Leto 30__________ANGELČEK_________Stran 131
^^K.      Volk in kozice.
^^PIV                 Igrica v tlveh  slikah.
^B                Po pravljtcC pritediia Maric« Kožetier«.
H                            OSEBE:
^m                   Stara koza.
H                   Sedem mladih koric.
K                  Volk.     _
H                            I. slika.
I. p r i z o r.
Predstavlja preprosto sobico. V eaem kotu je omarica, v dru-
gem naramoi koS.
Sredi  sobice se  igrajo   vse  mlade   kozice.   Obrnjene  so  druga proti dmgi, sede ali pa kleče, da tvoriio lepo skupino, in sc ^—,              kamentkajo. Vmes kličejo, kakor oanese igra:
¦        »Po eno!«
¦        ,Po dve!«
¦       VPo tri!«
¦        ,Po šliri!«
^m                              II. p r i z o r.
^l           Staf& Uoza (stopt v sobico 1q si oprtava oaramni kod).
^BZdaj pa grem, Ijubi moji otročičkil
^B          fKozice puste i^ro, skočjjo pokonci in hite k materi.)
V        1, kozica: Mama, kam pa greste?
Stara koza: V hosto grem po živež. Tam sredi hoste raste tako sočna iravica, pa varo jo botn pri-nesla poln košek.                                                     ¦
2.  kozica: Ali boste kmalu prišli?                   ¦ Stara koza:   0, prav kmalu bom pri&la; a veH
bodite ta Las prav pridnel                                      H
3. kozica: Jaz bom prav pridnal                       V Vsc: Jaz tudi, jaz ludil
Stara kozai In prav tiho bodite! Po naši hosti se klati hudi požrešni volk. Ko bi vas slišal vpiti, bi kar prišel in bi vas vse požrl.
Stran 132_________ANGELČEK                  Leto 30
Kozice  (se zgrozijo):  Uju,  ojoj . . .!
Stara koza: Zato pa prav tiho bodite!
5.  kozica: Saj bomo, mama.
6.  kozica; Jaz bora stala ves čas pri oknu in bom gledala, kdaj boste prišli,
Stara koza: In nikomur nz smete odpreti kakor samo meni.
7.  kozica: Saj ne bomo odprle, mama, ne!
1.  kozica Iskoči k vratoraj: Jaz bom vcs čas ti-ščala vrata, da ne bo kdo prišel noter.                      ¦
Stara koza: Le tako stori, pa boš pridna, (Se po-    ¦
slavjja.) Torej zbogom, otročiČki; le naj bo lako, kakor   W
sem naročila.                                                             fl
Vse kozice:  Zbogom,  mama,  zbogom!   (Gledajo   ¦
za materjo, ki odhaja.)                                                              ¦ B
III.  p r i z o r.                                M
Kozice same,  pozneje  volk.                                 ™
2.  kozica; Kaj naj počnemo zdaj, ko smo same?
3.  kozica: Veste  kaj,  pojdimo  se  skrivat!
4.  kozica: Ne,  rajši se  igrajmo ,kolo'.
Vse:  Da,  da, igrajino se  ,ko]o'.  (Sprime:o se za
roke   v   krogu    in   kriče);    Kolo,   kolo,   kolovrat,    VSakdo
pleŠC   Z  nami   rad.   fVrtž   se razposajeno.] (Čuje  se močno trkanje na  vrata.) (Kozice obstanejo, posluhnejo. Nato zakličejo):
Maraa, mama so prišli! (Hiie k vratom; odpro jih nastežaj, V sobo plane volk in glasno zatult. Preplašene pobeg-nejo kozice na vse strani in kličejo maler na pomoČ, A vofk pograbi drugo za drugo ter vsako zvleSe vcn. Le ena se skrije v omaro;  te ne najde.)
IV.  p r i z o r. Stara koza in ostala kozica.
(Stara koza se vrnc s polaim koŠera trave, Začudeao gleda po sobici in pretakne vse kote. Nato začne glasno vzdi-hovati in sklepati roke.)
Stara koza (iokaje): Oj, kje so moji ljubi ptro-ČiČki? Gotovo jc priscl grdi volk in mi je vse požrl!
Ostala   kozica   (prileze   iz   omarice).
Stara koza   (plane  k njej):   I(   kaj  si vendar  ti
tukaj?   Kje so pa druge?
Leto 30                   ANGELČEK                Stran 133
Kozica (trcpeiajel; Oh, mama, kaj se je zgodilo! Nismo vas ubogale. Ko sle odšli, smo začele skakati in vpiti. Mimo hiše je prišel vodk. Potrkal je na vrata. Mislile smo, da ste vi, in smo mu odprle. Planil je v sobo in je požrl vse druge, le ;az sem se skrila v tole omaro.
Stara koza (premišljuje): Kam je ncki odšla ta mrcina? Gotovo kje spi in smrči v hosti. Le pojdi z menoj, Ijuba moja mala kozica. OM če ga dobim, mu bom že zagodla, da rae bo pomiul.
(Vzame iz amare žkariice.) ge tele škarjice vzamem, znabiti mi bodo š? prav prisle!
(Primc   kozico  za   roko   in   odideta.)
Zastor pade. II. sUka.
Godi se v gozdiču.
(Stara koza io vse kozice prihile upehane slcozi Jozdičck.)
Siara koza lobjema mnle koziccj; Samo, da vas spet imam, Ijube moje kozice, kako sem vesela! Oh, kako sem bila ie v skrbch za vas! Mislila sem, da vas ne bom videla nikoli več.
Ostala kozica: Mama so se že talco jokali za vami.
5.  kozica: Ta grdi volk nas je vse požrl. Stara koza: E, pa sem vas le dobila. Prerezala
sem mu trebuh, pa ste poskakale vun.
Ostala kozica: Kaj ne, mama, jaz sem tudi po-irmgala?
Stara koza fi° poboža): Da, ti si bila že pridna.
6.  kozica:   Zdaj smo mu pa nanosile kamenja v trebuh in smo ga zašilc, pa ta mrcina še zmiraj spi.
Vse sti glasno zasniejejo in ploskajo z rokami; ha, ha, ba. (Začuje   se    tuljenje,   koztce   se   preplaSene   stiskajo    k materi.|
Stara koza: Aha, grdoba volčja že gre! Skrijmo se, bomo Iž videle, kam ga bo neslo. (Se skri;e s kozi-
cami za vejc. ČG2 oder prileze voik in tuli):
Oh, kako sem žejen! Kako sem žejen!
Stran 134____   ___ANGELČEK___________Leto 30
(Ko pride do konca odra, se zvrnc z glasnim ropotom v
Stara   koza   priskače   s   kozicami   na   oder.   Sprimcjo   se             '
x« roke, — slara koza v sredi — in pojo:
Zda   pa več nimamo grozne skrbi —
nič se ne bofmo! Volčja zverina zdaj več ne živi —
gla&no  zapojmo!
Dostavelc: Igrico igrajo lahko tudi pod milim ncbom. Kotice na; bodo prav Jivahne. Naslopiio v pestrih kmečkih oblekicah z rdečimi predpasniki. Stara koza jma zclen pred-pasnik. Mladc koz.ice so bose, stara koza pa je obuta. Na ilavicah imajo zadaj zavezane rdeče narodnc rutice. Stara toza ima lako mto s franžami tudi okoli vratu. Votk je oblečcn v čro koiuh.