral biti zajet v redno zdravstveno'vzgojo.
3.	Zakonodaja v zvezi z bojem proti kajenju.
Predvsem "je potrebno Sprejeti ukrepe, ki bi preprečevali mladim ljudem privajanje na kajenje (v nekaterih deželah kadi 40 odstotkov mladine do 18.(leta). Nekaj držav je zato prepovedalo prodajo cigaret do 16. leta. V Bolgariji je prepovedana prodaja otrokom irt mladoletnikom;'prav tako na Koreji. V vseh deželah pa — zaradi velikega števila prodajnih avtomatov — ta ukrep ne bi bil učinkovit.
Na Švedskem m Angliji so zdravstveni organi skupno z izdelovalci in uvozniki tobaka izdelali zakonik, ki se ukvarja z reklamiranjem kajenja.
Glavne ovire za sprejemljive in uresničljive ukrepe leže v koristih, ki jih imajo posamezne države od prodaje in izdelave tobaka ter od oglaševanja. Vprašanje je tudi, kakšen uspeh bi imela prepoved oglaševanja v avdiovizualnih Sredstvih, dokler takega ukrepa ne bi storile vse ali vsaj večina dežel.
PREPOVED KAJENJA
Nekatere države so prepovedale kajenje v kinodvoranah, gledališčih, javnih prometnih sredstvih, šolah, delovnih mestih in bolnišnicah. Tudi v uradih Svetovne zdravstvene organizacije so prepovedali kajenje. V ZSSR je kajenje prepovedano v vseh zdravstvenih ustanovah, šolah, deloviščih im v številnih uradih. V Belgiji, na Češkoslovaškem, Poljskem in Portugalskem, v Romuniji in Turčiji je kajenje prepovedano v_ šolah, kar velja tudi za nekatere šole na Švedskem. Bolgarija, Poljska, Romunija in Mehika imajo našteta mesta, kjer je kajenje prepovedano.
ZAKLJUČKI
Epidemiološke raziskave v številnih državah so pokazale, da je kajenje pomemben vzročni faktor pri pljučnem raku, kroničnem bronhitisu in emfizemu, ishemičnem srčnem obolenju in obstruktivnem obolenju perifernega ožilja. Pokazale so tudi, da ima kajenje vlogo pri ¡nastanku raka na jeziku, grlu in požiralniku, na pankreasu ne; mehurju; da je povezano z abortusom, mrtvorojenimi in perinatalno smtrnostjo; ter z gastroduodenalnim ulkusom.
Raziskave so potrdile prisotnost karcinogenov in dražečih snovi v katranu cigaretnega dima. Poznane škodljive komponente dima vključujejo katran, nikotin in ogljikov monoksid. Veliko milijonov življenj je vsako leto prizadetih zaradi kajenja.
V primerjavi z neznatnimi koristmi, ki jih nudi kajenje za lajšanje trenutkov stresnih situacij, je škoda, ki jo povzroča neprimerljivo večja.
Nekatere države so v zadnjih letih napravile velik napredek pri preprečevanju prekomernega kajenja. Po njih bi se morale zgledovati ostale-dežele. Uspehi, ki so jih te države dosegle, opravičujejo zaupanje v izboljšanje stanja tudi pri ostalih državah, članicah SZO, ki ¡bodo uvedle podobne ukrepe. Nekadilce je potrebno zaščititi s prepovedjo kajenja na javnih krajih, kar ima kot stransko posledico še ta pozitiven učinek, da kadilci manj kadijo in da postajajo vedno bolj osveščeni glede škodljivosti kajenja.
(Ponatis iz »POROČEVALCA« št. 2/76)
ŠTORSKI’ ŽELEZ AR — Glasilo OZD Slovenske železariie ŽELEZARNA STORE —: Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing.y -Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan —, Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk^ AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
KADROVSKE VESTI
V	mesecu oktobru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe.
Novi člani naše organizacije združenega delo so:
Breda Gornik, NS administrator iz tovarne traktorjev v izgradnji; Viktor Planinšek, KV vodovodni inštalater, Janko Brečko, NK delavec in Boško Gajšek, NK delavec, vsi iz mehanične delavnice; Avguštin Kerneža, NK delavec, iz transportnega obrata; Nikolaj Bla-žun, KV RTV mehanik iz merilne službe; Stanislav Mačkovšek, NK delavec, Uzejir Kalabič, NK delavec, oba iz valjarne I; Branko Tan-šek, KV modelni mizar iz modelne mižame; Cvetko Antlej, NK delavec iz jeklarne II; Franc Plavček, NK delavec iz jeklarne I; Boris Ščurek, KV ključavničar iz vzdrževanja transportnih sredstev; Rudolf Gračner, NK delavec iz elektroplavža; Matilda Kočar, KV prodajalka iz finančnega sektorja.
Iz JLA so se vrnili:
Mirko ’Turnšek, PK ključavničar; Srečko Gobec, KV rezkalec; Stanko Gajšek, KV strugar, vsi iz obdelovalnice litine; Vladimir Pečnik, KV elektrikar iz elektroobra-ta; Jože Amon, NK livar iz livarne I; Branko Zavšek, SS kemijski tehnik iz kemijskega laboratorija; Anton Kukovič, NK delavec iz livarne II; Stanislav Horjak, NK delavec iz valjarne II; Marjan Nežmah, NK delavec iz valjarne I; Branimir Rebernak, PK strugar iz obdelovalnice valjev; Vido Ča-dej, KV, modelni mizar iz modelne mizarne; Alojz Jošt, PK preiiiikač iz transportnega obrata.
Vsem želiino prijetno počutje med nami!
Samovoljno so zapustili delovno organizacijo:
Rifat Duran, PK voznik viličarja iz jeklarne I, Ferid -Ljutič, PK zidar iz stanovanjsko gradbene enote, Bojan Lesnika, plamenski rezalec iz valjarne II, Zdravko Rožič, PK strugar iz obdelovalnice litine, Cvetko Gajšek, NK delavec iz livarne II, Rizah Kičina, NK delavec iz livarne I, Branislav Milo-jevič, NK delavec iz livarne I, Srečko Mesarič, NK . delavec iz valjarne I.
Po lastni želji so odšli iz delovne organizacije:
Vera Simovič, ekonbmski tehnik iz finančnega sektorja, Vladislav Arnič, delovodja iz jeklarne II, Na-mon Statovci, KV strugàr iz obdelovalnice valjev, Živanka Pucare-vič, elektrotehnik iz ekonomsko-organizacijskega Rektorja, Josip Križanec, NK delavec iz jeklarne V
V	JLA so odšli:
Husein Mujič, PK Voznik viličarja iz livarne I; Mirko Tomušilovič, NK delavec iz mehanične delavnice; Ivan Romih, PK ključavničar iz obdelovalnice valjev; Karl Gro-bin, KV talilec iz jeklarne II; Leopold Guček, PK varilec iz livarne II; Franc Boršič, KV strojni kalu-par iz livarne II; Milan Kitak, KV strojni ključavničar iz valjarne II; Janko Hostnik, KV strojni ključavničar iž obdelovalnice valjev; Anton Klenovšek; KV strojni klju-
čavničar iž elektroobrata; Marko Pirhmajer, komercialni tehnik iz konsignacije tovarne traktorjev; Alojz Guzej, strojni ' ključavničar iz mehanične delavnice; Janez Stojan, NK delavec iz valjarne II; Miran Pintar, KV elektromehanik iz elektroobrata; Drago Kos, KV elektromehanik iž elektroobrata; Stanislav Korez, KV elektromehanik: iz elektroobrata; Martin Bevc, NK delavec iz livarne II; Milenko Anzeljc, KV elektromehanik iz elektroobrata; Peter Bračun, dipl. ing. metalurgije iz jeklarne II; Janko Pungeršek, PK avtogeni rezalec iz valjarne I; Jože Murn, NK delavec iz valjarne I; Ivan, Močnik, KV strugar iz mehanične delavnice; Ivan Podgoršek, KV modelni mizar iz modelne mizarne; Ivan Rataj, KV strugar iz obdelovalnice litine; Milan Šmigovec.PK vrtalec iz obdelovalnice litine; Anton Horvat, KV rezkalec iz obdelovalnice litine.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Franc Gaber iz jeklarne II; Anton Kovačič iz tovarne traktorjev; Vinko Vodeb iz valjarne; Cveto-slav Živko vič iz livarne I.
Vsem želimo obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
Ivan Milutin iz valjarne II; Anton Gajšek iz transportnega obrata; Marjan Kolar iz jeklovleka; Martin Trbovc iz mehanične delavnice,- Marton Šotanji iz valjarne I; Anton Brečko iz valjarne II; Momčilo Tepič iz valjarne II; Franc .Koprivc iz valjarane I; Franc Pušnik iz valjarne II.
Vsem iskreno čestimamo-'
DISCIPLINSKI PREKRŠKI
HUJE SO KRŠILI DELOVNO
DOLŽNOST:
1.	MIRKO PRIVŠEK, jeklarna I, dne 3. 9. 1976, malomarno izvršil delovno obveznost — JAVNI OPOMIN.
2.	JOŽE ŽLENDER, jeklarna I,
20.	7. 1976 neopravičeno izostal z dela j| JAVNI OPOMIN.
3.	SRETKO DUMIC, jeklarna I, dne 11. 9. 1976, fizični izpad — JAVNI OPOMIN.
4.	STIPO LUKIČ, jeklarna I, dne
29.	5., 15. 6., 28. in 29. 8. 1976 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
5.	DUŠAN SELIČ, valjarna I, dne 24. 8. 1976 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
6.	JOŽE PEER, valjarna II, dne
11.	in 15. 9. 1976 neopravičeno izostal z dela JAVNI OPOMIN. -
7.	KAREL GRAČNER, valjarna II, dne 2. 5. 1976 povzročanje nereda 0 javni opomin;
8.	ALOJZ PAHOLE, valjarna II, dne 2. 5. 1976 povzročanje nereda Ul JAVNI OPOMIN.
9.	VIKTOR MALEC, valjarna. II, dne 2. 5. 1976 povzročanje nereda -- JAVNI OPOMIN.
10.	JOŽE ŠKOFLEK, neodgovorno izvrševanje delovnih obveznosti — JAVNI OPOMIN.
TL. SREČKO ZUPANC, orodjar-na.MO, dne 16. in 17. 8.1976 prišel vinjen na delo — JAVNI OPOMIN.
12.	FRANC GAJŠEK, (Branko), dne 17. 7. 1976 malomarno izvrševanje del. obveznosti -— JAVNI OPOMIN.
NOVE KNJIGE
Maynard H. B.: Industrijski inženjering, S-2706/I, II, III, 1. 1974.
Vukelja D.: Termodinamika rezanja, 1970, S-2763.
Milačič V. R.: Dinamika mašiii-skih sistema na primenu alatne mašine, 1969, S-2768.
Puhar P.: Tehnologija odreza-vanja, 1966, S-1798.
Milačič V.: Tehnološki sistemi,
1971,	S-2766.
Kamatne i anuitetske tablice, 1973, S-2775.
Podovi... u zgradama 0415, 1.
1972,
Politički sistem, iprilog nauči o čovjeku i samoupr. 1973, S-2773.
Politika kvalitete u proizvodnji i potrošnji, 1973, S-2773.
Limpel Ivan: Varjenje nerjavnih, kemično in v ognju obstojnih jekel, Lj. 1974, S-3625.
Metallurgical microscopy, 1966, S-2780.
Mašinska hidravlika, 1972, S-2782.
Legiertes Gusseisen, 1974, 3503.
Prosečne norme u gradevinar-stvu, 1974, S-3261/II, III.
Milkovič S.: Tehnički priručnik za stroj arsku i gractevinsku indu-striju, S-2785.
Faruk Muštovič: Tečni naftni plin propan-butan, 1974, S-2786.
Avčin: Preizkušanje električnih strojev, 1973, S-27,87.
Girardet: Elektrowaerme, Theo-rie u. Praxis, 1974, S-2788.
Problemi i perspektiva investi-cionih ulaganja, 1974, S-3632.
Lipovec F.: Teorija organizacije, 1974, S-2789.
Hierarhija, mednarodna raziskava, 1975, S-2791.
Kyovsky R.: Konvencije in priporočila mednarodne organizacije dela, 1975, S-2794.
Panzer-Beitler: Arbeitsbuch der Oelhydraulik, 1969, S-2799.
Groth: Kondenswirtschaft, 1974, S-2800.
Tabellenbuch fuer die Gastech-nik, 1973, S-2797.
Wirtschaftliche Zerspannung,
1973,	S-0433.
OBJAVA
V skladu s 33. členom samoupravnega sporazuma o MRZD TOZD ViT Železarne Štore objavljamo naslednje prosto delovno mesto: VODJA PREVENTIVNEGA STROJNEGA VZDRŽEVANJA V ŠTORAH I.
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevatijse naslednje pogoje: gggada ima visokošolsko izobrazbo Strojne smeri
—	da ima 4 leta ustrezne prakse
p||§|8da ima organizacijske, koordinacijske in gospodarske sposobnosti	,
-•Arrt.da je družbenopolitično aktiven in neoporečen ter
—	da vsaj pasivno obvlada en tuj jezik.
Kandidat ima pri- vodstvu TOZ ViT na vpogled organizacijski elaborat, lahko, pa dobi tudi bolj podrobne informacije o delovnih zadolžitvah.
K prijavi naj kandidat- priloži kratek, opis dosedanjega strokovnega in družbenopolitičnega dela.
Pismene' prijave sprejema kadrovski sektor Železarne Štore do 13. '12.1976.
Kadrovski sektor
Kavčič B.: Sodobni sociološki problemi samoupravljanja v podjetjih 1972, S-0432.
Capek Dragan: Poljopri vredni traktori, 1973, S-0435.
Stankovič V.: Tehnologija me-haničke abrade metala, 1973, S-0434.
OBVESTILO
Gasilsko društvo Železarne Štore priredi dne 31. 12. 1976 v Kulturnem domu v Štorah
»SILVESTROVANJE« Rezervacije dobite pri dežurnih gasilcih v Gasilskem domu.
Vabljeni
Montage im Maschinenbau,
1974,	S-2803.
Rockstroh W.: Technologische Betriebsprojektierung, 1973, S-2802.
Fachkunde für Traktoren- und Landmaschinenschlosser, 1966, S-2801.
Technologische Planung, 1974, S-2800.
Materialno poslovanje v industrijskem podjetju, 1974, S-2806.
Richtwerte fiir die Kalkulation im Maschinenbau, 1960, S-3636.
Finansisko upravljanjem organizacijama udruženag rada, 1975, S-2805.
Büttner: Kleincomputer sinnvoll auswaehlen und einsetzen, S-2807.
Grivčev V.: Inflacija ü SFRJ,
1975,	S-28Ü8.
Traktori »Belarus« 1975, S-0442.
Predpisi o Sodiščih združenega dela, 1975, S-0445.
Mednarodna konferenca o brusilni tehniki, 1973, S-3642.
Zbirka zakona o industriskoj svojini, 1975, S-0455.
Renij i tehnecij, 1975, S-2810.
Čugunnoe litje v stankostroen-nü, 1975, S-2811.
Wasmuth J.: Das Stranggiessen von Stahl, 1975, S-0454.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi mojega moža in očeta
JOŽETA LEVEC
se iskreno zahvaljujemo Železarni Štpre za godbo in venec, sindikatu za denarno pomoč in venec ter sodelavcem iz tovarne traktorjev za venec in tudi njegovim sodelavcem za spremstvo Prav vsem iskrena hvala.
Žalujoča žena Marija, sin Milan z ženo Marjano
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje drage mame
MARIJE FRECE
se iskreno zahvaljujem sodelavcem mehanične delavnice za izrečeno sožalje, in darovan venec.
Žalujoča' hči Marija Vrhovnik