'000000000000 ■ MOZIRJE Na vrtu agronoma Ernesta Er-menca iz Mozirja smo lahko v teh dneh priča sila redki igri narave. V neposredni bližini rasteta drevesi višnje in jablane in narava je naredila tako, daje na višnji zrasel šop jabolk. Ernest Ermenc nam je povedal, da še ni imel časa, da bi se posvetil temu čudežu narave, zato ne more komentirati teh sprememb. Najbrž pa so povezane z genetskimi spremembami na višnji. Povedal nam je še, da se bo povezal z biologi in kmetijskimi strokovnjaki in da bodo skupaj poskusili razložiti ta pojav. Morda pa smo tudi v naši občini dobili pojav, ki bo lahko prišel v kakšno knjigo rekordov ali pomembnih dogodkov. REČICA OB SAVINJI GORNJI GRAD Stran GLIN izvaža s polno paro V pol leta izvozili za 4,3 mio dolarjev Divjad še vedno dela škodo O gospodarjenju v loviščih Za celovito socialno varstvo V teku je priprava programov Cvetlična Forma viva Jubilej Savinjskega gaja Izročilu flosarjev niso šteti dnevi Veselo in živahno na Flosarskem balu Likovniki — ljubitelji vsak zase? Kako do skupnega dela? Kmečko knjigovodstvo Pameten gospodar se mu ne odpove » Vode, vode...« bi najbrž zaklicala riba, ki je takole končala v ribičevi torbi. Mi pa tudi. Suša je izsušila naše potoke in reke. V nekaterih višjih predelih so se že pojavile težave v preskrbi z vodo. Na pomoč jim priskočijo gasilci. Bregovi potokov in Savinje pa so polni kot plaža sredi Portoroža. Skoda zaradi suše pri nas občutna Posebna komisija je v zadnjih dneh pö vsej mozirski občini ocenjevala škodo, ki jo je na poljih in travnikih povzročila suša. Poglejmo nekaj ocen in podatkov. Na 60 hektarjih bo hmelja manj za vsaj 30 odstotkov, koruze za silažo bo na 220 hektarjih manj za 15 do 25 odstotkov, bolj prizadeta pa je koruza za zrnje. Na 100 hektarjih bo pridelek manjši za 30 do 40 odstotkov. Manj škode bo na pridelku krompirja, veliko bolj kritično pa je stanje na travnikih, saj bo osnovne krme za gornjesavinjsko živinorejo letos zagotovo primanj- kovalo. Na 1.800 hektarjih travnikov za košnjo bo izpad vsaj 30-odstoten, na 2.500 hektarjih črednih pašnikov pa bo krme manj za četrtino. Bolj problematično je dejstvo, da je bila izjemno slaba prva košnja. Na 3.600 hektarjih celih 20 odstotkov sena namreč niso spravili pod streho, 40 odstotkov pa ga je izredno slabe kakovosti. Za tiste, ki so imeli srečo ob prvi košnji, je bil pridelek otave dober, tretja košnja pa je zaradi dolgotrajne suše zelo vprašljiva. Posebej velja omeniti višinske predele, na katerih so pridelali za polovico manj otave, kot bije sicer v normalnih vremenskih razmerah. Posledice so že očitne. Za 10 odstotkov je že padla mlečnost krav, s tem se bistveno zmanjšuje odkup mleka in mesa, najhuje pa je, da se bo to zmanjševanje še nadaljevalo zaradi pomanjkanja osnovne krme in zaradi njene slabe kakovosti. Vsem nedorečenosti v kmetijski politiki seje torej letos pridružilo še vreme in razlogov za zaskrbljenost kmetijcev je torej več kot dovolj. J. P. GLIN izvaža s polno paro V letošnjem letu so si v GLIN-u s planom zastavili zelo agresivna izvozna prizadevanja, ki so že v prvi polovici leta prinesli dokaj ugodne poslovne razultate. Do sedaj, tj. v prvih šestih mesecih, so realizirali 4.300.000 US $, kar predstavlja dvakrat večji izvoz kot v enakem obdobju lani. Njihovi kupci se nahajajo v zahodni Evropi, in sicer Italiji, Avstriji, Nemčiji in Franciji, v letošnjem letu pa so poslali tudi prve količine pohištvenih elementov v Združene države Amerike. Izvozni program sestavljajo žagan les, oplemenitene iverne plošče, strešna okna in strešne stop- nice, hobby pohištvo in pa pohištveni elementi Vario 2000. Ker je izvozni trg zahtevnejši od domačega, je potrebno poudariti, da jih na zunanjih trgih priznavajo in sprejemajo predvsem zaradi kvalitete in dogovorjenih dobavnih rokov, kar je predpogoj za uspešen nastop na tujih tržiščih. (Informator) Možnost za cenejše počitnice Vsi prav dobro vemo, kako drage so danes počitnice. Le malo je še takih, ki si lahko privoščijo večdnevno bivanje vjiotelu, nekaj več je tistih, ki se opravijo na kampiranje, še najbolj dostopno pa je počitnikovanje v okviru delovne organizacije — seveda, če le-te imajo kakršnekoli počitniške kapacitete. Zanimalo nas je, kakšne možnosti imajo v letošnjem letu naši delavci. Zbrali smo nekaj podatkov o številu počit- niških domov in prikolic. Naše delovne organizacije premorejo 7 počitniških hiš ali bungalovov in sicer Savinja eno, MGA dve, GLIN eno, GG eno, Elkroj eno in Smreka eno. Počitniška domova sta dva — enega ima GG in enega Elkroj. Počitniških prikolic premoremo 47 (ZKZ 14, MGA 2, GLIN 14, GG 2, Elkroj 4, Smreka 2, Komunala 1, OŠ Mozirje 3, OŠ Gornji grad 1 in SO 4). V sklopu delovne or- ganizacije imajo letovanje urejeno Kovinarstvo, Iskra, Kemija in Vegrad. Imamo pa seveda tudi nekaj takih delovnih organizacij, katerih delavci se morajo znajti sami. Brez vsakršnih počitniških zmogljivosti so Turist, RTC Golte, OS Ljubno, OŠ Luče in Vzgojno varstvena organizacija. Rajko Pintar 12. september i \ d '0 0 I 0 0 0 \ ■ I ä 1 % Nihče od borcev Šlandro-ve brigade si ni mislil, da bo datum 12. september 1944 tako zapisan v našo zgodovino. Nihče od krajanov Zgornje Savinjske doline si tokrat ni predstavljal, da bo 12. septembra nekoč praznik občine, občine, kjer bomo prebivalci te doline lahko živeli v svoji družbeno politični skupnosti, jo razvijali, bogatili, vzljubili in v vsakem trenutku z njo in zanjo tudi živeli To je datum, ko so borci Slandrove brigade strli zadnjo in najmočnejšo sovražno postojanko v Mozirju. Ta datum pomeni naš praznik in rojstni dan naše družbenopolitične skupnosti Nihče od občanov si takrat in pozneje ni mislil, da bo danes težje prebijati birokratske trdnjave, spreminjati stvari na bolje, da se bodo iz teh trdnjav slišali glasovi, kdo je komu sovražnik, kdo je komu nevaren, kdo komu ni tovariš. Danes se ne ve, kdo vse to počne in tudi ne, kdo je za takšno stanje najbolj odgovoren. V času, ko je vse postavljeno na glavo, ko so medsebojni odnosi v upadanju, ko spreminjamo našo zavest, ko se razblinjuje odgovornost ko pozabljamo na človeka in njegove stiske, na izrečene obljube, se z vsem tem razblinjuje tudi kvaliteta, interes in zavest, ki je bila kovana in preizkušena v najtežjih časih naših prednikov in nas samih. Toda naši preprosti ljudje vedo, kdo je njihov tovariš in kdo komu ni tovariš. Nikoli nismo bili takšni in nikoli ne bomo! Ostajamo pošteni, vestni, prijateljski, skromni in hrabri tudi v sedanji težki gospodarski, ekonomski in politični stvarnosti, ostajamo složni, enotni, kri- tični do naših lastnih slabosti ostajamo Zgornje Savinjčani. Takšne nas je dolina rodila in vzgojila, takšne nas želi imeti. Ob problemih, ki jih ne manjka, lahko govorimo o dobrih gospodarskih rezultatih v naši občini in izhajajoč iz tega in za te čase še kar zadovoljivi socialni varnosti občanov lahko še enkrat omenimo veliko pripravljenost krajanov ob izglasovanem četrtem samoprispevku in dodatno pripravljenost organizacij združenega dela za sofinanciranje teh programov. To je ponovni dokaz in potrditev, da se ne damo, četudi je težko, to je dokaz, da na razočaranje ne smemo in ne moremo pristati Ni vzroka za apatijo, če bomo tako trdno odločeni z jasnimi cilji in opredelitvami delali kot smo, bomo še dosegli nadaljnje uspehe pri razvoju in napredku osebnega in družbenega standarda. Z letošnjimi odločitvami smo si občani Zgornje Savinjske doline postavili trdne temelje za nadaljnji razvoj. Za razvoj doline, za lepše in boljše življenje nas in generacije, ki prihaja. To je najširši trak, ki so ga prerezali vsi občani na levem in desnem bregu reke Savinje in Drete, to je trak, na katerem je zapisana tradicija skromnih, poštenih, dobrih in delovnih ljudi To je trak, katerega ti poklanjamo dolina, za praznik, za vse tvoje dobrote! To je trak, ki podira trdnjave in na katerem piše, kdo je komu tovariš in kdo to ni Vsem delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke ob našem prazniku, prazniku občine Mozirje! Predsednik skupščine občine Mozirje ANTON BORŠNAK SN objavljajo LJUBNO 1 : ;■ . * ■ **. Graničarji so praznovali Ob prazniku graničarjev, ki ga slavijo 15. avgusta, so predstavniki Skupščine občine Mozirje, družbeno-politič-nih organizacij, oddelka za ljudsko obrambo, OŠ TO, Osnovne šole Luče in KS Solčava obiskali varuhe naših meja na karavlah v Logarski dolini in na Strelčevem vrhu. Komandir graničarjev Veli-bor Lukovič jim je s svojimi vojaki, pripravil prisrčen sprejem. Vojake so obiskali tudi kmetje s tega predela, s katerimi graničarji vzdržujejo stalne in dobre stike. Za njihov praznik jim je spregovoril predsednik SO Mozirje Anton Boršnak, ob tej priložnosti pa so najboljšim vojakom podelili tudi vojaška priznanja. Srečanje z vojaki je minilo v prijetnem in sproščenem vzdušju. Vojaki so povedali, da se v Logarski dolini dobro počutijo in da se bodo tudi po odslužitvi vojaškega roka radi vračali v ta biser naše domovine. R. P. —______________i_ Čestitamo k občinskemu prazniku! Skupščina občine Mozirje in njen Izvršni svet, družbenopolitične in delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in uredništvo Savinjskih novic Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje Leto XVIII Številka 8 Avgust 1988 NOVICE Divjad še vedno dela škodo Komisija za lovstvo in ribištvo pri SO Mozirje je pripravila izčrpno poročilo o problematiki na področju lovskega gospodarstva. Območje naše občine je razdeljeno na osem lovišč, s katerimi gospodari 7 lovskih družin iz naše občine in eno iz kamniške občine. Zanimivi so podatki o staležu divjadi. Do še pred nekaj leti so lovske družine uspevale obdržati stalež divjadi, ki je bil določen leta 1963. Zadnja leta pa je opazen porast števila srnjadi, muflonov in gamsov, v zadnjih dveh letih pa tudi divjih prašičev. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so se na našem področju ustalili jeleni in srnjaki, ki so bili do nedavnega le kot prehodna divjad in po smernicah lovske zveze in ra-jonizacije ne sodijo v naše gojitveno območje. Ob tem lovske družine ne dosegajo dogovorjenega plana odstrela, posebej srnjadi. S tem lovske družine izgubljajo dohodek, pa tudi na sami divjadi se dela škoda, s povečanim številom srnjadi pa narašča tudi škoda na kmetijskih površinah in v gozdu. Plan odstrela pa je bil dosežen pri divjih prašičih, vendar ugotavljajo, da kljub temu škoda, ki jo delajo divji prašiči, narašča. Ta škoda je izrazitejša v srednjevišinskem in višinskem predelu občine. Lovske družine vsako leto namenjajo del odstrela divjadi za lovni turizem. V povprečju lovske družine planirajo 10 % odstrela za te namene. Divjad, ki jo gostje v glavnem lovijo, je srnjak in gams. Zanimanje za lovni turizem pa v zadnjem času upada tako pri domačih kot inozemskih gostih. Tako naprimer v lanskem letu domačih gostov sploh ni bilo. Vzrok je v precej visokem plačilu, saj stane inozemskega lovca uplenitev srnjaka od 200 pa tudi do 400 dolarjev, odvisno od kvalitete trofeje. V lanskem letu je 22 Avstrijcev, 18 Nemcev in 12 Italijanov uplenilo 26 srnjakov in 17 gamsov. Poseben problem je škoda, ki jo delajo divji prašiči. Ta narašča že od leta 1979 in sicer predvsem v loviščih lovskih družin Dreta, Gornji grad, Mozirje in Ljubno. Z ustrezno povečanim gojitvenim odstrelom v zadnjih treh letih ni bistvene škode v loviščih LD Mozirje in Ljubno. V letih 1984 in 1985 so divji prašiči naredili ogromno škodo na področju Homa. Z velikim angažiranjem lovcev LD Dreta je bilo že ob koncu lanskega leta stanje v Homu normalno in se ne pojavlja večja škoda. Lov na divje prašiče je težak in specifičen, ker ima ta nočna žival velik življenjski prostor. Zaradi teh težav je število teh živali previsoko. V letošnjem letu pa so divji prašiči naredili največ škode na planinskih pašnikih Menine planine, Hleviš in Starih stanov, malo manjšo pa na skoraj vseh pašnikih razen ne Lučkem in Solčavskem območju. Iz ocen lanskih družin lahko sklepamo, da bo skupna letošnja škoda znašala okoli 4 milijone din. Rajko Pintar Veliki denarji za objavo Pred dnevi so končali z deli na krajevni cesti, ki povezuje Rečico z glavno cesto. Cesto so razširili, tako, da je sedaj široka 5 metrov in jo prevlekli z novim asfaltnim slojem. Stroške obnovitve ceste, katerih je bilo za 90 milijonov, je nosila cestno-komunalna skupnost Mozirje, nekatera dela pa so opravili Rečičani sami Na Lipi je bilo slovesno Ob 22. juliju, Dnevu vstaje slovenskega ljudstva je bila na prelazu LIPA v Rovtu pod Menino planino spominska slovesnost pri obeležju štajerskih kurirjev, kot pomnik na leto 1944, kot so se spominjali številni udeleženci — partizanski kurirji, ki so prenašali sporočila med enotami iz Zgornje v Spodnjo Savinjsko dolino in obratno. Že ob otvoritvi v letu 1987 je bil sklenjen dogovor med občinama Mozirje in Žalec ter KS Vransko in Šmartno ob Dreti, da postane srečanje borcev, kakor tudi mnogoštevilnih krajanov odslej tradicionalno. Letos je organizacija pripadala nam, zato smo opravili predhodni dogovor o datumu in vsebini srečanja s predstavniki DPO iz obeh KS. V Šmartnem smo se odločili, da bodo organizacijski del prevzeli mladi iz Rovta. Kar težko bi si zamislili bolj delovne ekipe, saje poleg urejenega okolja izdatno bilo preskrbljeno za dobro malico s »pristnim Viršaj- Program prireditev za občinski praznik DATUM URA PRIREDITEV KRAJ 28. 8. 1988 11.00 Proslava 95. obletnice ustanovitve Sav. Mozirska podružnice SPD pri Mozirski koči koča 3. 9. 1988 9.00 Kegljaški četveroboj za pokal ZKZ Mozirje Kegljišče Mozirje 16.00 Joškov memorial v rokometu - Luče 4. 9. 1988 10.00 Trim kolesarjenje Šmartno — Nova Štifta 8.00 Tekmovanje z malokalibrsko puško Mozirje 9.30 Šahovski turnir Rečica 5. 9. 1988 18.00 Otvoritev daljnovoda Križ — Florjan Florjan 16.00 Turnir v namiznem tenisu Mozirje 6. 9. 1988 17.00 Otvoritev modernizirane ceste Renek — Rečica Rečica 16.00 Srečanje v košarki Mozirje 7. 9. 1988 18.00 Otvoritev stanovanjsko poslovnega objekta v Gornjem gradu Gornji grad - - 17.00 Prijateljska nogometna tekma Mozirje 8. 9. 1988 10.00 Otvoritev vodovoda v Solčavi Solčava 18.00 Otvoritev razstave o dejavnosti Galerija IV. operativne cone v Zgornji Sav. dolini Mozirje 17.00 Lokostrebka tekma Gornji grad 14.30 Otvoritev prodajalne — papirnice Savinja Mozirje in poslovne enote LB za obrtnike Mozirje 9. 9. 1988 16.00 Otvoritev mednarodne cvetlične razstave ob Savinjski 10-letnici Savinjskega gaja »Cvetlična Forma viva« gaj 18.30 Prijateljsko srečanje v odbojki OK — Ljubno — Fužinar OŠ Luče 16.00 Smučarski skoki na 25. metrski skakalnici na Ljubnem Ljubno 15.00 Mali nogomet — turnir v Nazarjah Nazarje 10. 9. 1988 15.00 Predaja gasibkega avtomobila svojemu namenu GD Solčava Solčava 10.00 Prikaz Lokostrebtva v Solčavi Solčava 9.00 Propagandni tabor v Solčavi Solčava 17.00 Slavnostna seja skupščine občine Mozirje Solčava 11. 9. 1988 9.00 Teniški turnir — Rečica ob Savinji Rečica nčanom«. Ob otvoritvenem govoru, kije bil odraz realnosti današnjega dne, je sledil bogat kulturni program, kot „prispevek naših najmlajših iz OŠ Šmartno ob Dreti. Program pa bi bil okrnjen, če ne bi slišali pesmi Slovenec sem, kakor še mnogo, mnogo drugih, kar je bil izjemen prispevek zbora iz Bočne pod vodstvom zelo prizadevnega in uspešnega Mitje Venišnika. V nadaljevanju pa so za razvedrilo poskrbeli mladi iz Rovta z domačo ljudsko glasbo. Resnično sproščeno in tovariško je bilo srečanje borcev in krajanov, saj so letos bili vabljeni tudi Motničani. Nedaleč od Lipeje namreč stičišče treh občin kakor tudi treh KS. Želimo si, da bi tudi v bodoče tako pristno in domače sodelovali kot smo letos. Nasvidenje, LIPA vas vabi tudi v letu 1989! Mirko Lever V mozirski občini so občani v mesecu maju izglasovali četrti samoprispevek. To je bil mesec majskih ukrepov in velikih podražitev, zato je med predlagatelji obstajala kar velika bojazen o izidu referenduma. Glasovanje pa je pokazalo, da je bila skrb odveč, saj so ljudje s krepkim procentom (blizu 65%) podprli programe krajevnih samoprispevkov. Priprava na referendum pa seveda tudi nekaj stane. Predlagatelji so se že v naprej odločili, da bodo stroške zmanjšali na minimum. Vsem stroškom pa se seveda ni moč ogniti (plakati, glasovnice, vabila za vsakega volilnega upravičenca, informativno gradivo). Do tuje vse lepo in prav. Ko pa so naredili končni obračun stroškov, ki so nastali v zvezi z referendumom pa so prišli do presenetljivega spoznanja, daje bilo več kot eno tretjino stroškov porabljenih za objavo v Uradnem listu. Najprej je bilo potrebno objaviti razpis referendumov in po- tem še objavo rezultatov. Tako pač veljajo naši zakoni. V zvezi z referendumom je bilo opravljenega izredno veliko dela in vloženega veliko truda. Veliko tudi brezplačnega dela najrazličnejših aktivistov, vse samo z namenom, da bi se stroški referenduma čim bolj zmanjšali. Če bi se na koncu poskušali malo pošaliti, bi lahko rekli, da so ga načrtovalci polomili, ker so tako skrčili vse mogoče stroške. Če bi za ostale stvari porabili dvakrat več denarja, kar bi bilo realno čisto mogoče, bi strošek za objavo v Uradnem listu znašal komaj kakih deset odstotkov celotnih stroškov in bilo bi vse lepo in prav. P. S. Da ne bo nesporazuma! Za tako stanje ni kriv Uradni list SRS, ampak tisti, ki je predpisal, kaj vse mora biti objavljeno, da cela zadeva dobi pečat legitimnosti. Rajko Pintar Srečanje dolgoletnih komunistov V poletnih mesecih smo bili v naši občini deležni kar dveh visokih obiskov, ki jih je organiziral OK ZKS Mozirje. Najprej seje z vodilnimi gospodarstveniki iz naše občine srečal član Predsedstva CK ZK Slovenije Vlado Klemenčič, le nekaj dni kasneje pa se je v naši občini mudil sekretar Predsedstva CK ZK Slovenije Miloš Prosenc, ki seje srečal s komunis- Vlado Klemenčič z gospodarstveniki naše občine. ti s štirideset- ali večletnim partijskim stažem. Zbranim dolgoletnim komunistom je spregovoril o aktualnih družbeno-političnih razmerah pri nas in o vlogi in nalogah komunistov v sedanjem političnem trenutku. Se posebej pa se jim je zahvalil za zvestobo in vztrajanje v organizaciji, za njihovo aktivnost, predvsem pa za zaupanje v naš razvoj, pa čeprav se na tej poti pojavljajo mnoge stiske in dileme. Miloš Prosenc je jasno in pogumno odgovarjal na prenekate-ra vprašanja zbranih komunistov. Ti so tudi sami izrazili svoje videnje sedanjih političnih dogajanj tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Nesporno pa je, da podpirajo politiko sedanjega vodstva Zveze komunistov Slovenije, katere cilj mora še naprej ostati razvijanje demokratičnih odnosov v naši družbi. V spomin na srečanje so dolgoletni komunisti prejeli knjigo. R. P. »Živim kot kralj na planini visoki...« Si tudi vi kdaj zaželite, da bi se umaknili iz vsakdanjega hrupa in nervoze v blažen mir planin? Ko smo obiskali Matevža Zaleznika in Angelo Ročnik, ki že od 1. maja paseta živino na Robnikovi planini, smo jima bili kar malo nevoščljivi. Njun umiijeni vsakdan le kdaj pa kdaj zmoti hrup kakšnega avtomobila, ki pripelje mimo pastirske postojanke, sicer sta pa sama svoja gospoda. Matevž Zaleznik nam je povedal, da paseta že vrsto let in da jima v planini nič ne manjka. V letošnjem poletju sta pasla 19 glav živine, kar je manj kot prejšnja leta. Hrano jima dajo kmetje, katerih živino paseta. Sicer pa imata v izobilici kislega mleka, kruh si pa velikokrat sama pečeta. V čredi imata eno samo kravo molznico, kar pa zadostuje za njune potrebe. Moti ju le to, da hiša za pastirja, ki sojo zgradili kmetje, ni dokončana Obljub je bilo že veliko in ko bodo izpolnjene, bo bivanje v pastirskem bivaku prijetnejše in bolj zdravo. Na Robnikovi planini bosta do septembra. Potem se bosta umaknila v dolino. Matevž Zaleznik bo potem pomagal na kmetijah v okolici. Delaje vedno dovolj. On sicer ne zna ne brati ne pisati, toda kot sam pravi, za delo, ki ga opravlja, to niti ni potrebno. Rajko Pintar Matevž Zaleznik in Angela Ročnik pred pastirskim stanom na Robnikovi planini Na stavbi krajevnega urada na Rečici se bohoti antenski sistem kabelske in satelitske televizije. Sistem je opremljen z rečičkim grbom, kar je mnogo lepše, kot pa, da bi bila na njegovem mestu reklama za podjetje. Na Rečici že gledajo satelitsko TV Na Rečici so pričeli s poskusnim obratovanjem kabelsko-satelitske televizije. Gradbeni odbor, katerega je vodil Silvo Zdolšek, je uspel v izredno kratkem času speljati akcijo, kije v nekaterih drugih okoljih trajala veliko dlje časa. Ideja o izgradnji kabelske in satelitske televizije seje porodila v mesecu januarju na nivoju celotne krajevne skupnosti. Že takrat pa so ugotovili, da zaradi izredne raztresenosti krajevne skupnosti, akcije ne bi mogli speljati z razumnimi stroški. Zato se je v začetku marca formira! gradbeni odbor, kije pripravil načrt za izgradnjo sistema v ožjem delu trga. Dela so hitro stekla, zelo veliko opravil pa so opravili kar naročniki sami. Teh je trenutno 55. Vsak od njih je prispeval 700.000 din, vendar so vse izkope, pripravo postaje, izdelavo drogov in druga dela opravili sami. Kot smo dejali na začetku, televizijski sistem deluje poskusno. Nekaj porodnih krčev je seveda še prisotnih, pričakujejo pa, da bo čez mesec dni sistem končan. Naročniki kabelsko-satelitske televizije lahko trenutno gledajo prvi in drugi ljubljanski program, prvi in drugi zagrebški program in 4 satelitske programe (SAT lm Super, Teleclubm RTL) z malenkostnimi dodatki pa bodo lahko gledali še ostale štiri satelitske programe. Vse stroške so nosili naročniki sami, hvaležni pa so Svetu KS Rečica, ki je podprl nihovo akcijo. Rajko Pintar Pršut za potrošniški svet Problematika delovanja potrošniških svetov je več ali manj znana, jasna je tudi dokaj neopredeljena vloga, bolje rečeno njihov vpliv na razreševanje zadev, kar je v današnjih časih še bolj poudaijeno. Pa vendarle. Večina potrošniških svetov mozirske občine je komiteju za gospodarstvo in družbeno planiranje SO Moziije poslala svoje želje, pripombe in zahteve. Utemeljene in neutemeljene, vse skupaj bo komite proučil in primemo ukrepal. Ob tem pa tole. Težave delo- vanja potrošniških svetov so znane vsem, včasih pa posamezne zahteve in želje že presegajo skupna hotenja. Zgodilo se je v enem izmed krajev mozirske občine. Na seji sveta so člani spregovorili o vseh pomanjkljivostih preskrbe in opredelili svoje želje. Med drugim je bila izrečena pripomba, da v trgovini ni pršuta. Trgovina je prisluhnila željam in zagotovila pršut. Toda. Edini kupec pršuta je bila članica potrošniškega sveta. J. P. eeewovice so objavile pred 10-imi leti Na prostoru med lekarno in bančno enoto v Mozirju so te dni postavilijavno telefonsko govorilnico, ki bo služila tako za lokalne kot za medkrajevne pogovore. To je za kraj nedvomno velik napredek. Opravljanje s telefonom je dokaj enostavno in lepo opisano v sami govorilnici Zanimivo je, da je iz nje mogoče dobiti sleherno telefonsko omrežje v državi Zato je treba skrbno prebrati navodilo za plačilo tarife, ki je nameščeno ob aparatu. Na kratko, če želimo govoriti npr. z Beogradom, potem se najprej prepričamo, koliko to stane, ter nato v ustrezne predalčke vržemo denar. Ko se pokaže rdeča lučka, pa je mogoče poklicati željeno številko. Seveda pred to pa pozivno številko, ki jo ima vsako telefonsko omrežje v državi Na območju celjskega omrežja ni treba zavrteti karakteristične številke. V govorilnici ni imenika, zato je treba vedeti številko, kijo želimo poklicati Če želimo pogovor podaljšati je treba ob značilnem zvočnem znaku vreči še zahtevane novce v aparat Takšna javna telefonska zveza je izrednega pomena, in zato pričakujemo, da bodo krajani skrbno ravnali z napravami v govorilnici. Potem ne bo jeze tistih, ki bi nujno želeli vzpostaviti telefonsko vezo. Za celovito socialno varnost Člani občinskega sveta zveze Njihov namen je spodbuditi širšo sindikatov so veliko pozornosti družbeno-politično skupnost, da namenili analizi o družbenem in bi glede na zaostrene razmere in osebnem standardu občanov mo- resnost položaja skušala v okvira zirske občine. Skupščina občine razpoložljivih možnosti zagotovi-je namreč zadolžila svet, da pri- ti socialno varnost vsem delav-pravi analizo, na podlagi katere bi cem. Analiza je seveda osnova, na lahko o tej pereči problematiki podlagi katere bodo strokovnjaki razpravljala tudi telesa občinske posamezna področja temeljito ob-skupščine. Pripravljeno gradivo delali in pripravili programe soje prvo te vrste v mozirski občini, cialne varnosti. To posebej velja zajema pa prikaz delitve osebnih za organizacije združenega dela, dohodkov v združenem delu, v zlasti za tiste, ki poslujejo z motn-zasebnem sektorju, dohodke jami. Razen v Turistu in delno na kmetov, osnovne podatke o druž- Zgoraj esavinj ski zadrugi položaj benem in skupnem stanovanj- trenutno ni kritičen, vendar se skem fondu, zagotavljanje social- bodo razmere še zaostrovale in novarstvenih pravic občanov, pro- kaže biti nanje pripravljen, blematiko zaposlovanja, počitniške zmogljivosti združenega dela V ta namen so pri komiteju za in stanje na področju zdravstve- družbene dejavnosti imenovali nega varstva, nesreč pri delu in pripravljalni odbor in določili no-invalidnosti. silce za podrobno obdelavo po- sameznih področij. Delo je pos- Obsežno gradivo je pripravil pešeno teklo tudi v poletnih svet za življenjske in delovne po- mesecih, celovit program social-goje delavcev, obravnavali so ga ne varnosti, opredeljen z nosilci in na organih občinskega sveta zve- roki, pa mora biti pripravljen do ze sindikatov, na seji pa so sprejeli začetka jesenskega obdobja, ustrezne pobude in zaključke. J. P. Zaviralci razvoja Zgodilo se je v eni izmed de- znanosti (matematika, fizika, ke-lovnih organizacij iz mozirske mija...). V nekaterih delovnih or-občine. Njeno ime niti ni važno, ganizacijah pa kot da te pravice, Na oglasni deski delovne organi- kije pravzaprav gonilo napredka, zacije so se pojavili napisi, s kate- ne bi smeli imeti. Tako pa se, gle-rimi se je »nekdo« norčeval iz ra- de na tak način razmišljanja, pos-ziskovalnih poskusov, s katerimi tavlja vprašanje, kako pa bomo poskuša delovna organizacija raz- uspeli prenesti v prakso vse lepo viti nove proizvode za domači in zamišljene načrte o prestrukturi-tuji trg. Treba je povedati, da je ranju našega gospodarstva, pošil-prav ta delovna organizacija ena janju novih izdelkov na trg itd. izmed redkih v mozirksi občini, ki vsestransko podpira razisko- Naš znani inovator in izumitelj valno in inovativno dejavnost. Za kmet Jože Bider iz Dol-Suhe pri to dejavnost je bila že večkrat na- Rečici bi najbolje vedel povedati, grajena, prav tako tudi posamez- kako trnova pot je od izuma pa niki iz raziskovalne skupine, s do prodaje za trg. Najbrž je danes svojimi novitetami pa se pojavlja- že skoraj laže izumiti kakšen stroj, jo na različnih sejmih doma in v kot pa se potem sporazumeti z iz-tujini. delovalci in potem še s kupci. Pa zaradi tega še ne obupa in snuje Seveda je nam težko soditi, vedno nove in nove rešitve. Tako kakšen je finančni uspeh različnih je tudi z izumitelji in inovatorji iz inovacij in izumov. Včasih je naj- omenjene delovne organizacije, brž prav majhen. Vendar pa — tolikokrat imamo na jeziku razvi- Tistega, kije navajen stalno mislite zahodne države in njihovo gos- ti in razvijati enke novosti, tudi podarstvo ter ga postavljamo za porogljivost delovnih tovarišev zgled. Vse lepo in prav. Toda v ne more odvrniti od nadaljnjega ZDA naprimer na 50 patentov dela. Je že tako, da nekateri svoje uspe le eden, pri nas pa očitno miselne potenciale usmerjajo v morajo uspeti vsi. Pravica do po- napredek in razvoj, nekateri pa skusov obstaja tudi v vseh vejah svojega v to, da ta razvoj ovirajo. S Surovino pa v naši občini res nimamo sreče. Prav je, da si podjetje naredi reklamo ali kažipote do svojih prostorov, vendar ne na tak način, kot kaže zgornji posnetek. Tabla, ki stoji v Grušovl-jah po svoji obliki spominja na oznako kraja, prav tako s svojo obrobo spominja na omejitev hitrosti v kraju, poleg tega pa zelo moti tudi strupeno zelena barva. Prav v posmeh pa stoji le dober meter stran okusno oblikovana tabla, ki vodi na kmečki turizem. sko akcijo v naši občini. Tudi tokrat so se naši ljudje dobro odzvali vabilu te humanitarne organizacije. Kri je dalo 511 krvodajalcev, od tega v Nazarjah 286, na Ljubnem pa 225. Septembra bo zbor obrtnikov Veliko je že bilo napisanega o nizkih osebnih dohodkih delavcev, ki so zaposleni pri obrtnikih. Za osvežitev spomina le to, da so za osebnimi dohodki v gospodarstvu naše občine zaostajali za skoraj 40 odstotkov. Takim prikazanim osebnim dohodkom je seveda le malokdo veijel. Zaradi takega prikazovanja osebnih dohodkov so bile še najbolj prikrajšane družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, socialno skrbstvo...), saj seje na njihove račune nateklo dosti manj denarja, kot bi se ga sicer. O tej problematiki pa tudi o splošnem položaju obrtništva v naši občini smo se pogovarjali s funkcionaiji Obrtnega združenja Mozirje Hermanom Remicem, Martinom Aubrehtom, Viktorjem Kovačem in Vilijem Marov-tom. Predvsem so povedali, da bodo v septembru organizirali zbor vseh obrtnikov iz naše občine, kjer se bodo odkrito pogovorili o prikazovanju in obračunavanju osebnih dohodkov. Tudi v obrtnem združenju zelo dobro vedo, da prikazani osebni dohodki niso realni. Zaradi tega pada slaba luč na vse obrtnike v občini. Gotovo so med njimi tudi taki, ki pošteno prikazujejo osebne dohodke. V okvira obrtnega združenja obstaja servis, ki obrtnikom lahko nudi vso pomoč pri računo- vodskih in knjigovodskih poslih. Vendar se obrtniki vse premalo poslužujejo njihove pomoči. Zato je namen septembrskega zbora obrtnikov predvsem to, da bi se odkrito pogovorili o nastali situaciji in da bi bilo v bodoče kršitev čim manj. Po besedah vodilnih mož Obrtnega združenja, se je stanje že v zadnjih nekaj mesecih popravilo, saj sedaj povprečni osebni dohodki delavcev pri obrtnikih ne zaostajajo več za povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu za 40 odstotkov, ampak samo še za 30 odstotkov. Njihova pripomba je tudi to, da prikazani osebni dohodki v gospodarstvu predstavljajo dohodke od direktorja pa do snažilke, medtem ko pri njih samo dohodke delavcev, ki so v glavnem brez ali z nižjo kvalifikacijo. Sicer pa obrtniki ocenjujejo stanje obrtništva v naši občini za nekako povprečnega. Obstajajo občine, v katerih je možen veliko večji razvoj obrtništva kot pri nas, so pa tudi take, kjer je stanje dosti slabše. Ocenjujejo, da seje deklarativno odnos do obrtništva zelo popravil, da pa v praksi še ni čutiti nikakršnega napredka. Predvsem so problematične razmere na tržišču, kjer ne vladajo nikakršne zakonitosti, ampak se mora znajti vsak kakor ve in zna. Rajko Pintar Obetavne spremembe obrtnega zakona Regijskega posveta o spremembah Obrtnega zakona in Zakona o davkih občanov so se udeležili tudi obrtniki iz naše občine kakor tudi predstavniki Uprave za družbene prihodke. Na tem področju se pripravljajo velike spremembe, ki jih nekateri ocenjujejo kot velik korak naprej. Obrtni zakon prinaša nekaj pomembnih novosti: osebnemu delu odpira vse gospodarske dejavnosti (če to ni s posebnim zakonom prepovedano), loči sredstva obratovalnice od sredstev obrtnika in s tem uvaja poslovni sklad obratovalnice, omogoča dopolnjevanje in spreminjanje dejavnosti, sprošča število zaposlenih delavcev in omogoča realno vrednotenje vloženih sredstev ustanovitelja pogodbene organizacije. Davčni zakon poudaija ekonomsko funkcijo davkov: znižuje davčno osnovo, kadar gre za vlaganje v reprodukcijo in se odpoveduje kar 60% davkov, kadar gre za produktivne namene. Uvaja davčne olajšave za vse zaposlene delavce (ne samo novozaposlene) in vzpodbuja zaposlovanje invalidov. Dobrih, za razvoj obrti koristnih sprememb je še precej, a vendar ne toliko, da bi lahko rekli, da so problemi osebnega dela rešeni. Domet sprememb je objektivno omejen. Recimo: vse spodbudne davčne olajšave izgubijo svojo vrednost ob podatku, da odpade v strukturi družbenih obveznosti obrtnika kar 73,5% (v letu 1987) na prispevke za samoupravne interesne skupnosti in samo 26,5 odstotka na davke. Še vedno niso urejene možnosti uvoza opreme in nakupa deviz na deviznem trgu, nedorečena so vprašanja vlaganj (obveznice, delnice)... Kot že rečeno, spremembe prinašajo veliko novosti, vendar obrtniki smatrajo, da še ne vsega, kar obrtniki potrebujejo za razmah tega dela drobnega gospodarstva. R.P. Cvetlična »forma viva« v Savinjskem gaju Desetletje je kratka doba, lahko tudi dolga, če hočete verjeti. Odvisno od okoliščin, uspehov in razočaranj, od delavnosti in nerazumevanja ob tem, od ljudi takšnih ali drugačnih, od zornega kota slučajnih sopotnikov dogajanja ali zagnanih ljudi, ki se spopadajo z najrazličnejšimi težavami. In uspejo. Zakaj takšen, v meglo vpet uvod? Zaradi desetletnice Savinjskega gaja — parka slovenskih vrtnarjev. Ki seveda ni nikakršna megla, ampak desetletno obdobje delovne vneme, zanosa in uspehov, padcev in vzponov, ponosa in razočaranj, nedorečenosti, tudi objektivnih (denarnih) težav, toda Gaj je tu še vedno, danes nemara lepši kot kdajkokli. Vsaj za letos je »rešen«, dolgoročno še ne v celoti, k slednjemu pa lahko v veliki meri pripomorejo prav letošnje izkušnje. Stvari so krenile na bolje, ne v gaju, okrog njega. Kar se Savinjskega gaja samega tiče, si ga oglejte, ne bo odveč, na bolje gre pri reševanju njegovega nadaljnjega obstoja. Slovenski vrtnarji so letos v celoti prevzeli njegovo urejanje, prispevali so sadike in semena, delajo v njem, tudi delček občinskih prispevnih stopenj mu je namenjen, pa druga pomoč in še kaj. Bolj JOŽESKORNŠEK jasno kot še tako lep bel dan pa je, da gaj takšen kakršen je, ne bi bil brez mozirskega vrtnarja Jožeta Skornška. Pa ne le letos. V Gaju smo mimogrede slišali, da razen njega ni nikogar, ki bi si sploh upal Savinjski gaj tako urediti, zato Jože ni naključno prvi sogovornik. »Urejati takšen gaj ni enostavna zadeva. Prepričan sem, da moraš biti malo »usekan«, da se tega lotiš. Kaže, da sem res. Jasno je namreč, da neko uradno pokroviteljstvo z mnogo obljubami in besedami in temu nasprotno nenehno delo z dušo in telesom rodita povsem drugačne sadove. S svojimi delavci sem skoraj več v Gaju kot na vrtnariji, za okopavanje, gnojenje in druga v vsakem trenutku potrebna opravila sta v popoldanskem času najeti dve delavki, kosimo vsaj enkrat tedensko, stezice pometemo trikrat na teden, potrebno bo zalivanje in še kaj. Park je danes takšen kot bi morali biti vsi v Sloveniji in se po vrtnarski plati lahko primeija s parki na zahodu.« Še marsikaj je Jože povedal. Letos je bil park precej zanemarjen, objekti so bili poškodovani, »orali« so ga celo huligani s težkimi motoiji, kritik je feio veliko. Nejasnosti glede uafinja je bilo veliko, tudi kritik prvih obiskovalcev. Vrtnaiji so ga prevzeli v zadnjem hipu, tudi zaradi desetletnice, Še za reklamo si sprva niso upali poskrbeti, le delali so v prepričanju, da se bodo ljudje sami prepričali o vseh njegovih lepotah, se z veseljem vračali in to je edina prava reklama. V tem obdobju je takšna reklama že upravičena. Obisk je bil dober doslej, čeprav bi moral biti še večji. Zakaj? Jože Skornšek: »Vrtnarski del je torej urejen, neločljiv del parka (ali Gaja, da ne bo pomote) so tudi narodopisni objekti in predmeti v njih. Samo štiri naj naštejem: kmečka hiša, kašča, kovačija in preužitkarska hiša. Ti objekti bi morali biti odprti za ljudi, ki naj bi v njih dobili tudi okrepčilo, prigrizek, ob tem seveda, da bi najprej spoznali bogastvo njihove notranjosti. Žal je težko, ni denarja za človeka, ki bi skrbel za to, morda ni prave pripravljenosti, tudi za druge objekte. Posamezni se odprejo le ob najavljenih skupinah in to je vse. Odprta vrata teh objektov bi ljudi razveselila, jih zadržala dalj časa, poživila utrip in ponudbo gaja, Gaj bi ljudem dal več in ljudje njemu prav tako. Enostavno bi ljudje več potrošili, kar ne sme biti zanemarljivo. Te objekte moramo oživiti vsaj ob desetletnici Savinjskega gaja, ko bomo pripravili mednarodno razstavo rezanega cvetja na prostem, eno prvih v Jugoslaviji. Otvoritev razstave bo 9. septembra ob prazniku občine Moziqe. Sredstva? So, vendar jih je daleč premalo, kljub boljšemu razumevanju. Ne bi preživeli, če slovenski vrtnaiji s sadikami in cvetjem ne bi »prispevali« pretežni del potrebnih sredstev, da o prispevku v obliki prostovoljnega dela ne govorim. Brez vrtnarjev Savinjskega gaja v pol leta ne bi bilo. Takšnega kot je.« Ko že govorimo o slovenskih vrtnaijih in njihovem prispevku, je najbolj na mestu za oceno predsednica društva slovenskih vrtnarjev Marica Kušar: »Nenehno se vsi ubadamo le s finančnimi problemi. Savinjski gaj je park slovenskih vrtnarjev in enostavno si nismo mogli privoščiti neurejenosti in slabega glasu širom po domovini in po svetu. Prevzeli smo gaj in letošnje leto je preizkusna doba, ki naj odloči. Tudi zaradi pomanjkanja denarja v preteklosti ni bilo pravega posluha, če temu lahko tako rečem. Stanje seje letos izboljšalo, vrtnarji smo poskrbeli za Gaj, z družbe-no-politično skupnostjo znova dobro sodelujemo, tudi denarno in drugače. Za nadaljnji obstoj sta potrebna zanesenjaštvo in denar, brez njega ne gre^ Brez Jožeta Skornška tudi ne. Če bomo prva dva pogoja zagotovili, bo šlo, sicer ne vem, upam pa. Ob desetletnici se bomo še posebej izkazali. Na že omenjeni razstavi na prostem bodo poleg slovenskih in jugoslovanskih raz-stavljalcev sodelovali tudi vrtnaiji iz Nizozemske, ČSSR, Madžarske, Tajlanda in Tajvana. Vrtnaiji vsega tega sami ne bomo zmogli. Naše je strokovno delo, ob tem pa naj se izkažejo domači turistični in gostinski delavci, pa vsi drugi, priložnost imajo, možnosti je ogromno, izkoristimo jih. Vsi skupaj.« JANEZPLESNIK Pogled na naše vršace iz Logarske doline. Pet zvezdic: obremenjeno zadovoljstvo Vsaj ena vzpodbudna novica iz Tudi ni povpraševanja. Resje, da naše turobne turistične ponudbe, draginja ima posledice, čas bivan-Gostišče in penzion Raduha Emi- ja se krajša, gostov je manj, ti pa ke Selišnikove iz Luč se lahko zahtevajo predvsem kakovost. S pohvali s petimi zvezdicami za takšnimi nimam težav, vedno jih kakovost. Je edini gostinski lokal je dovolj. Nekateri prihajajo že po v naši občini, ki je bil ocenjen 20 let, nekateri tudi 30. To je tako visoko. družina iz Beograda in vsi skupaj Dolgoletna prizadevanja, vne- smo pravzaprav že ena prava ma in trma, tarnanje in radost, družina, že z drugim rodom te predvsem pa ogromno dela in družine. Sicer prihajajo iz ZR odrekanj so rodili sadove. Tudi Nemčije, Splita in drugod, največ bežni obiskovalci Gornje Savinj- pa je Zagrebčanov. Trenutno ske doline poznajo Emiko, njen imam 12 ležišč naj višje kakovos-lokal, hrano... Edinih pet zvezdic, ti, načrtujem jih še 12, če bodo Njeno gostišče s penzionom krediti kolikor toliko ugodni. Se-seveda ne more biti nikakršna veda se pri meni hranijo tudi gost- oaza v puščobni turistični ponud- je, ki bivajo v zasebnih sobah po bi tega področja, zato ji tudi ni Lučah.« vnemar stanje v bližnji in daljnji Pet zvezdic pač nekaj pomeni! okolici, še najmanj v Logarski do- »To že, vendar so te zvezdice ve- lini. »Logarska dolina je prazna, zane na veliko stvari. Na sam ob-ker se recimo na Izletniku ne bri- jekt, njegovo urejenost in opreml-gajo za goste, še manj za kakovost jenost, strokovno usposobljenost, ponudbe, njihova propaganda je na kakovost ponudbe in storitev, na čisti ničli, objekt in tisti, ki ga Vse to je treba zadržati vsaj na vodijo so preveč narazen, ni inte- enaki ravni, vse to pa terja več za-resa in Logarska je prazna. Zelo poslenih, več stroškov in manj dobro pa vem, daje bila Logarska dohodka, kot v vinotoču, bifeju... še ne dolgo tega polna, s preko Tvegati pa je treba in se ob tem 100 zadovoljnimi gosti. Za goste zavedati, daje danes najbolj drag si moraš pač veliko prizadevati, se prav čas. žrtvovati, živeti moraš z njimi, Eden bistvenih pogojev, celo šele potem se vračajo in boljše predpogojev, je dobra, domača in propagande si ne moreš misliti, raznovrstna hrana. To gostje veči-Tega v Logarski niti slučajno ni in noma že poznajo, zato poskrbimo stanje je takšno kakršno je.« tudi za presenečenja. Ne le pri Brez dvoma je to iztočnica za hrani, tudi drugod. Gostom je do-njeno uspešnost, uspešnost njene- lina všeč, je pa turistično mrtva, ni ga lokala in Luč. »Z gosti pri meni infrastrukture. Zato je treba goste in v Lučah ni težav. Iz leta v leto zaposliti. Sama grem z njimi s se vračajo, tudi 20, celo 30 let. kolesom do Logarske doline, pri- Sprašujete kaj goste vrača k nam? pravljamo izlete na Raduho, k Prvo je prvi vtis, domačnost že pri pastirju na Javorju pod vrhom sprejemu, pri prvem in vseh nas- Raduhe na mleko, izlete po doli-lednjih prihodih, drugo je resnič- ni, pa tudi do Vrbskega jezera, da na kakovost ponudbe. V današn- si otroci ogledajo Minimundus in jem času lahko uspeš, če nudiš podobno. Ustrežemo njihovim resnično najvišjo kakovost, slabe željam, če jih ni, si sami izmislimo ponudbe ob visokih cenah si zanimivosti.« enostavno ne moreš privoščiti. JANEZ PLESNIK Boste videli, kakšne ribe bom igel takrat, ko bom zrasel. 90 let nesebičnosti in razdajanja Poročilo s slovesnosti ob 90-letnici Gasilskega društva Radmirje pričnimo z anekdoto. Nekega sestanka Občinske gasilske zveze Mozirje seje udeležil gasilski funkcionar, kije iz mesta, kjer imajo profesionalno gasilsko brigado. Ko je slišal, kako številčna so naša društva, se je skorajda razhudil in trdil, da je dovolj, če ima gasilsko društvo okoli 20 gasilcev, ki pa so izredno dobro izurjeni. No, naši gasilci so mu odgovorili, da imajo poleg dobro izurjenih gasilcev še veliko drugih članov, ki lahko po svojih močeh pomagajo pri delu društva. Saj pa ni protipožarna varnost edina aktivnost gasilskih društev. Le-ta sodelujejo pri ničkoliko drugih akcijah v svojih krajih. In pri tem pride še kako prav številčno članstvo. S takim velikim številom se lahko pohvalijo tudi radmirski gasilci, ki letos praznujejo 90-letnico svojega obstajanja. Trenutno beležijo okoli 180 članov, od tega je ena tretjina pionirjev in mladincev obeh spolov. Priznajmo, da je to za tako majhen kraj, kot je Radmiije, kar lepa številka. Zato je njihovo delo čutiti na vsakem koraku. Korenine tega dela segajo v leto 1898, ko so na pobudo takratnega šolskega upravitelja Jožeta Tenčaka izvolili prvi odbor gasilskega društva Radmiije. Prvi odborniki so postali: Jože Tenčak, Franc Časi, Ignac Stermecki, Anton Štiglic, Alojz Coklin in Jože Zalesnik. Takoj ob ustanovitvi so začeli zbirati prostovoljne prispevke za gradnjo doma, ki so ga nato zgradili že v prvem letu. Istega leta je bila nabavljena tudi prva ročna brizgalna. Med nemško okupacijo slovenskih domov so se tudi radmirski gasilci odzvali klicu domovine in v borbi za svobodo jih je pet darovalo svoja življenja in sicer: Jože Štuler, Ivan Benda, Franc Štiglic, Ignac Stermecki in Alojz Rihter. Leta 1953 so samoinicitivno in brez zunanje pomoči zgradili stavbo, ki naj bi postala gasilski dom in dom krajanov. Ker je bil objekt prevelik in bi ga bilo z lastnimi sredstvi nemogoče dokončati, so ga prodali. V njem je danes mlekarna. Zato pa so leta 1967 adaptirali in predali namenu sedanji gasilski dom. Tudi zadnja leta se intenzivno posvečajo gradnji, saj so leta 1982 prevzeli objekt bivšega kul-turno-prostvenega dorna in ki je bil pozneje šola. Namenili so se, da bodo do leta 1990 objekt obnovili in da bo služil krajanom Radmiija za najrazličnejše prireditve. Danes je Gasilsko društvo Radmirje tehnično zelo dobro opremljeno in organizirano. Društvo ima tri avtomobile, od tega dve avtocisterni, tri motorne črpalke in drugo potrebno orodje. Zato lahko v vsakem trenutku s svojo opremo in znanjem priskoči v nesreči vsakomur na pomoč. To so že velikokrat dokazali. RAJKO PINTAR istva in mi V društvih ljudje uresničujemo skupne želje in potrebe. Društvo pa ni le upravni odbor, ampak mora stati za njim tudi mnogoštevilno članstvo. Šele v tem primeru lahko zares živi in uspešno deluje za skupne cilje Če torej vidimo, da upravni odbor nekega društva dela v interesu našega kraja, bi morali čutiti kot dolžnost, da se vanj vključimo tudi formalno. Za članstvo v društvih (gasilsko, turistično, planinsko, prosvetno...) plačujemo članarine To je pač minimalno, kar smo kot člani dolžni storiti. Plačilo je sploh tudi pogoj, da smo (še) lahko včlanjeni Višine članarin — letos znašajo od 1000 do 3000 din — ne morejo in ne bi smele biti razlog da jih ne biplačevali in vsaj na ta način nekaj storili za društva oziroma za svoj kraj. Upoštevajmo, da bi se vse nehalo, kot pravimo, če bi vsiplačevali samo članarine Torej mora marsikdo žrtvovati veliko več, ne sicer denarja, toda tudi čas je navsezadnje denar. Za društva je vendarle tudi članarina kot kamen do kamna za palačo. V bistvu ena članarina ne predstavlja niti vrednost ene ure dela, ki ga nekdo drugi poleg tega, da je tudi plačal članarino, za društvo opravlja morda ne le občasno, ampak kar dan za dnem Pa ne, ker bi bil to dolžan drugim Vri krajani imamo vsaj načelno enake obveznosti drug do drugega. V praksi seveda upoštevamo moči, materialne možnosti in sposobnosti posameznih Nikakor pa ra res, da se nekoga nekaj prav nič ne tiče, kot hoče včasih kdo dokazovati Obveznosti nimamo le do sebe in svoje družine. Videti le sebe, pravimo, ni človeško, čeprav je v stvari to še kako človeška lastnost Potrudimo se torej, da bomo sebičnost v sebi znali premagati, ne le, ko bo stvar o simbolični članarini, ampak tudi, ko bomo za skupne potrebe morali žrtvovati znatno več. Upoštevajmo, kar vedo celo volkovi: v slogi je moč. J. MAVRIČ Drobne zanimivosti Janisch navaja v svoji topografiji Štajerske leta 1822, da je takrat imel srez Gornji grad vsega 17 občin, našteli so 1125 hiš in ugotovili površino sreza 31.265 joh. V nekdanjih trgih je prevladovala volja tržanov (purgar-jev). Znan je upor ljubenskih kočarjev proti staremu voli-nemu redu, ko niso imeli volilne pravice, torej so v kraju odločali le tisti, ki so imeli premoženje in tako tudi volil- no pravico. Verjetno je iz tistih časov še danes živ izraz »jevšo-va gospoda« (jelševa). To je pomenilo nekako tako kot jara gospoda. Prgacijonka je rastlina, ki so jo uporabljali kot odvajalo za konje. Baje je tako hitro delovala, da še danes ponekod porečejo, če se nekomu mudi, ali da nekdo pretirano hiti — primerjajo ga — je tak kot prgacijonka. A. V. Kljub suši vode za krst ni zmanjkalo. Pa se je novokrščenemu flosarju splačalo potrpeti Ko je svečano zaprisegelflosarskemu patronu Sv. Miklavžu, je lahko pošteno zmočil tudi svojo notranjost Čeprav je pred Flosarskim balom iz leta v leto večja številka, letos je bila to osemindvajset, pa postaja ta turistična prireditev vedno bolj mlada. Za to ima veliko zaslug skupina mladih fantov in deklet z Ljubnega, ki zavzeto negujejo flosarsko izročilo in ki so tudi letos pripravili sobotni in nedeljski program. Obujajo flo-sarske dogodivščine in veščine, tudi tisto, da mora biti flosar moker zunaj in znotraj. Dobre volje jim tudi letos ni manjkalo. Veliko flosarskih dogodivščin so obiskovalci lahko slišali Kot na-primer tisto pripoved starega flo-sarja: »Enkrat smo meli krizo s flosarjim. Po pa nismo meli kirga zravn vzet, smo pa enga mladega vzeli — ene 14—15 let je bil star. Smo rekli boš pa za koha. Po pa ta prva dva dni je že bla taka župa, da ni bilo za kunkamr. Po gaje pa birt mal v roke vzel, je reku »bo pa že treba malu soli in popra, pa če ni vode pa vina zravnu malu notr uli, a ne. Pol je pa zgleda blo tistu preveč, ga pa vidimo zvečer, ko b mogla večerja bit, da tam v enem kotu sedi pa se joka tam pr flosu. Ga vprašamo — ka je pa, s kej domi pozabu? »Mamo, da b župo kuhala.« Flosarski bal ostaja naša osrednja turistična prireditev, ki iz leta v leto dobiva večji odmev v slovenskem prostoru. To se pozna tudi pri obiskovalcih. Ostri opazovalci so tako lahko letos opazili veliko število avtomobilskih tablic, ki niso nosile oznake CE. Tu se že kažejo rezultati precejšnjega vlaganja organizatoijev v propagando in predstavitev prireditve. Nič pa ne bi pomagalo, če bi prireditev ostajala iz leta v leto ista. Jasno je, da železnega scena- rija flosarskih običajev ni mogoče spreminjati, zato pa odločajo malenkostne novosti v programu. Teh pa je vsako leto nekaj. Bogata etnografska zakladnica ponuja dovolj možnosti. Če k temu dodamo še lepo vreme in zelo solidno gostinsko in kulinarično ponudbo, potem prireditev mora uspeti. Tako v programskem kot v finančnem smislu. Uspešna izvedba prireditve pa seveda ne pride sama od sebe. V organizacijo je vloženega zelo veliko dela in truda. Nikakršnega smisla ne bi imelo navajati števila ljudi, ki sodelujejo pri organizaciji in to iz enostavnega razloga, ker pri tem sodeluje celotno Ljubno. Flosarski bal ni samo dogajanje v Vrbju, Flosarski bal je tudi lepo urejena okolica, počiščene ulice in poti, urejeno cvetje na balkonih in oknih, so tudi mlaji in dobrodošlica na vsakem koraku. Posebno poglavje je bila letošnja povorka. Tako bogate nismo videli že vrsto let. Veliko število kmečkih vozov, kočij in drugih vozil smo lahko videli. Prav nič ne bomo pretiravali, če rečemo, da je bila v povorko vključena večina konj, ki jih še premoremo v naši občini. Posebej pohvalno pa je, da so se predstavila tud« druga turistična društva iz naše občine. Na nedeljski prireditvi je Turistično društvo Ljubno podelilo tudi priznanja za najlepše urejeno okolico in najbolj negovano cvetje, dobronamerno pa je podelilo tudi nekaj črnih pik. Na ta način želijo člani Turističnega društva vzbuditi še večji interes za čistočo in urejeno ckolje. RAJKO PINTAR Kovaštvo živi le še v spominih, smo zapisali v prejšnji številki Savinjskih novic. V Lučah pa so obiskovalci lahko videli tudi resnične kovače. Mladih flosar jev na Ljubnem zlepa ne bo zmanjkalo. Že pri teh letih znajo prav pošteno zavriskati in se postaviti s svojim klobukom. Že sedaj se vidi, da bodo dobri nasledniki »tazaresnih« flosarjev. Vasovalci so zapeli pod mnogimi okni Povsod sojih lepo sprejeli. Tudi dobre kapljice ni manjkalo. Saj pa se s suhim grlom ne da lepo peti, kajneda. PEPCA PLATOVŠEK Bogastvo barv in svetbbe V zadnjih desetih ali petnajstih letih lahko v Sloveniji opažamo zanimiv družbeni pojav. Vedno več ljudi se namreč odloča za različne oblike likovnega izražanja in to predvsem za slikarstvo. Morda ljudje v njem najdejo neko obliko sproščanja, vendar je to ena najbolj plemenitih oblik sproščanja. Med take ljubitelje slikanja spada tudi Pepca Platovšek z Ljubnega, ki je letos razstavljala v okviru Flosarskega bala. Pepca Platovšek je pričela ustvaijati relativno pozno inje v zrelih letih našla čas, daje uresničila tista hotenja, kijih v mladosti iz različnih vzrokov ni mogla. Ob otvoritvi razstave je zbranim gostom spregovoril akademski slikar prof. Alojz Zavolovšek. Avtorici oljnih del Pepci Platovšek je dal vse priznanje za ustvarjalno delo, prav tako pa tudi organizatoijem razstave, ki ne pozabljajo na svoje ljudi in jim nudijo možnost za razstavljanje. Prav gotovo ne gre dvomiti, da je Pepca Platovšek izreden talent, je poudaril Alojz Zavolovšek. Ustavlja se ob lepotah naše pokrajine, cvetočimi jablanami, še posebej pa so ji pri srcu jesenski motivi s svojimi toplimi barvami. Ko slika te motive na romatično-realističen način, nam ohranja bogato zakladnico naravne in kulturne dediščine. Iz del pa so lepo razvidne tudi nekatere zelo uspele likovne rešitve. Se posebej pa iz njenih del govorijo barve in svetloba. Vse kar je Pepca Platovšek upodobila, je podvrženo tej večni dialektiki umiranja. Ona pa je to s svojimi deli ohranila na svojstven način. Stalno nas opozarja, v kako lepem okolju živimo, opozarja nas pa tudi, da je vedno treba najti čas, se podati v naravo in premišljevati, kakor premišlja slikar, ko se odloča za upodobitev motiva. Razstava je bila odprta tri dni, vendar sojo kljub temu videli številni obiskovalci. Posebej so razstavo pozdravili Ljubenci, saj mnogi niso vedeli za ustvarjalni talent svoje sokraja-nke. Upajmo, da bo imela možnost svoja dela predstaviti še širšemu občinstvu. RAJKO PINTAR Nihalka obratuje Nihalka Žekovec obratuje sedaj vsak dan od 8. do 16. ure. Nihalka vozi na vsaki dve polni uri, ob petkih, sobotah in nedeljah pa vozi nihalka dve uri dlje kot ob ostalih dneh v tednu. Če pride več kot dvajset gostov in če so skupine vnaprej dogovorjene, nihalka vozi tudi izven zgoraj omenjenega voznega reda. Cene vozovnic so sledeče: povratna vozovnica 6.000 din, vožnja v eno smer 5000 din, otroci do desetega leta plačajo za povratno vozovnico 4000 din, za vožnjo v eno smer pa 1000 dir-manj. Vodenje izleta po Golteli stane 40.000 din, če pa boste kosili v skupini desetih ljudi pa boste za eno kosilo odšteli 8000 din. R. P. ttilF V Lučah ob Savinji so uspešno izvedli svoj, že 19. po vrsti »Lučki dan«. Tudi ta prireditev je v preteklosti doživljala in preživljala vzpone in padce in se nekaj let nazaj povzdignil uo najboljše turistične in narodopisne prireditve v Sloveniji. Zavidanja vredno priznanje, ob katerem pa so Lučani lansko leto nekoliko »zadremali«, iz takšnih ali drugačnih razlogov. Pa vendarle, letos so znova zavihali rokave in njihov danje bil skoraj takšen, kot v svoji najboljši izvedbi. Skoraj zato, ker nekaterih napovedanih in zanimivih prikazov starih navad, običajev in opravil le ni bilo. Kljub vsemu velja prireditelje pohvaliti. Znova so prelepo vas spremenili v preprost, vendar živ in dovolj zgovoren narodopisni muzej. Brez kakršnekoli »prisilje-nOuu-, VSäkuu si je lahko vse ogledal, se preiskusil v spretnosti obvladovanja nekdanjih opravil, tudi tisti, ki sojih predstavljali, so bili sproščeni in sproščene, prijazni, domači, gostoljubni. Veliko je vredno dejstvo, da Lučki dan nima uradnega, z minutami določenega programa, Luče so obiskovalcem od blizu in daleč na voljo ves dan. Kamorkoli stopiš je nekaj zanimivega, predvsem pa niti slučajno ne moreš biti lačen in žejen, pestra ponudba na vsakem koraku. Zlasti domača, izvirna in predvsem dobra. Res je bilo vroče, ob tem priložnosti za oddih in osvežitev dovolj, prav tako dovolj pa spremljajočih prireditev. Denimo nogomet med debelimi in suhimi na bodočem rekreacijskem in zabavnem središču više Luč, ki je na sprehod zvabil številne obiskovalce in izzval tudi solze, smeha seveda. Pa prikaz plezanja v strmi steni pri znameniti igli, sobotni koncert znanih solistov ljubljanske opere ob orgelski spremljavi Huberta Berganta, športne prireditve in še kaj. Ob zares številnih obiskovalcih gneče pravzaprav ni bilo, ljudje so se sprehodili in razkropili po vsej vasi, le jekleni konjički so bili posejani dobesedno povsod, prostora za parkiranje v Lučah pač ni, čeprav za to prireditelji niso krivi. Sč liekaj je značilnega za prireditev v Lučah. Zares veliko obiskovalcev je bilo v soboto in nedeljo, ogledali so si vse, kar so želeli, zatem pa se v hudi pripeki porazgubili ob bregovih Savinje, se tam osvežili in sprostili. Tudi tako so spoznali tukajšnje lepote, kijih ne kaže posebej in znova opevati. Skratka, Lučani naj nadaljujejo tako, sproščeno, zabavno in gostoljubno, in njihova prireditev bo znova med prvimi sorodnimi v Sloveniji. JANEZ PLESNIK Le pogumno fantiča, saj žaganje ni tako težko, ket so vama pravili starši. Na Lučkem dnevu seje tudi mladi rod lahko preizkusil v nekaterih že skoraj pozabljenih delih in opravilih. Popestritev Lučkega dne je bila tekma med suhimi in debelimi. Jasno je, da so zmagali slednji, saj so igrali na male gole. Slika ^ prikazuje ožji del obrambe debelih. V Čebelarski praznik bo še bolj bogat Tudi devetnajsti Čebelarski' praznik, ki ga organizira Turistični društvo Gornji grad, je za nami. Športni, kulturni in zabavni program si je ogledalo kar precej gledalcev, pa še več bi jih bilo, če ne bi bilo tisti vikend še šest drugih veselic in zabav po celi občini. Bogat program prireditev so pričeli športniki. V peteroboju sta se pomerili ekipi Gornjega grada in Luč. V malem nogometu so zmagali Lučani, v ostalih panogah pa domačini. V nedeljo so se v gornjegrajski katedrali predstavili pevci zbora »France Prešeren« iz Čelja, ki so z izvrstno zapetimi pesmimi navdušili poslušalce. Pomembno mesto v programu prireditev so namenili tudi gornjegrajskim lokostrelcem, ki iz leta v leto dosegajo boljše rezultate. Sedaj posegajo že po evropskih in svetovnih lovorikah. Zato so najboljše lokostrelce tudi javno predstavili. Prav vsi obiskovalci Čebelarskega praznika pa so imeli priložnost poskusiti se v tem športu. Pri tem so jim seveda pomagali člani domačega društva. Kot vsako leto so se tudi letos pomerili v vlečenju vrvi za pokal strdi, manjkalo pa ni niti tekmovanje plesnih parov. Letos so gornjegrajski turistični delavci želeli prireditev poživiti z nekaterimi znanimi imeni. Med njimi je bil tudi Tof z Moped showom. Zal pa zvezde niso izpolnile pričakovanj, saj so iz Bohinja prišli z veliko zamudo. Naslednje leto bodo prizadevni turistični delavci postavljenipred poseben izziv — dvajseti Čebelarski praznik. Že sedaj razmišljajo, kako bi ga obogatili. Idej imajo dovolj, črpali pa jih bodo predvsem iz etnografske zakladnice Zadrečke doline. Ta pa je tako bogata, da jim dela gotovo ne bo zmanjkalo. Razmišljajo celo o predlogu, da bi prireditev preimenovali. Kakorkoli že — glavno je, da turistični delavci stalno razmišljajo, kako bi obogatili turistično prireditev. Ker so to vsi po vrsti amaterski delavci, je to toliko bolj pohvalno. Na tak način bodo privabili vedno nove in nove obiskovalce. Ti so kar v lepem številu obiskali letošnjo prireditev. Med njimi so bili tudi inozemski gostje. RAJKO PINTAR O radiesteziji in bioenergiji S pojmom radiestezija in bioenergija se zadnje čase vse pogosteje srečujemo. Obe besedi zvenita nekam učeno in nerazumljivo in na prvi pogled bi si lahko mislili, da izhajata z medicinskega področja. Vendar temu ni tako, saj se sodobna medicina tako v svetu kot pri nas, do teh dveh pojmov obnaša še zelo previdno, vendar njunega pomena ne zanika. V sredstvih informiranja vse pogosteje zasledimo razprave in debate o dosežkih in koristnosti teh dveh pojavov. Kriza v zdravstvu pri nas ter pojavi novih bolezni v svetu, proti katerim še ne poznamo zdravila, povzročata, da se ljudje vse pogostje obračajo na »nove« alternativne oblike premagovanja svojih težav in v njih vidijo ključ za rešitev vseh svojih problemov. Tudi hipnoza, akupunktura in akupresura so v začetku vzbujale odpor in nezaupanje znanosti, predvsem zaradi lariaiaüStVä is mnogih zlorab ter problema potrditve oz. ponovitve eksperimenta. V znanosti mora biti vsak pojav ob enakih pogojih ponovljiv, to se pravi, da da enake rezultate, kar pa je predvsem v družbenih znanostih zelo težko zagotoviti. Zato je pomembno, da si razjasnimo, kaj ta dva pojma pomenita, s čim se ukvaijata in kje so njune meje; vse to pa je tudi namen Lega prispevka. RADIESTEZIJA se ukvaija predvsem z odkrivanjem (detekcijo) škodljivih energetskih sevanj, lokacij obolelih organov, izginulih ali mrtvih oseb, nahajališč vode, rudnin ter Društvo upokojencev Ljubno organizira zadnji izlet v letošnjem letu in to v septembru: Nova Gorica, Sv. Gora in Italija Prijave sprejemajo: MAROVT Franjo, Ljubno 87 ŠTIGLIC Ana, Juvanje 8 BEZOVŠEK Rafael, Radmirje 44 ROK PRIJAVE JE 11. 9.1988. ODBOR V turistične prireditve se vključujejo tudi šahisti iz naše občine. Tako so v okviru Flosarskega bala že tretjič pripravili turnir, katerega seje udeležilo 38 šahistov. Zmagal je Milan Goršek iz Titovega Velenja. V okviru Lučkega dne pa je 28 šahistov odigralo tradicionalno simultanko z velemojstrom Brunom Parmo. Letošnji izkupiček velemojstrovih nasprotnikov je bil odličen, saj jih je kar šest uspelo iztržiti remi poleg medicine pokriva tudi področja geologije, rudarstva, gradbeništva, kmetijstva ipd. Oseba, ki se ukvaija z radiestezijo mora imeti ustrezno sposobnost oz. občutljivost, da zazna šibka energetska polja, ki preko njegovega živčnega in mišičnega sistema sprožijo odklon radieste-zijskega pripomočka. Pripomočki, katere radiestezisti uporabljajo so različni. Najbolj znana je bajalica, to je leskova palica v obliki črke Y, s katero so že v davnih časih iskali vodo in rudnine. V zadnjem času pa se najpogosteje uporabljajo nihalo, kotna oäjalica au L-antena, in jeklena žica s prstanom — biotenzor. BIOENERGIJA je energija človeškega organizma, ki vpliva na biokemične procese v drugem organizmu in z njo lahko zdravimo obolele organe. Bioenergijo običajno izžarevajo prsti in dlani bioterapevta, pacient pa na mestu, kamor je usmerjena, občuti rahlo toploto. Tako kot radiestezijo so tudi bioenergijo ljudje uporabljali že v davnih časih, saj so znani primeri zdravljenja s polaganjem rok. V nekaterih evropskih deželah (Italija) imajo danes že številne ambulante, kjer zdravijo z bioenergijo, ter šole, kjer usposabljajo bio-terapevte. Pri nas pa je razširejna oblika seznanjanja z učinki bioenergije, obisk tečajev in predavanj, kjer se udeleženci učijo predvsem ugotavljanja bioenergetske sposobnosti ter metod in tehnik zdravljenja z bioenergijo. M. R. Cez deset let Zbudi me radio, ki sem ga pozabila zvečer ugasniti Počasi vstanem in skušam priti do kopalnice. Seveda to ne gre in vsaj trikrat se zaletim v kakšen kos pohištva. Brž se umijem, tako da sem sposobna za pripravo kave. Odmajam se v spalnico, kjer vidim, koliko je ura. Hitro se oblečem, počešem in med tekom skozi kuhinjo spijem kavo. Avto mi na srečo vžge in čez deset minut sem že pred bolnico. Tečem do svojega oddelka. Brž se preoblečem in skupaj z ostalimi kolegi, ki so me v začetku mojega službovanja kar težko sprejeli odidem na vizito. Vidim obraze, izmučene od bolečin in spet druge, ki se nam zaradi uspešne operacije hvaležno smehljajo. Del oddelka je rezerviran tudi za ponesrečence, ki jim je potrebna hitra pomoč. Ti so najbolj prestrašeni nekateri tudi zelo žalostni, saj so v nesreči morda izgubili svojega bližnjega. Po končanem vsakodnevnem obhodu se dogovorimo o dnevnih dolžnostih vsakega od zdravnikov. Danes imam na srečo samo dve operaciji Toda to bi bilo preveč lepo, in zato mi eden od starejših sodelavcev pove, da sem danes dežurna namesto njega, ker gre na predavanje v London. Obe operaciji sta bili uspešni zato smo se vsi zadovoljni posedli okoli mize v sobi za dežurnega in pričeli vsakdanji klepet. Seveda so bila glavna tema nova, zelo učinkovita zdravila in nove naprave, ki dosti pripomorejo k ohranjanju človeških življenj. Ob dveh ostali odidejo domov, jaz pa ostanem kot dežurna. Še enkrat naredim obhod po oddelku, da vidim, če je vse v redu. Nato odidem v sobo in čakam, pripravljena na vse. Zazvoni zvonec, ki kliče dežurnega zdravnika, in zavem se, da sem zaspala. Takoj vstanem in tečem k sestri Ta mi pove, da imamo primer zelo hude poškodbe na glavi, ki jo je bolnik dobil v prometni nesreči Oblečem si haljo za operacije, nadenem si masko in odidem v operacijsko sobo, kjer je že vse pripravljeno. Operacija je zelo težka in traja tri ure. Po operaciji sem vsa izmučena. Vidim, da sem s svojim znanjem (pri nabiranju katerega bi včasih že skoraj obupala) rešila nekomu življenje. Pogledam na uro in opazim, da sem za danes gotova. Ksenija Šarb, COŠ Gornji grad Odbor za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV OBMOČNE SKUPNOSTI CELJE objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. zavarovalnega zastopnika za zastop Nazarje 2. zavarovalnega zastopnika za zastop Rečica ob Savinji 3. zavarovalnega zastopnika za zastop Šmartno ob Dreti Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo srednjo strokovno izobrazbo in 1 leto delovnih izkušenj ali :— da imajo poklicno šolo (IV. stopnjo) in 2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Celje, Mariborska c. 1, Celje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. Srečanje mladih zgodovinarjev Slovenije Zgodaj zjutraj smo se odpeljali z avtom mentorica zgodovinskega krožka, Vesna in jaz na srečanje mladih zgodovinarjev Slovenije. Učenci zgodovinskega krožka smo lahko v tem šolskem letu raziskovali nastanek in razvoj domačega kraja ali način življenja med obema vojnama. Ob 10. uri smo prispele na avtobusno in železniško postajo v Laško, kjer smo se morale prijaviti predsednici ZMP Slovenije, ki je bila organizator srečanja. Po malici smo se razdelili v štiri skupine. Sledil je ogled mesta. Mladi turistični vodiči so nas seznanili z zgodovinsko preteklostjo kraja. Ogledali smo si cerkev, Laški dvorec, v katerem je bila razstava Laško skozi stoletja. Medtem ko smo si podrobneje ogledali potek proizvodnje piva, je zunaj močno deževalo. Pred kosilom smo lahko pogledali vse raziskovalne naloge, ki so jih organizatorji razstavili pred vhodom v jedilnico laškega zdravilišča. Nekatere so bile res super narejene, saj so vsebovale prek dvajset intervjujev, doku- Oiskali so nas operni pevci Učenci OŠ Luče smo se veselili prihoda gostov na našo šolo. Naše pričakovanje se je izpolnilo, ko so nas obiskali znani pevci: Ladko Korošec, tenorist Rajko Koritnik in sopranistka Sonja Hočevar. Z njimi je prišel tudi Leon Engelman, ki jih je ob nastopu spremljal s klavirjem. Predstava z naslovom VEM ZA MLADENKO se je pričela. Najprej nas je Ladko Korošec pozdravil potem pa je Rajko Koritnik zapel neko partizansko pesem. Peli so še narodne pesmi, n. pr. Tam gori na planinci, Oj ta mlinar, operne duete in operne arije. Mislim, da do oper nimamo pravega odnosa. Tudi jaz nisem imela rada oper. Toda, ko sem jih mente, slike, zemljevide in skice. Po kosilu so učenci — mladi zgodovinarji predstavili najboljše raziskovalne naloge. Za tem je sledila podelitev priznanj za raziskovalne naloge. Podelili so 23 zlatih, 29 srebrnih in 10 bronastih priznanj, dve nalogi pa nista bili ocenjeni Pred večerjo smo mladi zgodovinarji šli na sprehode okoli zdravilišča in ob reki Po večerji je bilo družabno srečanje. Za glasbo je poskrbela skupina Rdeča kapica, ženske iz Laškega so prikazale stare običaje — izdelovanje rož iz papirja, moški pa so z žica ovijali glinaste posode. Med prireditvijo smo si ogledali tudi urejen pokrit park. Po osmi uri je prišlo veliko vrstnikov iz Laškega in Rimskih Toplic, pri katerih so gostje prenočili Vesna, tov. Zupanc in jaz smo se v hudem dežju pozno ponoči vračale v Gornji grad Vse smo bile zadovoljne, ker smo preživele res lep dan, ki ne tone kmalu v pozabo. Lahko smo si le zaželele še veliko takih dni Martina Prek, COŠ Gornji grad poslušala v izvedbi teh pevcev, so se mi zdele zelo lepe. Mislim, da zato ker sem pevce, ki so svoje petje popestrili še s zanimivimi kretnjami videla. Predstavo sta Rajko Koritnik in Ladko Korošec zaključila z odlomkom iz »Prodane neveste«, ki jo je Ladko, kot pravi, pel že prek štiristokrat Potem se je Ladko Korošec zahvalil vsem za mirno poslušanje, mi pa smo jih nagradili z aplavzom. Potem smo mnogi prosili Ladka, Rajka, Sonjo in Leona za avtograme. Ta program nam je dal mnogo koristnega. Mnogim je spremenil odnos do opere, veliko nas je opero v živo slišalo prvič. Magda Klemenšek OŠ Luče Danes jaz tebi, jutri mogoče ti meni Nekega dne sem se vračala iz šole mimo prehoda za pešce. Odločila sem se, da bom počakala prijateljico. Na drugi strani ceste sem videla starko, ki se je opirajoč na palico, počasi bližala prehodu za pešce. Ob zebri so v gruči stali fantje. Ko je starka prišla do njih, jih je prosila, naj ji eden pomaga čez cesto. Največji ji je odgovoril »Pa daj, stara, ne moti nas!« Starki so se orosile oči Ker ji fantje niso hoteli pomagati, da bi prišla čez cesto, se je napotila sama. Prav takrat pa je proti njej drvel voznik. Ker sem videla, da je starka v nevarnosti, sem začela mahati vozniku. Videti je bilo, da ne misli ustaviti Tik pred ženico pa je voznik zavrl Starka je prestrašena obstala sredi ceste. Štekla sem k njej. Voznik se ji je začel opra- Obvestilo Vse interesente za nakup bukovih drv obveščamo, da TOZD Gozdarstvo Gornji grad in TOZD Gozdarstvo Luče sprejemata naročila za nakup drv z obveznim predplačilom na sedežu TOZD Gozdarstva (Gornji grad in Luče) v času od 5. do vključno 9. septembra 1988. Vse prošnje za nakup drv, ki so jih občani med letom že posredovali navedenim temeljnim organizacijam, se ne upoštevajo, v kolikor se ponovno ne priglasijo in vplačajo drva pri blagajni na sedežu TOZD-a. GOZDNO GOSPODARSTVO 1 NAZARJE vičevati. Ko je končal, mu je odgovorila, da jo bo še videl Tudi fantje so se zdaj začeli zanimati za starko, ko so videli v kakšni nevarnosti je bila. Starka me je prijela za roko in odšli sva stran. Zahvalila se mi je in rekla, da si star človek še bolj zapomni pomoči sočloveka Povabila meje v svoj prijetni dom na čaj in piškote. Ko sem se vračala domov, sem premišljevala kako nesramni so bili ti fantje. Pustili so pomoči potrebnega človeka v stiski Niso pomislili da imajo tudi oni ljudi, ki so jim blizu in bodo mogoče kdaj potrebovali pomoč. Navsezadnje pa bodo tudi ti fantje nekoč stari in potrebni pomoči Nataša Bele, COŠ Gornji grad Likovniki — ljubitelji vsak zase? V lanskem letu v jeseni smo pri ZKO Mozirje organizirali ljubiteljsko likovno skupino. Namen te organiziranosti je bil predvsem povezati vse likovne ljubitelje v občini in jim na strokoven način pomagati do boljšega likovnega ustvarjanja. Nabiralno akcijo likovnikov, tako rekoč, smo organizirali z veliko zagnanostjo v upanju, da bodo likovniki začutili potrebo po druženju in likovnem izpopolnjevanju, a smo se žal ušteli. Evidentirali smo skoraj dvajset likovnikov v dolini in jih seveda ljubeznivo povabili k sodelovanju. Na ustanovnem sestanku likovnikov nas je bilo osem, če odštejem funkcionarje. Začetek pa je vedno težak, tako mislim tudi zdaj. Od nadaljnjega dela in druženja pa seje izkazalo sledeče. Likovniki ustvarjajo zgolj ljubiteljsko, torej, če jim ostane čas tudi slikajo, za boljše slikanje pa je potrebno še kaj več. Začetna zagnanost je kmalu popustila, zato so nekateri brez glasu izginili. Nekaj sicer uveljavljenih likovnih amaterjev pa se našega povabila sploh ni udeležilo, končno je vse to le »umetniška svoboda«. Da ne dramatiziram še bolj, na koncu smo ostali trije »zagreti« z našo prizadevno mentorico iz Gornjega grada akad. slikarko Terezijo Bastelj. In kaj smo v tej poskusni sezoni doživeli? Predvsem to, da je likovnost široka dejavnost, da mora človek širiti likovno obzorje, saj mu zapečkarsko drgnjenje čopiča ne prinese nobenega napredka, če ga likovnik sploh želi in se še bolj zapre v zadnji kot Logarske doline. Poleg napredovanja v konstruktivnem risanju smo doživeli tudi likovno teorijo v spontanem likovnem razmišljanju ob naših poskusih. Preostali ljubitelji smo torej mnenja, da smo drug drugemu potrebni, da radi delamo skupaj ker nas druži ustvarjalni nemir. Nastale risbe niso umetnine ali okviija vredne slike, kažejo pa razvoj ob resnem delu. Na koncu ob vsem tem nisem povedal, kar sem hotel na začetku, da sem razočaran, zaradi nezainteresiranosti likovnikov, neresnosti posmeznikov in se sprašujem ali je takšno nadaljevanje sploh mogoče? O cenenosti likovnih del in likovnem vrednotenju pa naj vam pišejo likovni strokovnjaki. Na koncu se je izkazalo, slikovito povedano, da je veliko poklicanih, pa malo izvoljenih. Ali bo po težkem začetku prišel razcvet tudi med likovne ljubitelje? Rožnata bodočnost pa je že davno mimo in Savinja teče dalje. JURE REPENŠEK Zanimivi zapisovalec zdravilstva Naš neutrudni zbiralec in zapisovalec narodnega izročila Valent Vider iz Solčave je že marsikaj ohranil, marsikaj zapisal in še več rešil pozabe. V svoji knjigi, ki opisuje Solčavo je omenil tudi preprostega človeka iz Robanovega kota, po domače imenovanega Fid. Sklenil sem o njem zapisati nekaj več. Pokojni Jože Roban je imel v lasti bogat zapis izpod peresa Vida Strgarja — Fid imenovanega. Zapisoval je razna zanimiva pričevanja, seveda pa je med njimi nedvomno najbolj obsežno zapisovanje raznih zdravilnih zelišč in njih uporaba. In spet je treba omeniti, da sije za ohranitev tega zapisa najbolj prizadeval Valent Vider, kije vedel, daje Jože Roban rokopis predal nekemu ljubljanskemu profesorju v prepričanju, da bo ta to narodno izročilo predal ustrezni zbirki ali zavodu. Žeje kazalo, daje zapis izgubljen, pa se je prav z Vidrovo pomočjo zadeva uredila in danes je Fidov zapis hranjen v biblioteki SAZU v Ljubljani, kopijo pa ima tudi Vider in iz nje sem povzel nekatere misli Fida. Naslovna stran lepo napisanega snopiča glasi Zdravje bolnikov, bukve polne naukov za človeško zdravje, spisano k pomoči kmetiškim ljudem, Solčava 1866. (ločila vstavil A. V.). Uvodne misli je Strgar-Fid zastavil kar obsežno. V njih najprej omenja, da je veliko zapisanega povzel iz znamenitega dela pariškega apotekarja Lemeri-ja. To delo je bilo napisano 1305, nato prevedeno iz francoščine v nemščino, iz katere je potem Fid prevajal v slovenščino. Potem nadaljuje, da je namen zapisa pomagati kmečkim ljudem do spoznavanja nekaterih sredstev za pomoč pri zdravljenju, takole meni Fid: »... kjer po tem nauke se lahko vsak dobi arzni za dober kup in vender so glih tak umne kakor jih an drugi arcat dati zamore le za cajta se zdravit kir učasi bolezen tud dolgo nastopa in pa bolezen dobro spoznat je potrebno da bi kaj rabila arzni-ja...«. In spet dalje razgljablja Fid: »... saj tudi arcati le rajši slabe in gmajn arcnije napravljajo in nam drago prodajajo postavim iz zelš kuhan the ki je ravno v takih ko so tukaj popisane ravno tak so tudi popisane bolezni vseh sort kako se im mora naprej prit...«. In zaključi z mislijo: »Kdor se bo pomujal bo vidil čudež svojega zdravja.« Če prelistamo dovolj skrbno zapis Strgaija-Fida, lahko le občudujemo bogato misel, ki jo izraža skromen mož iz solčavskega konca. Gotovo je moral hoditi v šole, saj tisti čas ljudje niso bili tako dobro pismeni. Žal pa se glede tega o piscu premalo ve. Poleg dragocenih napotkov v domačem zdravilstvu najdemo zanimivo strokovno delitev med nestrupenimi in strupenimi zelišči. To je bilo zelo pomembno, saj ljudje niso vedeli za vse strupene rastline, ki sojih našli v svojem okolju. Dalje opozarja Fid na rastline, ki se uporabljajo tako pri ljudeh kot živalih, ki jih skuša zelo nazorno narisati. Treba je poudariti, da je bil poleg dobrega znanja pisanja še velik risar, saj so podobe rastlin izredno nazorno narisane. Pri tem opozarja na nekatere rastline, ki jih je pri nas več zvrsti. Denimo, volkovec (voukovc) je modri in rumeni, slednjega imenuje Fid »pasja smrt«. Znano je, da so ljudje v domačem zdravstvu volkovec veliko uporabljali, predvsem v živinozdravstvu. Seveda je šlo tu za modrega. Fid pa priporoča rumenega za razna zastrupljenja, poapnenje žil, reumo, božjast itd. Brez dvoma je Fidova zapuščina izredno pomembna. Je predvsem dokaz, kaj vse je zmogel naš preprosti človek, je pa tudi lahko vir proučevanja domačega zdravilstva pri nas. Zaključno je treba opozoriti bralce še na to, da Fid ni uporabljal v zapisu ločil in daje navajal za pojem zdravnika »arcat« za zdravila »arznije«, za čaj »the« in podobno. A. Videčnik ""h. Je furmane res str Lovska družina Ljubno je praznovala 40 let svojega delovanja. Njihovi člani s svojim delom vseskozi prispevajo k napredku krajevne skupnosti. Ob prazniku so pripravili športna tekmovanja in osrednjo slovesnost, na kateri so podelili lovska priznanja. Franc Prislan iz Radmirja je prejel republiško lovsko priznanje. Mali nogomet Kokarje 88 O aktivnosti športnih društev pri nas bi lahko zapisali marsikaj dobrega pa tudi slabega. Na zanimivo idejo je prišlo športno društvo DRETA Kokalje, da v sodelovanju z Bifejem Emil organizira turnir v malem nogometu v spomin na svojega dogoletnega člana, žal prekmalu preminulega FRANCA STRGARJA. Na tekmovanje se je prijavilo 28 ekip tako iz naše kakor tudi iz občin T. Velenje in Žalec. Vsaka ekipa je vplačala prijavnino, od katere je bilo namenjeno nekaj sredstev za zares lepe nagrade, saj je prvoplasirana ekipa dobila nagrado v višini 300.000 din, druga 200.000 in tretja 100.000 din. Tekmovanje se je odvijalo po sistemu izpadanja, tako, da so se v polfinale uvrstile zares najbolj pripravljene in seveda tudi borbene ekipe Bočne, Borca, Lajš in Emila. V polfinalu je ekipa Borca iz Nazarja premagala Bočno z rezultatom 3:0, ekipa Lajš pa Emila s 5:2. Končni rezultati tekmovanja po medsebojnem odmerjanju moči pa so pokazali, da je ekipa Lajš zasluženo osvojila prvo mesto in s tem tudi nagrado v višini 300.000 din, druga je bila ekipa Emil, tretja pa Borac Nazarje. Ekipa iz Lajš je osvojila še prehodni pokal. Samo tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano in kljub nekaterim pomanjkljivostim velja omeniti, da so sodniki Kranjc Vili, Volovšek Slavko, Bitenc Jože in Soldo Zlatko svoje delo opravili zelo dobro. Posebno pohvalo pa si zasluži organizator turnirja in ekipa Borac Nazarje. Organizator oz. ŠD Dreta in Bife Emil je iz naslova prijavnin dodelil materi pokojnega Strgar Franca znesek v višini 200.000 din, ekipa Borac Nazarje pa je del svoje nagrade, ki jo je dobila za osvojeno tretje mesto prav tako odstopila Strgar Poldici. Omenjeni turnir bo odslej vsako leto, prireditelji pa pričakujejo, da se ga bo udeležilo še več ekip kot letošnjega. M. P. Turizem in šport z roko v roki T udi letos so imela športna tekmovanja pomembno mesto v spremljajočih prireditvah 28. Flo-sarskega bala. Tekmovanje so pričeli paraplegiki, ki so se že sedmič pomerili v namiznem tenisu. Tudi tokrat so se zbrali tekmovalci iz različnih krajev Slovenije. Za to tekmovanje lahko rečemo, da je zelo kakovostno, saj slovenski tekmovalci sestavljajo tudi državno reprezentanco. Za njih je to tekmovanje tudi odlična preizkušnja, saj je uradno republiško prvenstvo le nekaj tednov pozneje. Ekipno so letos zmagali igralci iz Pomuija, drugi so bili igralci iz celjske regije, tretji pa igralci iz Ljubljane. Med posamezniki je med paraplegiki zmagal Iztok Kilibarda iz Ljubljane, med te-traplegiki pa Slavko Dunaj iz Pomuija. Tekmovalcem je pred začetkom zapel nonet OŠ Ljubno pod vodstvom Lenke Kraljeve. Turnirja v kegljanju se je letos udeležilo kar šest ekip. Priča smo bili zelo razburljivi tekmi, ki sojo odločili šele zadnji meti. Na koncu so slavili domači kegljači, druga pa je bila ekipa Šoštanja. Tekmovanja so se udeležili še kegljači iz Črne, Kostrivnice in Moziije. V tradicionalni nogometni tekmi so se letos pomerili ekipi Ribiške družine Ljubno in Kajakaškega kluba. Premočno so zmagali ribiči, ki so kajakaše potopili z rezultatom 7:1. Sicer pa je bil glavni namen nogometne tekme v tem, da se zakoplje bojna sekira med tema dvema organizacijama. Po nogometni tekmi so imeli Ljubenci možnost prvič videti zelo kvalitetno predstavitev znanja dresiranih psov in njihovih lastnikov. Demonstracijo znanja so pripravili člani Kinološkega kluba Moziije. R.P. Na Ljubnem so se zbrali skoraj vsi najboljši namiznoteniški igralci med paraplegiki, kijih premore Slovenija. Že smo pisali o tem, daje v pripravi raziskava življenja in dela nekdanjih furmanov v dolini. Občinski svet sindikata sije zadal nalogo zapisati poleg tovarniških, še življenje kmečkih delavcev. Seveda so med slednjimi zelo zanimivi tudi furmani, o njih pa je doslej le malo napisanega. Vsaj za naše razmere velja ta trditev. Vemo, da so furmani bili zelo veseli, pa tudi šegavi ljudje, ki so vsem naporom navkljub ohranjali dobro voljo. Marsikdo se še spominja, kako duhovito so izražali svoje dovtipe, kako so se med seboj zbadali in kako je bila nekoč pesem po širnih cestah prav znanilo, da prihaja dolga vrsta vprežnih vozov. Jasno je, da so ob tem imeli svoje običaje, svoje navade in šege. Žal je vse to v veliki meri pozabljeno, saj je danes le še malo tistih, ki so vozili še pred zadnjo vojno. Zato je naša dolžnost, da zberemo kar se zbrati da, da bo našim zanamcem ohranjen delček spomina na furmane. Tu seveda ne gre zgolj za način življenja, gre tudi. za razne vraže, reke, uroke in podobno, skratka nič ni pozabe vredno! Ko se takole razgovaijam z nekaterimi nekdanjimi furmani, se ne morem načuditi nad njihovo pripravljenostjo pomagati pri odkrivanju tenčice, ki jo je za njimi zagrnil čas. Najstarejši so prav taki, brez izjeme. Tako je vendarle upanje, da bo zapis zanimiv in vsej skromna priča nekdanjih furmanskih dni v naši dolini. Nekateri pripovedujejo, kako jih je strašilo, pa povejmo kaj več o tem. Tako trdijo, da je v Strugah, kjer so v gostilni pred dolgimi leti počeli velik zločin, ponoči rado strašilo. Nekateri so nenadoma slišali trdo hojo po cesti in zaman so pričakovali, da bo kdo prišel mimo. Drugi so spet prisluhnili glasovom, Stare gauge 21. julija letos sem prišel do presenetljivega odkritja. Odkril sem — malo verjetno, da prvi, vsekakor pa pred menoj ni o tem še nihče obvestil javnosti—kje je imela ljubljanska škofija vislice, preden je dala zgraditi te, ki so še dandanes v Homu. Ne sicer na terenu — glede na to, da so bile po ustnem izročilu lesene, to niti ne bi bilo mogoče — pač pa na starem zemljevidu iz 1. 1793, ki ga hrani Gozdarstvo Gornji grad. Čeprav je velezanimivo, če uporabim še na začetku tega stoletja uporabljen izraz, več o njem drugič, da se ne bi oddaljevali od teme. Leta 1461 ustanovljena ljubljanska škofija je že devet let pozneje, 1. 1470 dobila v Gornjem gradu krvno sodišče za celotno škofijo. To je razumljivo, če upoštevamo, da je bil sedež škofije le uradno v Ljubljani, škofje pa so se očitno bolje počutili v svoji gornjegrajski rezidenci. Po ustnem izročilu, ki mi gaje že pred leti zaupal Franc Potočnik, Pojškruhov na Križu, ki danes živi v Juvanju, so bile sedanje gavge zgrajene nekako dve leti prej, preden je cesar Jožef II. omejil pritojnosti cerkvenih sodišč, namreč odvzel tudi pravico do krvnega sodstva. Do tega ukrepa je prišlo 1. 1784, o čemer se lahko prepričamo iz leksikona CZ (pojem jožefizem). Izgradnjo gavg lahko torej postavimo v leto 1782. Iz istega vira sem tudi izvedel, daje pri vožnji kamenja nekje izpod Jam, natovorjen voz stisnil prsni koš prevoznika Lipičnika (najbližji kmet), ki je pozneje za posledicami tega umrl. Je pa menda še dočakal cesarski ukrep v 1.1784, inje pravzaprav on edina žrtev teh gavg, saj na njih niso nikogar obesili. čeprav ni bilo nikogar blizu. Nekatere je pritisnila »mora« na voz, da niso mogli sestopiti. Tudi skozi Sotesko pred Moziijem je bilo ponoči kaj zanimivo. Nekoč je furman doma s Kraš peljal domov s praznim vozom, pa glej ga šmenta, sredi soteske so konji komaj vklekli prazen voz, potili so se in napenjali na vse kriplje. Furman je seveda s strahom opazoval ta pojav in je nekoliko zaskrbljeno vzkliknil »križ božji, zakaj konji ne zmorejo praznega voza skozi to dolino«. Baje je hipoma postalo konjem lažje in kar poskočili so z vozom vred. Furman je pripovedoval, kako je hudič z vso svojo težo sedel na vozu, zato tudi konji niso bili kos temu tovom. Tudi pod Tmavčami je včasih strašilo. Baje najbolj v mesečnih nočeh, v »grabnu« od Kovača proti Tmavčam so večkrat slišali razne glasove in videli čudne prikazni. V Ježem pa so nekateri doživeli sredi noči »divjo jago«. Slišati je bilo pasji lajež, ki seje približeval m oddaljeval, le psov ni bilo nikjer. Konji so bili odporni na uroke, vedo povedati na Vrheh pri Mozirju. Pri neki hiši niso mogli v novozgrajenih svinjskih hlevih dopitati svinj. Nekoč pa je neka beračica prosila za mast prav pri tej hiši, pa ji je gospodinja povedala težave, zakaj ni masti pri hiši. Beračica je svetovala, da zgradijo nov svinjski hlev, ker da je sedanji uročen. Tako so storili, iz starega so naredili konjski hlev, svinjak pa nanovo zgradili. Konji niso bili na uroke občutljivi in so lepo uspevali, svinje pa v novem hlevu tudi. Podobnih zgodb je veijetno še veliko med našimi ljudmi. Da bi jih lahko čimveč zapisali, prosim vse, ki kaj vedo o takih doživetjih, da se mi oglasijo z dopisnico ali pa telefonsko. A. VIDEČNIK Po drugi verziji naj bi bila tu obešena dva človeka. Očitno to ne bo držalo, kajti zanesljivo ustno izročilo pravi drugače. O tem mi je pravila letos umrla Pepca Mermal, r. Mežnaijeva. Njena stara mati (Marija Mehtig, 1830—1918), kije okrog 1.1850 nekaj let služila kot dekla v gostilni pri Jošku (od tam se je spominjala tudi požara novaštiftne cerkve, 23. 5. 1850), je pomnila obešanje dveh hudodelcev v Homu, vendar ne na gavgah, ampak v gozdu na nasprotni strani ceste. Eden od njih je bil ovčji tat, kije pastirja, ki gaje zalotil pri kraji — bilo je nekje v Lenartu — porinil po skalah, tako da je pozneje za posledicami poškodb umrl. Tat je menil, da se je to zgodilo že kar tam, zato gaje pustil, vendar pa je pastir še zbral toliko moči, da je prišel do prvega kmeta. Obešanja se pričevalka ni udeležila, pač pa je rekla, da je tjakaj pešačilo veliko Gomjegrajčanov in poudarila, da predvsem uradniki, pijont-nerji, kot so jim po njenem takrat pravili. Tudi tovariš Potočnik ve za ta dva dogodka, ne pa za čas, ko se je to zgodilo. Kot dodatno zanimivost pa dodaja, da so ju pokopali kar tam. Povedal je tudi razlog, zakaj je prišlo do gradnje novih gavg. Dotakratne so bile namreč na takem mestu, da so se mimoidoči pritoževali, da jih ponoči tam straši. Vprašamo se lahko, kako to, da v Homu ni strašilo, saj bi se ponoči peš tjakaj še danes marsikdo s tesnobo podal. Morda je odgovor v tem, da so ljudje bolj uporabljali pot mimo Jamnika in Rajterja, ki zaradi kmetij ob njej ni bila tako samotna, kar pa za Hom v tistih časih sigurno ne drži. To je vse, kar mije bilo do nedavnega znano o gavgah. Le še najnovejše odkritje: pred 1. 1782 so bile nasproti hriba Gradišče, onkraj desnega brega Drete, na ravnici pod Menino, kiji danes pravimo Grunt. Ker so bile takrat sedanje stare enajst let, smemo verjeti, da je avtor vedel, kje so bile »Stare gauge«. j. MAVRIČ Modras v steklenici Kmečko knjigovodstvo Naši predniki so veliko uporabljali domača zdravila, tako zelišča kot razne druge pripravke, ki sojih sami zvarili. V eni prejšnjih številk sem nekaj o tem že napisal. Tokrat nameravam povedati, kako je v Mozirju Breclovski Tona (Marolt) skrbel za dobavo modrasov za zdravilstvo. Treba je vedeti, da so ljudje iz roda v rod prenašali razne veščine in znanja. Tako so že dolgo vedeli, daje modrasovo žganje dobro za poživilo pri konjih. V okolici Mozirja pa so več dali na modrasovo olje. Za to pa je moral človek imeti modrasa, tega pa se večina ljudi rada izogne. Pa so se zato obračali na Tona, ki je sam bil furman in nadvse izkušen lovec teh strupenjač. Baje je videl modrasa, če ga tudi nihče drug ni. Imel je izostreno oko za ta lov, kot ga imajo tudi sodobni lovci, ko si želijo »dober pogled«. Ko je Tona torej modrasa ulovil in ga dostavil naročniku, gaje še spravil v dvoliter-sko steklenico (Štefan), nato je bilo treba nanj naliti še lanenega olja. Baje je moral modrasa uloviti pred dnevom sv. Jurija, verjetno je to pomenilo, da je v tem obdobju imel največ strupa, tako pač domnevajo' pripovedovalci. Kača je v olju razpadla in tako olje so s pridom uporabljali za poživilo konj, ki je tako postal sicer živahen, vendar pa je to pomenilo odvisnost od teg£ sredstva. Postal je zasvojen. Ljudje vedo povedati, daje modrasovo olje bilo učinkovitejše od podobnega sredstva, modrasovega žganja. Tudi to trditev želimo raziskati, da bi ljudsko izročilo še podprli z izkušnjami znanosti. Jasno je, da je za lov na kače bila potrebna izredna spretnost, pa tudi hladen preudarek je bil na mestu. Kako bi se lov končal, če bi lovec storil le malo napako? Tudi ob tej priliki prosim bralce, da mi sporočijo njihova vedenja o tem in podobnih sredstvih za zdravljenje konj. Zelo bom hvaležen, če boste poklicali po telefonu ali napisali kartico, da pridem na obisk. Še vedno namreč velja rek, da vsi ljudje vse vedo, ali boste torej pomagali? A. VIDEČNIK Marsikdo bi ne veijel, da so naši kmetje že davno vodili knjigovodstvo. Seveda ne v pravem pomenu besede, so pač vpisovali izdatke in prejemke, da so imeli pregled o gospodarenju na kmetiji- Vemo za vrsto primerov, ki potrjujejo dejstvo, da so napredni kmetje, teh pa v dolini tudi daleč nazaj ni manjkalo, nastavili knjigo, v katero so vpisovali prav vse izdatke in prejemke, tudi take, kot izdatek v gostilni, izdatke na sejmu, članarine za razna društva, zavarovalnino in seveda stroške za druge nakupe in izdatke. Mozirski arhiv hrani nekaj teh blagajniških knjig in vpogled je prav zanimiv, ne le zaradi natančnosti pri Vodenju, ampak danes so zanesljiv dokaz gibanja cen in pa sploh dohodkov na kmetijah pred prvo in drugo svetovno vojno. Že smo pisali o Mikekovih zapisih, ki so pravdati vzor natančnosti. Tu gre za kmeta v Lepi njivi, ki je bil seveda tudi sicer zelo napreden, sodeloval je v zadružni organizaciji med obema vojnama in nekaj časa je bil celo ljubijski župan. Dalje je znan primer dobrega knjigovodstva kmeta in trgovca Praznika v Lačji vasi. Njegovi zapisi segajo tja v leto 1889. Danes pa bomo nekoliko pogledali v zapise šmihelskega kmeta L. G., kije gotovo primer za proučevanje razmer časa od 1927 do druge svetovne vojne. Med vpisi za januar 1927 najdemo med ostalim: članarina pri Kmetijski družbi 20 din, zidna opeka komad 50 par, sedež v cerkvi 15 din, za par volov, prodanih »na čez« je iztržil 8.450 din, 1 moška srajca je stala 57 din, žepni nož 10,25 din, zavarovalnica je zahtevala za 6 poslopij 375 din, naročnina za list Domovina 10 din, za 41 žganja je iztržil 75 din, dimnikarju je plačal za vse leto 50 din, za junca »na čez« je plačal 1.450 din za kravo pa 1.874 din, tudi takole je zapisal — plačal zaradi neke guljufive pogodbe za hraste, ki sem jih prodal, 491,50 din, sedem tednov staro prase je plačal 112,50 din. Tega meseca je Veterinarsko dežurstvo vsega prejel 9.038 din in izdal 8.087.25 din. Vsekakor so zanimivi prejemki, saj potrjujejo, da je že takrat živinoreja držala kmetijo pokonci. Les tiste čase ni imel kaj prida cene. Tako so kmetje dejansko morali živeti od same kmetije. Sedaj kaže primerjati vpise deset let kasneje. Pri tem je kaj lahko opaziti, da so cene v drugi polovici tridestih let strmo naraščale. Dejanski dohodek na kmetiji pa se je zmanjšal, namreč spet je moralo kmetijstvo biti tisto, ki je nosilo ceno za socialno varnost v deželi. Dejstvo je, da so cene drugim izdelkom hitro rastle, kmetijskim pridelkom, pa vsaj pri kmetu, ne tako opazno. Tako najdemo januarja 1937 med drugim tudi tele vpise: članarina prosvetnemu društvu 10 din, dve svinjski koži vnovčil za 141,50 din, članarina pri Sadjarskem društvu 25 din, obrok za šolanje brata na kmet. šoli v Šentjurju 100 din (očitno gre za mesečni obrok), britev je kupil za 50 din, list Nedelja 25 din (naročnina), par težkih volov je prodal za 6.140 din (kg po 4,50 din, torej je živa teža znašala 1361 kg), liter vina v gostilni je stal 12, južina pa 21 din, 2 maši stastali 30 din, krojač za moško obleko pa 200 din, ene moške hlače je plačal 57 din, 2 m klota za odeje pa 39 din, krtača za pod je stala 3 din, meter platna za vzglavnik pa 8 din. Vsekakor je ta mesec dohodek kmetije znašal 6516 din in izdatki 5.541.25 din. Jasno je, da nismo naštevali prav vseh vpisov, zato slika ni popolna. Tu so seveda bili še davki, razne druge dajatve in manjši prihodki. Vendar pa je za okvirno predstavitev gibanja dohodkov in izdatkov na kmetiji kar dovolj. In ko govorimo o cenah nekoč, dodajmo še nekaj podatkov iz ponudbe trgovca na veliko iz Ljubljane. Leta 1937 je ponujal mast po 15 din za kg, leta 1941 pa je mast stala že 29,50 din. Tudi to je dokaz, kako strmo so cene rastle, vse bolj, ko se je približevala druga vojna. A. VIDEČNIK Matična kronika za mesec julij 1988 POROKE: 1. KLEMENŠEK Robert, star 24 let, iz Logarske doline in V AVPOTIĆ Jagoda, stara 19, let iž Logarske doline.JŽ. POZNIČ Jakob, stjir 30 let, iz Gornjega grada in ŽEROV-NIK Irena, stara 25 let, iz Šmiklavža. 3. ZAGOŽEN Franc, star 36 let, iz Ljubnega/Sav. in ERCEGOVAC Irena, stara 28 let, iz Ljubnega/Sav. 4. OBLAK Andrej, star 28 let, iz Lepe njive in KUMER Alenka, stara 19 let, iz Lepe njive. 5. BOLARIČ Franjo, star 22 let, iz Mozirja in MAKŠAN Helena, stara 23 let, iz Moziija. 6. KOSMAČ Jože, star 23 let, iz Krnice in PUSTOSLEMŠEK Marija, stara 24 let, iz Ljubije. SMRTI: LUŽNIK Marija, stara 52 let, iz Grušovlja 25, VRŠNIK Jožef, star 59 let, iz Strmeča 14, RETKO Antonija, stara 75 let, iz Planine 31, VJESTIČ Manja, stara 72 let, iz Mozirja 30, SOVINSEK Matija, star 60 let, iz Šmiklavža 45, UGOVSEK Janez, star 74 let, iz Lenarta pri G. gradu ! Ö. Nove knjige v občinski knjižnici I. STROKOVNA LITERATURA: Vogelnik? Maribor, Šuvar, S.: Socializem pred novimi izzivi, Kerin: Sadje v naši prehrani, Vehovar: Sadne sladice in kolači, Uporabne rastline, Stele: Nalivi svetlobe, Poti do obzoija, Mimo odprtih vrat, Zorn: Kririka branja, Kako deluje? Ostanimo zdravi in pri močeh, Norwood: Ženske, ki preveč ljubijo, Kramar: Izola — mesto ribičev in delavcev. n. LEPOSLOVJE: Prajs: Skrivnostne igre, Foster. Soba z razgledom, Kajzer: Macesen, Jetšek: Teden dni do polne lune, Walpole: Otrantski grad, Mokrin-Pauer: Mik. ED. MLADINSKA LITERATURA: Ryska: Dedek, Kilijan in jaz, Townsend: Rastoče težave Jadrana Krta. 22. 8. do 28. 8. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 29. 8. do 4. 9. Lešnik Matjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 5. 9. do 11. 9. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 12.9. do 18. 9. Šturm Bojana, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-017, 857-722 19.9. do 25.9. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 Modrovanje pod lipo v Logarski dolini, bi lahko rekli ob pogledu na to sliko. Res so na njej člani občinskega odbora Solčava. Sedijo z leve: Ignac Poličnik-Kautman, Peter Plesnik-Goler, Peter Poličnik-Zibovt, župan Gregor Plesnik-Knez. Stojijo z leve: TomažProdnik-Vršnik, PeterStiftar-Covnik, JožePodbrežnik-Ravnčar, Klemen Robnik-Logar. Zadaj stoji Pavel Urh, tajnik občine. . T, A. V. Dežurna služba Elektro Celja — nadzorništvo Nazarje za mesec september 88 Od 29. 8. — 4. 9. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 5. 9. — 11.9. Marolt Marko, Moziije, tel. 831-877 Od 12. 9. — 18. 9. Jetjej Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 19. 9. — 25. 9. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 26.9. — 2. 10. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. Kino »Dom« Mozirje v septembru 1. MORSKI VOLKOVI — ameriški film — vojni Glavne vloge: Gregory Peck, Roger Moore, David Niven, Trevol Howard, Barbara Kellermann 3. 4. DAKOTA HARRIS — avstralski film — akcijski Glavne vloge: John Hargreaves, Meredith Philips 6. SVET DEMONOV — italijanski film — znanstvenofantastični Glavne vloge: Natasha Hovey, Bobby Rhodes 8. NINJA III. DEL — ameriški film — akcijski Glavne vloge: Lucinda Dickey, Jordan Bennett 10. 11. HUDOBNI FANTJE — ameriški film — drama Glavne vloge: Sean Penn, Jim Moody 13. ČUDEŽNI GOZD — risanka — OB 17. URI 13. POSLEDNJA MOŽNOST — ameriški film — komedija Glavne vloge: John Travolta, Olivia Newton John 15. RAMBO-MAŠČEVALEC — ameriški film — drama Glavne vloge: Peter O’brian, Dana Christina 17. 18. PEKEL RIO ABAHA — ameriški film — avanturistični Glavne vloge: David Carradine, Scott Wilson 20. STVOR — ameriški film — triler Glavne vloge: Kurt Russel, A. Wilfort Brimley 22. KONAN II. DEL — ameriški film — superspektakel Glavne vloge: Arnold Schwarzenegger, Grace Jones 24. 25. VRNITEV V PRIHODNOST — ameriški film — avanturistični Glavne vloge: Michael J. Fox, Christopher Lloyd 27. ZALJUBLJENCI POLETJA — ameriški film — romantična drama Glavne vloge: Peter Gallangher, Daryl Hannah 29. JOLANDINA SKRIVNOST — ameriški film — melodrama Glavne vloge: Asher Zarfati, Aviva Ger Iz dnevniških zapisov nadvojvode Janeza Tokrat smo z nadvojvodo Janezom na zadnjem delu njegove poti po Zgornji Savinjski dolini. V prejšnjih nadaljevanjih smo šli z njim od Šoštanja prek Gornjega Grada do radmirske cerkve in nato skozi Ljubno in Luče v Solčavo. To so obenem tudi kraji, ki jim nadvojvoda posveča več pozornosti. Kmetje — tako sem zvedel — niso hoteli veijeti, da sem pri njih; moja obleka in spremstvo se jim nista zdela ustrezna. Ko pa sem enega od njih oprostil /služenja/ deželne hrambe, so spregledali. Zvečer sem dal poklicati predse nekatere od njih in uradnike. Postavljal sem jim vprašanja o vsem, kar zadeva Solčavo; dobil sem nekaj dobrih podatkov. Vse sem dal zapisati, ura je bila devet /zvečer/, ko sem končal, in odpustil sem ljudi; ukazal sem jim dati vina, prišli so bližje, zahvalili so se mi in mi stisnili roko z željo, da naj jih ne pozabim, prosili pa niso ničesar drugega kot to, da bi jim bila dovoljena razdelitev občinskih travnikov, kar je od njih seveda pametno. Zdeli so se mi res zvesti, čeprav njihovega jezika žal ne razumem in vedno potrebujem tolmača. Ob pol desetih sem končno šel spat. 22. julij /1810/: Bilo je megleno, gorski vrhovi v oblakih in vse je kazalo na nevihto. Odločil sem se torej, da se ne bom dalj zadrževal v tej mračni dolini in bom odjezdil naprej v Črno (1). Neznanje jezika je nemalo pripomoglo, da sem začel hrepeneti po svoji nemščini. Moji ljudje so si ogledali sončno okolico in mi obljubili, da bo doktor Vest iz Celovca (2) ob ugodnejšem vremenu obiskal to planino. Sledovi bakra so bili vidni pri izviru Savinje. Pred /Železno/ Kaplo (3) dober kisli vrelec (4). Pozajtrkovali smo in se ob devetih odpravili. Župnik mi je naredil kar velik zapitek (5). Čeprav ga imajo ti zarobljeni gorjanci radi, ga nisem mogel hvaliti, kajti iz njegovega obnašanja se jasno vidijo temne misli — in vendar ne stoji v sluhu svetosti. Hiša, v kateri je bil skrit Ulrik Celjski, si zasluži pozornost. Ločil sem se od ljudi, ki so res neotesani, vendar zvesti in dobri, in odpotoval v ozko sotesko proti severu, kmalu zatem navkreber in tako čez travnike, polja in kmečka posestva—dve uri navzgor do visokega Slemena (6). Spotoma se je nekajkat zjasnilo, tako da sem lahko videl v globini ležečo Solčavo in okolico, Veliki vrh (7) in Ojstrico. Mejno pogoq'e proti Kranjski je natrgano, v prepadih sneg, brez najmanjše travnate rasti, prav tko Raduha na vzhodu, toda proti Koroški je planina, ki bi sejo dalo zlahka premagati, na zahodu lepa zelena planina, na vznožju njenih sten pa že rastejo alpske rastline. Veliko posestvo kmeta Štiftaija (8); dve kmetiji sta videti kot majhna vas, kajti poleg poslopja za prebivanje so na voljo lope, majhni hlevi, skednji in shrambe, vsega 7 do 8. Njihovi majhni dvokolesniki, majhno govedo, ljubke ovce — to je vse, poslopja za prebivanje, vsaj zgornje nadstropje, iz lesa, spodaj kamen, v njih pa se kuri vedno, kadar pečejo. Stiftar je kmetijo prepustil svojemu sinu, ima štiri fante /in/ štiri dekleta. Stari, veseljak, mi je malo zaigral, mladi pa je postregel s sirom, kruhom in divjimi češnjami; videti so dobri ljudje v svoji resnični naravnosti. Ne bom pozabil včerajšnjega večera, ko so bili začudeni, da se nekdo zanima za vse, kar se jih tiče, in so posedli po posteljah, kajti veselilo jih je. Ta višinski svet je že napol planina, vidiš samo solčavske gore in malo proti Koroški (9). Kmalu smo odšli po strmini navzdol in v pol ure prispeli v Sv. Jakob (10), kuracijo; cerkev in župnišče stojita na gorskem vznožju, kmetije pa so raztresene naokoli. Od tod vidiš Peco (11) in sedlo proti Kapli. Od Sv. Jakoba do doline je še kar lep kos poti in potem še dve uri ob vodi, dokler ne prideš v Čmo. OPOMBE: (1) v Izvirniku: Schwarzenbach. — (2) Opomba izdajatelja Schlossaija na tem mestu: »Dr. Lorenz Chryst. von Vest (1776—1840), od leta 1829 gubemijski svetnik in protomedik na Štajerskem, je bil izvrsten zdravnik in tudi učen botanik. Nadvojvoda Janez ga je leta 1812 postavil za prvega profesorja botanike in kemije na novoustanovljenem Joaneju v Gradcu.« — (3) V izvirniku: Kappel. — (4) Najbrž gre za izvir mineralne vode ob Ručniku, pritoku Jezere, ki (3. del) gaje ob povodnji leta 1926 zasulo ali pa je preusmeril tok. (Na to namiguje tudi Valent Vider v knjigi Zapiski o Solčavi in njeni okolici, Solčava 1982, str. 63.) — (5) V letih 1803—23 je bil župnik v Solčavi Matija Kajfež. — (6) V izvirniku: Slemen. — (7) V izvirniku: Veliki Vrh (Grosser Berg). — (8) V izvirniku: Stifter. — (9) Pripis nadvojvode Janeza na tem mestu: »Zgoraj meja s Koroško.« — (10) V izvirniku: St. Jakob. Gre za naselje Koprivna v občini Ravne na Koroškem, v katerem je župnijska cerkev svetega Jakoba — (11) V izvirniku: Petzen. ZA SKLEP: Danes se predvsem lahko čudimo velikemu številu krajev, ki so omenjeni v nadvojvodovem potopisu v dneh od 20. do 22. julija 1810, ko je bil v Zgornji Savinjski dolini Očitno je imel nadvojvoda Janez dobre informatorje in vodiče, pa tudi vestne pisarje. Prav na koncu svojega poletnega potopisa pravi da so se mu prebivalci Solčave in okolice zdeli zvesti »čeprav njihovega jezika žal« ni razumel in je bil ves čas odvisen od tolmača. To obžalovanjejeza prosvetljenega nadvojvodo značilno in razumljivo ob vsem tistem, kar nam v dnevniku nadrobi Imen in podatkov pa je, kot vidimo, res veliko. Ravno v času nadvojvodovega obiska je bila deželna štajersko-kranjska (in današnja občinska mozirsko-kamniška) meja tudi državna, in to medfrancoskimi Ilirskimi provincami in Avstrijo. Torej je nadvojvoda prišel na obmejno področje — ki pa že nekaj let pozneje to ni bilo več. Iz dnevniških zapisov nadvojvode Janeza lahko torej vidimo, da pisec pri nas ni bil na vljudnostnem obisku, temveč je z veliko zavzetostjo zbral vrsto podatkov. Tako nam potopis skozi nadvojvodove oči kaže Zgornjo Savinjsko dolino na začetku prejšnjega stoletja. Uvod, prevod, opombe in beseda za sklep Peter Weiss Kino »Jelka« Nazarje v septembru 3.—4. VRNITEV V PRIHODNOST, ameriški film — spektakel 7. NORI DETEKTIVI, ameriški film — akcijska komedija 10,—11. PRIČEVANJE, ameriški film — kriminalka 14. ZAKON V ROKAH, ameriški film — akcijski triller 17.—18. NEVIDNI VOŽNIK, ameriški film — zabavni 21. POROČENA LEDY, angleški film — avanturistični 24—25. ŽIKINA DINASTIJA II. DEL, jugoslovanski film — zabavni 28. UŽIVAJ V POLNEM ŽIVLJENJU, francoski film — erotični Kino Ljubno Kinosekcija Ljubno obvešča kinoobiskovalce ter ljubitelje filma, da bomo predvidoma s 17. IX. 1988 pričeli z rednim predvajanjem filmov v prenovljeni dvorani na Ljubnem. Do konca oktobra si boste lahko ogledali najuspešnejše filme distribucije Vesna film iz Ljubljane in sicer: TOP GUN — ameriški akcijski film ROBOCOP — ameriški film — triler AUTOŠTOPAR — ameriško kanadski film — triler SREDI MOJIH DNI — dokumentarni film KDO MI UBIJE ŽENO — ameriški film — komedija VOD SMRTI — PLATOON — ameriški vojni film KARATE KID — ameriški akcijski film Vsak zadnji petek v mesecu bo tudi nočni kino. Kino Gornji grad v septembru 3., 4.9. 88 MAD MAX III. — avstralski akcijski 7.9. 88 POKVARJENI POLICAJI — francoska kriminalna komedija 10., 1L 9. 88 DESET ZAPOVEDI I. del — ameriški biblijski spektakel 14. 9. 88 DESET ZAPOVEDI II. del — ameriški biblijski spektakel 17., 18.9. 88 ROKY II. — ameriški akcijski 21. 9. 88 MATURANT — ameriška ljubezenska komedija 24., 25. 9. 88 ROKY III. — ameriški akcijski 28.9. 88. SMRT V OČEH — ameriški triler mmmzi »Savinjske novice« izhaiaio mesečno — Izdaia SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor—Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Uredništvo in uprava: OK SZDL Mozirje, telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje—Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.