Ameriška Domovina Pt /vi- e ■* ■ e/% m— ho rP_nCe q ^r°o'k°cf:^'2S~rtCMCAH IM fPIWT • N. Y at M IM UNOUAO« OMLV ’ 1J 22’} ' CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. MARCH 3, 1969 National and International Circulation KLOVCN1AH ftttXMJNO H€WŠPA^A» STEV. LXVII - VOL. LXVII Kemerjeva komisija ni prebudila javnosti Fo njenem dodatnem poročilu, objavljenem pretekli teden, se položaj v mestih z obsežnejšimi črnimi predeli ni izboljšal, pač pa poslabšal. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je leta 1967 irnenoval posebno komisijo, da Ugotovi, zakaj je toliko izgredov v naši deželi in kako je mogoče zatreti. Na čelo komisije je postavil guvernerja O. Kernerja iz Illinoisa. Komisija je še lani v *narcu sestavila poročilo in ppi-šla do zaključkov, ki so povzročili dosti razburjanja v naši deželi. Poročilo trdi namreč, da Uaed glavne vzroke izgredov sPada tudi “beli rasizem”, ki je tudi kriv, da se naš narod deli v belo in črno skupino, obe skupili sta ločeni, toda nista ravno-Pravni. Poročilo navaja tudi celo Vrsto predlogov, kako bi se dalo to stanje opraviti ali vsaj omiliti. Komisija je sedaj objavila novo poročilo, ki pa ni ugodno. I'nJi namreč, da ni mogoče opaziti nobenega posebnega napredka v izvrševanju njenih nasvetov. Zato je bela rasa pospešila svoje izseljevanje iz središč velikih mest v predmestja; v prazne ulice in trge so se pa le deloma Vselili črnci. Gheto-predeli mest Se hitro širijo in segajo že tudi y Predmestja. Tako ne bo pred črnskim vdorom kmalu varen boben predmestni predel. Sedanje poročilo trdi dalje, da so nekatera mesta poskušala izvajati nasvete lanskega poročila, toda ustavila so se “na pol po-ta”. Izgredi in nemiri na univer-yah in sličnih zavodih pa rastejo ur so se začeli širiti tudi na sred-Ujc šole. Število črnskih družin, ki so odvisne od javne pomoči, hitro raste. Lani je to število skočilo v velikih mestih kar za Federalna uprava ima si-Cer celo vrsto uradnikov, ki bi rahi pomagali črnskim revežem, t°da med uradi ni nobenega or-Saniziranega sodelovanja. Zaključek bi torej bil: iz mest-hih središč bežijo črnci in beli Prebivalci, ker se vsi bojijo ne-brirov, izgredov in zločinov. Poučilo tudi ugotavlja, da je hrestnih varnostnih službah, po-aebno na policiji, komaj tretjina yruih uslužbencev, moralo bi jih hi dvakrat več, da bi odstotek yhgovorjal odstotku črnega prebivalstva. Filozof dr. K. Jaspers je umrl ŽENEVA, šv. — V Bazlu je birl v sredo 86 let stari dr. Karl aspers, eden do početnikov in P1 i kovalcev eksistencializma, i se je v letih po drugi svetovni °Jui in delno že pred njo v Ev-^°Pi močno uveljavil. Znani vod-lki te smeri so Soeren Kierl haard, Martin Heidegger in ^ean-Paui Sartre. v. ecihoma vedro in hladno. alvišja temperatura okoli 35. as:-.***- 'nOSUttan Novi grobovi Susan Poplk V petek je umrla v Las Vegas v Nevadi 86 let stara Susan Po-pik z 985 E. 77 St., roj. Cerkov v ČSR. Septembra lani je odpotovala v Las Vegas in hotela nekaj časa ostati tam pri svoji hčeri. Pokojna je bila od leta 1939 vdova po umrlem možu Georgeu, mati Marie Chapp (Las Vegas, Nev.), Alice Varhol, Georgea, Michaela, Elizabethe Taday, Helen Schulte, Margaret Verder-ber, Susan Skrjnar in Johna, 18-krat stara mati, 22-krat pramati. Truplo pokojne bo prepeljano v Cleveland in bo jutri, v torek, ob 8.45 pogreb iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Andreja ob 9.30, nato na Kalvarijo. Frank Perko Po dolgi bolezni je pretekli petek preminul v St. Vincent Charity bolnišnici 78 let stari Frank Perko, ki je dolgo živel na E. 81 St. pri cerkvi sv. Lovrenca, zadnje čase pa pri hčeri Mary Stražar na 447 Hillcrest Dr., Richmond Hts., Pokojni je bil doma v Šmihelu pri Žužemberku na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA pred 60 leti, vdovec po pok. Mary, roj. Solomon, umrli leta 1954, oče Mary Stražar, Josepha in Edwina, 15-krat stari oče, 3-krat praoče. Bil je član KSKJ 63, ADZ št. 20 in Društva sv. mena pri Sv. Lovrencu. Pogreb 30 jutri, v torek, ob 8.30 iz Fer-folia pogreb, zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. iotniškega letala, na katerega so rabski teroristi streljali, in ene-;a od napadalcev ustrelil. Izra-lec se bo po izjavi odvetnika ;agovarjal, da je storil to “v sa-noobrambi”. Švicarsko zunanje ninistrstvo pravi v svoji izjavi, la je Rachamim storil “dejanje iblasti, ki ga švicarski zakon jrepoveduje”. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je prišlo do ostrega spopada med sovjetskimi in kitajskimi obmejnimi stražami na otoku Damanski v reki Usuri, ki meji sovjetsko Primorje od kitajske Mandžurije. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Tass, sovjetska ura dna poročevalska služba, ki je objavila poročilo o tem spopadu, meče vso odgovornost zanj na Kitajsko. V Peipingu je prišlo danes do hudih protisovjetskih demons tracij. Rdeče garde so obkolile sovjetsko poslaništvo, kjer kriče in groze Sovjetski zvezi “zaradi napada na Kitajsko”. SAIGON, J. Viet. — Rdeča ofenziva se nadaljuje. Ponoči so pognali rdeči tri velike rakete na glavno mesto Saigon, pri čemer naj bi bilo 11 mrtvih in 25 ranjenih. Pretekli teden naj bi imeli rdeči preko 7000 mrtvih, Amerikan-cev je padlo v bojih 325, Južni Vietnamcev pa 572. To so od lanskega maja najtežje izgube na obeh straneh. <& Ameriška Domovina /»■ (VI' E R■<=/%'IV— IIO (Vt E lili V St. Ciaii A ve. — HEnderson 1-0628 UMSaSamm ** Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Janada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 03 No. 43 Monday, March 3, 1969 Pol leta okupirane Češkoslovaške V februarju je poteklo 6 mesecev, odkar je Kremelj poslal divizije držav Varšavskega pakta v češkoslovaško, da “omejijo” suvereniteto češkega in slovaškega naroda, kot to dovoljuje najnovejša “teorija” tovarišev Brežnjeva in Kosygina o ruski zunanji politiki do komunističnih držav. V teh mesecih se je ves svet na obeh straneh železne zavese zgražal nad ruskim postopkom, potem pa je na vse začel pozabljati. Danes se za stanje na Češkem in Slovaškem briga le še slučajno in komaj skuša obnoviti nekdanje simpatije do Prage in Bratislave. Drugačno je stanje na Češkem, še bolj drugačno pa na Slovaškem. V tej kratki dobi 6 mesecev se je tam mnogo spremenilo v smer, ki ne obeta nič dobrega ne Čehom ne Slovakom. Moskva ni mislila in pričakovala, da bo ob vdoru na Češkoslovaško naletela na tako enodušen odpor domačega prebivalstva kjerkoli na češki in slovaški zemlji. Ni bila tudi pripravljena, da primerno “prireja in kanalizira” vsa poročila iz Češke in Slovaške. Svet je tako lahko zasledoval razvoj dogodkov od ure do ure, to je pa Moskvi prekrižalo vse račune. Morala je opustiti vsako misel, da začne pre-vzgajati Čehe in Slovake s silo. Morala se je spomniti na svetopisemski izrek: “Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce,” in temu primerno začeti najpreje mleti vodstvo čeških in slovaških komunistov. To delo ni šlo ravno gladko od rok, toda uspeha ni manjkalo. Vodstvo je začelo omahovati: odločnost je ohranilo le tam, kjer se ni zbalo prevelikega pritiska. Edinost v vodstvu je začela pešati, razpoke so postajale večje in številnejše. Pojavili so se zagovorniki nevtralne politike, pa tudi pristaši moskovske. Tako je progresivna struja tovariša Dubčeka postala hitro manjšina, večino so pa dobili v roke nevtralni komunisti in zagovorniki moskovske politike. Tako je stanje v vodstvu čeških komunistov. Dubček še junaško zagovarja ideje komunističnega liberalizma in humanizma, toda njegove izjave ne obvladujejo več praške javnosti. Narodna disciplina še obstoja, toda opira se na preteklost in tradicijo, ne pa na prepričanje, da vodi partijsko vodstvo pravo politiko. Ves češki narod se že potaplja v dvojno življenje, ki kmalu zavlada pod vsako totalno diktaturo: na zunaj so še v rabi navadne besede, toda dobile so svoj pomen, ki se ravna po okolnostih. Vsakdo ima v glavi dve vrsti misli, eno vrsto zase in za svoje prave zaupnike, drugo vrsto za vse ostale stike z ljudmi. Zato Češka govori danes dvoumni jezik, ne piše pa več trditev, ampak le nami-gavanja. Kar jo drži na nogah, je prepričanje: prenesli smo Hitlerja in nacizem, prenesli bomo tudi novi stalinizem iz Moskve. Kako dolgo bo to trajalo, o tem nihče ne misli. Neokrnjena je ostala med Čehi vera v svobodo. Svoboda je zanje ideal, ki stoji visoko nad vsemi drugimi narodnimi cilji in interesi Ne hodi jim na primer niti na misel, da bi svojo liberalno politično filozofijo kakorkoli spravljali v zvezo z novo federalno ureditvijo njihove domovine. Zanje je ideja liberalizacije daleč nad uvedeno federalizacijo. So prepričani, da je le liberalizacija mogla ustvariti pogoje za novo federalno ureditev njihove države. Ravno nasprotno misli večina Slovakov. Slovaška narodna zavednost se bori že več kot 50 let za neodvisnost in ravnopravnost svoje domovine. Praga je napravila že leta 1918 usodno napako, da ni takrat organizirala nove države na federalni podlagi, da bi s tem zadovoljila nacijonalne ambicije vseh narodov, ki živijo na teritoriju ČSR. Tako je leto 1918 rodilo ne samo ČSR, ampak tudi iredento sudetskih Nemcev in odpor Slovakov. Dvajset let pozneje je Hitler izrabil tako sudetsko iredento kot odpor Slovakov, da je razbil ČSR. Pri tem so mu pa bolj pomagale slovaške politične ambicije kot sudetska iredenta. Tako je zla usoda naklonila tik pred drugo svetovno vojno Slovakom državno “neodvisnosti”, ki je bila podobna neodvisnosti “Neodvisne hrvatske države”. Pa še te vrste neodvisnost so Slovaki že od 1. 1914 naprej drago plačevali, posebno v prvih povojnih letih. Ko je ČSR prišla 1. 1948 pod komunističen režim, so Slovaki postali zopet to, kar so bili po 1. 1918: privesek praškega centralizma, ki je dovoljeval Slovakom bore malo politične samostojnosti. Vse to je gonilo Slovake v vedno hujši nacijonalizem. Boj za narodni obstoj jih je gonil na stališče, da je prvo narod, potem šele pridejo na vrsto splošni človeški ideali svobode vseh vrst, tudi politične. Taka slovaška miselnost je morala priti kmalu navzkriž s češko, ki je vedno bolj hrepenela po svobodi, zato zgubljala smisel za federalno preureditev ČSR. Ko se je 1. 1967 začel na Češkoslovaškem boj proti režimu tovariša Novornega v znamenju libetalizacije, so se že pokazale prve razpoke med češko in slovaško politično filozofijo. Čehi so postavljali liberalizacijo nad federalizacijo, Slovaki pa federalizacijo nad liberalizacijo. Tik pred vdo- * “NAPIŠI KAJ SPOMINOV o časih, ko si prihajal sem v našo ameriško “Belo Ljubljano” z “Baragovimi pratikami” in drugimi posli v jeseni, ko smo ob večerih modrovali, peli in se zabavali .. .” Tako mi je “ukazal” na božični voščilni karti za zadnji Božič moj stari znanec iz Collinwooda (okraj Clevelanda), še o drugem rom čet Varšavskega pakta v avgustu je bil dosežen sporazum med Prago in Bratislavo, kako preosnovati češkoslovaško državno strukturo. Vdor je preprečil izvajanje kompromisa. Ker so Slovaki vztrajali na zahtevi po svoji lastni ravnopravni federalni edinici, je Praga na hitro roko izvedla federalizacijo, pri tem pa zanemarila celo vrsto formalnih korakov, ki celo dovoljujejo sklep, da federalizacija pravno ni veljavna. To je navdalo Slovake z novo zaskrbljenostjo. Postali so še hujši nacijonalisti, kot so bili, da tudi z ideološke strani zavarujejo svojo federalno neodvisnost. Oblast v Bratislavi je prevzel desničarski slovaški komunist Husak; kr postavlja nacijonalizem visoko nad vse druge politične vrednote, tudi nad svobodo. Vse kaže, da ima večino Slovakov na svoji strani. Husak je pripravljen žrtvovati ideji narodne suverenosti vse drugo, tudi politično svobodo. To se že čuti. Politične svobode je na Slovaškem že manj kot na Češkem. V Moskvi so zadovoljni, ker Husak drži z njimi in ne s Prago. Kremlju so tako odprta vrata, da izigra — ako bo treba — češke in slovaške politične interese prav na isti način, kot jih je tik pred drugo svetovno vojno Hitler. V tej nevarnosti se skriva vsa tragika bodočnosti sedanje Češkoslovaške. I. A. CHICAGO V torek sem začel, sem na nekaj vrat in nekaj kljuk. Nič. ' ' , Bližalo se je že ppldne, pa še nobenega “knofa” nisem dobil. Malo pred poldnem pa mi na trkanje odpre duri dobra slovenska gospodinja. Na oba lista se je naročila. Meni pa je dala pogum z zahvalo, da je vesela in hvaležna, da sem jo obiskal glede naročnine. Dala mi je še navodila, kje naj se še ustavim in kje so dobre zavedne družine. Po njenih navodilih sem šel naprej in tisto prvo popoldne, verjemi kdo ali ne, sem dobil nekako 15 novih naročnin in kak ducat obnovitev. Krasen uspeh za tiste čase! Ko sem nekako okrog 8. ure zvečer se vrnil k Suhadolniku, ki me je povabil, da lahko, dok- je ravno sedel na malem stoku in pomerjal čevlje neki Slovenki. “Dobro jutro, mister Suhadolnik!” ga pozdravim. Nad očali me je pogledal. Poznal me tedaj seveda ni. “Dobro jutro! Kdo pa si?” Povem mu ime, on pa: “Kar sedi, ko bom gotov s to “deklico”, se bova pogovorila. piše. Pripoveduje, da ni z vsem Zraven je še nekam hudomušno zadovoljen? Kdo pa je z vsem pristavil: “Veš, v Ameriki je bu-zadovoljen? siness first!” Well, glede spominov je tako. Mlada žena ali še dekle, kar je Tudi pred mene stopajo večkrat, že bila, se je ob pripombi zasme- Včasih hočem mimo njih, misleč, koga naj pa zanimajo, kar smo “stari purgarji” počeli v naših časih. Pa zopet od druge strani se trdo oglasijo spomini: Komu pa naj služimo z našo brezpo-membnostjo in tudi pomembnostjo, če jo je kaj vmes, če ne našim ljudem? Pred mlajše rodove je treba postavljati posode s spomini, oni naj pa izbirajo, sodijo, sprejemajo, če se jim zdi kaj vrednega med spomini, če ne, naj pa pometejo in s starimi šarami jih odpravijo, kamor spadajo. V tem je pa že trdo opozorilo, namreč spomini taki ali taki — svoj pomen imajo, kakršen že. In ko sem enkrat, dvakrat prebral “ukaz” mojega znanca, sem sklenil, da nekaj napišem o tem. O čem? O tistih časih, dnevih in letih, ko smo se srečavali po slavnem Septklerju in po clevelandski Ribnici in tu in tam po Clevelandu. Bilo i.e leta 1921 v predpustnem času, ko sem šel kot zastopnik “Edinosti” in “Ave Maria” v Cleveland. Pokojni p. Hieronim Knoblehar mi je dal priporočilno pismo. Bil je tistočasno u-pravnik podjetja. Jamral in tožil ie, kake težave ima pri vzdrževanju podjetja. “Pojdi, napravi, kar se da, da bomo še dihali,” je pripomnil. “Bom,” sem obljubil. V nedeljo zjutraj nekako o-krog 7. ure sem dospel v Cleveland. Prvikrat v Clevelandu. S poulično karo sem se pripeljal do 55. ceste po St. Clair ju. Tam sem izstopil. V mali restavraciji sem zajtrkoval in že tam sem čul dva, ki sta se po slovensko pogovarjala. Ko sem použil zajtrk, sem ju vprašal, če mi vesta povedati, kje se nahaja Suha-dolnikova trgovina. “O fant, to pa ni daleč,” se odreže eden, “kar tule po tej strani par blokov po Šentklerju in ko boš prišel do trgovine, v katere oknu so čevlji, tam je Suhadolni-kova trgovina.” Zahvalil sem se mu in jo mahnil po St. Clair ju, kakor mi je svetoval rojak. Kmalu sem bil pred trgovino, kjer je pokojni Frank Suhadolnik, po postavi precej pri sebi, jala, pa jaz tudi. Suhadolnik pa je prinesel še en par čevljev in jih pomeril na nogah žene, katera se je izrazila, da zadnji ji bolj “pasejo” in da tiste bo vzela. Med tem, ko je Suhadolnik od vezaval čevlje in nazaj stare natikaval in zavezaval na ženine noge, se je žena izrazila Suhadolniku, da čevlje najrašji pri njem kupi, ker tu se pogovori po slovensko in je najbolje postrežena. “Ja, seveda,” je veselo pritrdil Suhadolnik, “ampak veš, Francka, takimle, ki imajo lepo ušika-ne noge, je pa za trgovca veselje postreči, kajti na lepih nogah vsaki čevlji lepo pasejo!” Zraven jo je lepo rahlo pogladil po nogi- Žena je bila njegove pripombe vesela, da je vsa nasmejana odšla iz trgovine. Mene pa je opozorila misel v glavi: Fant, zapomni si to, ko boš hodil okrog ljudi, lepo se vljudno obnašaj, pa boš uspel. Od pokojnega Mr. Suhadolnika sem se tisti dan to naučil. Bog mu bodi dober! Nato, ko je pospravil zavojčke in čevlje, je prišel k meni in se vsedel poleg mene. “Po kaj si pa ti, Janko, prišel v Cleveland?” mi zastavi vprašanje. Pojasnil sem mu, da me pošilja uprava “Edinosti” in “Ave Maria”, da bi pridobil kaj novih naročnikov. “Ja, kaj pa mislijo, da se novi naročniki nabirajo kakor češnje o sv. Vidu in Kresu?” Odgovora tedaj nisem vedel, le gledal sem ga. On pa: “Poizkusi fant, boš videl, kako kisle češnje so to.” “Bom,” mu odvrnem. V meni so pa vstajali dvomi, da sem se Potrkal pošteno zaslužijo, in se skupaj < pel j an a po Martinu, je končno pritisnil' udeležimo kosila v dvorani. j spoznala, da je njena usoda — Kakor, veste, je bil pred par:trpeti, in je končno edina moral-leti izdan slovenski priročnik no trdna oseba v drami. Marijine legije. Ker imamo še Kmet Sirk značilno in satirič-nekaj dolga, smo se odločili za no spremlja dramo. On je slab to kosilo, da bomo dolg lahko povrnili. Pridite in pripeljite svoje prijatelje! Prav vsi dobrodošli! Marijina legija pri Sv. Vidu Fšnžgarjeva drama “Razvalina življenja” CLEVELAND, O. — Dramski zbor Anton Verovšek bo vprizo-ril v nedeljo, 9, marca, na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. poznano Finž-garjevo dramo v treh dejanjih “Razvalina življenja”. V drami je pisatelj v značilnih potezah ler bom v Clevelandu, prenoču- predočil kos kmečkega življenja, jem pri njih, sem mu na vpraša- kjer krije preteklost in seda- nje, kako mi je šlo na agitaciji, pojasnil, da dobro, me je debelo gledal in dejal: “Ja fant, ti imaš pa srečo! Sem mislil, da ne boš niti 5 naročnikov dobil.” Rad bi mu omenil, da potrpežljivosti in vljudnosti sem se dan preje pri njem. priučil, ko je on tisti prej omenjeni Francki čevlje pomerjal in jih prodaj. Tn da sem razumel, zakaj sta bila on in Francka oba zadovoljna in vesela drug z drugim. To zato, ker Suhadolnik je pri prodajanju v trgovini znal psihološko občevati z odjemalci. Naj se je on že tega zavedal ali ne, ampak ta dar je imel in ga znal ob pravem času uporabljati. V Clevelandu sem ostal tedaj; nekako šest tednov. Obema listoma sem pridobil par sto novih naročnin in večinoma tudi vse obnovitve. Vesel in zadovoljen sem se vračal nazaj v Chicago. Pater Hieronim pa je bil vesel, ker, kar sem mu prinesel iz Clevelanda, je s tistim zaflikal nekaj lukenj, katerih je pri izdajanju časopisov vedno dosti. Na tistem agitacijskem potovanju sem doživel še več zanimivih slučajev. Srečal in seznanil sem se z mnogimi zanimivimi osebnostmi v našem javnem življenju v tistih letih in časih. Kolikokrat se jih spominjam in se mi zdi, da se ob spominih na nje kar pomladim za nekaj let. Smeji se temu, komur ljubo, ampak veseli in dobri spomini so pa le vedno sladki. Hvaležen sem vsem za nje, kakor za vse slučaje, v katerih smo se srečavali. Bili so vsaj zame zanimivi in poučni. Slučaji, ki so mi prikazovali narave preprostih, pa tudi šolanih ljudi. In to mi je dopovedovalo: vsak se obnaša po svoji naravi. Slednja se ipa obnaša pri vsakem drugače, kdor more to nekoliko razumeti, ta razume vsaj nekaj ljudi. Spomini! Dosti jih je. O priliki bom povedal kaj o slučajih, kako smo ob nedeljah poznejša leta, ko sem prihajal v jeseni “Pratikami” v Cleveland, se zabaval pri slovenskih farmarjih in vrtnarjih v Madisonu in tam okrog. V jeseni je bila v vinogradih trgatev, prešali so, mošt je vrel. Gostje pa so peli sloven ske zdravičke — zlati časi! Zraven so tudi “reševali” politične in druge probleme. Ce bo čas, tudi o tem še kaj. Do tedaj pa vsi lepo pozdravljeni in dobre volje bodite! Regerčan Prijate!!!, pridite! CLEVELAND, O. — Ali se v nedeljo, 9. marca, vidimo v farni menda res podal na neko “kislo) dvorani pri Sv. Vidu? Gotovo, pot”, na kateri ne bom našel do-1 saj tja nas vabi Marijina legija sti kruha. Vendar poizkusil bom! sv. Vida na okusno kosilo. Kako Tako mi je nekaj zapovedovalo.^! se temu ne odzvali, ker slo-V ponedeljek sem še obiskal venske žene in dekleta znajo nekaj znanih oseb, med temi tudi pokojnega Mr. Antona Grdina (katerega v sedanjih časih vse preveč pozabljamo kot največjega, požrtvovalnega, zaved- pripraviti vse tako prijetno in domače. Postregli vam bomo po želji z govejo pečenko ali pečenimi piškami. Servirali bomo od 11.30 do 2.15 nega slovenskega pionirja v A- popoldne. Cena kosilu za odrasle meriki!), ta mi je dal navduše- k° $L50, za otroke $1. njost. Zastor se odpre ob 3.30 uri popoldne, po igri bo večerja in prosta zabava ob zvokih go/dbe! Franka Mramorja. Prispevek je1 $1.50 za osebo. Ker se približuje sedma obletnica smrti pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja, je mogoče prav,; da se nekoliko pomudimo pri njegovih najbolj vidnih delih ki so izšla v založbi skozi njego-: va plodovita leta. Fran Šaleški Finžgar je bil rojen 9. februarja 1871 v Breznici na Gorenjskem, umrl 2. junija 1962 v Ljubljani, star 91 let. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Iz njego-. vib spisov se vrstijo gospodarske in politične razmere iz preteklosti in sedanjosti, uživljajoče se v narodni in socialni zavesti. Kot socialni pisatelj je opravil važno delo ljudskega vzgojitelja. Povesti in romani kot Pod svobodnim soncem, Iz modernega sveta, Dekla Ančka, Prerokovana, Sama, Strici so povsod želi priznanje. Že zgodaj se je spustil tudi v dramatiko, kjer je bil zelo plodovit v igrokazih iz ljudskega življenja. Prva njegova drama Divji lovec (1902), katero je napisal izvirno, da pokaže življenje ljudstva v vsej pestrosti, v slovenski vsakdanjosti, navadah, delu, trpljenju in veselju. Drugo je napisal z zgodovinskim ozadjem Ilirske dobe in nam jo predočil v igri Naša kri (1912), kjer se pokaže neizčrpno moč domačinov proti tujcu, 'vzkliki, “da naša kri ni igrača. Vsled te zavesti ni pisatelj Finžgar niti klonil glave okupatorjem skozi drugo svetovno vojno. V tretji igri Veriga (1914) se je pisatelj obrnil k preprosti zgodbi vaškega pravdarstva, kmečko trmo, ki zaslepi sosede do sovraštva, kjer šele velika nesreča spet združi razprte ljudi Četrta pisateljeva drama Razvalina življenja je igrana v proslavo pisateljeve 50-letnice dne 26. februarja 1921 v Ljubljani. V tej drami se je pisatelj približal vsakdanjemu življenju iz preproste vasi in v njem pokazal najbolj boleče rane kmečke skupnosti. Tu je dal drami dramatično obliko, ki ima namen razgibati naše vsakdanjo življenje, odpreti človeku pogled v sebe, mu izprašati vest, da se bistveno začne drugače ravnati kot dosedaj. V drami Razvalina življenja je gospodar-voznik in je zadolžen pri Urhu pijačo, ko je vedno na pretege po “furmansko” žejen. Je pa dober poznavalec spletkari j in nesoglasij, kar daje humorju odlično poglobitev dramskega ozadja. Šaljiva potov-ka Mica je usodna zveza med Urhovo žganjarsko kupčijo in pijači vdanimi ženskami, med katere pade tudi Lenčka. To je kratka vsebina drame, pobližje si jo ogledamo pa v nedeljo, 9. marca, v SDD. V igri nastopajo Louis Smrdel, Marian Slejko, Joyce Plemel, Martin Lisac, Louis Lisac, Stanko Skrbiš in Jennie Marolt. Režira Jennie Primc. Napoveduje Milka Kokal in oskrbnik odra je John Kokal. Za publicijski odbor: L. K. Dodatki za moč in trdoto CLEVELAND, O. — Nikel, krom, molibden in vanadij primešajo v malih količinah železu, da dobijo močnejše in trše jeklo. Vesii ii Slovenile ,» .... Ir >« železniška proga Koper-Prešnica v stalnih težavah -. Poročali sipo o težavah, s katerimi je bila združena vzpostavitev železniške povezave Slovenije s pomorsko luko v Kopru. Zvezna državna uprava za zgraditev nekaj kilometrov te progo ni marala prispevati niti enega dinarja. Zgraditi jo je moralo zato slovensko gospodarstvo samo. Največ bremen je seveda padlo na občino Koper. Občina Koper je sama v težavah, ker je vse polno potreb. Največ izdatkov seveda zahteva razširitev in modernizacija pomorskega pristanišča. Vzdrževanje železnice, ki povezuje to lulu s slovenskim zaledjem, pa neprestano zahteva izdatke. Zato je stalno aktualno vprašanje vzdrževanja žele znice Koper-Prešnica. Izvršni svet Slovenije je pripravil vrsto zakonskih osnutkov, s katerimi naj bi republika zagotovila finančna sredstva za modernizacijo omrežja v Sloveniji. Železniška uprava namreč neprestano zatrjuje, da z modernizacijo železniške proge Zidani most-Maribor ne more več odlašati. O teh zakonskih osnutkih je nedavno razpravljal odbor za gospodarstvo republiškega izvršnega sveta. Na to sejo so bili povabljeni tudi predstavniki Združenega železniško-transportnega podjetja v Ljubljani. Predstav- niki gospodaskega odbora so jina bila prvič vsiljevali' predlog, da morajo sprejeti v svojo upravo in vzdrževanje železniško progo Koper-Prešnica. Zastopniki Združenega želez-niško-prevozniškega podjetja so temu ugovarjali. Zatrjevali s°' da to prav radi store, če temu podjetju republika, kakor tudi koperska luka zagotove potrebna finančna sredstva za modernizacijo in vzdrževanje omenjene proge. Samo železniško podjetje proge Koper-Prešnica ne . ic.more vzdrževati, ker mora npr. najvidnejši žganjar in skopuški| železniško podjetje v Postojni ze posojevalec Urh Kante. On po- P°^rivafi izgubo na dosedanji!1 vzroča notranji in zunanji nered, je brezsrčen in pozna samo sebe. To vsiljuje tudi svoji hčerki Lenčki, kateri vsiljuje za moža gruntarja Martina s poudarkom: “Omoži se po pameti, samo srce je slab svetovalec.” Urhu je v napotje sosedov Ferjan, nemiren, lahkomiseln, a v bistvu po- goriških in istrskih progah z dvema in pol milijarde dinarjev. Predstavnik luke Koper je zatrjeval, da razume stališče predstavnikov železniške uprave,' da pa ne upoštevajo razvojnih možnosti koprske luke, ki bodo pri' nesle nove vire dohodkov. Tako je vprašanje železniške šten fant, katerega Lenčka ne proge Koper-Prešnica še vedno more pozabiti tudi potem, ko v razpravi in čaka na tako reši-njo prisilijo, da se omoži z Mar-^tev, ki bo to železnico ne samo tinom. Lenčka postane težišče;ohranjala pri sedanjem stanju, dušne drame. Vozel, ki veže Urha, Lenčko in Martina, je dekla Tona, ki je nja, kako potrebna je agitacija Dajmo našim gospodinjam, žrtev gospodarskih razmer in ra- mož z nakratko ostriženimi brki, J za potrebne narodne stvari. ivsaj včasih rpalo oddiha, saj ga čunov gospodovalnega Urha. Za- ampak je izboljšala in modernizirala tako, kakor to zahtevajo gospodarske in politične koristi vse Slovenije in njene povezave z morjem in svetom. GOSTAČ MATEV: Spisal F. S. Finžgar Toda prejanje kvečjemu v dveh do polnoči in še čez ni bilo kratkočasno. Zato so se predice že od davnih dni zbirale v hišah, ki so imele najprostornejše družinske izbe. Vsaka je odnesla kolovrat k sosedu, kjer so po-£edle krog velike peči, predle in Se pogovarjale. Premožnejše i^iše so že imele na stropu obešene svetilke na smrdljivec; tako irpe so zdeli vaščani petroleju. V levah so še gorele trske; a te so bile le za tobakarje, da Jifti ni bilo treba kresati ognja 2a v čedre. Najprostornejši hiši sta bili Triplatova in Novakova. Iz vseh sosednjih hiš so se v njih nabirale predice. Predice, topla hiša zastonj luč — vse je privabilo uiože in fante, da so prihajali na prejo in si krajšali dolge Uoči. Dekleta in fantje so radi 2aPeli, možaki so pripovedovali svoje zgodbe. Naj starejši so doživeli še Napoleonove Francoze, ^Uogi so se tolkli ‘tam za laškim §ričem’ z Lahoni, drugi so veliko vedeli o revoluciji 48. leta na Unaju, o požganih graščinah in 0 uporih zoper tlako. Tevž se je popolnoma otresel dolarskih sanj. Res ga je časih £o stalnem delu in majhnem 2aslužku še za hip pograbila skušnjava in mik po Ameriki, tionzovo pripovedovanje mu ■1° Podprla žalostna zgodba La-Zarjevega starega hlapca. “To s° Pač nesreče,” se je tolažil, “ki Se gode po vsem svetu. Ce jih Podsuje v rovih, so si sami kri-vh ker si zadosti trdno ne pod-Pro rova.” A tudi tako modro-vanje mu ni izpodbilo sklepa, v Ameriko ne pojde. Še bolj 8a je podprla misel na Vido. Nudo ga je peklo, ko že toliko tednov ni govoril z njo razen liekaj besedi, če sta se srečala. ^edel je, da na prejo hodijo tudi k Novakovim. Silno ga je vleklo, a ui se mogel odločiti. Ni mu kdo neznano, da tja zahaja Jur, tu mislil si je, da bi tudi Novakovi z drugimi vred precej Ugandi, češ za Vido hodi. Zato je 2ahajal na prejo le k Triplato-tdm. Kadar je šel že pozno Preje domov, je opazil luč v No-vakovih oknih, slišal smeh, ča-sdl petje deklet. Natančno je izločil Vidin glas. Srce mu je Vztrepetalo, da se mu niti doma ^ Postelji ni umirilo. Zadovoljen bil le s tem, da Vidi ni dol svojega namena, češ da misli ^diti v Ameriko. Vida bi bila od 2ak>sti skoprnela. Tevž je slutil, da je Vidi brid 0 hudo. Sklenil je, da se snide 2 njo kjer koli. In če ne bo dru-priložnosti, kak večer le po-Vasuje na preji tudi pri Novakovih. Ko je minil prvi teden preje, ,c Vida po prijateljicah zvedela ds skoraj redno prihaja na pre-k Triplatovim tudi Tevž. Po-“Sbno so ji hvalile njegovo petje ^ dvoje z Ještinovo Katrico. ako sta se ujela in zapela, da S° se vsi kolovrati ustavili. Ko sta nehala, je vsa družba želela “e> še! V Vidi se je vzbudil ne-ki ga dotlej ni poznala. Vzbrstel iVESTI Jaž |zgled, sebi pa zagotovilo večne-Jtom. Nastopile so tudi sporadic-] opozicij a pod vodstvom rdečih o je pekoče ljubosumje, je razcvetelo v jezo na nivega Tevža. Tak tako, si je £°vorila v srcu. Dobro je. Ce1 bo pozdravil, ko bi se sre-a^a, ne bom mu odgovorila, roč se obrnem. Naj le ima Ka-1Co, ki je pa že vsa Božičevega eneta. Bo že videl, kako se mu dslašč prilizuje. V nedeljo ni šla Vida nikamor Vas. Celo iz cerkve se je naglo P0mešala med dekleta in z nji-odbrzela domov, da bi Tevža 110 videla med fanti. Od obeda je °dšla v svojo izbico, si zakurila železnem gašperčku, sedla in Premišljevala. Vsega bolečega tuhtanja konec je bil, da si je prirezala gosje pero, položila predse papir in dolgo slonela pred prazno polo. V srcu se je oudilo upanje, da ji Tevž ne sme in ne more biti nezvest. Ponižala se bom in ga povabila k nam na prejo. Ce ga ne bo, mu zabrišem v obraz, da je lažnivec in da ga bo Bog kaznoval s tako ženo, ki mu bo stavila sive lase glavo. Bog je pravičen, bo že skusil. Navrele so ji solze v oči. Otrla si jih je, segla po peresu in škripaj e po poli počasi postavljala besedo za besedo, kakor ji je prikapljala iz ljubečega srca. Ljubljeni Tevž! Na golo lipo pod oknom je veter potegnil in z vej ves sneg pobrisal. Zamajal je še mojo roko, da sem segla po gosje pero in da ti pišem, in te pobaram: Ali je sneg zapadel tudi tvoje srce in je na njem primrznil, da tvoje srce nič več zame ne gori? Oj Tevž! Ščinkavček vsak dan pokljunčka na šipo, da mu orehovo jedrce dam, in z njim vesel na lipo vzleti. Ce bi ti le dihnil okence, iz trdega spanja bi se zbudila in kvišku planila. Zakaj si tak, da te ni, ko veš, kako srce me boli? V sredo zvečer, če ti srce še zame gori, pridi na prejo k nam, da te spet vidijo moje oči. Do groba ti zvesta Vida. Vida je dvakrat prebrala pismo. Vtaknila si ga je v nedra in počakala priložnosti, da mu ga pošlje. Drugo jutro so Lazarjevi prignali živino na korito, da jo napoje. Prav zadnji za čredo je ropotal v coklah Blažek. Vida ga je opazila in mu pomignila. Stopil je prednjo in jo vprašujoče gledal. Vida mu je drobno pismo dejala v žepek, v roko mu je stisnila dva groša: “Blažek, hitro skoči v Špančevo delavnico in daj to pismo Tevžu. Ali boš?” Blažek je zase tako velik denar stiskal v roki in odklopotal coklami proti Špancu. Ves v sapi je odrinil vrata in pomolil Tevžu Vidino pismo. “Kdo ti je dal pismo?” “Novakova Vida,” je hitro povedal Blažek in kakor burja zaloputnil vrata ter stekel na korito, da ne zamudi odgona. Tevž je odložil strug, sedel k pečici in začel odvijati pismo. Roke so se mu rahlo tresle. Trikrat je pismo prebral, potem si ga vtaknil za srajco, da ga je grelo njegovo srce. Ves dan je bil kakor prerojen. Nenehno je pela njegova žvižga od veselja in sreče. Materi ni. nič razodel. Ko je po večerji legla, Tevž ni cdšel kakor po navadi v delavnico. Obsedel je doma in pri brlivki pismo bral in bral, da ga je do besedice znal iz glave. Potem ga je vtaknil pod zglavje, legel in zasanjal sprelepe sanje. Torek In sreda sta se mu vlekla kakor sama večnost. Izpraševal si je vest in dognal, da je bil le pretrd, ko se je tako trmasto držal sklepa, ki ji ga je bil napovedal tisto noč, ko mu je izpodletelo, da bi kupil hišo od Maruše. Ko bi bila vedela za moje amerikanske naklepe, bi bila od bridkosti zbolela. Vsaj še te bolečine ji nisem prizadel. Oba dneva čakanja se je podvizal, a delo se mu ni odsedalo kakor sicer. Venomer je kaj odlagal in se loteval drugega dela. Ko je večer srede le pričakal, ni šel na prejo takoj. Nehal je z delom, sedel ob prižgani luči k pečici in čakal. Ni hotel k pre-dicam med prvimi vasovalci. Ko se mu je zdelo, da so bržkone že vsi zbrani, je ugasil luč, zaklenil in odšel pivti Novakovup. Slovenska delovna sila iz Pomurja na tujem Na soboškem komunalnem zavodu za zaposlovanje so objavili podatke o delovni sili, ki je bila področja te občine lani zaposlena na tujem. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je lani odšlo v Pomurju na delo v tujino 5,424 ljudi. Od tega števila jih je odšlo v Zahodno Nemčijo 1,360; v letu 1967 sta bila na delu v tej državi iz te občine samo dve osebi. V letu 1968 se je za delo v inozemstvu odločilo 43% Pomur-cev več kot v letu 1967. Iz Zahodne Nemčije iščejo slovensko delovno silo zlasti z Bavarske, Bade n-Wuertenberške in industrijskega bazena v Porenju. Samo v tovarni Auto-union je zaposlenih okoli 400 Slovencev s Pomurja. Zaslužek je dober. Tri do sedem mark na uro. V Zahodno Nemčijo odhaja vedno več mladih kmečkih ljudi ter delavcev iz mest v starosti od 19 do 35 let. Vsi ti ne ostajajo več samo sezonski delavci, ampak se odločujejo za stalno zaposlitev v Zahodni Nemčiji. Tam se tudi spopolnjujejo v raznih strokah. Tako je vedno manj ljudi, ki bi bili “z eno nogo doma, z drugo pa v tujini”. Na delu v Zahodni Nemčiji se pa tudi čisti slovenska delavna sila. Delomrzneži se težkb navadijo na delovno disciplino. Natančnost, ki jo zahtevajo po podjetjih, je za marsikoga preizkušnja, ki je ne prestane. Zlasti tisti ne, ki so bili poprej v Avstriji in so bili navajeni na popuščanje. Za alkoholike in ljudi, ki so navajeni na pogosto menjavanje delodajalcev, pa po sporočilu soboškega komunalnega zavoda za zaposlovanje sploh ni kruha v nemških podjetjih. zagotovljeno svobodo vesti z zakonom oproščeno dolžnosti, pri'imen"u desklanskih duhovnikov. ga poveličanja. Na zadnji poti se je poslovilo od njega 50 duhovnikov. Pri odprtem grobu so se rajnkemu župniku zahvalili: študent v imenu župljanov, deklica posebej v imenu domačih j šolarjev in Stanko Ipavec v splavu sodelovati. S tem nismo hoteli nikomur, ki je drugačnega mišljenja, svojega stališča usiljevati. Časnikarskemu podtikanju, da smo s tem pozivali na državljansko neposlušnost, pa moramo u-govarjati. Celotno našo vlogo morete brati v Družini z dne 2. februarja 1969 in se boste lahko prepričali, kje je resnica. Za objavo tega popravka se Vam zahvaljujemo.” Številko Družine Vam prilagam. Jožef Pogačnik, prvi podpredsednik škofovske konference * Op o mb' a uredništva Družine (po kateri Ameriška Domovina priobčuje zgornje nadškofovo pojasnilo, odnosno njegov uradni popravek): Enak popravek je ljubljanski nadškof poslal u-redništvu Ekonomske politike, Uredništvo Nedeljskega dnevnika je odgovorilo nadškofu, da bo objavilo njegovo pismo takoj, kakor hitro ga bo prinesla tudi Ekonomska politika. (Po Družini) Pismo nadškofa dr. Pogačnika ljubljanskemu Nedeljskemu dnevniku V številki 31/IV z dne 2. februarja letos ste na strani 3 ponatisnili članek beograjske “E-konomske politike” brez navedbe vira: Škofje pozivajo k državljanski neposlušnosti. Prosim, da v naslednji številki na istem mestu prinesete po predpisu tiskovnega zakona naslednji popravek: “Ker se javno razpravlja o predlogih za spremembo zakona o splavu, smo tudi škofje kot ravnopravni državljani v interesu svojih vernikov povedali svoje stališče, ki je stališče katoliške Cerkve, in ga sporočili pristojnemu mestu, Narodni skupščini. V vlogi smo tudi predlagali, naj bi bilo katoliško zdrav- Filip Kavčič, vzor duhovnik, umrl Dne 5. svečana 1.1. je umrl Filip Kavčič, župnik v Desklah. Rodil se je 21. aprila 1899 kot sin rudarja v Idriji. P0 gimnazijski maturi v Ljubljani je moral k vojakom. V novembru 1918 je stopil v ljubljansko bogoslovje in bil 1. 1922 posvečen v duhovnika. Po novi maši je bil najprej kaplan, nato pa župnik v Črnem vrhu nad Idrijo. Konec majnika 1943 so ga agenti laške kvesture odpeljali v Gorico, kjer ga je posebno sodišče za zaščito režima kot “elemento pericolos-so” za italijansko državo obsodilo na 5 let konfinacije; Po 2 letih je bil pomiloščen. Prevzel je župnijo Deskle blizu Kanala ob Soči in tam deloval do smrti. Rajnki je bil duhovnik po božjem Srcu Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) Gordon Wade Beach Po težki bolezni je umrl v soboto 59 let stari Gordon Wade Beach s 1193 E. 61 St., mož Helen, roj. Probst, oče Marilyn Jean (Detroit, Mich.), 25 let zaposlen kot sel za City Blue Print Co. Pogreb bo jutri ob devetih dopoldne iz Zakrajškovega pogreb. zavoda na Kalvarijo. John J. Fortuna Sr. Sinoči je po dolgi bolezni umrl v Holy Family Home 57 let stari John J. Fortuna Sr., pred boleznijo zaposlen pri W. S. Tyler Co., mož Mary., roj. Fink, oče Johna J., brat Josepha. Bil je član W. O. W. Camp 293. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Louis Kozel Pretekli petek je po težki bolezni umrl v Pavilion Nursing Home 78 let stari Louis Kozel s 1364 E. 40 St., rojen v vasi Brege v fari Leskovec pri Krškem, od koder je prišel v ZDA pred dolgo leti, mož Anne, roj. Strgar, brat Franceta, Bernarda, France Cvelbar in Marije v Sloveniji, pok. Josepha, ki je umrl v Clevelandu, in pok. Anthonyja, ki je umrl v Kanadi. Pogreb je iz Zakrajškovega pogreb, zavoda danes ob devetih dopoldne na All Souls pokopališče. išajhoši drag prahiat! CAPE KENNEDY, Fla. — NASA je morala odložiti polet Apollo 9 za tri dni, ker so astronavti oboleli za prehladom. Če bo treba, bo polet še znova preložen. Pa tudi, ako bo odložen le do danes, bo prehlad astronav- ne motnje pri dihanju. Resda se,dosegla večino že pred več leti. vsak astronavt na možnosti takih nevarnosti temeljito pripravi pred poletom, toda vežbanje še ni tako preskušeno, da bi za- Eno tretjino delavk nesljivo obvarovalo telo pred gornjimi težavami. Zdravniki NASA upajo, da bodo počasi spopolnili vežbanje tako temeljito, da pojavi kot kašelj, nahod, prehlad, naglušnost itd., ne bodo več motili astronavte med poleti in ne po njih. ponižen, pobožen, de-j tov odšel v zgodovino kot naj-laven in vedno veselo razpolo-'dralžji, kar jih svet pozna. Po-žen. Zelo se je trudil, da bi svo-1 vzročil je namreč pol milijona jim vernikom dopovedal svetost'dolarjev dodatnih stroškov. Gospodovega dne in lepoto urejenega družinskega življenja. Bil je najboljši liturgist v škofiji. O liturgičnem gibanju je veliko pisal v razne revije. Med verniki je bil zelo priljubljen; visoko so ga cenili tudi duhovniki. Pogrebne obrede za njim je opravil škof dr. Janez Jenko, ki se je med mašo od rajnkega tudi poslovil. Poudaril je, da je bil rajnki vzor duhovnika, ki je s svojo vero in živ- stveno osebje v skladu z ustavno lenjem po njej dajal vernikom Ta slučaj je opozoril vse, ki se zanimajo za vesolje, še na nekaj drugega. Naše telo ni po naravi navajeno na razmere v vesolju, akoravno je od vesolja dejansko hermetično ločeno. Šele sedaj je namreč uprava NASA priznala, da so skoraj vsi astronavt] e nekaj tednov po vrnitvi na Zemljo — povprečno tri tedne — o-boleli na prehladu — nahodu in imeli težave s prebavo. Pri poletih Apollo 7 in Apollo 8 so se te težave pojavile že med pole- Sirhan je zahteval sam za sebe smrtno obsodbo LOS ANGELES, Calif. — Sir-han B. Sirhan je v petek izjavil pred sodiščem, da je “umoril sen. Roberta F. Kennedyja namerno, premišljeno in z 20 leti hudobnih misli”. Zahteval je na o-snovi tega za sebe smrtno kazen in njeno izvršitev na električnem stolu. Sodnik vrhovnega sodišča Herbert V. Walker je zahtevo fanatičnega obtoženca odklonil. Izjavil je, da je očitno, da Sirhan B. Sirhan ni sposoben sam sebe zagovarjati in ga bodo zato zagovarjali izbrani odvetniki. Obramba je pretekli petek po 8 tednih razprave začela zagovor obtoženca. Temu način obrambe ni bil po volji, zato je izgubil razsodnost in zahteval lastno obsodbo. Prav ta zahteva je nemara najboljši dokaz, da obtoženec zaradi svojega fanatizma ni čisto pri zdravi pameti napravil svoj sklep in ustrelil sen. R. F. Kennedyja lani junija. ------o------- Senat in Pentagon se treta radi Španije WASHINGTON, D.C. — Še državni tajnik Rusk je pristal, da se Pentagon pogovarja s špansko vlado o podaljšanju sedanjih obrambnih pogodb. Seveda bi se razgovori morali omejiti le na strogo vojaške zadeve. Zastopnik Pentagona general Burchinnal se je spustil tudi v politično-diplomatska pogajanja. Vrnil se je iz Madrida in prinesel s seboj svoj “sporazum” s španskimi generali. Ko so pa o tem zvedeli v senatu, je nastal ogenj v strehi. Senatorji so zahtevali natančno poročilo o poteku pogajanj, potem bodo pa o njih sklepali. Sedanjemu državnemu tajniku ne bo preostalo drugega, kot da vali odgovornost na Ruska. OTTAWA, Kan. — Od celotne delovne sile v Kanadi je eno tretjino poročenih žensk. Njihova povprečna starost je 37 let. Moški dobijo delo SESTAVLJACI Izkušeni sestavljavci lahke trgovske električne opreme. Morajo govoriti angleško. Prosimo, kličite Mr. Žare za sestanek: 361-7811. CERTIFIED CHEMICAL AND EQUIPMENT CO. 5366 St. Clair Ave. (45) Ženske dobijo delo Delo dobi Iščemo kuhinjsko pomočnico, od 7. zjutraj do 2. pop. Jo izučimo. Iščemo tudi pomivalko posode za delni čas. Kličite: 361-5214. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (47) MALI OGLASI House for Sale Four-bedropm, brick, with 3 acres of land in Willoughby Hills. Call 1-256-3489 from 8:00 a.m. to 9:00 p.m. (50) Televižen naprodaj Televižen Zenith, veliki, je naprodaj, v zelo dobrem stanju, $75. Kličite 541-4291. -(43) Harmonika naprodaj Excelsior Accordiana harmonika, 120 basov, 5 jačin, v dobrem stanju. Kličite UT 1-4076. -(43) OZKA POT — Velikanski 360 ton obsegajoči kotel je težavno spraviti skozi ozke ulice španskega naselja.......... Moskva zaprla ukrajinskega katoliškega škofa DUNAJ, Avstr. — Avstrijska katoliška tiskovna agencija poroča, da je tajna policija v Lvovu aretirala katoliškega škofa Vasilija Veličkovskega. Škof je bil ravno na poti k nekemu bolniku, da ga sprevidi. Škof je član redemptoristov. Bil je med tistim tisočem katoliških duhovnikov, ki so jih komunisti med zadnjo svetovno vojno aretirali in seveda takoj deportirali v Sibirijo. Ko se je vrnil iz pregnanstva, se je naselil v Lvovu, kjer je bil tudi tajno posvečen v škofa. Pred aretacijo je živel kot u-jokojenec na mali državni pokojnini. Sedaj je rdeča tajna policija tega skoraj onemoglega škofa a-retirala. Res lep vzgled “socija-lističnega humanizma”, ki ,se nanj komunisti tako radi sklicu jejo. Eudid — Holy Cross Dobro zgrajena semi-ranch hiša, 3 spalnice, 2 spodaj, ena velika zgoraj, polna klet, priključena dvojna garaža, ekstra velika kuhinja, Florida rm. (breeze-way). Biizu bus linije, trgovin in šol. $29,900. Willoughby Hills Okolica novih hiš, loti 100x400 tri nadstropne, tri in 4 spalnic, [zberite si svoj dom. UPSON REALTY 499 E. 200 St. RE 1-1070 (43) Frijaiei’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.a ItAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE VID FOR AGED PRESCRIPTION.S St. Clair Ave. & fiKth SL: KN 1-423* Kongresna stranka v vladni koaliciji NEW DELHI, Ind. — Kongresna stranka je pri volitvah državi Bihar dobila le 118 poslancev od 317, ostala pa je vendar hajmočnejša. Tako ji ni preostalo nič drugega kot se povezati z drugimi strankami za dosego večine v parlamentu. Bihar je dobil ta teden prvo koalicijsko vlado pod vodstvom Kongresne stranke. Ta je vse od lanskega leta imela v vsej Indiji j trdno, absolutni) večino. ^’j|>rna j< bila le država Kerala, kjer je D®™*®*! V Mag spomin PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA Frank Zupančič ki je umrl 2. marca 1954 Petnajst let je zdaj minilo, vse odkar si sel od nas, pa sc zdi kot bilo bi včeraj, ko poslavljal si se od nas. Pa izprosi tam pri Bogu, da bi enkrat k Tebi vsi prišli, se pri Bogu veselili tam v nebesih enkrat vsi. Žalujoči! r MARY OKIČKI, hči FRANK in STANLEY, sinova, Cleveland, Ohio 3. marca 1969. AMF&T5KA DOMOVtNA. KARFJi MAUSER: ROTI JA iz korita polzel v je ta ženska. Otroka bom imela in vedno bo nosil moje ime. In v krstnem listu bo zapisano: “nezakonski.” Kakor da jo je sreča te, ki se je dvigala po strmini, udarila po srcu, je omahnila nazaj Jernej je bil malo zadet. Videti je bilo, da je bil trdno prepričan, da bo imel druščino, čeprav mu že oni dan ni dala nič upanja. Da bo tako odločna, ni pričakoval. ‘‘Kaj te nič ne vleče v dolino?” jo je skušal pregovoriti. ‘‘Marjeta, vem, da bi te rada videla in te povprašala, kako si zadovoljna.” “Tako ji povej, da mi še nikdar ni bilo tako dobro in da ji bom ob kakšni priložnosti povedala nekaj, kar še nobeni nisem. Ne boš pozabil?” “Ne bom”, se je Jernej vdal, ko je videl, da tudi s pregovarjanjem ne bo uspel. “Moko in zaseko ti bom pa že prinesel. Dolgčas ti bo čez nedeljo, ko gredo skoraj vsa dekleta v dolino. Če ni druščine, je na planini pusto.” Jernej ni mogel drugače, kot da je še enkrat poskusil srečo. “Nič zato; včasih je človek rad tudi sam.” Rotija se ni vdala. Jernej se je poslovil in zginil v bosti. Rotija je sklenila roke in gledala za njim. Njegova počasna hoja jo je spominjala na človeka, ki nima nobenih skrbi več, in ki mu je CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SHOP North West. Well established. Very modern,, Air Cond. Owner selling clue to illness. $8,000. Ph. 267-4542 aft. 3 p.m. (43) FEMALE HELP preživeti en dan kakor pojfesti kos kruha. “Da bi bila na njegovem mestu”, je vzdihnila in spet prijela za šivanko. Pod noč je bila planina skoraj prazna. Tudi čotova je odšla. Vabila jo je s seboj, toda Rotija je komaj čakala, da bo sama. V drugi bajti so ostale tri, v prvi bo pa sama. “Le kako bo ponoči”, jo je bilo skoraj strah, čeprav je že ves teden čakala na soboto. Z delom so prenehale že ob dvanajstih in nekatere so koj ob eni že odšle. Samo skuhale so si. Tudi gospod Lovrenc je odšel v Radovljico k ženi. Ostal je samo gozdni čuvaj, ki je imel družino pri sebi in v dolini ni imel kaj iskati. Popoldan je bil lep, nebo rahlo mrenasto. Rotija je sedela na klopi in toplota ji je prijetno dela. Pregrete roke so ji postajale trudne in težke, kakor da niso njene. Popoldanska tišina se je pasla po jasi, voda je po žlebu padala v leseno korito, ki je bilo poraslo z algami in mahom. Curek je srebrno pel v CHICAGO, ILL --t^tt iirmr ini SITUATIONS WANTED MAN TO DO PAINTING AND AND MAINTENANCE WORK In exchange for apartment. % mos. rent or more. Call after 5:30 p.m. 271-7718 (44) BEAUTICIAN Experienced. Full or part time. Oak Park location. Ph. 656-7285 (43) REAL ESTATE FOR SALE BUSINESS OPPORTUNITY CARRY-OUT RESTAURANT Established 10 years. Good location. Good family business. Sec to appreciate. Call for appt, 474-0675 (44) HOUSEHOLD HELP FOR SALE BY OWNER — Tavern and 5 yr. round cottages. On busy hwy. 173 at Chain O’ Lakes, Antioch Will separate. Under $75,000. 395-1984 (45) BABY SITTER. Live in. 5 days. Room and board, and salary. One child. Call Miss Smith. 729-6000 (44) 6 Room Brk. 2 Bdrms. % bath up. 1 Bedrm. Kit. Parlor, Dining rm., full bath down. Bsmt. 2 car gar. 40’ Jot. Nr. everything. $24,500. Owner 586-7826 (45) MOTHER’S HELPER, Room, board, small sal. in exchange for help with 4 children; pensioner OK. 532-9265 (44) MALE HELP • immediate opportunities n SKAI’ILK, Washington • STRUCTURAL ENGINEER DYNAMICALLY LOADED STRUCTURES SUCH AS REVOLVING GANTRY CRANES. ^vucviNG We also have openings for MECHANICAL DESIGN DRAFTSMEN Wo design and manufacture GANTRY CRANES and LARGE CABLEWAYS used for dam construction. Hydraulic and Diesel Driven LOGGING MACHINERY — LARGE HYDRAULIC PRESSES and Related Machinery for Hardboard and Particleboard Plants A completely integrated plant with a steel and iron foundry, pattern shon machine shop, fabricating shop and engineering department Good' ■working conditions, profit sharing plan, free life insurance also free medical and dental plan. 1 A wonderful opportunity to make a permanent home for yourself and family in the fast growing beautiful northwest. Send Resume to G. H. HUBBARD, Chief Engineer WASHINGTON IRON WORKS 1500 6th Avenue, So., SEATTLE, Washington 98134 An Equal Opportunity Employer 1______________________ (43) molčanje travo. Neka polnost, nasičena zrelost je ležala nad vsem. Brenčanje muhe je bilo zaznati že skoraj kakor oskrunitev dremave prirode. Nad drobno svetlo vrvico vode, ki se je pokazala iz trave je frfotal trop metuljev — modrinov. Rotija je začutila, da so ji veke težke. Naslonila se je nazaj za pregreto steno bajte in zaprla oči. čutila je, da ji lasje d kuj o in da so suhi, da bi se lomili. “Zdaj na Prtovču ženske pospravljajo,” ji je prišla misel. ‘Tn pod noč bo Jernej že pri Marjeti, škoda, da mu ni sem kaj napisala. Marjeti bi zanesel pisanje. Lažje je greh napisati kakor ga povedati.” Misel ji je v prvem hipu godila. Potlej jo je zavrnila. “Povedati bo še vedno čas še takrat, ko bo treba, bo prezgodaj.” Kar ni si znala predstavljati začudene Marjete. Le kako bo pogledala? Ali bo zmerjala, ali se bo obrnila in šla? In škovinc? Bog ve, ali jo bo nagnal iz kajže? Morda se je bo usmilil, ko bo videl, da z majhnim otrokom ne more po svetu. Prosila ne bo nikogar. Zaslužila bo že toliko, da bo lahko šla v bolnico in da bo otroka kam dala v rejo, ko bo spet lahko začela delati. S svojimi rokami mu bo prigarala, kar bo potreboval. Niti beliča ne vzame vbogajme, da ji ne bi kdaj kdo kaj oporekal. Od Tineta pa sploh nič. Počasi so se ji misli zmedle, ni jih mogla več loviti. Videla je še Tineta, kako je z neko žensko pod roko zginil v meglo, Marjeto, ki je tiščala sklenjene roke proti njenemu obrazu in Jerneja, ki je počasi krevsal po bregu. Pri vsakem koraku se mu je koš smešno potresel. Potlej je videla Rotija samo še belo ravan, kakor bi čez ves svet teklo spenjeno mleko. Predramil jo je otroški krik. Rotija je planila kvišku, da ji je šivanje padlo iz rok. Najmlajši sin gozdnega čuvaja je nedaleč od nje ležal na tleh in vekal na vsa usta. Rotija je skočila k njemu in ga pobrala. S čela mu je tekla kri in tudi po rokah je bil opraskan. Kje imaš pa mamo, revček? čakaj, greva po vodko.” In že je koračila z otrokom v naročju proti koritu. Otrok je prenehal jokati in jo gledal z velikimi, začudenimi očmi. Mama”, je našobil spet ustnice za vek. Da, k mami greva. Koj greva k mami.” Pomočila je konec predpasnika v vodo in mu umila čelo ter ročice. Kiwi ni bilo veliko. Komaj mu je opraskano kožo dobro izmila, že se je otrok zagledal v padajoči curek vode in silil na tla. Postavila ga je na noge. V tem je žena gozdnega čuvaja že tekla po bregu. Rotija jo je pozdravila in ji povedala, da se je otrok pre-brnil in da ni hudega. Takoj sta bili v pomenku. Mlada ženska je bila zelo prijazna. Začudeno jo je vprašala, zakaj ni šla v dolino, ko so vendar skoro vse šle. Včasih sem rada sama. Moko še imam, zaseko tudi, drugega pa ne potrebujem.” “Nimate nič svojih?” “Nobenega.” “Mu”, je silil otrok. Žena se je poslovila, se še enkrat zahvalila in z otrokom v naročju odšla v breg. Rotija je gledala za njima. Otrok se je z ročicami oklepal matere za vrat in gledal nazaj. Rotija mu je pomahala z roko. Otrok je odmahal nazaj. “Pa — pa.” Rotijo je stisnilo pri srcu. Nikdar ne bom tako srečna kot proti bajti in se sesedla na klop. Ko je obrisala zameglene oči, se je že pričelo večeriti. * (Dalje prihodnjič) ——o—— Oglašajte v “Amer. Domovini’ KOLEDAR društvenih prireditev MAREC 9. — Dawn Choral Group SŽZ poda koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4.30 popoldne. Po koncertu večerja in zabava s plesom. Igra Grabnarjev orkester. 16. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2. pop. 16 — Federacija slovenskih domov priredi “Man of the Year” banket ob 4. pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 22. — Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. 23. — Društvo Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti priredi zajtrk z omletami in klobasicami v šolski dvorani od 8. zj. do 12. 23. — Pevski zbor Ilirija poda v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue ob štirih popoldne oratorij V KRIŽU JE ZMAGA. 30. — Materinski klub pri Sv. Vidu pripravi kosilo s pečenimi piškami. 30. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. 30.—Dramatsko društvo LILIJA poda v spomin 50 letnice smrti Ivana Cankarja njegovo dramo “Krelj na Betajnovi” v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. APRIL 12. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer s plesom v Baragovem domu. 13. — Mladi harmonikarji pri- rede svoj koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”. 27. — Pevski zbor Planina pri redi ob štirih popoldne koncert v SND na Maple Heights. MAJ 3. — Slovenski športni klub priredi kegljaški banket Baragovem domu. 4. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Pevski zbor Korotan poda v SND na St. Clair ob 7.30 zvečer koncert. Po koncertu ples ob godbi “Veselih Slovencev”. 11. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO proslavo. 25. — V SDD na Recher Avenue bo na razpolago obed od 2. pop. do 6. zv., nato ples. 30. — S.K.D. Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko proslavo v Triglav parku s sv. mašo ob 11. dopoldne. JUNIJ 1. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Rd. 1. — Društvo SPB Cleveland: Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road. 8. — Društvo SPB TABOR se bo spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 15. — V SDD na Recher Avenue balincarska tekrna. Začetek ob enih popoldne. 15. — Otvoritev Zelene doline. nik na svojih prostorih. 9. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 13. — Slovenska pristava priredi piknik. 20. — Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Piknik v Zeleni dolini. AVGUST 3. — Ohio KSKJ piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. 10. — DSPB Tabor priredi svoj prvi poletni piknik na Slovenski pristavi. 10. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 17. — S.K.D. Triglav priredi svoj drugi redni piknik v Triglav parku Milwaukee, Wis. združen z mladinsko športno prireditvijo. 17. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 17. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 24. — Letni piknik društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road. 24. — V SDD na Recher Avenue ob enih popoldne balincarska tekma. 23. -24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja. 24. — Piknik v Zeleni dolini. SEPTEMBER 14. — Zelena dolina priredi trgatey. 21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 28. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu vabi na kesilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne. OKTOBER 4. — Društvo SPB Tabor priredi jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”. 5. — SDD na Recher Avenue praznuje 50-letnico obstoja. 5. — Ohijska federacija KSKJ društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani. 5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo. 11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer. NOVEMBER 2. — Kini) Ljubi lana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne. 2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 15. — Klub upokojencev v Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester. 15. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Avenue. 16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert. 23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečer. DECEMBER 7. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 13. — Moški pevski zbor Slovan 22. — Otvoritev Slovenske poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne. 19. —- DSPB Tabor priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DECVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair pristave. 22. — S.K.D. Triglav v Milwaukee, Wis. priredi piknik v Triglav parku na HW 30-Town pf Norway. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Zelena dolina priredi pik- ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JA.KO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderaon 1-0628 V ZIMSKI OBLEKI — Petrolejska ladja je na vožnji v mrzlem vremenu iz Chicaga v Milwaukee dobila posebno zimsko obleko”. Na sliki vidimo ladjo, ko je zaplula v pristanišče v. Milwaukee ju.