večinoma naš narod še dandanašnji. Glede na lastnosti prebivalcev po­
samičnih mest pa se je izza Dolničarjevih časov marsikaj predelalo. 
Ljubljančane opisuje stara narodna pesem kot zaspance, naš označevalec 
pa kot razvajenec (delicati, molles). O Kranjcih pravi, da so vljudni 
(morati) in vedoželjni (studiosi), Ločani pa nadarjeni (ingeniosi). Novo-
meščanom pripisuje vedečnost (studiosi) in sposobnost (capaces). Kam­
ilicam so v onih časih sloveli kot pevci (cantatores). Vipavci so bili na 
glasu kot pivci in govorači (ganili), Kadoljčani pa kot plesalci (saltatores). 
Kočevarji so že ondaj radi hodili po svetu (vagatoresl. Višnjani so bili 
pOČaoneil (pigri. tardi), Kroparji črni, Posavci (Sauenses) živalmi 
(agiles), ista prednost je dičila tudi Idrijčane. 0 Kibničanih opaža Dol-
ničar, da so lahkoživci (faciles), Krčani pl varavci (falaces). J. /'. 
Ples o cerkvenem proščenju na Kranjskem. Z generalom od 
24. decembra 1770. I. jc bil prepovedan ples ob sejmih in ob cerkve­
nem proščenju, ker so se o tacih prilikah večkrat dogajali poboji, in 
gosposkam je bilo naročeno pod kaznijo 24. cekinov, da naj strogo pa­
zijo na izvrševanje tega ukaza. Vendar se ljudje niso dali odvrniti od 
plesa in posebno blejska gosposka je imela zaradi tega mnogo dela. 
Tako je pustil krčmar Martin Brnik (Wernek) iz Srednje Vasi v svoji 
hiši na sv. Kešnjega Telesa dan I. 1791. do večera plesati vkljub ugo­
varjanju grajskega hlapca Geigerja in uradnega pisarja 1'odlipnika. Dne 
septembra i. 1. jc krčmar Potočnik na Mlinom imel godbo in ples, 
čeprav mu je sodišče to dan poprej prepovedalo izrecno. Zanimiv je 
zapisnik zadnje obravnave zategadelj, ker se jc Potočnik podpisal z 
nemškimi črkami. (Primeri naj se pri tem poročilo Kopitarjevo, da so 
kmetje baronu Cojzu pisali slovenska pisma z nemškimi črkami. Pisatelj 
teh vrstic je še pred nekaterimi leti poznal stare ljudi, kateri so tako 
pisali.) — Na sv. treh kraljev dan I. 1794. je Miha Šoklič z bleda imel 
godce v svoji hiši in dovolil šumeti ples, nedeljo pozneje pa je imel 
gostilno odprto nad določeno uro. Dne II. julija i. 1. se je pritoževal 
•župnik na bohinjski Buli, t'lrik Dermastija, da namerava ob proščenju 
več krčmarjev napraviti ples na prošnjo nekaterih drvarjev, ki sploh 
pohujšujejo s svojim vedenjem njegove ovčice, in je prosil blejskega 
administratorja, da temu odpomorc. Dne 17. septembra 1799. I. je bil 
zaslišan Jurij Podlipnik, krčmar na Bledu, ker je imel godce v hiii. 
Tudi ta zapisnik jc zanimiv zaradi podpisa: ^urj '•l-'oblipitifl laki dogodki 
so se večkrat ponavljali, kljub obljubam krčmarjev, da tega ne store 
več, in kljub temu, da je nemški cesar Frančišek II. dne 15. decembra 
1802. I. iz nova prepovedal ples in godbo, potem ples po vrveh in igro 
z marijonetami ob cerkvenem proščenju. (Blejski arhiv.) /V. f.rvec. 
Izilnji- in nkga -Muzejski) ilruAtvn za Krnnjsko.« 
NUIIMIII A. Ki ,s |. v Ljubljani.