Številka 1
April 2019
Humanist
h Bs
Študentski časopis UP Fakultete za humanistične študije	J^iv?*'1'**
¿f i?! c	jiWi
or
Intervju s predsednico študentskega sveta
Nika Stegovec, na konstitutivni seji ŠS UP FHŠ ste bili izvoljeni za predsednico študentskega sveta ...
Več na str. 6.
Študentski svet
Volitve članov v študentski svet so potekale 28. novembra 2019 med 9. in 17. uro v avli fakultete na podlagi neposrednega in tajnega glasovanja.
Več na str. 9.
Dogodki na FHŠ v študijskem letu 2018/19
Gostujoča predavanja, simpoziji, knjižne predstavitve, strokovni posveti, delavnice in formalni dogodki FHŠ.
Več na str. 7.
Foto Matej Zupanc
Študentski časopis
Z veseljem sporočamo, da je danes izšla prva številka študentskega časopisa z imenom Humanist.
V letošnjem letu smo študenti dobili zamisel o ponovni uvedbi fakultetnega časopisa.
Pri nastajanju časopisa so k sodelovanju vabljeni vsi študenti Fakultete za humanistične študije Koper.
Študentski svet je v svojem finančnem planu predvidel tudi sredstva, ki bodo namenjena financiranju projektov. Eden izmed teh projektov bo izdaja časopisa. Želimo si, da bi ta izhajal redno.
Danes smo izdali promocijsko številko, v kateri vabimo vse študente Fakultete za humanistične študije Koper, da se pridružijo ustvarjalni skupini. V ta namen bomo organizirali okroglo mizo, na kateri si bomo razdelili zadolžitve.
Več na str. 1.
Pomembni dnevi, določeni na ravni UP in UP FHŠ
19.	3. 2019: inavguracija izvoljenih v redne profesorje.
21. 3. 2019: slovesna akademija UP.
8.—12. 4. 2019: Dnevi humanis-tike
10.	4. 2019: Humanistični maraton.
11.	4. 2019: podelitev diplom in Bartolovih nagrad fakultete.
13.—17. 5. 2019: mednarodni teden Univerze na Primorskem.
20.	6. 2019 in 26. 8. 2019.: informativni dnevi UP FHŠ za podiplomski študij.
Filmski večer
V sredo, 27. 3. 2019, se je v prostorih Fakultete za humanistične študije v Kopru odvil prvi filmski večer v organizaciji študentov fakultete. Ogledali smo si projekcijo filma Povečava (Blow up) ...
Več na str. 1.
AKTUALNO
Študentski časopis
Piše: Matej Zupanc
V	letošnjem letu smo študenti dobili zamisel o ponovni uvedbi študentskega časopisa.
Študentski svet je v svojem finančnem planu predvidel tudi sredstva, ki bodo namenjena financiranju projektov. Eden iz med teh projektov bo izdajanje časopisa. Želimo si, da bi ta izhajal redno.
Danes smo izdali promocijsko številko, v kateri vabimo vse študente Fakultete za humanistične študije Koper, da se pridružijo ustvarjalni skupini.
Pri nastajanju časopisa so k sodelovanju vabljeni vsi študenti Fakultete za humanistične študije Koper.
V	ta namen bomo organizirali okroglo mizo, ki bo namenjena zasnovi vsebine časopisa, pogledali bomo, kakšne so želje posameznikov glede sodelovanja, in si razdelili zadolžitve. Potekala bo v sklopu Humanističnega maratona v sredo, 10. 4. 2019. Točna ura bo objavljena v programu Tedna humanistike.
Filmski večer
Piše: Silvija Šutej
V sredo, 27. 3. 2019, se je v prostorih Fakultete za humanistične študije v Kopru odvil prvi filmski večer v organizaciji študentov fakultete. Ogledali smo si projekcijo filma Povečava (Blow up), italijanskega režiserja Michelangela Antonionija iz leta 1966. Po projekciji je sledil pogovor z red. prof. dr. Ernestom Ženkom, ki je odgovarjal na vprašanja obiskovalcev. Filmskega večera so se udeležili tako študentje fakultete različnih smeri, kot tudi zunanji gostje, ki so za filmski večer izvedeli preko družabnih omrežij. Organizatorji filmskega večera si želijo še več tovrstnih dogodkov in upajo, da se bodo ti skozi celotno študijsko leto odvijali večkrat mesečno.
Študentski svet
Piše: Matej Zupanc
Volitve članov v študentski svet so potekale 28. novembra med 9. in 17. uro v avli fakultete na podlagi neposrednega in tajnega glasovanja. Volitev se je udeležilo 26 volilnih upravičencev. Od skupno 373 upravičencev jih je tako glasovalo 36, volilna udeležba je bila 9,7-odstotna.
Novoizvoljeni Študentski svet UP FHŠ šteje 9 članov. Izvoljeni člani so: Gregor Benčina, Nika Vinkovič, Lan Rahne, Miha Bizjak, Nika Stegovec, Iztok Žerjal, Matej Zupanc, Peter Cividini Peloza, Diana Kenda. Mandatna doba članov Študentskega sveta UP FHŠ traja eno lato, član pa je lahko ponovno izvoljen.
Na konstitutivni seji Študentskega sveta UP FHŠ je bila za predsednico sveta izvoljena Nika Stegovec, za podpredsednika pa je bil izvoljen Lan Rahne. Imenovani so bili tudi študentski predstavniki v komisijah UP FHŠ: Matej Zupanc v Komisijo za Študijske zadeve, Peter Cividini Peloza v Komisijo za študentske zadeve, Iztok Žerjal v Komisijo za znanstveno-raziskovalno delo, Miha Bizjak v Komisijo za mednarodno sodelovanje, Gregor Benčina v Komisijo za kakovost UP FHŠ, Diana Kenda v Komisijo za izvolitev v naziv, Gregor Benčina v Disciplinsko komisijo. Imenovani so bili tudi študentski predstavniki v Senatu UP FHŠ: Miha Bizjak, Nika Stegovec, Matej Zupanc. Lan Rahne pa je bil imenovan za predstavnika v Študentskem svetu Univerze na Primorskem. Vsi člani Študentskega sveta so zasedli tudi mesto v Akademskem zboru UP FHŠ.
2
AKTUALNO
Kaj je Študentski svet? Študentski svet fakultete je organ, ki ga sestavljajo izključno študenti in zastopa študente v razmerju do vodstva fakultete in univerze. Na sejah člani sveta razpravljajo o zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, obravnavajo in dajejo pristojnim organom mnenja o aktih fakultete, na podlagi študentskih anket dajejo mnenja o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev itd. Svet ima svoje predstavnike v posameznih organih fakultete.
V letošnjem letu se Študentski svet želi bolj prib-
ližati študentom oz. postati prepoznaven med študenti, saj marsikdo od njih niti ne ve, da na fakulteti deluje ta organ. Marsikdo od študentov morda ne ve, da se lahko v primeru kakršnihkoli vprašanj ali zapletov obrne na svetnika, ki je član pristojne komisije, ali naravnost na študentski svet. Študentje se lahko na svet obrnejo tudi s predlogi za dogodke, z raznimi projekti in s prošnjami za financiranje le-teh. V ta namen ima ŠS elektronsko pošto, kamor lahko pošljete vse zgoraj napisano: studentski.svet.fhs@upr.si.
PROMOVIRAMO
Društvo Dedi
Piše: Iztok Žerjal
Društvo za promocijo kulturne dediščine
Slovenska Istra je za mnoge obiskovalce ena najlepših pokrajin v Sloveniji. Sonce, morje in plaže so tu tesno povezane s kulturno in z naravno dediščino, ki ju lahko zasledimo na vsakem koraku. Žal pa današnji turizem oglašuje le tisto dediščino, za katero meni, da bo privlačila trume turistov, zato je veliko ostane skrite in nepoznane. Leta 2006 je skupinica študentk s Fakultete za humanistične študije Koper stopila skupaj in ustanovila društvo DEDI. Njihov glavni namen je (bila) promocija še nepoznane kulturne in naravne dediščine oz. širjenje znanja o njej v javnosti.
Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na e-poštnem naslovu: dedi.drustvo@gmail.com
Društvo je pod ustanovnim vodstvom delovalo približno do leta 2010. Njegovo poslanstvo je bilo promoviranje in varovanje kulturne ter naravne dediščine, ozaveščanje o pomenu njunega vzdrževanja in ohranjanja ter s tem krepitev pozitivnega odnosa do dane dediščine. Usmerjeni so bili v raziskovanje dediščine, izpopolnjevanje znanja o njej ter prenos tega znanja iz teorije v prakso in obratno. Društvo je bilo vse do jeseni 2018 povsem neaktivno. Tedaj pa je zapihal svež veter in vajeti smo v svoje roke prijeli novi študentje. Društvo je sicer ohranilo poslanstvo, ki ga je zastavilo prejšnje vodstvo, toda promocije dediščine smo se želeli lotiti z drugačnega zornega kota.
V prihajajočih mesecih se pripravljamo na dva zanimiva dogodka. V sklopu Humanističnega maratona se bo predvajal zgodovinsko obarvan film, čemur bo sledila tudi diskusija, ki jo bo vodil eden naših profesorjev s fakultete. Drug dogodek pa bo strokovna ekskurzija v antično mesto Oglej (Aquileia).
Društvo DEDI se sicer še razvija, toda šteje že 8 članov. Vse študentke in študente, ki jim ni vseeno za obalno dediščino in si želijo prispevati svoj delež k njenemu varovanju ter prezentaciji, pa vabimo k pridružitvi!
Tutorstvo fakultete
Piše: Diana Kenda
Kaj je TUTORSTVO? Beseda tutor izhaja iz latinščine in pomeni varuh ali stražar, dandanes pa označuje skrbnika ali pomočnika.
Tutorstvo kot oblika pomoči študentom in sistematično vodenje le-teh skozi študij je nastalo na anglosaksonskih univerzah in nekoliko kasneje na nemških. V drugih državah se je uveljavilo z uvedbo bolonjskega sistema. Univerza na Primorskem pozna tutorstvo od študijskega leta 1999/2000. Prvi članici UP, ki sta ga uvedli, sta bili Turistica in Fakulteta za management.
4
PROMOVIRAMO
Tutor se osredotoča na študentov akademski razvoj, izzive pri študiju, odgovarja na vsakdanja vprašanja.
Obstajajo tutorji učitelji in tutorji študenti. Tutor učitelj svetuje pri vprašanjih, povezanih s študijem, z delovanjem fakultete/univerze, s posebnimi situacijami, vezanimi na status študenta, medtem ko tutor študent svetuje pri vprašanjih, povezanih s študijem, študi-
predstavljajo slabši, manj kakovosten študijski proces.
Tutor bi moral biti zgled za ostale študente in jim svetovati, naj redno obiskujejo predavanja in vaje vseh predmetov, pišejo lastne zapiske oz. da si teh ne sposojajo od starejših študentov, sprotno opravljajo obveznosti, tako da jih ne opravljajo v avgustovskem izpitnem obdobju, se izogibajo goljufanju pri izpitih in, nenazadnje, da sodelujejo s sošolci in profesorji tudi v dodatnih aktivnosti. Na spletni strani Univerze na Primorskem se nahaja pravilnik o tu-torskem sistemu, v katerem so opisani nameni tutorstva, in sicer: organizirano skrbeti za razvoj vsakega posameznega študenta od vpisa do zaključka študija, krepiti stike med študenti, učitelji in UP kot celoto, prispevati k uspešnejšemu vključevanju študentov v univerzitetno okolje, reševati splošne in specifične probleme študentov, še posebej študentov s posebnimi potrebami in s posebnim statusom (npr. športnika), ter izboljšati študijski uspeh, doseči boljšo prehodnost študentov in višjo kakovost študija.
3
N
jskimi dejavnostimi, prehrano, z morebitnim prenočiščem (študentski domovi ali sobe pri zasebnikih) in podobno. Delo tutorja zajema poslušanje težav, empatijo do drugih, samoiniciativnost in aktivnost. Tutor ponuja tudi skupno iskanje poti pri reševanju problemov. Pomembno je omeniti, da tutor vodi tutoranda do točke, ko postane samostojen in ne potrebuje več tutorja oziroma ko tutorand usvoji vsebino pomoči, ki jih je bil deležen. Zato tutor ne sme delati ali razmišljati namesto študenta, predvsem pa ne sme iskati bližnjic, ki
^ Za tutorstvo se lahko prijavi-£ jo študenti višjih letnikov, ko fakulteta objavi razpis za tutorje študente na fakulteti (ponavadi septembra). Bodoči tutor študent mora poznati strukturo in delovanje tutorskega sistema na UP kot celote ter študijsko in splošno študentsko problematiko na svoji fakulteti. Mandat traja eno študijsko leto z možnostjo podaljšanja. Delo tutorja študenta se ovrednoti s certifikatom, ki ga kot prilogo k diplomi izda senat članice, v njem pa so opisana opravljena dela. Prav tako se pridobi nekaj kreditnih točk. Tutorstvo je lahko tudi eden od načinov opravljanja strokovne prakse.
5
INTERVJU
Intervju s predsednico študentskega sveta Niko Stegovec
Nika Stegovec, na konstitutivni seji ŠS UP FHŠ ste bili izvoljeni za predsednico študentskega sveta. Se za začetek, da vas študentje malo bolje spoznajo, na kratko predstavite? Kdo ste?
Sem študentka 2. letnika magistrskega programa Jezikovno posredovanje in prevajanje na UP FHŠ. Že več let poučujem otroke smučanje, kar mi je v neizmerno veselje in zabavo, rada kuham, pečem torte, obožujem morje. Ne znam in ne želim biti pri miru in vse, kar počnem, delam s srcem ter najboljše, kot znam.
Ste v preteklosti že kdaj delovali v kakšnem študentskem organu znotraj univerze?
Aktivno sem se k študentskemu organiziranju priključila lani, v okviru študentskih organov pa sem začela delovati v letošnjem šolskem letu.
Kako je prišlo do vaše kandidature za predsednico študentskega sveta?
V veselje so mi novi izzivi. Za kandidaturo sem se odločila, ker sem se že lani vključila v sam proces študentskega organiziranja in bi rada po tej poti stopala še naprej. Mislim, da sem do sedaj s svojim delom in trudom dokazala, da vse, česar se lotim, na koncu tudi resno in dobro izpeljem. Svoje delo
vedno opravljam z največjo mero odgovornosti, za dobro in v dobro vseh deležnikov, pa naj bo to delo v prostem času, študijske obveznosti ali delo v katerem od študentskih organov. Veliko je h kandidaturi pripomogla tudi želja po širjenju znanja in pridobivanju novih izkušenj.
■m"'
Katere so prednostne naloge, ki jih boste izpeljali v tem mandatu v okviru študentskega sveta?
V okviru Študentskega sveta UP Fakultete za humanistične študije bomo izvajali projekte in aktivnosti, v katere bomo skušali zajeti interese kar najširše množice študentov, pri tem pa bomo prisluhnili in vzeli v obzir prav vsako pobudo. V prvi vrsti se bomo posvečali študentom UP FHŠ. Skrbeli bomo za obveščanje o novostih, spremembah in aktualnih zadevah na UP FHŠ in bomo na voljo za vsa vprašanja študentov. Spodbujali bomo aktivnost in ino-vativnost študentov UP FHŠ, jim pomagali pri načrtovanju in izvedbi. Kot popestritev in do-
6
IZPOSTAVLJAMO
polnitev študijskih vsebin bomo, v kolikor bodo študentje zainteresirani, organizirali strokovne ekskurzije v obliki eno- ali večdnevnih izletov z namenom odkrivanja in razvijanja posameznikovih interesov ter pridobivanja novih veščin in kompetenc. Vsekakor pa ne bomo pozabili niti na družabne dogodke, ki so izjemno pomemben del študentskega življenja, saj so najboljša priložnost za sklepanje novih prijateljstev in druženje izven študijskih klopi.
Kakšna je vloga študentskega sveta znotraj fakultete?
Študentski svet UP Fakultete za humanistične študije je najvišji predstavniški organ študentov na fakulteti. V okviru Študentskega sveta UP FHŠ bomo izvajali projekte in aktivnosti, v katere bomo skušali zajeti interese kar najširše množice študentov, pri tem pa bomo prisluhnili in vzeli v obzir prav vsako pobudo. Da na mladih svet stoji, ne pravijo kar tako. Študentje gradimo prihodnost. Pa ne samo sebi - z aktivno participacijo lahko pripomore-mo k boljšemu jutri za vse nas.
Se vam zdi, da je študentski svet dobro prepoznan med študenti na fakulteti?
Menim, da sta v zadnjih nekaj letih prepoznavnost in pomembnost študentskega sveta precej upadli, ravno zato pa bo eden od primarnih ciljev v letošnjem mandatu povečana vključenost študentov, krepitev sodelovanja, predvsem pa, da bo ŠS UP FHŠ prepoznan kot pomemben partner študentskega življenja.
Humanistični maraton
Piše: Silvija Šutej
Humanistični maraton je letni dogodek Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ).
Je projekt študentov FHŠ, ki organizirajo dogodke, vezane na temo, določeno znotraj fakultete. Teme maratona skušajo spodbuditi aktivno mišljenje, s tem pa tudi aktivno delovanje posameznikov v družbi skozi različna predavanja, okrogle mize, diskusije, delavnice in podobno. Nekatere izmed dosedanjih edicij maratona so pokrivale raznovrstne teme, kot recimo: o gledališkem dogajanju z naslovom »Kultura gledališče« iz leta 2018, »Moč besed« leta 2017, ki se je ukvarjala s komunikacijo, z jezikom in retoričnimi vprašanji itd. Letošnji maraton se bo odvijal v sklopu Dnevov humanistike (8.-12. 4. 2019), in sicer v sredo, 10. 4. 2019. Tema štirinajste izvedbe maratona pa bo znana v naslednji številki študentskega časopisa.
Dogodki na FHŠ v študijskem letu 2018/19
Piše: Patricija Turnšek
Gostujoča predavanja, simpoziji, knjižne predstavitve, strokovni posveti, delavnice in formalni dogodki FHŠ
Celovita študijska oskrba ne zajema samo formalnega programa, pripadajočega posamični smeri, temveč tudi možnost udeležbe na obštudijskih dogodkih. Njeno dodano vrednost na Fakulteti za humanistične študije predstavljajo številni dogodki. Predstavitve, predavanja gostujočih strokovnjakov in akademikov, raznovrstne delavnice in druga prostočasna srečanja so odlična priložnost za izmenjavo mnenj, odpiranje novih družbenih vprašanj ter odgovorov nanje. V tem študijskem letu smo izvedli mnoge dogodke z različnih strokovnih področij. Sveže dogajanje lahko pričakujemo tudi v preostanku študijskega leta, ki je še pred nami.
Oktober 2018
10., 17. in 24. 10. 2018 ob 17. uri: gostujoča predavanja egiptologa Mohmmeda S. Rehana Abdelgaf-farja
Tri srede - tri egiptološke tematike. Študentje in drugi
7
IZPOSTAVLJAMO
zainteresirani smo se podali v daljni Egipt - pa ne toliko daljni z vidika geografskih razdalj, temveč v časovnem smislu. Egiptolog Abdelgaffar nas je vodil od prvih egipčanskih faraonov, nam predstavil, kako razvozlati hieroglife ter edinstveno odkritje prave staroegipčanske delavnice za bal-zamiranje. Z vodenjem po vročem starem Egiptu nam je poletje podaljšal še za en mesec in kar želeli smo si, da bi si lahko ta veličastna odkritja ogledali tudi v živo.
15. 10. 2018 ob 17. uri: predstavitev 18. festivala Trieste Science + Fiction Festival
Najpomembnejši italijanski festival znanstvene fantastike je od 30. oktobra do 4. novembra 2018 v Trstu že osemnajstič navdihnil ljubitelje tega žanra. Organizatorji festivala La Cappella Underground so dobra dva tedna pred samim dogodkom program, goste in spremljevalne dejavnosti festivala predstavili tudi na FHŠ.
19. 10. 2018 ob 12.30: zagovor doktorske disertacije kandidatke Neže Čebron Lipovec z naslovom »Izgradnja slovenskih obalnih mest v času po drugi svetovni vojni: primer mesta Koper«
Doktorska disertacija je pripravljena pod mentorstvom prof. ddr. Mitje Guština ter somentorst-vom doc. dr. Brede Mihelič in doc. dr. Katje Hro-bat Virloget.
18.-20.	10. 2018: Colloquia Divina 2018
V prostorih Pretorske palače v Kopru, v prostorih UP FHŠ in v prostorih Inštituta za arheologijo in dediščino UP FHŠ v Piranu smo se na simpoziju posvetili novi latiniteti. Dogodek je bil letos posvečen pesniku 17. stoletja Marcu Petroniu Cal-dani iz Pirana.
19.	10. 2018 ob 10. uri: gostujoče predavanje prof. dr. Federice Frediani: »Je italijanski jezik primeren za socialna omrežja?«
Prof. dr. Frediani je na predavanju osvetlila sedanjost in prihodnost italijanščine. Predstavila je, kako se jo prilagaja sodobni rabi in kako se skladno s tem razvija na lokalni in globalni ravni.
15.-21.	10. 2018: italijanščina in omrežje, omrežja za italijanščino
Program 18. tedna italijanskega jezika v svetu nam je ponudil barvit preplet predavanj, festival Pok-lon viziji, filmske projekcije s podelitvijo nagrade Darka Bratine, predstavitvi dveh knjig, seminar za izobraževanje učiteljev italijanskega jezika ter mednarodni posvet.
24. 10. 2018 ob 13. uri: gostujoče predavanje dr. Saše Čaval
V okviru predmeta Čas in prostor v starih civilizacijah nam je doktorica z Univerze v Readingu predavala o arheoastronomiji - nebesnih telesih in sakralni arhitekturi ter srednjeveških cerkvah.
November 2018
8., 13., 21. in 28. 11. 2018: november v znamenju gostujočih predavanj o zgodovini slovenskega jezika
Cikel gostujočih predavanj je zajel štiri različna področja zgodovine slovenskega jezika: »Od praindoevropščine do praslovanščine, od praslo-vanščine do staroslovanskih geolektov« dr. Mateja Šeklija; »Od praslovanščine do slovenščine« dr. Januške Gostenčnik; »Nastanek knjižnega jezika v času protestantizma« in »Slovenski (knjižni) jezik med 17. in 19. stoletjem« dr. Jožice Škofic.
13. 11. 2018 ob 18.30: okrogla miza »Kako ustrezno poimenovati območje štirih obmorskih občin?«
Geografski večer je tokrat odprl vprašanje o uporabi imen »Obala«, »Slovenska Istra« in »Koprsko Primorje« kot skupnih za občine Ankaran, Izola, Koper in Piran. Strokovnjaki relevantnih področij so o tem razpravljali na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.
16.	11. 2018 ob 11.30: predstavitev knjige I contenuti letterari nei periodici italiani dell'Istria (1846-1918)
Knjigo so predstavili izr. prof. dr. Nives Zudič An-tonič, izr. prof. dr. Robert Blagoni ter avtorja Martina Damiani in Fabrizio Fioretti.
23.-25. 11. 2018: simpozij Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva
8
IZPOSTAVLJAMO
»Umetnost istrskih obalnih mest«
Fakulteta za humanistične študije je gostila bogat program tridnevnega simpozija v italijanščini in angleščini. Kar 35 predavateljev, moderatorjev in udeležencev panelov je javnosti predstavilo aktualne teme na področju arhitekturne umetnosti istrskih obalnih mest.
30. 11. 2018 ob 12.30: gostujoče predavanje dr. Bineta Krambergerja
Dr. Bine Kramberger s Centra za preventivno arheologijo nam je predaval o neolitskih in zgodn-jeneolitskih skupnostih v 5. tisočletju pr. n. št. v severovzhodni Sloveniji. Še posebej se je osredotočil na poselitveni »bum« in zavidljive tehnološke dosežke prazgodovinskih skupnosti.
5. 12. 2018 ob 18. uri: pogovor z dr. Aksin-jo Kermauner, predsednico Društva slovenskih pisateljev
Med pogovorom z dr. Vladko Tucovič Sturman je pisateljica in strokovnjakinja za delo s slepimi in slabovidnimi spregovorila o svoji otroški knjigi, oblikovani tudi za slepe in slabovidne, ter o svojih drugih literarnih delih. Prav tako sta se dotaknili tematike avtoričinih vezi s Primorsko in tako s prijetno debato popestrili teden cikla prireditev »Ta veseli dan kulture«.
December 2018
7. 12. 2018 ob 11.30: predstavitev knjige Il percorso di un'eredita
Knjigo sta skupaj z avtorjem Eziom Giuricinom predstavili izr. prof. dr. Nives Zudič Antonič in prof. Silva Bon.
10.	12. 2018 ob 10.00: mednarodni strokovni posvet L'arte dell'apparenza
Oddelek za italijanistiko FHŠ UP, Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji in Generalni konzulat Republike Italije v Kopru so v sodelovanju s Can Costiera izvedli mednarodni znanstveni posvet na temo kina in literature z naslovom »Umetnost videza« (prosti prevod naslova dogodka).
11.	12. 2018 ob 18.30: potopisno predavanje - Iran
Decembrski Geografski večer Oddelka za geografi-
jo FHŠ je zaznamoval mogočen in obsežen Iran. Jakob Ercegovic, absolvent magistrskega programa Geografija, je predstavil izjemno pokrajinsko, etnično in zgodovinsko pestrost te države, ki več kot presega stereotipe, o njej ustvarjene v zahodnem svetu.
13. 12. 2018 ob 17. uri: spoznavali smo čarobne točke Pirana
Piranske ulice nudijo mnoge senzorične atrakcije, še več pa so jih organizatorji omogočili prav za dogodek. Zvočnih, glasbenih, svetlobnih, gledaliških, fotografskih, pevskih, dišavnih in drugih čarobnih točk ni manjkalo.
20. 12. 2018 ob 14.10: gostujoče predavanje dr. Vannija D'Alessia
Raziskovalec in predavatelj sodobne zgodovine na Fakulteti za družbene vede Univerze Federico II v Neaplju nas je na predavanju »Shaping the Multiethnic Space: Landmarks in the Nationalizing Northern Adriatic« popeljal skozi večetnična območja severnega Jadrana.
Januar 2019
3. 1. 2019 ob 13.30: javna predstavitev teme doktorske disertacije Sare Zupan
Študentka doktorskega študijskega programa Geografija nam je predstavila temo svoje doktorske disertacije z naslovom »Vpliv geografske in ekološke izoliranosti populacij barjanskega okarčka coenonympha oedippus (lepidoptera: nymphalidae) na genetsko strukturiranost in izraznost fenotipa«.
8. in 10. 1. 2019: gostujoči predavanji Oddelka za arheologijo in dediščino
Oddelek za arheologijo in dediščino UP FHŠ je v januarju organiziral kar dve gostujoči predavanji. Andrej Magdič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine nam je v okviru predmeta Arheologija zgodnjega srednjega veka predstavil vprašanje kontinuitete zgodnjesrednjeveške poselitve slovenskega Pomurja in Podravja. V okviru predmetov Metodologija arheoloških raziskav in Metodološki pristopi arheoloških raziskav pa smo prisluhnili predavanju »Lidar in uporaba v arheologiji«, ki ga je izvedel Jošt Hobič z Ministrstva za kulturo RS.
IZPOSTAVLJAMO
Februar 2019
5.	2. 2019 ob 18.30: predavanje »Ali je islam zares tako negativen?«
Prvi Geografski večer letošnjega leta je zaznamovala tematika protiislamskega diskurza. Doc. dr. Primož Šterbenc, ki se v svojem raziskovanju posveča islamskim tematikam ter odnosom zahoda do njih, nam je skozi svoja znanja o politologiji, mednarodnih odnosih ter sociologiji regij predstavil kompleksno, v Evropi že dolgo prisotno in še vedno aktualno problematiko negativnega slikanja islama za doseganje političnih ciljev.
15. 2. 2019 ob 18.30: mednarodna konferenca »Dolg val globalizacije — Razširjanje koruze v severnem Sredozemlju«
Delavnica, ki sta jo organizirala Luca Mocarelli in Aleksander Panjek pod okriljem Oddelka za zgodovino in Inštituta za medkulturne študije s podporo Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, se je posvetila uvedbi in razširjanju koruze v severnem Sredozemlju. Kaj je vplivalo na (ne)uspeh razširjanja, kako je to povezano z lastništvom zemlje, kakšen so bili vpliv na žitni trg in kmečko prehrano ter možnosti korelacij med koruznim pridelkom in blaženjem lakote? Na vsa ta vprašanja smo odgovarjali na zanimivi interdisciplinarni mednarodni delavnici predavateljev s kar 8 izobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih institucij.
15.—16. 2. 2019: informativni dnevi UP FHŠ
Ustvarjalno okolje, individualen pristop, raziskovalno delo in praktične izkušnje so tisto, s čimer smo na informativnih dneh želeli prepričati naše bodoče študente. Veselimo se jeseni, ko bomo sveže generacije študentov sprejeli na prvo- in drugostopenjske bolonjske programe.
Marec 2019
6.	3. 2019 ob 11.00: ustavimo lažne novice z Jessi McCarthy
Sodelavka organizacije Newseum je v okviru svojega dela na področju medijske pismenosti tudi pri nas izvedla delavnico z naslovom »Kako ustaviti lažne novice«. Stanje sodobnih medijev nas postavlja pred na videz nepremagljiv izziv, kako se spoprijeti z dezinformacijami, ki nas obkrožajo, vplivajo na odločitve posameznikov v družbi ter posledično na izide volitev, naraščanje sovraštva in nestrpnosti. Val neverodostojnih informacij, ki nas poplavlja, lahko pomagamo zajeziti z medijsko pismenostjo. Konkretne primere, kaj to pomeni, nam je predavateljica Jessi McCarthy predstavila na odprti delavnici v angleškem jeziku.
Narobe obrnjena ljubezen
Piše: Neja Jerebičnik
V projektu, ki je nosil naslov (narobe obrnjena) Ljubezen, smo sodelovali študentje 1. letnika magistrskega študija Kulturni študiji in antropologija Fakultete za humanistične študije. Predmet je obiskovalo tudi veliko študentov 1. letnika magistrskega študija Mediji in komuniciranje.
Projekt je nastal v okviru predmeta Uprizarjanje in kultura, cilj pa je bil, da se, nekateri celo ponovno, srečamo in soočimo z umetniško raziskavo. Kot zaključek naših srečanj smo
10
IZPOSTAVLJAMO
uprizorili produkcijo oziroma dogodek, ki je bil odraz našega našega dela, naših predhodnih in novih znanj, ki smo jih pridobili tekom procesa. Dogodek je potekal v mali dvorani Gledališča Koper v četrtek, 13. 12. 2018, pričel pa se je ob 18. uri. Celoten koncept produkcije je temeljil na umetniški raziskavi; gre za transdis-ciplinarni pristop, ki vključuje principe ustvarjalnih umetnosti v kontekstu raziskav (Leavy 2018 po Leavy 2009). Za naključnega obiskovalca, ki se s tovrstnim dogodkom sreča prvič, lahko stvar deluje rahlo nepovezano, motivi in podobe pa lahko delujejo lebdeče, brez pravih temeljev. Kljub temu smo v tem projektu imeli
tudi skozi spomin. Skušali smo si odgovoriti na vsa vprašanja, ki so povezana z ljubeznijo kot pojmom, njenimi družbenimi konstrukcijami in individualnimi izkušnjami, hkrati pa z dogodkom, kar je tudi namen umetniške raziskave, vključiti gledalce in na njih vplivati. Pri tem smo se predvsem želeli izogniti klišejskim, že neštetokrat videnim predstavam.
Predstavo smo začeli in končali s pesmijo Last Night I Dreamt that Somebody Loved Me skupine The Smiths; ta se je predvajala, ko so obiskovalci vstopali v prostor in zasedli svoje sedeže, pa tudi, ko je bilo predstave konec in so obiskovalci zbegano opazovali, kaj se dogaja, zakaj vsi sedimo na svojih mestih, in se najbrž spraševali, kaj naj storijo sedaj. Pogosto so, v tovrstnih akcijah, ravno ti trenutki najzanimivejši za opazovanje in analizo (ne le gledalcev, temveč tudi soustvarjalcev). Kratki monologi ustvarjalcev na eni in obiskovalčevo branje izsekov iz knjig na drugi strani so bili medsebojno povezani s tremi mimohodi plesalke. »Kaj sem ravnokar videl?«
za rdečo nit nekaj tako bazičnega (a hkrati za vsakega tako individualnega) in povezovalnega - ljubezen. Iskali smo odgovor na vprašanja, kaj je ljubezen, katere so njene oblike in predvsem kako jo občutimo, ne le skozi telo, temveč
Če trdimo, da ne obstajajo univerzalne resnice, in če to isto trditev apliciramo na ljubezen, lahko zaključimo, da ne obstaja niti univerzalno dojemanje dogodka. Slednji lahko na vsakega obiskovalca vpliva drugače, vsak se lahko prepozna v svoji zgodbi, vsak lahko v isto situacijo vključi sebe. Zaključki, mnenja in vtisi o celotni produkciji so torej prepuščeni posamezniku. Pri vsakemu obiskovalcu smo želeli (ne)načrtno doseči, da je deležen nove izkušnje in (če smo bili pri tem res uspešni) da v svojem natrpanem urniku najde trenutek, ko pomisli, kaj vse je lahko pravzaprav ljubezen.
11
KOLUMNA
\ ti
i
'2 I
rt ■ j
= ■ I
"v' wm ti I
s I
-i i "s i
Zakaj študiramo
Piše: Patricija Turnšek
Pot do sanj nikoli ni preprosta. Polna ovinkov, razpotij, vzponov in spustov nas pričakuje v vsej svoji veličastni nepredvidljivosti. Pa vendar smo njeno kipečo domišljijo v nekem trenutku želeli - ali smo tudi uspeli, ne ve nihče - zajeziti s sistematičnim izobraževanjem, del katerega je tudi študij.
»Ukalupiti nas hočejo,« si mislimo, ko ponavljamo teorije in prakse tistih pred in nad nami. Zasužnjiti v sistem, v katerem bomo delovali pod njihovimi ukazi in sledili utečeni praksi, ki nas je prignala na rob človeštva. Rob, kjer kraljuje požrešnost in vlada kapital. Res smo del sistema, ki ni pravičen, a omogoča napredek. Lahko naredimo ogromne korake, če smo le dovolj pogumni in - kot je na nekem predavanju zelo pronicljivo ugotovil kolega v sosednji klopi - pripravljeni ukvarjati se s posledicami tistega, kar mislimo
in tudi izrečemo. Vsak glasen pomislek se med dvema ali več prisotnimi lahko razvije v neskončen cikel razprave. Ta tako podaljša že tako pozno predavanje za minuto, dve ali deset. Nam jemlje čas, ki bi ga lahko porabili za kaj koristnejšega od sedenja v predavalnici ...
Zato raje molčimo. Ohranjamo »status quo« ter sledimo modrosti molčanja, ki nas ovija v mistično tančico nedostopnosti in vzvišene inteligence. Razen takrat, ko se pritožujemo. To radi počnemo. In evolucijsko gledano je to verjetno čisto prav. Stvari, ki nas motijo, moramo spreminjati na bolje, tako bomo omogočili boljši jutri. Pa vendar se mi včasih zdi, da se pritožujemo res samo zato, ker se lahko. Ne, ker bi radi dosegli, da bo kaj bolje. Temveč zato, da se zlijemo z okolico, ker nas je tako naučilo življenje. Ker se raje med seboj trepljamo in skupaj stokamo, kot da bi se kdaj malo potrudili in se morda na koncu tudi dodobra nasmejali.
Prevečkrat dobim občutek, da danes lahko s predlogom spremembe naredimo več škode kot koristi. Sebi, svojemu bližnjemu ali nekomu tretjemu, ki bi se ob tem počutil ogroženega. Če stekleno piramido, skozi katero opazujemo svet, zavrtimo pod drugim kotom, se lahko barve zamenjajo in perspektiva poruši. Če si rečemo, da je tisto, kar nam predstavlja nadlogo, iz nekega drugega izhodišča priložnost, lahko izgubimo svoje sidro in nas odnese v čisto neznane
tokove.
Zato mi je jasno, da padem iz zunajgalaktične dimenzije znova in znova, ko povem, da mi je študij privilegij, za katerega sem morala najprej dovolj ustvariti, da sem si ga drznila ponovno doživeti. Še vedno vem, da ne sodim med vse mlade, neizmerno intelektualne in napredno misleče vrstnike, ki so me na humanističnem področju za seboj verjetno pustili že, ko so komaj zlezli iz plenic, saj sem se sama ukvarjala predvsem s tem, kaj študirati, da bom nekoč lahko dobila dobro plačano delo (in se pri svoji preračunljivosti seveda pregovorno uštela). Zato sta jim verjetno moj odnos do študija, ki sem ga končno izbrala s srcem, in iskreno navdušenje, ki ga ob tem doživljam, popolnoma nenaravna.
Morda pa ne. Morda nas je več takšnih, ki z veseljem namenimo nekaj ur svojega življenja dnevno izobraževanju in us-vajanju novih znanj. Se povezujemo s podobno ali drugače mislečimi v predavalnici in zunaj nje. Se nasmejimo in smo hvaležni za priložnost, da najdemo tisto dimenzijo življenja, ki bi nas lahko pripeljala do sanj. Morda res samo na način, da bi se v nekem trenutku zavedeli, da smo na razpotju skrenili v napačno smer. Morda pa le obstaja možnost, da smo takrat ubrali pot, na koncu katere bomo po vseh možnih doživetjih, okoliščinah in situacijah lahko rekli, da pa je vse skupaj le bilo dobro.
12
LEPOSLOVNI LISTEK
Distopija
Piše: Gregor Bencina
Zamolkel zvok udarca me je prebudil iz toplih sanj in še v istem trenutku sem se vrgel na noge, s svojimi rokami pripravljen prejeti udarec. Samo sekunda je minila, preden sem se zavedel, kje sem, a Mark je že imel narisan nasmešek na obrazu. »Umiri se fant, če boš kar naprej v takem stresu, ne boš zdržal nočne ... Vem, da je tvoja prva noč na stolpu, pa vendar, šparaj svoj strah za čas, ki bo potreben tega«. Pogledal sem ga, se usedel zraven ognja in se obrnil stran, da bi zbral svoje misli. Čuden občutek se je zbujati v družbi neznancev. Da bi pregnal strah in občutek nelagodja, sem tisto noč spregovoril svoj prvi stavek. »Mark, ti si bil rojen pred veliko spremembo ... Ali se spominjaš časov ko je bilo življenje preprosto? Kako je bilo živeti v takem lagodju?«
»Na žalost nimam veliko spominov iz časa pred koncem. Spomnim se, kako močno je deževalo tisti dan. Spomnim se, kako močno me je mati držala za roko, ko sva se prebijala mimo gruče ljudi do vhoda podzemne železnice. To je vse, česar se spomnim. Ni trajalo dolgo časa, da smo bili vsi navajeni novega sveta, in kaj hitro smo se sprijaznili z novim stanjem.«
Tistega usodnega dne, ki označuje začetek in potek
naše zgodbe, se spomni le malokdo. Zvoki raket in ostra bela svetloba, ki je zaznamovala deževno aprilsko jutro, je postala stvar legend, kakor svet, v katerem so živeli naši starši in stari starši. Večina ljudi, ki je preživela spremembo, ni preživela obdobja hudih bolezni in lakote, ki je sledilo v naslednjih letih. Z njihovo smrtjo je umrl tudi spomin na čas, ko je človek vladal temu svetu. Komaj sem čakal dan, ko bom na straži z Markom, enim izmed najstarejših ljudi v naši komuni, zdaj pa sem bil brez besed. Brez idej in vprašanj, ki sem jih še danes zjutraj obsedeno premleval v svoji glavi. Markove modre oči so očetovsko strmele
vame in nasprotno od pričakovanega učinka hladne barve njegovih šarenic sem se počutil toplo in domače. V kotu njegovih ustnic sem zaznal komaj opazen premik in v istem trenutku je iz njegova žepa privlekel zlato belo škatlico, v kateri so bile bele palčke z oranžno konico. V enem, hitrem gibu je škatlico približal ustnicam, z njimi objel oranžen filter in potegnil palčko s škatlice ter z drugo roko spretno prižgal cigareto. Konica je zažarela in zrak okoli mene je začel smrdeti po nekem čudnem, neznanem vonju. Dima, ki se je valil iz njegovih pljuč, me je bilo strah.
»A veš, kaj je to, kar držim med prsti, Tom?«
»Vem, slišal sem za 'cigarete', magične dimne palčke, ki človeka umirijo, nisem jih pa še nikdar videl in vohal. Moram reči, da sem krepko razočaran. Tako hudo, kot te palčke smrdijo, ne razumem, zakaj bi jih nekdo pri zdravi pameti hotel imeti v svoji bližini.«
Med tem, ko je Mark slastno kadil svojo belo cigareto, se je začelo daniti. Obzorje novega sveta je začelo počasi dobivati obliko in zbujati tisto rdečo rjasto barvo, ki je predstavljala dominanten odtenek novega sveta. Pogledal sem v zrak, globoko vdihnil in izdihnil. Še malo, pa končam »smeno«. Še malo pa lahko grem domov. Zamišljen sem gledal v temno nebo, na katerem se je počasi začelo dvigati oranžno sonce, ko sem opazil, da nekaj leti proti nama. Najprej je bila čista majhna pikica na nebu, ki pa je vsako sekundo postajala večja in večja, dokler ni prekinila mojih globokih misli. Obrnil sem se proti Marku, s prstom pokazal proti nebu, a preden sem lahko opozoril na hitro približujoči se objekt, je za mano odjeknila eksplozija in naju oba z Markom vrgla na tla. Zmedeno sem pogledal Marka, ki pa tudi ni imel nobenih odgovorov na to, kaj bi to lahko bilo.
V SPOMIN
In ricordo del prof. Livio Sossi
Piše: Nives Zudič Antonič
Il 20 febbraio 2019 il prof. Livio Sossi ci ha las-ciati per sempre. La notizia della sua morte mi è giunta quella stessa mattina da parte dei miei studenti che solo il girono prima avevano svolto le prime ore di lezione di Letteratura giovanile proprio con lui. Per me è stato un vero shock, solo il giorno prima avevo parlato con lui, gli avevo fatto i miei complimenti per il corso di lettura per le classi quarta e quinta della Scuo-la Primaria dal titolo Liberi di Leggere che ave-va da poco pubblicato con l'editore Lisciani di Teramo, e in quell'occasione mi aveva detto che stava per uscire anche il corso di letture per le classi prima, seconda e terza della Scuola Primaria dal titolo A scuola con me, sempre con la stessa casa editrice. Inoltre avevamo progettato dei corsi di formazione, mi sarebbe infatti pia-ciuto che il Professore potesse tenere a breve tre corsi:
1.	il workshop "Come realizzare un albo illustra-to",
2.	il corso di formazione per docenti "Le compe-tenze linguistiche attraverso le tipologie testuali della letteratura per l'infanzia e per ragazzi", e
3.	la presentazione del nuovo corso di letture per le classi prima, seconda e terza della Scuola Primaria "A scuola con me" e del corso di lettu-ra per le classi quarta e quinta della "Liberi di Leggere".
Purtroppo non potremo più realizzare tutto questo, pero mi rimane almeno la consolazione di avergli espresso la mia immensa gratitudine e la mia ammirazione per tutto quello che stava facendo e quello che ci aveva insegnato in ques-ti anni proprio il giorno prima della sua morte. Dopo quell'incontro ci siamo lasciati felici e pie-ni di aspettative per il lavoro che ci stava atten-dendo, e lui se n'è andato dalla facoltà con quel suo bel sorriso che ti fa star bene e ti rassicura del fatto che tutto si potrà realizzare senza al-cun problema. Si, Livio era cosí con tutti, con i suoi studenti, con i suoi collaboratori, ma anche con i giovani artisti, scrittori o illustratori che gli chiedevano un consiglio. Aveva sempre
pronta un'idea nuova, un nuovo suggerimento e tanta voglia di fare. Per tutta l'ereditá che ci ha lasciato ritengo pertanto doveroso ricordar-lo nelle pagine del nostro mensile con un breve excursus del suo percorso di lavoro e della sua collaborazione con le nostre istituzioni. Livio Sossi, critico letterario ed esperto di edi-toria e illustrazione, ha insegnato Storia e Let-teratura per l'infanzia presso l'Universitá de-gli Studi di Udine e l'Universitá del Litorale di Capodistria, ha collaborato con i principali set-timanali, periodici per bambini, riviste di letter-atura giovanile e case editrici. É stato curatore, consulente scientifico e direttore artistico di mostre e manifestazioni culturali, e anche Presidente o componente di giuria, di noti premi di letteratura e illustrazione per l'infanzia. Ha svolto un'intensa attivitá di promozione del-la lettura, dell'illustrazione e della letteratura giovanile in Italia e all'estero. Tra le sue pub-blicazioni: Metafore d'infanzia. Evoluzione delle letteratura per ragazzi in Italia attraverso la storia di una Casa Editrice (EL, 1998), Scrivere per ragazzi (Campanotto, 2007), Fiaba e inter-cultura nella letteratura per ragazzi (Edizioni Goliardiche, 2011), Il piacere di leggere Chambers (Sonda, 2011), L'attualitá della scrittura rodariana (Falzea, 2012), Cieli Bambini (Antologia della poesia italiana contemporanea per ragazzi) (Secop, 2012).
Ha diretto la collana I leoni d'oro per Lisciani Editori, nata con lo scopo di far conoscere ai giovani lettori i classici della letteratura celebri, sconosciuti, dimenticati o mai tradotti in Italia. Uno dei primi libri usciti in questa collana e Alice dei piccoli, terza incursione di Lewis Carroll nel Paese delle Meraviglie, scritto per essere let-to da un pubblico ancora piu giovane. Di recente era impegnato a terminare la sua opera di scolastica per la casa editrice Lisciani e iniziava, sempre con Lisciani, nuovi progetti editoriali con la proposta di riedizioni di classici ma anche mettendo in campo una collana di albi illustrati.
Livio Sossi inizia la sua attivitá sul territorio istriano con i suoi corsi di letteratura giovani-le organizzati con la sezione italiana della Biblioteca Srecko Vilhar di Capodistria e poi con le Comunitá degli Italiani e le Scuole Elementari
V SPOMIN
della nostra regione. A Capodistria, grazie alla sezione italiana della Biblioteca Srecko Vilhar e alla sua responsabile, Amalia Petronio, sostiene un progetto di diffusione della letteratura per ragazzi con il quale in alcuni anni arricchisce le biblioteca scolastiche e fa incontrare autori e illustratori affermati, oggi anche famosi, agli alunni delle scuole. L'intento dell'iniziativa era quello di promuovere la cultura della letteratura giovanile e dell'albo illustrato e la formazione dei docenti. Seguono, organizzati dalle varie istituzioni del territorio, negli anni, numerosi seminari e formazioni per i docenti. Nel 2006 inizia la collaborazione con il nostro ateneo tenendo il corso di Letteratura giovani-le per gli studenti del Corso di Laurea di Primo Livello. Nel 2009 coinvolge i nostri studenti e alcuni allievi del Ginnasio Gian Rinaldo Carli di Capodistria a partecipare in qualita di Giuria al Premio Nazionale di Letteratura per ragazzi "Mariele Ventre" organizzato dal Comune di Sasso di Castalda (Potenza) e dal Circolo Culturale "Silvio Spaventa Filippi" - Fondazione Premio Letterario Basilicata. Nell'ambito del concorso, per diversi anni, i nostri studenti e gli allievi del ginnasio hanno partecipato alla ceri-monia di premiazione a Sasso di Castalda (Potenza).
Livio Sossi e stato presidente e componente di numerose Giurie di importanti Premi in tutta Italia e all'estero. La sua vita era dedicata completamente alla sua missione: far conoscere la cultura letteraria per l'infanzia e per i ragazzi, promuovere la lettura e stimolare illustratori e scrittori, insegnanti e appassionati, portando in superficie, molto spesso, nuovi talenti. Grazie alla sua iniziativa molti allievi delle scu-ole elementari, studenti universitari e artisti del nostro territorio si sono cimentati in opere di letteratura per l'infanzia vincendo anche dei premi in Italia e in Austria. Ne ricordiamo alcu-ni:
Vanja Pegan e Fulvia Zudic nel 1999 ricevono il premio speciale al terzo Concorso Internazio-nale "Sulle ali delle Farfalle" di Bordano (Udine) per il racconto Giovanin e la farfalla / Citroncek in Giovanin.
Vanja Pegan e Fulvia Zudic nel 2000 ricevono il premio per il racconto La citta del 2000 al pre-15
mio organizzato dall'Accademia Pictor a Torino (mostra delle illustrazioni del libro). Elena Bulfon Bernetič nel 2013 pubblica la sua prima raccolta di racconti Voglia di vivere. I conflitti esistenziali di giovani e adulti nella scrittura con la prefazione di Livio Sossi. Gli alunni (Bruno Bernardis, Haris Hatič, Alek-sandar Spremo (classe I), Peter Kasal (classe III) della Scuola Elementare Vincenzo e Diego de Castro di Pirano sotto la guida delle inseg-nanti Irene Favet e Sonia Mugherli Imperl hanno ricevuto il premio per l'albo illustrato: Arabella al "Premio Farfalle" di Bordano nel 1999. Gli alunni della Scuola dell'Infanzia "La Cocci-nella" di Pirano sotto la guida delle insegnanti Elena Bulfon Bernetič, Mariella Battista e Teja Bučinel nel 2002 ottengono una segnalazione di merito al Concorso Internazionale "Sulle ali delle Farfalle" di Bordano (Udine) per la realizzazi-one di un albo illustrato. Dopo questa segnalazi-one negli anni hanno ottenuto due primi premi. Paolo Pozzi, studente del Corso di Laurea Magistrale in Didattica della Lingua Italiana della Facoltá di Studi Umanistici dell'Universitá del Litorale, nel 2014 ha ricevuto il secondo premio per la tesi di laurea magistrale: Fulvio Tomiz-za scrittore per ragazzi: analisi della letteratura giovanile dello scrittore istriano al Premio Na-zionale "Franco Trequadrini" per tesi di laurea sulla letteratura per l'infanzia, Universitá de-gli Studi dell'Aquila, Dipartimento di Scienze Umane.
Cinque studentesse (Arianna Božič, Lara Eler, Gaja Kavalič, Ines Haupt e Leda Petra Pitamic) del terzo anno del Corso di Laurea di Primo Liv-ello in Italianistica della Facoltá di Studi Uma-nistici dell'Universitá del Litorale, hanno ricev-uto il premio per l'albo illustrato "Che gioia... / Kakšno veselje." al 15° Premio internazionale Internationaler Kinder-und Jugendbuchwettbewerb "Auf Schmetterlings- und Schwanen-flügeln" 2017 a Statgemeinde Schwanenstadt (Austria).
La scomparsa di Livio Sossi e un grave lutto, anche per la nostra comunitá, ma il suo insegna-mento, unito al suo entusiasmo e voglia di fare, rimarranno per sempre in noi e ci stimoleranno a portare avanti la sua grande opera.
ZADNJA STRAN
Tuji študenti na Univerzi na Primorskem Univerzo na Primorskem vsako leto obiskuje več študentov iz tujine, ki pa na Fakulteti za humanistične študije obiskujejo tečaj slovenščine. Zato smo jih povprašali, kje so izvedeli za našo univerzo, zakaj so se odločili za študij na njej in kako se tukaj počutijo.
Mija: Prihajam iz Zagreba, sem absolventka podiplomskega študija v Zagrebu na Prehrambeno biotehniški fakulteti - nutricionistika. Tukaj sem na Eras-musovi praksi, na katero sem prišla 25. 2. 2019. Všeč sta je tukajšnji sistem in organizacija, ki sta boljša v primerjavi s Hrvaško. Živim v Izoli, zelo mi je všeč, prav tako tudi Koper, ker sta majhni mesti, v prim-erjavni z Zagrebom, ki postaja vse napornejši. Zaključujem tudi študij predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti. Če me zdaj vprašate, kje bi ostala, bi vam odgovorila, da bi najraje ostala tukaj, ker je fakulteta ob morju in hkrati blizu Hrvaške.
Ejub: Prihajam iz Cazina (BiH), obiskujem Fakulteto zdravstvene nege. Za UP sem slišal od prijatelja v BiH. Na fakulteto sem se vpisal, ker je po uspešnem šolanju zagotovljena služba. Prav tako sem zaključil dve leti na Pedagoški fakulteti. Fakulteta tukaj je bolj organizirana, kar se tiče študentskih zadev. Prav tako je tukaj več prakse kot pri nas in tako dobiš več znanja. Študenstki svet je bolj organiziran in vse, kar mi je manjkalo v BiH, sem našel tukaj.
Janko: Prihajam iz Beograda (SRB), obiskujem Fakulteto za vede o zdravlju, smer aplikativna ki-neziologija. Za UP sem slišal na sejmu fakultet v Ljubljani. Zaključil sem srednjo elektrotehnično šolo v Beogradu. Tukaj sem se vpisal na fakulteto, predvsem zato, ker je blizu morja. Zadovoljen sem, vse je super, ni težko, študentje veliko delajo in ni tako drago, kot sem pričakoval. ioo-odstotno sem zadovoljen in izkušnjo priporočam vsem.
Marijana: prihajam iz Srbije, sem na magisterskem študiju Razredni pouk na Pedagoški fakuteti Koper, program Erasmus plus. Kot predsednica študents-
kega parlamenta Pedagoške fakultete v Užicah (Srbija) sem bila skupaj s svojo fakulteto povabljena na PEFijado, ki se je organizirala lansko leto v Izoli. Sodelovanje je nastalo po tem, ko me je predsednik študentskega sveta Matija Jenko povabil, da sodelujem skupaj s fakulteto na tem dogodku. Takoj me je zanimala njihova študentska organizacija. Moram izpostaviti, da je v Srbiji veliko več prostovoljstva kot tukaj. Tukaj so profesorji prijetnejši in občutek imam, da bolj cenijo naš trud, kar moram izpostaviti in pohvaliti. Poleg izbirnega predmeta, ki ga obiskujem na tukajšnji fakulteti, imam tudi prakso v osnovni šoli. Mentorica se trudi, da me čim bolj vključi v proces dela, posledično sem se hitreje naučila tudi jezika. Če primerjam sistem izboraževanja v Sloveniji in Srbiji, lahko rečem, da sta si zelo podobna. Zelo sem zadovoljna, da sem tukaj.
Stefan: prihajam iz Nikšica (Črna Gora), obiskujem Fakulteto za vede o zdravju - Kineziologija. Bil sem na študenstski izmenjavi na Finskem in to me je spodbudilo, da sem iskal dodatne vire izobraževanja, nakar sem dobil direkten predlog dekana svoje fakultete v Črni Gori, da grem na študentsko izmenjavo v Slovenijo. Ko sem videl, kdo je dekan fakultete v Kopru in da je fakulteta ob morju, sem bil navdušen. Poleg tega želim raziskati druge sisteme izobraževanja in moram reči, da mi je zelo privlačno, ker vseeno vlada balkanska mentaliteta v pozitivnem smislu. Življenje v manjšem mestu je kvalitetnejše, saj se lahko bolj posvetiš sebi in učenju. Študentsko življenje je zanimivo, ampak vseeno ni veliko klubov in se večinoma zabavamo pri komu doma. Všeč mi je organiziranost ŠOUP-a glede aktivnosti študentov, kar moram dodatno pohvaliti.
Viktor: prihajam z Reke (HR), obiskujem Antropologijo in Arheologijo na FHŠ, sem drugi letnik prve stopnje. Namensko sem iskal dvopredmetni študij antropologije, ki so ga na žalost ukinili. Vendar zdaj imajo dvopredmetni študij arheologije. Vsak dan potujem z Reke, ker se več dogaja pri nas kot tukaj, saj je Reka večje mesto. Lani sem živel tukaj in mi je bilo malo dolgčasno.
Pripravila: Željka Todorkov Avlijaš
Humanist, študentski časopis UP Fakultete za humanistične študije • Številka 1, april 2019 • Ureja in oblikuje Matej Zupanc • Izhaja občasno in brezplačno • Izdaja Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper • Naklada 100 izvodov • ISSN 2670-4757 (tiskana izdaja) • ISSN 2670-4838 (digitalna izdaja) • http://www.hippocampus.si/issn/humanist
16