Dajte tudi drugim citati. o o o o o o o bd/ G O O O o o o o NA PLES poučna knjižica ZA MLADE IN STARE za prijatelje in sovražnike plesa. Spisal duhovnik tržašl Brezbožni pisatelji )8. stoletja enciklopedisti (možje, ki so skušali narod v vsem splošno izobraziti, če tudi večkrat na krivem, biezbožnem temelju) govore o plesu : „Spričevala in dokazi, ki smo jih navedli proti plesu, kažejo jasnejše kot beli dan, da se k plesu združijo take okolščine, ki ga delajo pregrešnega, Vse kar se more o njem povedati, je na kratko to le: ^Ples bi ne bil prepovedan kal telovadba (samo za telo) — in kot sredstvo povspešujoče (vsled telovadenja) zdravje (seveda z ločenjem spola) Ker pa se na plesu združijo druge okolščine mora se ga prepovedati Okolščine pa so (razven mnogo drugih) te le: Shod obeh spolov, najbližje druženje obeh spolov, petje, glasba, godba, jdjača, lišpanje, vrtenje, večkrat prevelik blesk (dvorane), večkrat pa mrak in tema, spremljanje plesalk v krčme na dom---- — —------Vse te okoliščine so zelo nevarne. * * * Naravnost imenitno je, kar piše o plesu Sainte — Marthe (1697): Ples je delo peklenskega napuha^ delo hudobnega duha, zanjka nečistega duha, past pe» klenska za zapeljevanje ljudi; ogenj ki vžiga v mladeničih strastno pohotnost in poželjivost, — največja nevarnost da dušo pogubimo. Mnogo mladenk je izgubilo na plesu svoj najdražji zaklad. Nečista ljubezen vlada tu. Mnogo predrznih mla-deničev gre na ples le iz tega namena, da druge osebe pogubljajo s petjem nesramnih pesmi, z nespodobnimi pogovori, s poželjivimi in pohotnimi pogledi, z Judeževimi poljubi (ki izdajo nedolžnost) — da še celo z nespodobnimi prostostmi in s predrzno zaupnostjo v dejanju. Ko bi kdo ne imel oči, ko bi ne imel ušes, ko bi ne imel krvi, ko bi ne bil srca, ko bi mogel vse gledati, vse poslušati, vse občutiti, kar se godi na plesu, ne da bi bil sam na ta, ali oni način omadeževan, smel bi plesnim neumnostim prisostvovati, ko bi imel tako odločnost volje, tako trdnost v značaju, tako bistrost v razumu, tako pobožnost v srcu, da bi neprestano mislil le na božjo pričujočnost — tak bi — — — — — morda — — - - — fko bi se sploh tak človek 4obil, da bi še rad šel na ples)--— smel za se brez škode biti na plesu, a bil bi za druge naravnost trn, spodtika — in pohujšanje. Toda tudi tak, bi moral iz ozira do svojega bližnjega izostati od plfesa, ker bi tem večje pohujšanje dal s svojim vzgledom, da seplesa splohudeleži če bi res imel vse te lasnosti, katere smo našteli. Tak bi moral pač poslušati opomine svojega skrbnega dušnega voditelja, .Plesi ne končujejo nikdar brez smrtnih grehov.' En sam razuzdanec, ena sama razposa-jenka sta v stanu, okužiti vse plesišče in v vseh zbuditi nečiste misli in želje. In v resnici po plesih se videvajo stvari, katerih M se ne smelo videti, se slišijo reči katerih bi se ne smelo slišati. Previdni in goreči dušni pastirji se bojujejo proti plesu s vso vnemo, ker plesišče je vedno kraj nevarnosti, kraj pokvarjenosti, če tudi — bi v teoriji bila tu pa tam kaka izjema. Ne voda, ne ogenj nista življenju našega telesa tako škodljiva kot je škodljiv ples življenju naše duše. Zato se mora vsak, ki le količkaj žeii, da se enkrat izveliča, izogibati plesa, ker drugače je v nevarnosti, da bo moral isti ob smrti s hudobnim duhom v pogubljenje, ker je njemu posvetil čas takega razseljevanje. Posluša naj glas svojega voditelja, ne pa glas zapeljive kače. * Pelrarka (Petrarca) f 1394, slavni laški pesnik piše sjedeče: ,Na plesu se vrše prizori, ki ne morejo biti všeč nedolžnim očem, prizori, ki niso vredni pametnega človeka. Kretnje rok, gibanje nog, razuzdani in pohotni pogledi, nespodobne besede in razne prostosti — so jasne priče, da je v duši plesalca (plesalke) velik nered. Taka igra - ko se ples šteje nekako že med igranje — je vzrok mnogih nenravnih dejanj, vir mnogo grdih del nespodobnosti. * Y svojem nesmrtnem delu: Duh krščanstva piše Chateaubriand o plesu, ko primerja krščanske praznike s poganskimi; ä®) Ex choreis nihil uraquam nisi libičlinosum — inane spectaculum, honestis invisum, oculis viro indignum — veneris piaeludium. ~ Hie ludus multorum stuprorum causa fuit. Če je cerkev odpravila ples iz svojih praznikov in bogoslužbenih opravil, je to storila iz prepričanja, ker ve -koliko strasli je skritih v tem navidezno nedolžnem ve^rilu. ") Ne, ne. To je res le videz-. Take zabave pač niso nedolžne. Gorje mil, kdor se sam sebe slepari in smatra nedolžnim to, kar uničiije nedolžnost. Stariši pozor! Duhovniki pozor! Pridgarji in spovedniki pozov! Mladeniči in dekleta pozor! Fantje in žene pozor!, Vsi delujmo na to, da ples izgine s svojimi pogubami. \II Plesalca glava boli, Bole roke in noge, To la veduo drvi Naprej, dokl6r se ne strd. Francoz Balme Frezol'°) označa ples tako le : „Ples diši po mehkužnosli in Inhkomišelj-nosti. Pozorno oko opazi pri mladi plesalki cel 4. De]. 1. B. 7. poglavje. Praznik Pregretega reš-njega telesa. Ce se pa ples vrši ob nedeljah in praznikih (kar je skoraj vedno) ali pa ob sobotah in predvečerih praznikov (da se drugi dan zamudi sv. mašo), ali pa v svetih in resnih liasih (adventa in posta) — je seveda temvečja zloba, temvečja krivda. Ce se zraven navadnih nevarnosti pomnožuje predrznost ii poželjivost z izzivalno obleko, ali pa s prepiölo obleko (nuditeto) — ali s pustnimi šemami, ko se zakrivajo obličja, da raste pohotnosfc, ker nI treba javno zarudeti in imeti človeških ozirov (glede svobodnosti) — je lo okol-ščina, ki greh poveča, ker je večja nevarnost za lastno in tujo nesrečo. Del' instruction de fenimes Paris 1866. Poduk Ženam. dratwa (igro, predstavoj z namenom, z načrtom in s sredstvi, Kaj hoče ona reči ? Kaj hoče ona povedati (dati razumeti) ? Ali bolje, recimo, kaj še ostane^ kar bi se qe bala razodeti ? Ni jasnejšega govora, ni jezika, ki bi jas ■ nejše povedal to, kar pove: to umetno urejeno gibanje njenih nog, to valovito zvijanje njenega telesa, te raznovrstne kretnje njenih rok in ramen, to okusno drsanje in nežno nagibanje njene glave, ta njen pogled, ki se obrača sedaj na desno, sedaj na levo, kmala navzgor in zopet umetno ponižno ■}iavzdol, to oko, ki zre sedaj resno, sedaj smehljajoče, sedaj ognjevito in zopet otožno milo, kmalu predrzno in nagajivo in pa znova smelo in poželjivo — in vendar nagloma zopet tako ponižno, skromno, nedolžno, zaupljivo — in skrivnostno — vse pa se godi v najlepšem soglasju v namen, — da doseže zmago, da napravi utis, da vzbudi dopadljivost, da zadosti neki skrivnostni strasti, katera vstaja v- njej in v onem, ki ja opazuje. Ta je narava, ta je moo, ta je značaj plesa, ta je mik, ta je zanimivost in namen plesa. Mnogo ljudi pa je, (tudi priprostili) ki vse to občutijo in strastno plešejo, vendar pa se opravičujejo, saj ples ni nič slabega, je le nedolžno vedrilo. Zaslepljeni so — in vesele se, da imajo dosti drugih, ki so istega mnt-nja. Sreča zanj^ je ta da jim vsled javnega (četudi napačnega) naziranja ples dovoli to, kar bi brez plesa, ne bilo spodobno. Zraven tega prihajajo še druge okoliščine v poštev, okoliščine, ki nevarnost plesa povečajo. Dandanes nii'sijo ljudje, da je na plesu dovoljena vsaka prostost, vsaka čutiia in mesena zaupljivost, — vsaka robatost in surovost. — Plesalke so večinoma brez sramežljivosti in se v kretnjah in gibanjih obnašajo tako, kakor poganske bahantinje. Brezobzirno sjs vedejo tako, da moškim dopadajo in one strasti vzbujajo, radi katerih so drugemu spolu baš všeč. Isto velja o plesalcih. Brez srca, brez ozira grabijo svoje žrtve in jih v divjem vrtenju mučijo slepo sledeč povelju brezčutne godbe. Plesi današnjih dni diše po mehkužnosti, mesenosti, čutnosti, spolznosti — so priložnost za zlorabe, ki omadežujejo čast deviških deklet in poštenih žen. Ples je sam na sebi zelo nevaren, in še nevarnejši radi okoliščin Pleše se navadno ponoči, pri bliščeči svetlobi umetnih luči, plešejo osebe obojega spola, pleše se v mični večkrat zapeljivi obleki, pleše v umetnem lepotičju, v prijetnem vonju (parfumu), pleže se sploh tako, da bi se tudi manj poštena gospa drugje ne upala pokazati niti pred svojimi posli tako, kakor se kaže na plesu. In najbolj žalostno je, da se vse to smatra kot stvar, ki se spodobi (ki se šika) kot stvar ki je naravnost potrebna (ker moda tako zahteva). Ni možno tako lahko umeti, kako se upajo poštene osebe iti na ples in se izpostavljati takim nevarnostim. Ni možno umeti, kako more biti krščanska mati tako neprevidna, da pomaga svoje nedolžne hčerke kvariti na plesuj da jim ples dovoljuje, da jim ga odobruje, priporoča, da — še celo sili * * * Nek mož, Id se je bil navžil vseh posvetnih naslad, katere pa ga niso mogle osrečiti, je za-pust'l svet, postal vzoren duhovnik — in napisal o plesu to-le: „Na plesu se teka, dirja, vrli — in v tem brezmejnem in nerednem gibanju, v tem divjem diru, v tem nespametnem vrtenju — stiska plesalec plesalko strastno na svoje prsi, v svoje na-naročje. Nočem pobliže govoriti, ker ne maram omadeževati domišljije s nesrečnimi spomini na vse to, kar sem v svojem poprejšnjem življenju žalibog doživel ,na slabih plesih. Kako je to možno? Družine se trudijo 16—17 let da skrbno vzgoje svoje nežne hčerke v lepi nedolžnosti in v pravi krščanski nravnosti Tako vestno gledaje in pazijo, da bi se čistost njihove ljubljenke ne omadeževala, da bi se ne niti skalila. Skrbe vsi, da ostane telo, srce in duša čista in nedolžna. Kakor nežno cvetko jo branijo pred strupeno roso. S sv. vero, z nravnostjo, s podukom — s vsem jo podpirajo, da je nobena skrita sapica ne okuži. Za nobeno ceno bi ne hoteli videti na nji niti najmanjšega madeža, niti sence grdega greha. Le ena neumestna besedica ji spravi rudečico v lice, le ena tudi malenkostna prostost jo spravi v zadrego, v nemir. Kratko skrbi se zanjo kot za cvetlice v cvet ličnjaku (Glashaus). Vsi se boje, da bi seji kajne pripetilo. Ko pa je prišel čas, da se hčerko uvede v javnost, v družbo tedaj se ji odvzame na mahvte ščite, vse obrambe, vse podpore, vse zaslombe, vse zagrinjala;, vse, kar jo je dosedaj branilo. In sedaj se je uvaja v svet, öe le možno p o g o s t o m a, ia sicer v največji blosk, na vse veselice, zabavne večere — in plese — k čaši polni zemskih naslad, ne glede na umestnost in spodobnost. Poprej je revica'") zaradela pri navzočnosti tudi poštenega mladeniča, poprej, ko jo je zmedela in spravila v zadrego vsaka sumljiva in dvoumljiva besedica — poprej je bila v zavetju očeta in matere na svojem domu — sedaj pa se jo vrže v naročje vsakemu razuzdancu, ki slučajno želi z njo plesati. Da kaj pravim enemu ? Morda dvanajst pokvarjenih mladeniče v, jo le na en večer mučijo na plesu — njo nežno, nedolžno deklico In večkrat se dogaja, da je med plesalci in plesalkami toliko pokvarjenosti, kolikf^r se komaj da misliti. Ni čudno. En sam pogled src« vžge*. En .sam večer (da niti celega ni treba) ~ pokvari nedolžnost, ki je občutljiva kakor steklena posoda katero se sicer lahko leta in leta ohrani celo^ katera pa na mah gre na kose, če z njo zade-nemo ob Irdo. Večina ljudi išče na plesu le meseno zadoščenje. V divjih strasteh se objamljejo, stiskajo, vlačijo, .derejo in metajo okolo, kakor da bi bili zaslepljeni, očarani, sploh izven sebe. S pogledi si vlivajo v srce ogenj nečistosti, kateri vničuje nedolžno in deviško ljubezen, ali vsaj jo omadežuje in otemnuje." Isti pisec [iravi o plesih na kmetih (na deželi), da so najizdatnejša sredstva-za pohujšanje. ki je pred par leti bila pri Prvem Sv. Obliajilu T angeljski nedolžnosti ■*") Bautin. La chretienne de oos jours, Pari® 1861, (Kristijanka naših dni,) Pozor in nadzorovanje starišev je pod ničlo, da večkrat izključeno, ker otroci nočejo plesati pod nadzorstvom svojih (n^orda revnih) mater in očetov. Greh, ki se je začel na plesu, se dokonča, ko se plesalke v družbi plesalcev vračajo domov. Na kmetih so javni plesi pravo pohujše. vanje nedolžne mladine. Le malo deklet je, ki se obvarujejo pred p( gubonosnim plesom. Ko so pa mladenke tako nesrečne, da so prvikrat šle na ples, se kar erez noč nagloma popolnoma izpre-mene Omotica čutnih naslad jim kmalu izbriše iz srca vtise krščanske vzgoje. Na mah i/ginejo sadovi prvega sv. obhajila in sadovi dolgoletnega lepega krščanskega življenja. Naenkrat izgube smisel za krš^^anske dolžnosti. Težek jarem jim je vse, kar jim je bilo poprej podpora in obramba. Ne ljubi se jim več ne pridiga, ne krščanski nauk, ne sv. maša ne sv. spoved, ne shodi bratovščin, ne Marijine družbe, iie dobro berilo — in tako postaja propad vedno večji — in padec vedno gotovej.M. Kako bridko je dušnemu pastirju, ko vidi, kako mu volk plesa trga ovčice, ne da bi jih mogel braniti, ker nočejo da bi jih kedo branil. Če tudi pridiga, opominja in svari pred plesom, — njegove besede so večkrat (vsaj za nekatere) bob ob steno, ker marsikdo posluša rajši glas zapeljivega sveta in svoje slabo nagnjenje kot glas dušnega voditelja. Ko se trudijo, da ples opravijo, se zameijajo vsej mladini, ki hoče plesati, vsem krčmarjem, ki hočejo bogateti, vsem prodajalcem, ki hočejo ob priložnosti plesa narod izkoristiti, vsera mnogoštevilnim godcem, ki ne marajo za drugo delo, vsem mestnim izletnikom, ki gredo ob gospodoveh dneh na vasi za plesno in . drugo rli» vanje (mesto k službi božji, pridgi, zakramentom i. t. d.) Tako uničuje (deloma) s plesom hudobni duh popoldne, zvečer in ponoči, kar je dušni pastir vsejal v jutru z besedo božjo. Na vsak način je mnogo pohujšanja, mnogo slabih vzgledov vsled plesa. Zare^ žive vere je treba mnogo, mnogo, da duhovniki vstrajajo pri svojem delovanju za rešitev duš ko mu hudobni duh in njegovi poma-gavci delajo toliko zaprek in ovir posebno s plesom. TIH Godba vtihnej ~ odmor, Nastane, — trudni ljudje Pevat stopijo -v zbor — Želež, da — ples spet začne. Poslušajte, kaj pravi posvetnjak in dvorjan grof Büssy Rabütin, kateri je dovolj okusil posvetnega veselja in posvetne razkošnosfi. Nekega dne ga je vprašal škof autun-ski, La Raquette, kako sodi o plesu, iti -za odgovor je dobil to le : „Jaz sem ples smatral vedno •nevarnim. V tem sem se prepričal ne samo po treznem premišljevanju, temveč tudi po svoji lastni skušnji. Sicer imajo besede in naziranja svetih, cerkvenih očetov jako veliko veljavo in moč, vendar mislim, da je moje mnenje o plesu, katero dajem jaz kot človek, ki sem vedno na dvoru, še bolj močno in še važnejše Vem prav dobro, da je ples za nekatere ljudi nevarnejši kot za druge, toda znano mi je, da po plesih padajo in se kvarijo tudi najmočnejši, jekleni zmčaji. Kdor je tako mrzel in neobčutljiv, da bi ga ples ne pohujšal, tak ne prihaja sploh na ples. Ta pa se zbirajo navadno ljudje ki se še v samoti saiiji teško premagujejo v skušnjavah. Koliko težavnejše jim je tedaj premagali so in ostati neomadežev;inini na plesu, kjer vse deluje na to, da vzbuja strasti Lepi predmeti, bliščeče svetilke, gosli (godala), dirjanje brez konca in kraja, razna gibanja in premika-uja. ., itd, itd., vse to bi razburilo tudi svetega puščavnika.) Mladi ljudje ne mor. jo iti na ples, ne da bi se izpostavljali hudim skušnjavam in nevarnostim. Zato sem tega. mnenja naj bi kristjaai ne zaha-jiili na plese, in dušni voditelji imajo sveto dolžnost, stanovsko dolžnost, da prepovedujejo ples vsakemu, čigar vest vodijo.« * * * Važno je tudi, kar piše podgrof Brieiix Saint — Maurent v knjižici: „Nekaj besed o plesih sedanjega časa. V tej knjižici, katero je posvetil krščanskim starišem in duhovščini, je brezobzirno ples opisal tako, kakoršen je v resnici. 'i'i) Quelques mots sür le dan'ses modernes, Paris 1868. To zlata-vredno knjižico priporočamo posebno časti-tej duhovščini in vsem izobražejijm starišem, ker je v nji popisanega mnogo, mnogo tega kar se godi na plesu. Nekatere reči so uaras'nost gorostasne —' in ne moremo jih tu napisati, ker bi bile za mladino preveč poliujšljive, a so — resnične. Take stvari pa so možne le tam, kjer je-sramožljivosl — popolnoma izginila t. j'. na plesu. „Povedati moram", piše da ogromna večina plesalcev so .«labi kristijani — in brez vsakega poštenja. Ko sem se učil pravnih naukov (ius), sem bil povabljen večkrat na zabavne večere. Kdo me je povabil ? To so bile uplivne osebe, visoke osebe, izobražene osebo, radodarne osebo, — osebe, ki so — bile po naztranju tedanjega sveta, vzorno katoliške osebe. Tam sem so naučil slabo, tarn sem se pokvaril. Seveda to so bile družbe — po sadovih jih poznam sedaj, le po imenu katoliške v rosnici pa — poganske. Pravi katoličani ne ljubijo plesa.' Nadalje pojasnjuje zakaj je rabil nedostojne izraze za ples, na katerih so se nekateri pc-hiijševali. ,Če že en sam pogled ima na sebi krivdo prešestvovanja, kakor beremo v evangelju ne umevam zakaj bi ne imenovali s pravim imenom tiste mladenke in ž 'ne, ki se iia plesu no pre-greše le s pojjledi (mislimi, željam seveda ludi), temveč tudi z objemi raznih in tudi več, razuz-dance', s katerimi le en večer strastno plešejo v tesnem objemu, v zaupnem naročju. Talie osebe zaslužijo po pravici tisLa imena katerih se tu ne upam zapisati žetudi se navidezno drže pobožne — ali vsaj ne še tako pokvarjene. Pies, kakor nioia biti po okusa sedanjega časa — je predh'sje zloglasnih krajev. To so trde besede, pa bodimo odkritosrčni -n nikar so samih sebe ne slepimo ^^ Mat. V. 28. ") Kaj je ples za Marijine hčere in sestre naj jim povedo njih Toditelji. Naj se nihče ne pohujša nad takim pisanjem, ki je še prelepo glede stvari, ki se v resnici gode. Če se pa plesalec ali plesalka nad tem pohujšuje je to pohujšanje hinavsko (farizejsko). Splošno priznana resnica je ta, da se najbolj za nieremo tistim ljudem, če jirn očitamo one napake, katere res imajo. Vsak brani svojo strast, — ker je po nji zaslepljen. * * * Protestantska gospa, pisateljica Stael (f 1831), ki je poznavala svet do dobra in ga tudi vživala, je opazila glede plesa r „Ge prisostvujem nekaterim vaškim plesom, mi nehote prihaja na misel, da nimam pred seboj razumnih ljudi, temveč živali, ki slede slepo svojemu naravnemu ^lagonu brez vsakega ozira, brez vsake sramežljivosti. Saj na takem plesu ni rnožtio biti sramežjivim. lo nekatere vrste nekateri načini plesanja — — niso drugo kot prostovoljno in sramotno žrtvovanje sramežljivosti " — Tako govori žena —posvetna, zakopana v posvetne naslade. Da je pa temu res tako, uvidiš lahko iz tega, ker je Sv. Ambrož istega mnenja. * * * Neka druga slavna pisateljica, gospa Genlis (t 1831) govoreč o plesu se obrača do starišev tako le: „Možje, očetje kako morete dovoliti, da se vaše soproge (žene), da se vaše hčere, tako spozabijo, da se spuščajo v divje dirjanje in vrtenje Quid ibi verecundiae esse potest, ubi saltatur? slepo in nespametno sledeč pisku in šumu godbe? Kako zamorete dovoljevali ples, ki mori poštenje in nedolžnost. In ko bi žene in höere ostale res nedolžne, kako se upate dati jih v iiaročjo plesalcev — razuzd;innev (kajli na plesu ni tnožno tako lahko odreči plesa tudi manj vrednemu, manj poštenemu plesalcu). Oh ko hi se žene in hčere skrile v kak kot, da bi jih nihče ne videl, kako bi vztrepetale s studom nad pogovori, katero imajo — oni, s katerimi zaupno na prsih sloneč plešejo Izogibale bi se jih kot gadov, kot strupenih modrasov. Edino če so že pokvarjene, umevain, zakaj s takimi rado plešejo. Možje, očetje pozor * * Slavni romanopisec Balzac je najstrožje obsodil ples. Slikal ga je v takih barvah, da so vsi kar obstali. Povedal je, kako nevaren je, kako nespodoben za vsakega, posebno pa še za mladino. Vsega no moremo napisati tu, vendar hočemo omeniti le konec njegovega pisma Na koncu .resno opominja: ^Matere, ki puščate, da Vaše nedolžne hčerke plešejo (posebno nekatere vrste plesanja), možje, ki dovoljujete, da Vaše mlade, lepe, občutljive žene plešejo na tak način, — prosim Vas, — roko na srce — povejte mi, ali se vam ni zmešalo?" O da ob pamet je vsak, kdor pleše in kdor dovoljuje ples. * , * * Se to. En pogled, en poljub, en izraz, na plesu lahko namah uniči ne samo mir vesti dotlčnih oseb, temveč tudi mir iß srečo v celih, družinah. Oh, „Le senca resnice je to, kar sem slišal v pridigi o plesu in kar sem bral o njem", pripoveduje nek strastni plesalec ki se je še o pravem času spreobrnil iia pravo pot, "Oh vse je le senca one rcsnice katero sem sam žal doživel, slišal, videl okusil, izkusil — —--. Mnogo sem sam plesal — —. _ _ plesal lela in leta.... Oh bil sem zraven povsod — —--— pri tem--— pri onem — — - . Videl sem mnogo — — — — Bil sera večrat priča, očevi-dec — — — večkrat krivec — — sokrivec — — — Oh, da bi se potopile one noči, ko sem plesal, v globočino morja! — Oh ko bi bile pozabljene za vselej-----. Kako bo na sodnji dan, ko se razsvetli tmina teh noči, ko se objavijo vs grebi teh noči (za časa plesa) — — Strah in groza bode ol šla marstkal.ega plesalca, ko bo videl na sodnji dan (on in hkratu ves svet) Telili ansko število grdih misli — — nespodobnih besed — — — nečistih želj — nesramnih pogledov — — — Judeževih poljubov in objemov in prostosti — — — — —, vse kar se je zgodilo na plesu le v enem večeru, v eni noči--- — — in pri vsem še ni nihče spodtikal nad tem - - ~ — — Vsi so bili zaslepljeni vsi so mislili (in tudi on), da je to spodobno - — dovoljeno, pošteno itd. Oh — — Oh. ~ — Nihoe se ni spodtikal. Vsi so mislili, da se to sme, da se to mora dovolili. Kako bodo osupnili krčmarji, ki so prirejali plese radi dobičkarije, ki so fante nagovarjali naj se ne dade stiaSiti od župnika ! Koliko grehov se je storilo na tleh, v hiši krčmarjevl — Kako se bodo zavzeli županje in vaški svetovalci ki bi bili ples lahko zabranili, — pa ga niso iz ozira do ljudi, iz strahu, iz hudobije itd. — Kako se bodo prestrašili stariši in gospodarji^ ko bodo morali dajati odgovor za vse grehe, katere so storili vsled njihove nemainosti in popustljivosti — sinovi in hlapci plesalci, -hčere in dekle plesalke. Tedaj bodo spoznali očetje in matere, da so imeU predobro mnenje o čednostih in krepostih svojih otrok, katerim so vse dovolili, češ saj je pametna, saj se spodobno vede povsod. Resnica sodbe bo govorila drugače. Pokazala bo dejanske grehe, ki so se vršili po plesih — ne da bi so kdo na njih spodtikal. Tudi moji stariši, Bog jim odjmsti grehe, so bili predobri — in so me imeli preveč za dobrega, poštenega, spodobnega, ker sem se vedel navidez in na zunajno drugod sicer spodobno. Toda misli in želje, ki sem jih imel na plesu me preganjajo noč in dan. Vse kar sem videl, slišal, doživel — na plesu, vse mi je bilo vedno tako živo pred očmi, kakor da bi se še vedno godilo — in ponavljalo. In to se je vršilo — od plesa do plesa — celih dvanajst let. — O moj Bo;>, kdo bo preštel vse moje grehe — in vsi so me imeli za poštenega mladeniča. Izkušnja me je izučila Zapomnil si jo bom. Nikomur ne želim take lastne skušnje, ki mi vznemirja vest — — — vedno — — in povsod. Pri sv. spovedi pa le malokdo omeni, da je bi)(a) na plesu, in če že pove, da je plesal (a), misli, da je s tem povedano že vse — in tudi popravljeno. Svojim otrokom ne bodeni nikdar dovolil, da bi šli na plesišče, — v lo jamo razbojnikov. In ko bi ne mogel zabraniti šel bom pred Liliod plesišča in dam se prej od svojih otrok pohoditi, kakor, da bi jim dovolil plesanje.c Tako govori mož, ki je bil svoje dni strastni plesalec Veruj dragi čitatelj in ljuba čitateljica vsnj njemu. IX. Ples na novo začne, Spet par na par se vrti, Le brezparni stoje Na strani solznih oči. Da se še bolj prepričamo o vrednosti plesa, poglejmo, kaj pravijo še drage" važne osebe o njem. Ni dolgo od tega, odkar je nek imeniten pisatelj šel gledat ples v dve vasi z namenom, da bi poznal običaje naroda. Ko se je teh plesov dovolj nagledal, smo \ga vprašali, kako mnenje da ima o plesu. Mož je na to odgovoril : „Prosim Viis lepo^ nikar ne silita me za odgovor glede tega. No morem povedati kak utis je napravil name ples in teško mi, da ga označim s pravimi besedami. Preveč bi imel povedati, preveč bi moral govoriti. Prosim, pomislite le to, da na plesu še celo prav mlade in male deklice popivajo, skačejo in oči pasejo po moškiii, kot slare pokvarjenke. Ni li s tem dovolj povedanega ? Jaz vem in poznam za ples le en sam izraz, le eno samo imo, a sramujem se ga izreči. « * * .Ali je greh iti na ples , je vprašala neka mlada gospa že osivelega župnika ? Ta ji je kralko odgovoril; ^Gospa, to bi prav za prav jaz moral Vas vprašati.'- Gospa je na to povesila oči in zarudela, odgovorila pa ni ničesar. S tem, da jo je oblila rudečica, — je povedala dovolj, kaj je ples. * * « Nek oce (krščanski) je šel gledat ples le i/ radovednosti. Ko se je pa vrnil domov, mi je rekel to le : „Oh, premalo, vse premalo se proti plesu govori in piše. Ne da se povedati, kar se vse sliši, vidi in občuti na plesu. To je pogansko sramotno delo. Nikdar ne bom dovolil svojim olro-kom, da ido na ples. Oče neke imenitne in visoke družine je šel na ples prav po sili. Njegovi tovariši so ga na to premotili, češ, saj bo na plesu samo izbrana drulba^ pošteni ljudje, le olikane osebe. To je veljalo. Šel je. Pozno po noči je prišel domov V jutru so ga prišle pozdravit (ri nežne in nedolžne hčerke. Prve besede, katere jim je spregovoril so bile te: „Ljubi moji otroci, to noč sem bil na plesu in sicer na plesu, katerega so se udeležili le visoki ljudje, ki veljajo za poštene in ki branijo poštenje. Toda poprej Vam vsem polomim noge, kot da bi Vam dovolil, da se udeležite sploh kakega plesa. Tudi taki ljudje, ki so to noč bili na plesu ne poznajo če so na plesu ni sramežljivosti, ni spoštljivosti, katero smo drug drugemu dolžni; predrzni in robati so bili tako, da me je sram povedati Tako se je izrazil poštenjak iz visoke družbe, BU je izjema, da je tako govoril, a povedal je resnico. In ta resnica ostane vedno, če tudi jo pobijejo drugi njegovi sovrstniki, ki so vsled plesa že zaslepljeni in slepijo tudi druge poštene" ljudi: „češ, na takih plesih nič hudega, nič nespodobnega kar bi moglo žaliti nedolžno oko ali nepokvarjeno uho. Da da, - zastonj se opravičuje tudi take plese. Tudi taki plesi imajo v sebi tiste lastnosti, ki vlečejo in mikajo, tisto lastnosti, ki ga delajo zanimivega in interesantnega. O ta zanimivost — je zadoščevanje nižjih strasti. Pri tem pa iniajo zaslepljenci še večjo — prostost, ker — se nihče na plesu ne spodtika in pohujšuje! ? Kako sladko je storiti to, kar se sploh ne sme, — če se kedaj (na plesu) sme. Pride morda prepozno spoznanje in obžalovanje, da se marsikaj tudi na plesu ni smelo storili (četudi se je to splošno odobravalo), kfir so je storilo. Večkrat se baš na takili salonskih plesih gre še daljo čez meje nravnosti, kakor po vaških plesih. Izobraženci so tudi iz krvi mesa kol navadni ljudje, a večkrat vedo še manj ö sv. veri in krščanski nravnosti kot reveži. Skušnjave pa imajo mnogokrat še večje olikanci kot priprosti.^'') Da je temu res tako, nam pričajo osebe iz teh visokih družb, osebo, ki so se do grla nasitile vseh posvetnih naslad in tudi plesov, — a so fjrišle do pravega spoznanja, četudi so dru gače mislile, dokler so bile plesu strastno vdane Ne, ne. Stvar ni pretiravana. Pretiravati je ne morejo tisti, ki imajo lastno večletno skušnjo o ■") Sevtda imajo tudi milosti, toda vpiašanje je, že vedo, kaj je milost i» če jo pridno rabijo ter z njo sode-ljujejo, plesu. (Važno je, kar je gori povedal kardinal Bonald.) * * * Nek soprog iz višjih krogov se je zaupno pogovarjal z menoj pred nekaj leti o tem in onem. Prišla je beseda tudi na ples. Kaj je sodil ta oli-kanec o plesu? Zapisali liočem le njegove besede: „Poročen sem že deset let. V teh desetih letih sem dobil mnogo, mnogo povabil na zabavne večere, veselice in posebno na plese, (saj vse zabave končujejo navadno s plesom), a nikdar nisem povabila sprejel Zakaj ne ? Imam krščansko, pobožno in pošteno ženo in bojim se, da bi ona izgubila vse lepe čednosti, ko bi šla na ples. Sam pa tudi ne grem, ker ljubim svojo ženo iii ne maram zahajati v tiste nevarnosti, ki bi bile po gubonosne tudi zame. * * * Umiral ja starček sivolašček Klicali so duhovnika. Bolnik je prejel sv. zakramente z veliko pobožnostjo. Duhovnik se je" hotel že odaljiti, a umirajoči mož je prosil " tresočim glasom še za eno besedo. Kaj je bilo ? „Prosim gospod župnik Vi govorite večkrat proti plesu prav imate. Toda oprostite, da Vam nekaj Tečem : Vi ne poznate niti polovico grehov, ki se gode na plesu. Ko bi jih poznali, bi proti plesu mnogo strožje nastopali." * » * Moške in ženske raznih stanov, razne na-obrazbe, raznega mišljenja lahko vprašamo, kako sodijo o plesu, če vemo da so se ga v mladih letih strastno vdeleževali. Vsi nam dado isti odgovor : «Plesi so nevarni. Škodili so nam. Nihče se jih ne more vdeleževati, ne da bi se omadeževal svoje vesti, ne da bi se ne izpostavil nevarnosti greha. Žal nam je, da smo hodili na ples. Kn bi le bili bolj podučeni, ko bi nas bili starlši obvarovali pred plesom. Oh, — zakaj so nam ga dovolili ? Zakaj so nas silili F Nikdar bi ne bili ob öuüli groznih posledic. Naši otroci ne bodo smeli nikdar na ples, dokler smo mi živi, ker verno, da bi se na plesu izpridili, da bi izgubili nedolžnost, požtenje, pobožnost, čednost. In raznih ust — isti odgovor. Tak odgovor mora biti resničen. Nekdo je rekel: ^ni možno, da bi plesalka ne občutila hudih skušnjav in da M takih -na povzročila x> plesalcu, '. „Neznosen je pogled na ples za nedolžno oko." Tega mnenja so zanesljive osebe, ki so od daleč gledale ples (bodisi vaški ali pa salonski, gledališki.) Godba, ki spremlja ples, se ne zmeni za krščansko nravnost. Iz dobičkarije se gode kakor najbolj ugaja plesalcem in plesalkam. Če je lo prav ali ne, tega ne vpraša nihče. Nasprotno. Z veseljem in z navideznim opravičenjem se plesalci in plesalke izgovarjajo: ,Jaz sem pri tem „nedolžen , jaz moram plesati tako, kakor zahteva godba, in zato ker zahteva godba tako, smem in moram tako plesati ne meneč se, če je tako plesanje združljivo z krščansko vestjo. Žalostno je to, a bode se vse maščevalo. Ni tedaj čudno, če se bojujejo proti plesom krščanski pridgarji, Sv. Pismo krščansko ustno Sporačilo, pa tudi posvetni ljudje, ki poznajo ples iz lastne skušnje. * * * Slavni francoski propovednik (pridgar) Bour daloje, ki ima veliko veljavo kot govornik in bo-goslovec, pravi o plesu : „Da je ples pregrešen, to je nauk svetih cerkvenih očelor, prvih velcumov sveta, nauk, ki velja za vse čase in kraje, za vse stanove in značaje za vsak razum, za vsako srce „Ples je že po svoji naravi , so povdarjali", pogubljiv in radi tega se ga moramo izogibati, ker žo njegov značaj zadostuje, da se pogubimo Nobeno razvese-Ijevanje naj si bo še tako mikavno, ni vredno, da bi z njim svojo lastno in edino dušo pogubili na veke Pobožni Segnari (f 1694) eden izmod naj-imenitnejšili "misijonarjev Italije piše : „Ni plesa, pri katerem bi se Boga ne žalilo s smrtnimi grehi Sramožljivost in čistost so v veliki nevarnosti Mnogo poznan duhovnik Felix iz Družbe Jezusove opaža : Kako je možno, da očetje in matere iz ozira do ljudi, svoje nedolžne otroke na ples pošiljajo, kjer sjiravljajo v nevarnost njihovo nedolžnost. Položaj telesa, zbliževanje, dotikanje objemanje, drvenje in vrtenje vse se godi tako, kakor žele razuzdani ljudje, ki tavajo v blatu. Pridiga; o posvetnih razveseljevanjih treljo nede-ijo po velitti no6L Saltationes sine ciiinine non peraguntur. Puclor. et caslimonia in aperto discrimine versantur (Chridtianus instructu^.) Svet mož, župnik Ars-ki, Vianney je rekel nekega dne: ,Glejte Jjudje, ki gredo na ples, puščajo svoje angelje varhe zunaj pred vrati. Na mesto angelja larha pristopa na plesišču hudobni duh. Tako je na vsakem plesišču toliko hudobnih duliov, kolikor ljudi, ki plešejo (in plesu sploh prisostvujejo)'' X. Tam izbrane jedi, Pijače, pa fin tobak — V razpolago stoji, — Bogat saj danes je vsak. Nismo še končali Vsega nismo, še daleč ne povedali. Tu pa moramo navesti povedko zanimivo povedko, v kateri ima že omenjeni P. Vianney zelo važno, da glavno ulogo. V knjigi ^.Pobožno berilo za družine in zavode '"j 4 letnik štev. 17. str. 136 nahajamo to povedko tako kakor jo pdnašanio tu (v prevodu) Čitatelji in čitateljice naj vsak za se stvar presodi. Izd:ajatelj knjige „Tobožiio borilo navaja razna stedsiva. s katerimi si ohranjamo čistost in nedolžnost. Dogodek pa, ki ga tu birenio, je še marsikomu nepo/.nan Oseba, na katero se nanaša dogodek je postala redovnica Predno je mladenka N. N. vstopila v samostan, je šla k pobožnemu V anny.u, tla bi pri njeno opravila vesoljno spoved Pri sv. spovedi jo je spovednik med di-ugim vprašal: ,.Hči moja ali se še spominjaš nekega plesa, La Ijonne lecture pour les families et les pen-sionnats. H. Casteniian. Tournai. — 4.6 - katerega si se udeležila še pred malo časa. Ni-si H videla na plesu nekega mladeniča, katerega ni poznal nihče. Ta mladenič pa je bil tako lep tako krasan, tainezve-stoba.« Kak pekel je vsled tega nastal v družini, — si lahko sami mislite. - 66 -XIV. Ples izpraznil je žep In Ti vznemiril srce. Kdor seveda ni slep, Sc kmalu tega zavd. Tudi najpoštenejši in najboljši plesi niso nič prida. Tega mnenja so vsi razun razuzdanih pie-savcev in plesavk tor oaili, ki plese prirejajo iz dobičkarije Od druge strani moramo tudi še omenili, da niti dobro ime gospodarja, niti dobro ime prirediteljev plesa niti dobro-ime kraja, kjer se pleše, so v stanu zagotoviti, da se bode ples vršil brez nevarnosti in brez greha Kdo je vgtanu brzdati oči, diimišljijo želje, misli, besede dejanja ? Ni gospodar plesa, ni prireditelji, ni kraj. Da večkrat je še večja nevarnost ko se slepo veruje in zaupa na tako n^glašeno dobro ime in poštenje (gospodarja, prirediteljev, izbranih povabljencev in povabljenk itd.) Vitez Doncourl piše, da mu je nek plem'o pripovcdal to le : „Bil sem na plesu in tam sem se kratkočasil z gospo knteroj ni niogirl nihče ničcsa očitati. I^ila je vseskozi modra in poštena. Na plesu pa se je tako obnašala, da tne je sram povedati. Ko bi se jaz tako vedel v njeni hiši, bi me skozi vrata ven iztirala. No na plesu, po noči. pri umetni razsvetljavi, pri omamljajoči godbi, pri izzivalni opravi tu — se neki sme vse videti vse slišali, vse govoriti, vse storiti — vse si dovoliti? Gotovo puščajo take gospe svoje angelje varhe zunaj pri svojih ogrinjalih in suknjah, katere obe-Fajo pred uhodom v plesno sobane. La ve'rite' aux femmes sur T exentricite des modes. (Prava resnica za žene glede pretiravane mode.) * * * Sicer pa je na plesu navadao toliko ljudi, da se iz strahu eden pred drugim vendar ne upajo storiti ravno najgrših in najbolj ostudnih dejanj (iz tega ne sledi, da se nikdar kaj takega ne zgodi, in tudi ne sledi da se smrtno ne greši razun z najnesramnejšiin dejanjem). Vendar žalostna resnica je, da se na plesu začeti greh dovrši po plesu, ko so se plesavci in plesavke na plesu vsposobili za vse--— -. Bautain pravi: „Na plesu začeto in dogovorjeno zlo se izvrši, ko se ljudje vračajo iz plesa domov. Na plesu je nedolžnost ovenela, po plesu pa se jo zakoplje". Na ples gre mladina večkrat nedolžna "), domov pa se vrača pokvarjena, poročenci gredo na ples zvesti vračajo se s prelomljeno prisego zvestobe. * * + Nek pobožni župnik je pastiroval v enem kraju nad dvajset let. Njegovi župljani so bili strastni plesavci. Ples je leto za letom vedno bolj uničeval krščansko živiljenje. Pohujšanje je bilo grozno. Vsako leto je bilo 3—4 nezakonskih otrok. Župnik je goreče molil in vedno in povsod govoril proti plesu. Naposled so ljudje — odprli oči. Ples je izgiuil iz župnije — in od tistega časa ni bilo več nezakonskih otrok. 6°) Penelope venit, abit Helena (Mart I. 63) Quae pudica forte ad choreas processerat matrona, de cboress reyertitur impudica, v Brüselnii je tudi v mesecu svečanu L 1876 umii nagloma ravnatelj neke banke, ravno kö je plesal, V mes,ecu marcu ]87(i je bil prireien ples v Taranconu za spomin nu mladost ravno pred poroko nekega imenitnega parn Na enkrat se zaouje' krik in vpitje ,Mrem". Res neka gospa se je na plesu zgrudila na tla — in bila je že mrtva. Y mesecu aprilu 1876 je bil ples v Belluvil-le povodom poroke. Ženin je plesal z gospo G., ki je bila povabljena na ples. Naenkrat je zapazil, da postaja njegova plesavka vedno težja. Mislil je, da jo je ples omotil. Držal je tedaj gospo krepko z rokama in plesal dalje. Ko je utihnila godba, je hotel ženin plesavko spremljati na njeno prvotno mesto. Ta je pa bila -- žs — mrtva, in tako je novoporočenec plesal štiri minute z mrličem Ista usoda je zadela leta 1877 v Parizu neko deklico, ko je plesala valcer . Mrtva je obležala na plesišču. Malo let je od tega, ko je neka oseba padla v omedlevico v naročju plesavca, ki se pa zato ni zmenil teraveg' je plesal naprej noseč jo. Ko se mu je naposled zdrsnila iz rok in so jo nesli v bližnjo sobo — je v nekoliko minutah izdah-nila svojo dušo. Leta 1841 je bil v »Parizu volikansk ples. Priredila ga je nckä baroninja N, Nekemu gospodu se je čudno zdelo, da ga plesavka vedno bolj teži in vleče k tlom. Zato se je ustavil da bi se mu družica odpočila in prosteje dihala — a počivala je že, ker je bila že izdahnila dušo. Ta gospod je plesal z mrličem dve minuti. * * Večkrat ljudje premalo cenijo dušno zdravje in dušno življenje. Za lake naj veljajo sledi svarilni vzgledi, ki nam pvidajo, kako ples uničuje tudi telesno zdravje in telesno življenje. Večkrat se je že zgodilo, da je krepek mladeniS na plesu dobil kal za dolgoletno bolezen, in marsikaka cvetoča mladenka je — prerano legla v gi;ob radi plesa. Dostikrat se mladina na plesu pregreje in preliladi. Večkrat popiha v njo mrzla sapa pri odprtem oknu, ali pa na potu domov posebno ob hladnih nočeh. Koliko ljudi je zbolelo za jetiko le radi plesanja. V župniji L, sta šli dve lepi sestrici na ples. Ta edini ples jim je prinesel jetiko — ir. čez nekaj mesecev smrt. Nek duhovnik nam pripoveduje tale dogodek: »Bili so binkoštni prazniki pred nekaj leti. Teli praznikov ne pozabim nikdar. Imel sem prvo sv. Obhajilo — in eno imenitno poroko. Poročenci se niso zmenili ne za svetost sv. zakona, ne za slovesnost sv Obhajila, ne na moje besede. Hoteli so imoti ples. Imeli so ga. Kaj pa se je zgodilo ? Ob polnoči so me klicali k bolniku. Kam ? V hišo novoporočencev. Konm? Eni plesavki. Prišel sem v plesno sobano — in našel mrtvo sobarico, ki se je na plesu v naročju plesavčevem zgrudila mrtva na tla." Meseca svečana se je v Parizu (Belleville) zgodilo nekaj podobnega 1. 1876. Bila je bogata poroka — in seveda razkošen ples. Vsi so bili pijani od veselja. Na enkrat - zaujiije ena naj-sprelnejših plesavk .tako mofno, da so se vsi prestrašili, izvila se je plesalcu iz rok — padla na tla — mrtva. Leta 1858 je pisal list „Echo der Gegen-vart": št. 158: .V nedeljo zvečer je bil na Dunaju navadni ples, katerega se je vdeležil tudi mlad zakonski par. Ko je ta par ravnokar sobo trikrat preplesal, se je plesavka ki je bila prava lepotic^ zgrudila na tla. Oblili so jo z vodo. Niö ni koristilo. Odprli, prerezali so ji modere. Ni bilo treba. Mlada, komaj enajst tini poročena žena — je bila mrtva. Krč ji je pretrgal na plesu nit življenja. Pritekli so zdravniki — — in povedali, da je mrtva. Gotovo je tudi ta mož plesal vsaj nekaj cllsa z mrtvo ženo " Isti časopis je poročal v štev. 194 (i. 1858). ,Sedemindvajsetletni mož N N je 11 t. rn na plesu nagloma umrl. Takih in enakih slučajev je nmogo, mnogo tudi v najnovejšem Času Leta 1905 v pozni jeseni j« v bližini Trsta sedemnajstletnemu mladeniču „prišlo slabo" na plesu. V par dnevih - je bil že pod zemljo Od plesa v večnost. Na sv. Petra in Pavla dan 1906 je bilo živahno in veselo življenje v Št. Petru pri Celovcu. Kuharica Ana Stanja katera je bila uslužbena pri nekem ključavničarskem mojstru v Celovcu, se ni mogla nikdar dosti zaplesati in nagugati, ter se je, akoravno že utrujena, še vedno po plesišču vrtela ali se pa na gu-gatoicah gugala. Nakrat ji je postalo slabo tako da je morala gugalnico zapustiti, pa se je takoj zgrudila in kmalu potem je umrla. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Št. Peiru. ZaileJu jo, je srčna kap. * « * Kateri mladenič bi rad umrl na plesu, brez spovedi, brez obhajila, brez obžalovanja? Nobeden. Katero dekle bi si želelo umreti na plesu ? Kobono. Tuili ko bi bili plesalci in plesalke popol« noma nedolžni in bi ne imeli druzega na vesti kot ples bi se ne upali z mirnim srcem stopiti pred soduika, ko bi umrli na tistem edinem plesu. Pozor tedaj, ko nihče ne ve ne kraja, ne ure, ne načina svoje smrti. Bežite v travi preži gad! XV. Plesi ne osreče Nikogar, a povzroče Vsetn veliko gorje : „Družine cele trpe", Pri vsem tem, da obsojajo ples vsi pametni ljudje, se nespametni vendarle radi izgovarjajo in opravičujejo. Vsi izgovori so in seveda morajo bili prazni, puhli in nidevi. Poglejmo (o malo pobliže in gotovo se bodemo prepi-idali da so ti izgovori le lupina brez jedra 1. Prvi izgovor: — Ples je sam na sebi nedolžna zabava." To ni res. Ples je že sam na sebi nevaren ravno največ za nedolžnost Ta nevarnost je še večja radi okoliščin. Tako govore ") Frigidus, o pueri, fugfite hiuo, latet anguis In herbä. (Virg. 3 Ekl.) tisti ljudje, kateiim smemo in moramo verovati bolj — kot onim, ki ples opraviSiijejo. Sicer pa naj vedo vsi da ples sam na sebi kot nedolžna zabava' — ne ugaja nikomur, temveč postaje le tedaj zanimiv če n i «sam na sebi", temveč se z njim združujejo druge stvari, ki same na sebi. niso nedolžne. * » * II. Drugi izgovor: ,Sv. očetje so bičali ples tedanjih časov, a sedaj ni takih plesov». Ko bi Sv. očetje živeli dandanes, bi gotovo ravno tako na stopali proti plesu kakor takrat. Vemo pa, da je v današnjih časili nevaren istim čednostim, kakor je bil v onih. Nadalje, saj niso sveti očetje edini, ki ples obsojajo, ko imamo iz vseh časov, tudi iz najnovejših, zelo merodajnih ljudi, ki so plesu nasprotni, Naposled čim dalj časa krščanstvo traja, tem bolj morajo izginiti poganske šege. * * * III. Tretji izgovor : »Niso vsi plesi enako nevarni,, da nekateri so še brez nevarnosti.* Če veš, da je ples sploh nevaren, zakaj ga braniš. Če hočeš poskušati na sebi, kateri je nevaren in kateri ni,, bodea ga prepozno spoznal, ko bodeš že občutil škodo. Kdo more jamčiti ne-nevarnost plesa ? Nihče. Vse slabo pride lahko v trenutku Zakaj bi se drsal na plošči, ki meji na propad, ko veš da te sila, ki jo z drsanjem dobiš, la'iko zažene v propad. Kdor "ve, da so nekatere stvari strupene, se jih bode sploh izogibal ia se ne bode dal zavesti „češ nekatere zastrupljajo le počasi in niso ravno za smrt". Pazi. Naj bi kdo jnoral zauživati tiste jedi, ki so manj strupene kod druge ? „Ples mora biti tak, da postane slast, če se pleše" — in tak ples, kakoršnega si vsi plesavci in plesavke žele — je vedno vsak'0 za vse In povsod nevaren. Zelo poucljlvo knjižico je spisal grof M. : „Un mot sur la danse". == ^Ena beseda glede plesa.T) * * * IV. Četrti izgovor: — „Kaj bi bilo slabega na tem, ko bi župniki dovolili ples le po parkrat v letu tako n. pr. za pust ali za opasiio (krajevni cerkveni praznik) ? 1) To, kar je enkrat slabo, naj se , p a r-k r a t dovoli ? 2) Ali tak Öas posveti ples, da ni nevaren P Ne. a) za pust je ravno tako greh omadeževati nedolžnost, kakor druge dneve b) opasiio naj se Bogu daruje — ples pa ni pač primeren dar. V teh »parkratih so nevarnost plesa ravno tako velike, (.ee ne še večje), kot vsa kikrat. Ko bi smel g. župnik parkrat na leto . do voliti ples, eeš saj je to nedolžna zabava, zaka. bi ga ne dovoljeval večkrat ? Že prošnja, naj In ne le valcer, polka, mazurka, galop itd. Nekateri načini plesa so po svoji naravi bolj zapeljivi kot drugj — in dober plesavec (in plesavka) mo ra tako plesati ne glede na vest in še celo z tolažbo da „mora" tako. Sicer pa nadomesti sstrast, kar ui v naravi plesnega načina. se ga le «parkrah dovoli, diši po nekem duhu katerega bi se moral človek vedno izogibati. Seveda razuzdanci iii dobičicnrji mislijo drugače, ker žele drugače. V. Peti izgovor. Nekateri duhovniki pa vendar odobrujejo ples I' Nekateri" duhovniki se tudi lahko pogube kakor oni ki po picsili greSe. Ce pa pomislimo nn duhovnike, ki pred plesom svare in na one, ki bi res ples hvalili — je med obojnimi veHka razlika (število čednosli). Kateri zaslužijo da jim verujemo v tej zadevi P Duhovnik, ki pozna naravo plesa, duhovnik, ki se zaveda svoje svetli dolžnosti, ne bode plesa nikdar odobraval. Marsikak razuzdaiiec zlorablja kak nagel izrek duhovnika ah pa ga hoče po sili prepričati (ali tudi izkoristiti za »^lage namene') za svoje na-ziranje. * * * VI. Ko bi župniki' dovoljevali ples, bi ne imeli toliko nasprotnikov. Ni res. Nasprotovali bi jim vsi pametni ljudje in takega nasprotovanja se morajo župniki bati ne pa onega, ki priliaja od plesavcev razuzdancev. dobičkarjev (krčmarjev prodajalcem godcev). Sicer pa bolje je, da župniki ravnajo po svoji vesti, in da plesa ne dovoljujejo, kakor da bi se dali zavajati od iiudobnih Ijiidi. BogU treba biti v prvi vrsti pokorni. Zameriti se Bogu je vedno greh, zameriti se ljudem je večkrat častna zmaga med človeškimi oziri. Ni pa res, da bi župniki, ko bi dovoljevali (? 1) plese, bili v časti in v spoštovanju. To so prazne besede. Na plesih se ne uči človek spoštovanja do duhovnikov in najmanj do takih, ki Jn ples dovoljevali. Dovoljenje pa ni sploli odvisno tad duhovnikov, temveč od posvetnih oblasti. Kar je zlo, ne sme niliče dovoljiti. Ko bi se plesavcem dovolil ples, moral bi se ljudem, ki so nagnjeni drugim stiastem, dotioae strasti dovoljiti (Pijanci, igravci, preklinjevalci itd.) S takim dovoljenjem bi bil zadovoljen le hudobni duh. Za slučaj pa, da bi kak duhovnik molčal k plesu ali celo ples dovoljeval, bi si morda pridobil navidezno spoštovanje do nekaterih ljudi. Tako spoštovanje bi ne bilo krristno ne njemu ne plesavcem in onim sploh ki žele ples) kajti spravilo bi to spoštovanje prav lahko obojne v večno pogubljenje. In zavrženci bi grozno mučili in preklinjali duhovnika : ,Zakaj nisi skrbel za duše „Zakaj nisi svaril in resno nastopal proti plesu.^^) VII. Sedmi izgovor — Na plesu se seznanjam z ljudmi drugega spola da se lahko poročim. Zelo nespametno je, ako izbira človek pri tako važnem opravilu kot je poroka nevarni ples — za sredstvo. Gorje tistemu, ki se pripravlja na pdroko z grehom ali pa z bližnjo priložnostjo za greh. Ljubezni, ki se sklepajo po plesih vodijo v pogubljenje Žalostno bi bilo ko bi ne imeli drugih lastnosti kot plesnih, da so drugim prikupimo. (Čudno pa je a) da se mnogo plesalcev ne poroči b) čudno da je dosti zakonov nesrečnih, če so se sklenili po »') (Vsporedi Js. 58. 1.) seznanju na plesiščih c) čudno da se dosti zako nov sklene tudi brez plesanja d) ('udno, da so taki zakoni, ki imajo krščansko pripravo navadno srečni e) čudno, če se mora kdo pririti z z a k o n s prilizovanjem, s zapeljevanjem, s plesanjem. Tak pač nima drugih lepih lastnosti in zato jih nadomešča s plesom. Mladenič! ne isöi izvoljenke za življenje na plesu. Tam ni poštenih deklet. Mladenka! ne išči izvoljenca za življenje na plesu. Tam ni poštenih fantov. Za vsak stan je potreben poklic, pravi poklic, ki prihaja od Boga. Irf naj bi Bog na plesu kjer se ga žali. razodeval ljudem poklice? Ne. V molitvi, v premišljevanju v posvetovanju s pametnimi ljudmi (stariši, spovedniki) bodemo ne le spoznali svoj poklic, temveö tudi osebo s katero smemo upati da bomo srečni na tem in onem svetu. Razodevaj svoje srce pred Srcem Jezusovim in Marijinim. S tem, da torej svarimo pred plesom nikar ne nameravamo zaničevati ali malo ceniti sv zakon.^^) * * * VIII Osmi izgovor. - Vedno se je plesalo. Če se je vedno plesalo iz tega ne sledi, da je ples postal dovoljen, opravičen ali potreben. Navada nikdar ne stori, da postane grešno dejanje, čednostno ali pa brez greha, temveč vsaka grdoba ") Müller fortis oblectat virum suum el annos illius vitae in pace implebit (Eccli. XXVI. 3) Pars bona mulier bona, in parle timentium Dominum dabitur viro pro faotis bonis, (Eccli. XXVI. 2.) je liujša, iMm pogošče, se ponavlja. — Vedno se je tudi kradlo ! la kdo brani tatvino ? Vedno se je pijančevalo. Kdo brani pijančevanje ? Vedno so je preklinjalo. In kdo brani kletvino ? Vedno se j« morilo. Kdo brani umor. Res je tudi to : Vedno se je vodil boj proti plesu. Znamenje, da ni dober. Vedno se je grešilo — tcda vedao so se ljudje tudi pogubljali. In ko bi se vrnili, bi nas že podučili, kako se moramo izogibati plesa. Zanje je prepozno. Za nas — pa veljajo nauki tistih ljudi, ki skrbe za naše zveličanje. Res je pa, da so se v vseh časih iii krajih nahajali tudi pametni mladeniči in mladenke, ki niso marali za ples. Tudi tebi ne bo to nemožno samo če hočeš. XVI. Ljubi rod svoj in glej Da plesu meč napoveš. Plesati ven od slej Nikjer nikoli ne smeš, IX. Deveti izgovor. Plesalo se bode vedno tudi v naprej, torej je ves trud zastonj. Kdor hoče prostovoljno grešiti trdovratno tudi v naprej, se bode prostovoljno tudi pogubil. Kdor pa se hoče v naprej spreobrniti, bode pokazal, da je prav rabil prostost svoje lastne volje in bode zato imel mnogo časnih in večnih koristi. Če bodo drugi nespametni naprej plesali, mari-ii moraš ti biti tako nespameten in iti za njimi v jam. Ves trud ne bo zastonj, kajti vedno in vedno prihaja mnogo plesalcev in plesavk k pameti, ter zapušča nevarne plese. Tudi ko bi bil trud zastonj, ne bo nikdar sledilo iz tega, da postane ples kedaj na sebi nedolžno razvedrilo , iti da vsled tega bi bil do voljen tudi poštenim ljudem. Trud ne bo zastonj, ker vsaj neKateri bodo bili vedno proti plesu. Trud ne bo zastonj, ker boj bode ples vsaj omejil. InAVpreklinja so vedno, krade se vedno, pijančiije se vedno in - - kdo more reči da je trud zastonj Sicer pa si moramo dobro zapomniti; Dolžnost duhovnika je, da se bojujejo, proti slabemu in ne da zmaga nad njem.. Trud svoj prijiušča Bogu. Zasluženje bode vseedno imel tudi če ni odpravil plesa. Trud ni torej zastonj. Od druge strani čuka večja kazen tiste, ki niso hoteli poslušati poduka in opomina * » X. Deseti izgovor. Plešem, a ne storim nič slabega. Vprašam te,, kaj pa storiš na plesu dobrega (zasluživnega za nebesa). Sicer pa dvomim, da ne storiš nič slabega. Monla si že tako zaslepljen vsled plesa da ne smatraš več za slabo to, kar je v resnici slabo. V poznejših lelih, na smrtni postelji na prvi sodbi, na vesoljni sodbi bodeš morda drugače mislil, ko bodejo v knjigi Tvojega življenja popisani grelii, katere si storil na plesu. Tvoj angelj varuh drugače sodi o plesu. Tvoja — vest morda tudi V Motiš se, če mislL«, da ne storiš nič slabega. Si li na plesu postal pridnejši, nedolžnejši, pobožnejši? Misliš-li, da le nič slabega v dejanju s posledicami — je greh (Neči-memosl, misli, želje, pogledi, pohujšanje .) Sv. Avguštin in Sv. Karel Boromejski sta v svojih škofijali ples res odpravila, tako tudi župnik arski Vjan-ne^ v svoji župniji — in mnogo drugih.. X[. Enajsti izgovor. Stariši me spremljajo na plos, 2ato se ni bati hudega. Dosti plesalcev in plesavk jo, ki ne marajo plesati pod nadzorstvom svojih (morda revnih) slarišev. Moč starišev ni na plosu takn, da bi krotila otrokom, ki plešejo misli, želje, poglede, kretnjo itd Še doma ne morejo stariši ukrotit svojih otrok tem manj na plesu v javnosti prod ljudmi. Na plesu so še bolj popustljivi kot doma. Če pa so odločni sploh ne dovoljujejo plesa, in še manj gredo sami na ples Da večkrat je tako nadzorstvo še večja škoda ker se plcsavei še bolj pogreznejo v greh, če navzoči stariši iz „slibosti in h ozira do ljudi' k grehu ipolče — in ga tako nekako odobrujejo. Na vsak način ne morejo stariši vsega za-prečiti ♦ * * XII Dvanajsti izgovor. Če plešem se ravno tako lahko zvaličam, kakor oni, ki ne plešejo. Ni res. Res je, če ple.^eš, se dosti lažje po-gubišj kot če ne plešeš. Mnogo je pogubljei.ih gori v peklu radi plesa. Ni možno, da bi imel na tem svetu raj po plesiii in na drugem svetu raj v ne besih. * * « Xin. Trinajsti izgovor. Pri drugih zabavah se vec greši kot na plesu. Videli smo, da je ples sre dišče in vrliunee vseh drugih grešnih zabav. Kdo pa te sili iti na druge grešne zabave ? Ali morda Stariši no morejo slediti po vsem plesišču svojim sinovom in hčeram. Večkrat stoje kakor na trnju v kakem kotu in se dolgočasijo, njihovi otroci pa so prosti. imaS pravico ali potrebo zahajati na manj grešne zabave, čo tudi so druge še bolj grešne. To, kar je sploh slabo, ne pos.taiie nikdar dobro na sebi, če tudi je bMo manj slabo kot drugo. (Na plesu je nečimernost, nevošljivost, tatvina, umor, skrunjenje nedolžnosti iii zvestobe, zanemarjanje službe božje, onečaičenje nedelj in praznikov itd. — želiš — li še večjih grehov ?) XIV. Štirinajsti izgovor: Če ne plešem, se mi vsi smejejo in zaničujejo. Vsi se Ti gotovo ne smejejo. Jaz (in z menoj mnogo, mnogo drugih) Te spoštujem, če se ne \deležuješ plesa. Smejejo se ti malopridneži. Tako zasmehovanje jc za te čast Poslušaj vest svojega angelja varhn, spovednike, pridgarje, pametne ljudi in razumne stariše. Ne po lušaj neumnih kričačev. „Blagor tistim, ki trpe preganjenje". * * * XV. Petnajsti izgovor. Nič niso bolji od onih, ki plešejo, oni, ki ne plešejo. Vprašam Te, si se Ti morda poboljšal (a) po plesih Vprašam Te, misliš, da bi se poboljšali oni, ki ne plešejo, ko bi začeli plesati. Oni, ki ne plešejo, so na vsak način bolji od plesalcev (plesavk), vsaj v tem obziru, da se izogibajo te velike nevarnosti in priložnosti za greh (plesa). * XVI. Šestnajsti izgovor. Če se nam še ples prepove, se nam odvzame sploh vsako veselje. Če se ples prepoveduje, se jemlje grešno ali vsaj nevarno veselje. Do takega veselja nima nihče pravice, tudi Ti, ne. Če si kdo domneva, da itoa do plesa pravico — bode občutil božjo pravico — kazen — ker ljubi nevarnost. — ,Veselite se in poskakujte, toda v Gospodu'. Ples ni veselje v imenu Gospodovem. Nedolžnih zabav ne branimo nikomu in takih razvedril je mnogo prav mnogo. Pa, tudi ko bi jih ne bilo, bi vendar le nikdar ne imel pravice do tako grešnega (ali vsaj nevarnega) veselja, kakoršen je ples. * XVII. Sedemnajsti izgovor. P(es je le razvedrilo prosta zabava To ni res, kakor smo raz videli do sedaj. Ples je slabilo, žalostilo, mučilo, trudilo, slepilo mrtvilo. — Po plesu nisi ne za Boga in ne za svoje stanovske dolžnosti sposoben. Zraven tega ne trpiš le ti, ampak cela družina s teboj. Torej ples ni razvedrilo in ni le prosta zabava. Kateri sprehod, katera pot te tako izmuči na duši in telesu, kot ples? * * * XVIII. Osemnajsti izgovor. Vsaj poštenih plesov se ne sme braniti. Kateri ples naj bi bil pošten? Pri vsakem plesu želiš dopadati želiš vživati. Pri vsakem plesu se nečiraerno oblačiš. Pri vsakem plesu si Iz krvi in mesa. Pri vsakem priprostem plesu je navzoč različni spol. Pri vsakem plesu naslajajo skušnjave. Pri vsakem plesu si Ti drugim nevaren in drugi Tebi Pri vsakem plesu Po plesu ne greš rad v cerker in ue na teška dela na polju; v tovarne, v resne študije. imaš odprte oči, odprte ušesa, odprta usta, odprto srce. Nikar ne imenuj onega plesa, da je pošten, Če ne pride naravnost do grdega dejanja s sramotnimi posledicami. Sv. Hijeromin imenuje nečimernost, posvet-nost, dopadljivost zapeljivost, niehkužnost v godbi, prostosti v pogledih, — ^žalostna znamenja umirajoče nedolžnosti'^, si') * * * XIX. Devetnajsti izgovor. Vsaj nekatere krati ni možno izogniti se plesa. Odgovor na to je lahek. Lažje se je vedno izogibati plesa, kot izog-. niti se ga nekatere krati. Tako je s vsako strastjo. Ko bi bilo dovoljeno vdeležiti se plesa nekoliko-krat, bi se v teh nekolikratih strast do plesanja tako ojačila, da bi vedno radi plesali. a) Kdo se more najresnejše oborožiti, da bi mu ples „nekolikokrat* ne škodil ? b) Kdo nas sili vdeležiti se plesa »vsaj ne-kolikokrat". c) To, kar je vsakkrat nevarno, ne postaja nedolžno ,nekolikokrat". d) Poroka je preresni čas in zaradi tega je ples zanjo še posebej nevaren. Gorje poročencem, ki začenajo svoje zakonsko življenje s plesom (in vsem kar je združeno s plesom.) e) Botrinje (krst otroka) so tudi preresni čas, v katerem se ne sme plesati. Ples ni zahvala za zakonski blagoslov in tudi ne priprava. ") Moriturae virginitatis indicia. f) V .pustu" ne postane ples dober in vsled tega priporočljiv oziroma dovoljiv; »pusti- ne more plesu odvzeti nevarne narave. Kar je med letom grešno, je za pust tudi, g) Za „opasilo* (krajevni praznik) ni ples nlkako. primeren, ter se s tem Boga ne öasti. Enkrat Boga častiti, drugokrat pa hudobnega duha, tudi ne gre. >Dvema Gospodoma se ne more služiti.« h) Pomisli, med tem ko plešeš. 1) Gori mnogo plesavcev in plesalk v peklu radi grehov storjenih pred plesom, na plesu in po pk;su — in ti plešeš. 2) Mnogo duš trpi v vicah in kliče Te na pomoč — in ti plešeš. 3) Mnogo ljudi trpi in pretaka solze in umira — in ti plešeš. 4) Mnogo pobožnih ljudi moli — in ti plešeš 5) Vedno bliže si smrti (večkrat že na plesu ali kmalu po plesu) — in ti plešeš, 6) Ti plešeš radi strasti 7) Ti gledaš ples radi strasti ") 8) Čas hiti — in ti plešeš. 9) Ti si to čital — in se bodeš upal .^e plesati ? 10) Ti si to öital — in se bodeš upal molčati k plesu ? Pomislimo večkrat na to in vedno jasnejše bodemo sodili o plesu. ") Tolle libidinem, sustuleris choream (Sy. Frančišek Šaleški). ") Nil obscoenius oculo, qui spectare talia patieuter potest, (Tako pravi nek resen pisatelj). - 84 -XVII. Pomni fant in dekle ; „Kjerkoli plesni Je hrup, Tam pošasti preže, Povsod naliaja se strup." Samo ob sebi se razume, da ne greše le oni, koji plešejo ali ples gledajo, temveč še posebej oni, ki plese prirejajo, ki prostore dajejo na razpolago, ki plese dovoljujejo, širijo, zagovarjajo, priporočajo, ali pa k plesu molče. Ni teško razsoditi, da se nahaja v jako nevarnem stanu oni, ki trdovratno ljubi bližnjo nevarnost za greh. Kdor ples omogoča je kriv grehov, ki se povodom plesa gode Nek novoporočeni par je na dan poroke imel ples Župnikovo svarjenje ni pomagalo nič Čez nekaj časa potera je gospodinja obolela. Nesreča se je vršila za nesrečo. Naposled so zakonski sprevideli kazen božjo, prosili so župnika odpu: ščenja in se poboljšali. Nato se je sreča zopet povrnila v hišo. V vasi N, je bila neka družina, ki je vedno posojevala prostor za ples. Gospodinja je umrla na golih tleh. Premoženje je propadlo. V nekem kraju je bilo trinajst družin, ki so bile strastno vdane plesu. Vse so do skrajnosti, obožale. Sv. Eligij, škof Noyon-ski (Flandern 665) je pridgal proti plesu na dan opasila. Ljudstvo ki je strastno plesalo, se je kar razkačilo na ") Qui publicas apud se ducnnt choreas, ad quas ntriusque sexus iuvgnes, convocant, absolvi non possunl. Tales quippe congressua seminaria vitli et corruptelae re-" putandi sunt, pisgert, in VI. Decal, p, 95.) svetnika. Nato je sv. Eligij prosil, naj Bog pokaže svojo pravičnost in naj pojasni, ko ga je ljudstvo poslušalo. Na enkrat je bilo pedeset ljudi obsedenih od hudobnega duha Hudobni duh je bival v njih celo leto do novega opasila, dokler ga ni ravnoisti škof izpodil. ") Neka udova, ki je imela štiri otroke, se ni zmenila za svarilo proti plesu. Zato je ohromela celih petnajst let. (1839, Avgsburg). Krcmar N. N. je hotel na vsak način prirediti ples na veliko pohujšanje. Njegova nečakinja osemnajstletna mladenka je na tem plesu izgubila poštenje. Njegova žena pa je porodila nestvor. „Lep dobiček sem dobil na plesu 300 fr* se je bahal nek krcmar. Motil se je. Prireditelj plesa je v par tednih imel izgubo od 4000 fr. „Zaslužek nam daje ples", pravijo nekateri. Z. nedovoljnimi sredstvi iskati zaslužka je grešno. Zato prihaja na take dobičkarje veliko prekletstvo. Poznal sem družino, ki je negovala ples. Premoženje je naraščalo. Toda prišla je sprememba. Stariši so nagloma umrli. Ostal je edini sin, ki se klati po svetu. Osebe imenitnih Ar\mn (Sv. Alojzij Gonzaga) niso marale za ples in še jih je takih, ki se proti plesu bojujejo. Najbolje je načeloma odbiti prvo povabilo na ples. Ako pa se opravičujemo pod temi ali onimi pretvezami, bodemo bili vedno nadle-govani. ") Acta sanct,oram Belgii selecta. Cim lepša je kaka mladenka (mladenič,) tem vec'ja je nevarnost, ker 1) vse želi z njo plesati in jo izmučiti 2) ker se plesi prehitro in pogostoma ponavljajo 3) ker se hoče na vseh odlikovati 4) ker raste z nečimernostjo strast za ples. Kdo dd in kdo ima ta dobiček ? '•') Ljudje sami plačujejo ta velik davek. Če gle dobiček zopet na njihovo korist, bi bolje bilo ko bi plesa ne bilo, ker bi isti denar ostal v ravno istih družinah, a. zraven tega še oni, ki je (razven pristojbin) še združen s plesi. Kak dobiček je to, če se narod gmotno izsesa in nravno pokvari s prirejanjem plesov? O da bi vsi o^dprli oči In spoznali velikega sovražnika človeške družbe, ter se mu složno uprli. Ples in pijančevanje sta nevarni rani našega naroda. Kdor ima za narod srce naj napove obema vojsko. * * * Kaj bodo čitatelji in čitateljice rekli o plesu? Če hočejo govoriti resnico jo bodo isto potrdili tudi, ko bodo umirali. Torej brez strasti, brez predsodkov brez ozirov z resnico na dan. Povejte a) Omnes mercedes eiua eomburentar igni, quia de meroede meretricia congregata sunt. (Mich. I. 7.) b) Portans mercedes iniquitatis. (Eccl. XXX. 20.) o) Kili mi, ne ambules cum Ulis. Pedes enim illorum ad malum currunt. (Prov. I. 15. 16.) d) Sunt tibi filiae, serra corpus, illarum. (Eccl. Xn. 16.) e) Numquam miscui me ludentibus. (Job. III.) resnico drugim, dajte jim to ditati da se vsak sam prepriča, kaj je ples! Zdravje, življenje, premoženje, poštenje, vero ~ vse se lahko izgubi na plesu. Grenko je umreti nespokorjenim plesavcem in plesalkam. Z veliko tolažbo pa umirajo oni, ki niso plesa poznali ali pa so se o pravem času spametovali. * * * Kdo je kriv plesa? Vsi oSetje (skoraj brez izjeme) so proti plesu — in vendar ko v lijo svetovavce na županstvo, ne upoštevajo tega, da bi svetovavcem naročili naj glasujejo proti plesu. Vaški poglavarji se izgovarjajo s svetovavci, svetovavci se pa opravičujejo s poglavarji. Župan očita, svetpvavcem, da ne skrbe za blaginjo občinstva svetovavci pa dolže župana da fantom vse dovoli. Mestni glavarji se izgovarjajo z župani, ti pa zopet z glavarji. Eden zvrača na drugega, škodo pa imajo vsi. Treba torej splošnega boja proti plesu: Duhovščina, učiteljstvo, žu-panije, družbe, družine, vsi morajo biti složni proti plesu. (Knjige, časopisi, govori.) Dekleta, katera je narava obdarila k lepoto, so na plesu v velikf nevarnosti, ker imajo mnogo tekmecev. S tem rasle neßimernost, ošabnost, napuh — in pokvarjenost. One mladenke pa kktere je narava nekako zanemarjala, so tudi v veliki nevarnosti, ker se morajo bolj ponujati ill plesavcem več dovoljevati. Žalostno, ko se nadomešča narava s škodo nravnosti. "Nekatere županije dovoljujejo ples rafli navideznega dobička, in ne gledajo na škodo. * * * Na koncu omenjamo še to : Ko je izšla knjižica o plesu v izvirniku, t. j. v francoskem jeziku je doživela v nekoliko mesecih tri izdaje. Ljudje so se zanjo kar trgali. Leta 1882 je bil tiskan nemški prevod v Luksenburgu (Peter Brück) v drugem izdanju. Ta prevod nosi tudi škofijsko dovoljenje. (Imprimatur). Pohvale te knjižice od vseh stanov so daleč presegale kricače, sovražnike resnice in nravnosti. Kaj pa bodemo dosegli s knjižico mi ? Navajamo uvod pridige o plesu, katero je imel sv. Krizostom. „Vem prav dobro, da ne bo marsikdo imel za norca, bedaka in neumneža, če govorim proti plesu in če se trudim, da ga odpravim. Vendar '") Der Tanz. Ein Wort der Belehrung an di Familienväter und Familienmütter und die erwachsene Jugend von I, I. Nyssen, Dechant in Staveld. „Človeški olroci! Kako dolgo bodete imeli otrpnelo srce? Zakaj ljubite nečimer-nost in iščete laž? (Ps. IY. 3.)« „Mladina beži od tod — Ker v travi kača preži —" (Virg. 3 Eksl.) Ta knjižica je bila nam v vodilo. Nedavno je izšla edenindvajseta izdaja (Bülmer i. W. Laumann: Neuester TU-anznterricht), nikakor ne morem molöati. Če tudi ne bodo vsi tega prijazno sprejeli in odobrili, kar moram reči, bodo nekateri vendarle bili rajši z menoj zasramo-vani, kot da bi me satni zasramovali. Prav rad vidim, da me mnogi zaničujejo, samo če moj irud neicaterim koristi." Z Bogom! POPRAVKI, Str. 2 v 4 vrsti od zdolaj naj se glasi prerokinja, nepreroka » 3 „ „ „ „ n )i » prijemši, ne prijevši. tf ^ n 2 }) ), » » H govorniki, ne govor- nikiki » 8 pod črto H )) Romani, ne Roman. « 8 „ 1» )) conspicere, ne conpi- cere. n 8 „ » praeterea, ne praetera 8 „ 11 J) potest, ne post. » 11 Y 12 vrsti „ „ J) » n predsedoval, ne pre- sedoval. » 13 „ 9 „ „ „ )) » » se pleše, ne pleše. n 17 pod črto I) H vitiorum, ne viforum. A 23 v 12 vrsti )) » prepovedati, ne pro- povodati. » 24 „24 „ » n imel srca, ne bil srca. » 25 „ 3 „ od zgoraj M z, ne s. n 25 „ 16 „ od zdolaj sa glasi razveseljevanja, ne razse- Ije vanje. 26 „ 12 „ od zgoraj naj se glasi možje, ne fantje. 35 „ 6 „ a „ „ „ zameramo, ne zamereino. 43 „ 13 „ „ „ „ „ Iz, ne In. 43 47 „ 8 „ od zdolaj „ „ nespodobna, ne nepodohna. 56 „ 1 „ „ zgoraj „ „ omelo, ne omejo. 60 v kitici pomeni „Tosa" strupeno roso, torej „slana". 64 v 8 vrsti od zdolaj medsebojne, ne medsebojni. 69 v 5 >1 od zgoraj naj se glasi sledeči ne sledi. 73, 6 I) od „ » » kot, ne kod. 75 „ 13 H od „ >5 od, ne dd. 75 „ 4 H od zdolaj » » priložnosti, ne lastnosti. 76 „ 4 rt od zgoraj v> 7) v, ne z. 77 „ 4 v od zdolaj )) J) jamo, ne jam. 80 „ 15 n od „ )) poslušaj, ne polušaj. 80 „ 14 od „ n JI preganjanje, ne pregan- jenje. 88 „ 3 ti od „ }} n me, ne „ue . 88 zadnja vrsta » » Tanz-Unterricht. Slovenski Marijin dom v Trstu Odpri src6, odpri rok^, Sirotam olajšaj gorjö. Sim. Gregorčič. „Ljubo doma, kdor ga ima, pravi slovenski narodni pregovor. Toda mnogo ljudi je, ki nimajo pravega doma in morajo iti v daljni, tuji svet, da se prežive. Komaj odraste deček ali deklica revnih starišev otroškim letom, in že mora zapustiti ljubo mater in dragega očeta, za kruhom mora iti iz skromne koče, borne vasice v mestne palače velikih ponajveč svetovnih mest. V Trst v svetovno in obmorsko mesto prihaja iz vseh slovenskih pokrajin leto za letom veliko število revnih a poštenih slovenskih deklet, da si poiščejo primernih služb in z njimi vzdrže sebe in še svojim, morda obnemoglim starišem pomagajo. A vse niso tako srečne, da bi precej vdobile pošteno službo, in da bi mogle v vseh sprejetih službah tudi delj časa ostati. Zato morajo biti slovenska dekleta zelo previdna, da ne gredo od doma, ako ne v skrajni sili, da ne gredo v mesto na slepo in na nepoznane naslove: Takim je večkrat joj in gorje. Verska brezbrižnost svetovnega mesta, ki je zakopano v posvetne naslade, slabi in pohujSljivi vzgledi, sleparske obljube prilizovalcev in pohot-nežev in druge mnogoštevilne nevanosti groze slovenskim, nedolžnim in neizkušenim mladenkam ▼ Trstu kot peklenske pošasti, in morilci nedolžnosti vporabljajo vsa možna sredstva, da upropastijo naša dekleta, ki so oddaljena od milih mater in skrbnih očetov, ki nimajo nikogar, da bi jih svaril ali branil, ki so v tujini nepoznana in večkrat tudi brez kruha in strehe. * * « Iz krščanske ljubezni do neumrljivih duš, iz Ijiibezni do bližnjega in iz ljubezni do slovenskega naroda je vznikla na tržaških tleh slovenskim dekletom močna obrambna trdnjava ,Slovenska ženska Marijina dpužba -v rTr-stu." Pod varstvom nebeške kraljice in nebeške Matere, ki je peklenski kači strla glavo, se ohranjajo slovenske mladenke, verne in čednostne, Izpolnjevaje družbena pravila in sledeč svetim navodilom se krepe naše Slovenke v krščanskem življenju in obvarujejo pred časno in večno pogubo. Za natančno izpolnjevanje dolžnosti, ki temelji v pravi krščanski pobožnosti, zajemajo moč iz sv. zakramentov, sv. maše in besede božje. Vsak mesec imajo družbeni shod začasno v armenski cerkvi v Trstu, vsako leto pa se vdeležujejo skupnih duhovnih vaj. Kako milo d6 vsakemu, ako vidi, da pogostom stnpa k mizi Gospodovi na stotine naših deklet, — ki se v svoji lepi opravi v nedo-gledni vrsti vdeležujejo lepo pojoč in pobožno moleč tudi procesije na dan sv. Rešnjega Telesa ali ko spremljajo umrle udinje v ganljivih pogrebnih sprovodih k zadnjemu počitku. V kako tolažbo je tedaj ta družba za revne a bogaboječe slovenske stariše, ki so žalostnim sicem gledali za odhajajočimi hčerami in so bili v skrbeh, da se jim v tujini ne izpridijo ! Ako izvedo, da so njivo ve hčere v tej družbi in da zvesto izpolnjujejo družbena pravila, se jim potem sicrb zanje mnogo zmanjša, da jim mirnejše potekajo dnevi. * * » Ker je pa človek vstvarjen iz duše in telesa ker so potrebe dušne in telesne tako tesno med seboj združene, je Marijina družba spoznala, kako potrebno je, da imajo slovenska dekleta v Trstu razven Marijine družbe, tudi še svoj dom, IVIa-pijni Dom. „Oh ljubo doma, kdor ga ima." V besedici .dom" je povedano vse. Zato se je ustanovila Zveza »slovenski Marijin dom v Trstu." Da »doma« potrebujejo slovenske dekleta v Trstu, t. j. prostorov, v katerih naj bi se (v prvi vrsti udinje Marijine družbe) poleg svojih pobož-nosti shajala tudi, da se medsebojno spoznavajo, v predavanjih in predstavah navdušujejo za dobre nazore, vedre in naobrazujejo, da se vanj zatekajo v vseh duševnih 'in telesnih potrebah, posebno kadar so proste in če so brez zaslužka ali če obole. Pravila Zveze .Marijinega doma" je c kr. 'vlada že potrdila in premilostljivi škof tržaški dr. Frančišek Nagi jih je tudi odobrii dodavši blagohotno tudi svoj nadpastirski blagoslov! Nameii Zvezi Marijinega doma je po § 2 pravil: , Vzbujati in gojiti med iržaSkimi Slovenci lepo krščansko življenje in v to svrho slovenski ^Marijini družbi'' sezidati 'ali nakupiti in vzdrževati primerno poslopje za svetišče, shodnico itd., vstanoviti v , Marijinem domu'' zavetišče za ubožna slovenska dekleta, ter jih oskrbovati v slučaju bolezni, starosti in ako so brez službe.'"' Zveza „Marijin dom' ima namen skrbeti za dušne in telesne potrebe, zato se toplo priporoča vsem človekoljubom, naj jo gmotno podpirajo. Udnina znaša na leto---— 2 K Ustanovnina (enkrat za vselej)--20 Dobrotnina---------lOU „ Utemeljnina--------4oO , Častna udnina —-----lOOO , Prispevke sprejema blagajničar č. g. Frančišek Güstin, kaplan pri sv. Antonu Novem v Trstu, nastojnik zveze preč. g. Frančišek Kosec stolni kanonik pri sv. Justu v Trstu in pa poverjenice, ki imajo posebne od zveze izdane poverjeniške knjižice. Do sedaj se je med Slovenci v Trstu nabralo za ta namen že čez 10.000 K. Ta svota pa je za dosego postavljenega namena daleč premajhna, zato se podpisano „Vodstvo Zveze" obrača z milo in uljudno prošnjo do vseh usmiljenih src vseh slovenskih pokrajin, da priskoče s katerimkoli darom na pomoč v tako važnem In plemenitem podjetju. Zaupaje na Marijino pomoč in na krščanslio radodarnost dobrih src beleži se z najodličnejšim spoštovanjem: Odbor. Red slowenskih pridig w Trstu 1. Pri Sv. Antonu Novem v Trstu. Zjutraj ob 6 od pive nedelje v maju do zadnje v septembru. Ob 6% od prve nedelje v oktobru do zadnje nedelje v aprilu Popoldne ob 3 od prve nedelje oktobra do prve nedelje v postu — ob S'/j od prve nedelje v postu do praznika sv. Antona (13 junija) in ves mesec september — ob 4 po prazniku sv. Antona (13 junija) do konca avgusta. 2. Pri Starem Sv. Antonu -vsako nedeljo in praznik ob 6'/j zj ulraj pred mašo s slov. napevi, in -vsako nedeljo in prsCznik popoludne ob S'/j pred- slov. blagoslovom. 3. Pri Sv. Jakobu vsako nedeljo in praznik s sv. mašo s slovenskimi napevi ob 9. uri zjutraj, vsako, nedeljo in praznik popoludne ob 3. pred slov. blagoslovom. i. Pri Sv. Vincencu vsako nedeljo in praznik ob 7Vj zjutraj pred mašo s slov. napevi, vsako nedeljo in p-aznik od praznika sv. svetnikov do velike nočiob 2'/j p op o 1 u d n e. Ob 3 od velike no6i do praznika vseh svetnikov pred slov. blagoslovom. Slovenske postne pridige v Trstu. 1) Pri Sv. Antonu Novem vsak petek v postu ob S'/s zjutraj in vsako nedeljo in praznik v postu popoldne ob 3'/2 2) Pri Sv. Antonu Starem vsako nedeljo iu praznik v postu zjutraj ob ß'/j in popoldne ob S'/j. 3) Pri sv. Vincencu vsako nedeljo in praznik v postu zjutraj ob 7'/^ in popoldne ob S'/j — in na veliki četrtek ob 6'/j popoldne. 4) Pri Sv. Jakobu vsako nedeljo In praznik v postu ob 9 zjutraj in ob 3 popoldne. Na veliki petek ob G'/, zjutraj Čas za VelikonoSno spoved traja t tr2aško-koprski škofiji od prve nedelje v postu do prve nedelje po Mn-koštih. Sv. križe« pot na slovenskem Jezikds. 1) Pri Sv. Antonu Novem vsako kvatenio nedelju popoldne ob uri slovenskega krščanskega nauka. 2) Pri Sv. Antonu Starem vsako postno nedeljo ob 4 popoldne. 3) Pri Sv. Jaloobu vsako postno nedeljo ob 3'/j popoldne. Slovenske šmarnice v Trstui 1) Pri Sv. Antonu Novem a) vsak delavnik zjutraj ob 5 uri sv. maša s slovenskimi napevi, potem pa govor (berilo), b) v^ako nbSelgo in praznik popoldne ob uri kršč. nauka, 2) Pri Sv. Antonu Starem vsako nedeljo in praznik ob ö'/^ zjuraj in popoldne. 3) Pri Sv. Jakobu a) vsako nedeljo in praznik ob 3 pgpoldne b) vsak delavnik ob 5'/a zjutraj. 4) Pri Sv Vincencu a) vsak delavnik ob 6% zjutraj b) vsako nedeljo in praznik ob 3 popoldne. 5) V armenski cerkvi za slovensko žensko Marijino družbo ob o popoldne vsako nedeljo in praznik. PiMporoča se : 1) „Moška Marijna družba" v Trstu. 2) J,Ženska Marijna družba" v Trstu, 3) „Slovensko katoliško izpbraževalno društvo" v Trstu. 4) Zveza „Marijin Dom." 5) Zavod „Sv. ü^ikolaja" v Trstu (zavetišča za brezposelne služkinje). 6) „Družinski Prijatelj" list s podobami (po tobakar-nah. v Trstu po 10 vin.) 7) Bratovščina- Sv. Cirila in Metoda (za vzdrževanje cerkveno narodnega petja). 8) Slovenska župnijska knjižica pri Sv. Antonu Novem v Trstu. 9) Slovenska župnijska knjižica pri sv. Jakobu v Trstu. 10) Družba sv. Cirila in Metoda (za vzdrževanje slov. šol). 11) Vzgojevalni Zavod «elskih sester v Trstu, 12) Zveza za varstvo deklel,