PRIMORSKI DNEVNIK Poitmria plačana v Kotovim /i krogih, da bi utegnil U Tant ®tati tajnik Združenih narodov še J® *eti, če bi ga v tem smislu pora* varnostni svet. I) Tant pa je tarao sporočil, da bo imel 20. sep-®mbra tiskovno konferenco ter da P jasno odgovoril na nekatera vPtašanja. ništvo skupno z izdajalskim monarhističnim režimom v Jordaniji, da bi se uprli arabskim naprednim režimom«. Zatem omenja Izjava »ogromne zneske, vplačane v sklad, ki sta ga ustanovila predsednik Johnson in saudski kralj Feisal za financiranje zarote proti naprednim silam«, t.er zaključke: «Sedanji revolucionarni režim, ki se je sporazumel z naprednimi vladami, zlasti s kairsko in z alžirsko vlado, bo ostal zvest načelu ljudske vojne za osvoboditev Palestine.« Izjava pravi, da bi moral državni udar ustvariti val nasilja, terorizma, umorov in uničenja«. Dalje pravi, da so člani zarote organizirali beg bivšega ministrskega predsednika Salaha Bitarja, ki naj bi prevzel oblast z državnim udarom. Nato dodaja, da je aretacija »reakcionarnih voditeljev«, preprečila izvedbo teh načrtov. Izjava pravi tudi, da so zarotniki zbrali okrog sebe »oportunistične, fanatične in protivladne elemente ter ljudi, ki nasprotujejo revolucionarni politiki stranke«. Nato dodaja, da Je vlada upala, da bo govorila o zaroti samo na državni konferenci stranke Baas. Toda zarotniki so s svojimi načrti in s poizkusi, da preprečijo sklicanje konference, prisilili vlado da nastopi. Bitar in številni drugi voditelji stranke Baas, ki so bili odstavljeni z državnim udarom od 23. februarja, so zbežali iz zapora proti koncu avgusta in jim je uspelo zateči se v Bejrut. Ni pa znano, kje je bivši predsednik Hafez. Še ena žrtev nesreče na Brniku LJUBLJANA, 6. — Na Ijubljansai kirurški kliniki je davi umrla gospodična Susan Wordsell, stara 20 let, ki je bila ranjena in opečena pri letalski nesreči, ki se je dogodila 1. septembra. Preteklo noč se je njeno stanje nenadoma poslabšalo in je umrla. S tem je število žrtev nesreče naraslo na 97. lje in umori niso sredstva za reševanje vprašanj Južne Afrike. Tajnik gibanja proti »apartheidu* je izjavil, da spričo dejstva, da južnoafriška vlada uporablja nasilje za zatiranje ljudstva in u-stvarja ozračje sovražnosti, je razumljivo, da se ljudstvo odloči uporabljati podobna sredstva. «U-mor Vervvoerda, je dodal, poudarja zlo v južnoafriški družbi in noben drug voditelj ne bo varen pred nevarnostjo podobnega napada, ker prav razmere, ki so jih oni sami ustvarili, vodijo do takih dejanj.* Ministrski predsednik Sierre Leone Albert Margai ni hotel komentirati atentata. Neki nigerijski delegat je izjavil, da nasprotuje umoru, naj bo žrtev kdor koli. Podpredsednik narodnoosvobodilnega sveta Gane pa Je izjavil: «Verwoerd je bil človeško bitje; žal mi Je, da je umrl.« Ministrski predsednik Sln-gapura Je izjavil, da mu Je žal, «toda to je sestavni del tveganja, ki je povezano s takimi režimi«. Zambijski zunanji minister Kap-vepve je izjavil, da čeprav je sedaj težko reči, ali bo smrt Verwoerda imela posledice za rodezijsko vprašanje, je mogoča kaka sprememba južnoafriške politike s tem v zvezi. Ciprski nadškof Makarios je izjavil, da je »umor strahotna stvar«, ter je dodal, da je po njegovem mnenju treba povezati umor Verwoerda s stanjem v Rodeziji. Mlnistrsai predsednik Gambije je izjavil, da upa, da bo novi predsednik Južnoafriške vlade uvedel bolj človeško politiko do afriške večine ter da se bo oddaljil od sedanje politike, ki je porazna. Voditelj britanske liberalne stranke Jo Grimond je izjavil, da je vedno nasprotoval Verwoerdovi politiki ter da se je vedno bal, da bo zatiranje v Južni Afriki prej ali slej pripeljalo do nasilja. «To bi moral biti opomin tistim, ki nameravajo ohraniti avtokratske režime v Afriki; to tem bolj, ker je morilec belec,« je poudaril Grimond. Številni delegati na konferenci Commonivealtha so izrazili bojazen, da bo smrt Vervvoerda povzročila še večjo negotovost ne samo v Južni Afriki, temveč predvsem v Rodeziji. V Londonu se bojijo, da bo smrt Vervvoerda pripeljala še do večje politične nepopustljivosti ekstremistov v Južni Afriki In Rodeziji. Neki afriški delegat pa je izjavil; »Hvala Bogu, da morilec ni bil črnec; drugače bi bile posledice zelo hude za Južno Afriko in za vso Afriko.« Hendrlck Vervvoerd se Je rod i leta 1901 v Amsterdamu na Holandskem in se je zelo mlad preselil najprej v Južno Rodezijo nato pa v Južnoafriško zvezo, kjer se je naselila njegova družina. Povečini je študiral v Južni Afriki in doktoriral v psiholoških vedah. Zatem se je preselil na univerze v Hamburgu, Leipzigu in Berlinu, kjer se je spo-polnil in Je nato poučeval na berlinski univerzi psihologijo. Zatem pa je prevzel oddelek za sociološke študije. Prav v Nemčiji se je navzel nacističnih idej. Leta 1936 je podpisal skupno z drugimi petimi univerzitetnimi profesorji protest proti sprejemu nemških židovskih beguncev v Južno Afriko. Leto dni pozneje je postal časnikar in je prevzel ravnateljstvo novega nacionalističnega dnevnika v Johannesburgu. Med drugi svetovno vojno je objavljal uvodnike v nacističnem duhu. Po vojni je bil leta 1948 izvoljen za senatorja, leta 1950 pa je vstopil v vlado. Prav po njegovi zamisli so začeli Izvajati strog program rasne diskriminacije in zatirati črnce. Sprejeli so zakone, ki prepovedujejo črncem obiskovati cerkve na področjih, ki so določena za belce. Septembra 1958 je bil imenovan za ministrskega predsednika. Pod njegovim vodstvom Je Južnoafriška zveza postala republika in Je izstopila iz Commonivealtha. Aprila 1960 je bil Vervvoerd, med napetostjo, ki jo Je povzročila njegova rasistična politika, hudo ranjen pri atentatu, ki ga je napravil nanj neki Anglež. Ves čas svojega vladanja je vedno bolj zaostroval rasistično politiko ter je nato odkrito podpiral juž-norodezijskega rasista Smitha, ko je ta enostransko proglasil neodvisnost Južne Rodezije. Včeraj se je v brazilski prestolnici zaključil seminar Združenih narodov o rasistični politiki v Južni Afriki. Sprejeli so resolucijo, ki vsebuje 30 priporočil za borbo proti rasistični politiki. Predložili jo bodo glavni skupščini OZN. V resoluciji udeleženci seminarja soglasno obsojajo «apartheid» ter pozivajo Združene narode, naj skrbno proučijo to vprašanje. Vendar pa so ZDA, Velika Britanija, Nova Zelandija In Argentina odobrile s pridržkom tisti del resolucije, ki se zavzema za podoben bojkot, kakršnega so uvedli lani proti Rodeziji. Seminar je trajal dva tedna ter so se ga udeležili predstavniki 28 držav. Južna Afrika je bila sicer uradno odsotna, toda številni opozicijski delegati so se seminarja udeležili in so obsodili Verivoerdovo politiko. Nov ustaški zločin v Zahodni Nemčiji BONN, 6. — V čakalnici železniške postaje v Frankfurtu je bil danes ubit jugoslovanski državljan 26-letni Stipan Medvidovič. Baje je nastal prepir, ker je Medvidovič imel v gumbnici jugoslovansko rdečo zvezdo. V spor se je vmešal neki Jugoslovani, ki j® Med-vidoviča zabodel z nožem ter je nato zbežal. Poročajo tudi o drugih incidentih, ki so jih povzročili ustaški elementi. Ti so se zbrali pred jugoslovanskim generalnim konzulatom v M-uenchnu, ne da bi policija nastopila. Prerezali so gume na avtomobilu generalnega konzula. Neznanci so konzulu večkrat grozili po telefonu. Podobni dogodki so se dogodili tudi pred uradom jugoslovanskega konzulata v Stuttgartu, V Dueseldorfu je bil pred dnevi ubit en Jugoslovan, ki je prišel na delo v Nemčijo, U Tani bo ostal še dve leli? NEW YORK, 6. - V poučenih krogih izjavljajo, da bi U Tant eventualno ostal tajnik Združenih narodov še dve leti, če bi ga v tem smislu pozval varnostni svet, če ne bi bilo drugega kandidata. U Tant pa ni hotel odgovoriti časnikarjem na vprašanje, ali je njegova odločitev o umiku nepreklicna. Izjavil je, da bo imel 20. septembra tiskovno konferenco prod začetkom dvajsetega zasedanja glavne skupščine ter da bo jasno odgovoril na nekatera vprašanja. Medtem pa se sklicuje na svojo izjavo v prejšnjem tednu. OBISK NORVEŠKEGA KRAUA V BEOGRADU Skupno stremljenje obeh držav za mir in vsestransko sodelovanje Titova in Olafova zdravica - Začetek političnih razgovorov med zunanjima ministroma obeh držav (Od našega dopisnika) i poudaril, da so vse države, veliko BEOGRAD, 6. - V državnem taj- ! malf-ništvu za zunanje zadeve so se da- Pjl, nes dopoldne pričeli norveško-jugo- hanJ' «Naše skupno stremljenje na slovanski razgovori med zunaniim PodročJu mednarodnih odnosov so ministrom ^Ungom Ter državni Predvsem ohranitev miru in_razvoj tajnikom za zunanje zadeve Mar- kom Nikežičem in njunimi sodelavci. Na današnjem sestanku so pregledali mednarodni položaj m proučili vprašanja evropske varnosti in razorožitve ter vprašanja s področja dvostranskih odnosov. Po razgovorih je ministra Linga sprejel tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič in se zadržal z njim v daljšem prisrčnem razgovoru. Predsednik republike maršal Tito in norveški kralj Olaf sta v zdravici, ki sta jo izmenjala med kosilom, ki ga je predsednik republike priredil v čast svojemu gostu, poudarila tradicionalno prijateljstvo, ki veže oba naroda, posebno po zadnji vojni, njuno ljubezen do svobode in privrženost obeh držav stvari miru in mednarodnega sodelovanja. Tito je Izrekel priznanje norveškemu ljudstvu za njegove simpatije in pomoč med drugo svetovno vojno in ugotovil, da različni notranji razvoj ne ovira razvoja odnosov med obema državama, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in enakopravnosti. Predsednik Jugoslavije je z obžalovanjem ugotovil, da je mednarodni položaj resen, ker se večajo uporabe sile v mednarodnih odnosih in se nadaljuje oboroževalna tekma, ter ,ie vsestranskega sodelovanja. Privrženost Norveške in Jugoslavije miru in njuna pripravljenost, da v okviru svojih možnosti prispevata k zboljšanju odnosov in miroljubnemu reševanju perečih mednarodnih vprašanj daje tudi dvostranskim odnosom poseben značaj,« je poudaril Tito. Kralj Olaf Je ugotovil, da sta Jugoslavija in Norveška vsaka na svoj način morali varovati svoje nacionalne interese, da pa imata skupno platformo, kajti obe sta v svetovni organizaciji našli glavno zaslombo v zunanji politiki. To |e pripeljalo do sodelovanja med obema državama v svetovni organizaciji in zunaj, kjer sta skupno sodelovali v miroljubnih operacijah svetovne organizacije. Norveški kralj se je pridružil mnenju predsednika Tita glede nujnosti in možnosti širšega sodelovanja med državami, kot sta Jugoslavija in Norveška, pri reševanju osnovnih mednarodnih vprašanj, posebno pri reševanju vprašanja razorožitve in premostitvi gospodarskega prepada med državami. Olaf V. je izrekel priznanje predsedniku Titu za njegov osebni prispevek k zboljšanju in povečanju možnosti konstruktivnih odnosov med vzhodom in zahodom. Dopoldne se je norveški kralj u- ■ lllllllllllllllll1l||||||lMlH«l1l||||||||||MI|||||||||lll||l|lll|||||||ni|||||||||||||tl||||l||||||||tll|||l|||||||||||llllllll|l|lllllllllllllllltirtllllllllltlllllltlllllllllllllllllll|l||lll|l||||||l|llllllllll|||lll|l|||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||llll| SARAGAT SPREJEL ROMUNSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Fanfani in Manescu sta govorila o posledicah vojne v Vietnamu Važni predlogi FIOM-CGIL o sindikalni neodvisnosti in enotnosti RIM, 6. — Predsednik republike je sprejel na Kvirinalu romunskega zunanjega ministra Manescuja, katerega je spremljal romunski veleposlanik v Rimu Cornel Burtica Razgovoru so prisostvovali zunanji minister Fanfani, italijanski veleposlanik v Bukarešti Moscato ter generalni tajnik predsedstva republike Picella. Dopoldne pa so se v Farnesini pričeli politični razgovori med ministroma Manescujem in Fanfanijem, ki so se nanašali predvsem na različna pereča svetovna politična vprašanja ter v prvi vrsti na položaj, kakršnega je ustvarila vojna v Vietnamu. Govorila sta tudi o evropski varnost! in razorožitvi. Romunski zunanji minister je o-brazložil splošna načela, na katerih temelji romunska zunanja politika, ki stremi po mirnem sožitju med raznimi državami z različno ideološko in politično oore-delitvijo. Fanfani pa je ponovil že znano stališče italijanske vlade in je verjetno zavrnil predlog o sklicanju evropske konference, saj je v uradnem poročilu o njegovi izjavi na dolgo govora o znanem stališču Italije glede tega vprašanja. Danes so začele delo nekatere komisije poslanske zbornice, s čimer se nekako neuradno začenja jesensko politično življenje. 1-stočasno so sporočili, da se bo poslanska zbornica sestala 12. septembra, ko bo pričela razpravo o resolucijah poslancev MSI in PLI glede položaja v Južni Tirolski. Razpravljali bodo tudi o številnih drugih interpelacijah, ki se nanašajo na isto vprašanje. Prvo zasedanje pa je bilo danes zjutraj, ko se je sestala komisija poslanske zbornice za kmetijska vprašanja, ki je začela proučevati «zeleni načrt«. Poslancem, ki so člani komisije za proračun poslanske zbornice, so razdelili novo besedilo petletnega gospodarskega načrta, ki sta ga izdelala poročevalca poslanec KD Au relio Curti in poslanec PSI De Pa-scalis. V tej zvezi je bilo že mnogo polemik, češ da novo besedilo gospodarskega načrta ne vsebuje več nekaterih bistvenih vprašanj in Volilna kampanja v Vietnamu Volilni shod generala Kija med njimi predvsem urbanističnih vprašanj. V Benetkah se je minister za zunanjo trgovino Tolloy sestal z ministrom za načrt in razvoj Maroka Mohamedom Bargašom, s katerim je razpravljal o medsebojni trgovinski izmenjavi. Uradno poročilo pravi, da so z italijanske strani ugotovili veliko zanimanje za okrepitev te izmenjave, ki lahko že letos doseže višino 30 milijard lir Bistveno je vprašanje primanjkljaja italijanske trgovinske bilance, ki je nastal zaradi precejšnjega uvoza oljčnega olja, ki se je podvojil, medtem ko se je celoten izvoz povečal za 19 odst Deželna skupščina SicillJ' Je danes nadaljevala razpravo o Agri-gentu. Poslanec Franchtna (PSIUP) je ugotovil, da nihče ne more več zanikati grobih kršitev zakona, zaradi katerih se je dogodila nesreča. Ugotovil Je, da deželna vlada ni intervenirala, kot bi morala. Saj bi morala prijaviti župana zaradi številnih kršitev zakona. V tej zvezi je obdolžil odbornika za lokalne ustanove, češ da je moralno sokriv, ker skuša zakriti odgovornosti. Pozval je vse poštene prebivalce, naj sodelujejo pri naporih za razčiščen je. Daljši govor Je imel odbornik Carolo, ki je v zvezi z zadnjimi dogodki nedvomno na zatožni klopi in ki je skušal svoje ukrepe prikazati v povsem novi luči. «Odkril» je namreč, da njegova intervencija z imenovanjem deželne preiskovalne komisije ni bila usmerjena v preprečevanje učinkovitosti preiskovalne komisije, ki Jo je imenoval minister za javna dela Mancini, in je trdil, da bi morala ta komisija samo sodelovati pri preiskavi. Carolo je zagovarjal vse svoje predhodnike, češ da so predali vse ustrezne spise sodišču in da so se vse razprave zaključile z oprostilnimi razsodbami. Na popoldanskem zasedanju je poslanec La Loggla (KD) ugotovil, da je bil zemeljski usad na vsak način nepredviden in nepredvidljiv dogodek, zaradi česar po njegovem vsi občinski odborniki ter druge osebnosti ne morejo biti obdolženi, ter da gre za izredno zapletena in deliktna vprašanja. Poslanec Marraro (KPI) pa Je ponovno dokazal osebne in splošne odgovornosti demokristjanskih predstavnikov, pri čemer ne gre za nekatere splošne pomanjkljivosti in najmanj za pomanjkljivosti zakonov in uredb. Priznal je doslednost poslancev, PSI, ki so odločno in odgovorno obsodili vse krivce iz vrst KD. Ponovno je ugotovil, da so skušali s pomočjo deželne avtonomije onemogočiti učinkovito državno intervencijo. Zadnji je spregovoril predsednik dežele Coniglio, ki je v imenu deželne uprave dejal, da hočejo do kraja ugotoviti vzroke za dogodke v Agrigentu. Zato se bo razprava lahko zaključila, šele ko bodo dokončno ugotovljeni vzroki in odgovornosti. Polemizirale je z levico, češ da pre-splošno obtožuje in da samo onemogoča ugotovitev dejanske odgovornosti. Končno ie govoril o napadih na Sicilijo kot avtonomno deželo. Končno so na glasovanju s 43 proti 37 glasovi odobrili resolucijo, za katero so glasovali poslanci KD, PSI, PSDI in PRI. V resoluciji je rečeno, da dežela soglaša s komisijo, ki jo je ustanovil minister Mancini, kar sta pred glasovanjem izrecno poudarila načelnika skupin PSI in PSDI, ki sta ;u-di ugotovila, da ima resolucija e tem ustrezen politični pomen. Predsednik vlade Moro je zvečer ob 19.40 prispel v Bari, kjer bo Jutri odprt 30. levantskl velesejem. Danes je prisostvoval položitvi temeljnega kamna nove bolnišnice. Danes so se začela pogajanja na sedežu Confindustrie med predstavniki kovinarjev, delavskih in delodajalskih sindikatov na osnovi včerajšnjega vabila ministra za delo. sestanek je imel preliminar-ni značaj in dogovorili so se, da sa bodo pogajan a nadaljevala 13., 14, in 15. septembra. Sindikati so obrazložili nekatere najvažnejše zahteve, delodajalci pa so zagotovili, da bodo sporočili svoje sta '.išče, ko se bodo pogajanja ponovno začela. Danes so se začela tudi pogajanja o delovni pogodbi za u-službence gradbene industrije, ki so bila prekinjena julija. Sindikalne organizacije uslužbencev cementarn so sporočile, da bodo 13 in 14. septembra stavkali uslužbenci podietlj Italcemen-tl, Sacellt in Eternit v zvezi z delovno pogodbo, ki je zapadla 30. junija lani. V Milanu se Je 3. in 4. septembra sestal centralni komite FIOM-CGIL, ki je razpravljal o enotni sindikalni politiki in v tej zvezi sprejel vrsto zelo važnih predlogov, ki naj vodijo k ustanovitvi enotnega sindikata. V bistvu gre za napore za premostitev strankarske razdrobljenosti, vpliva strank, struj v strankah in vseh drugih vplivov na sindikalno življenje. V tej zvezi so pozvali vse sindikalne organizacije, naj v vodstvih sindikatov ne bodo več prisotni predstavniki strankarskih vodstev, in sindikalisti naj ne bodo izvoljeni na listah raznih strank. Generalni tajnik demokristjanske sindikalne organizacije FIM-CISL Macario je te zaključke zelo .ugodno ocenil, češ da gre za nov dogodek, ki potrjuje avtonomijo in sindikalno enotnost, ter predstavlja nov korak na dolgi in težavni poti. Marnovc izjave DŽAKARTA. 6 — Indonezijski predsednik Sukamo je govoril danes predstavnikom ljudske organizacije, ki se Imenuje »Generacija 1945». Izjavil Je, da je marksist ter je obtožil amerišKo tajno obveščevalno službo (CIA), da ga skusa eliminirati. Dodal je, da ima dokaze, da skuša mednarodni Imperializem uničiti Indonezijo in Sukar-na ter da je CIA vmešana v to zaroto. Povedal je, da je dobil pismo angleškega filozofa Russela, ki ga opozarja, naj bo buden pred CIA in dodaja, da je ameriška tajna služba za petkrat povečala svoj proračun, zato da poveča svojo dejavnost. Sukamo Je tudi poudaril: «Ko-munizem se ne more eliminirati z rezanjem vratov ljudem ali z odločitvijo ljudskega posvetovalnega sveta. Lahko rečem, da sem marksist in da v mojih prsih bije srce marksista; kako me more torej ljudstvo odstraniti?« limit iiiiiiiiiiitiit m im tu t min in hii n ttiiiitiitiHiiiiiiiaiiiiiiiuiiitiHii mlin i m aiiai m miniti tiiiiiiiiiiiiiiiiiii na beneškem filmskem festivalu Slijepčevicev film je še kar ugajal BENETKE, 6. — Včeraj je Sil na sporedu informativne sekcije beneškega Ulmskega festivala zanimiv jugoslovanski film Vlade Slijep-čeviča «Stičenik» (Zaščitenec). Kot so povedali njegovi realizatorji načenja film dve temi: po eni strani boj med dvema generacijama, od katerih se mlajša čuti ie pripravljena, da bi prevzela odgovornost vodstva v druibi, in hoče zamenjati starejšo generacijo. V tem pride lahko do raznih ekscesov posameznikov, ki so jgripravljeni na vse, samo da pridejo do vodilnih položajev; in to je druga tema v filmu. Pojav «karierizma» — je zelo jasno razložil med tiskomo konferenco mladi scenarist Jovan Cirilov — se pojavlja v vseh deželah, ne glede na družbeno ureditev. Toda film hoče na to pokazati, ko gre za karierizem v socialistični družbi. In to še zlasti, ko gre za komunistično stranko kot vodilno stranko, ki je tako izkoriščana za namene, ki nimajo ničesar skujfme-ga z bojem za boljšo družbo. Ivan Stojanovič, mlad in ambiciozen pesnik (v filmu), zapusti podeželje in pride v Beograd. Da bi se povzpel, ne izbira načinov in poti. Poroči se z bogato in zelo lepo hčerko nekega trnovega človeka* ne iz ljubezni temveč iz pre-računanosti rut pomoč, ki mu jo bo lahko nudil njen oče. Res postane Ivan znana in ugledna osebnost. Toda žrtve, ki jih je pregazil, da je postal generalni ravnatelj velike založbe, mu ne dajo mirno spati. Tudi prijatelji ga zapuste. Toda on se sedaj lahko odreče tudi ženi, ki jo požene, da napravi v obupanosti, potem ko je tudi njen oče aretiran, samomor. Pozneje se Ivan z avtomobilom zaleti v avtomobil prijateljice Dragane in se ubije. Samo Dragana potoči za njim solzo. Film je dober, čeprav ni čisto brez kake naivnosti. Ne pokaže, n. pr., kdo in kaj se «karieristom» postavlja po robu Obsodbo nad Ivanom izreče v filmu njegov prijatelj, mlad študent, preden odide k nizkim poslom na deželo. Druga je obsodba Dragane, ki mu odreče svojo ljubezen, in končno je mo-ralna obsodba tudi ženin samomor. Toda vse to so samo moralne obsodbe, ki ne morejo imeti ličinka na politični in družbeni ravni. Kajti vsi s karieristi* ne umrejo pri avtomobilski nesreči. Gotovo so druga sredstva, ki so lahko bolj neposredno učinkovita. Mogoče je tudi preveč poudarjen konflikt generacij. Po nauku Gramsci-ja se mladinsko vprašanje in zamenjava generacij postavlja samo v meščanski družbi, ki novo generacijo ovira in ji ne daje perspektiv avtonomije ne glede na to, ka teremu družbenemu razredu pripada. Danes dopoldne pa so pokazali sovjetski film «Prvi učitelj«. Skromen film, dokaj naiven, ki spet odkriva ne posebno moderno stanje v sovjetski kinematografiji. K. G. deležil slovesne seje mestne skupščine Beograda, na kateri je predsednik skupščine Branko Pesič v znak iskrenih občutkov prebivalstva Beograda do suverena države, čigar ljudstvo goji prijateljska čustva do narodov Jugoslavije, izročil Olafu V. zlato spominsko plaketo Beograda. »Veseli me. da lahko ponesem to spominsko plalceto iz mesta, katerega zgodovina in junaško zadržanje so dobro znani na Norveškem Svoboda in neo(V visnost sta skupen smoter, za Katerega smo se borili vsak v svoii deželi. Meščani Beograda so za le vrednote mnogo žrtvovali, posebno v zadnji vojni. Prispevek, ki ste ga vi in Jugoslavija dali za skupno stvar, ne bo nikdar pozabljen.« e poudaril norveški kralj v svojem kratkem zahvalnem govoru in izročil mestni skupščini kot svoje darilo z emajlom in zlatom obloženo srebrno posodo Po slovesnosti v mestni skuošfi-ni je norveški kralj skupno s predsednikom Titom obiskal inštitut ra jedrsko znanost v Vinči Po kosilu je norveški kralj v parku prijateljstva v Novem Beogradu zasadil drevo miru. Javor, ki ga je zasadil Olaf V., je 44 drevo, ki so ga zasadili v tem parku tuji državniki in ugledne osebnosti iz raznih krajev sveta, ki so obiskali Beograd. Danes popoldne si Je visoki gost ogledal tudi vojni muzej na Kale-megdanu, zatem pa se je v norveškem veleposlaništvu sestal z osebjem veleposlaništva in Norvežani, ki žive v Beogradu. Nocoj je kralj Olaf V. v hotelu »Metropol« priredil slovesen sprejem Jutri bo obiskal Skopje, kjer ga bo mestna skupščina v znak zahvale za pomoč norveškega ljudstva pri obnovi Skopja po potresu in nesebično pomoč Jugoslovanom med vojno, proglasila za častnega meščana. B. B. Minister Čen Ji o odnosih z ZDA TOKIO, 6. — Japonski tisk poroča, da je kitajski zunanji minister Cen Ji izjavil skupin- japonskih poslancev, ki so na obisku v Pekingu, da ne verjame, tla bo napetost med ZDA in Kitajsko večno trajala. Cen Ji e tudi izjavil, oa ni moč reči, da Kitajska nima namena urediti vietnemsKege vprašanja s pogajanji. Dejal je: kitajska nadaljuj* pogajanja z ZDa v Varšavi na ravni veleposlanikov Ce ne bi Kitajska verjela v koristnost pogajanj, bi bila že zdavnaj prekinila razgovore v Varšavi.* Cen Ji je tudi izjavil, da je dejstvo, da niti Kitajska niti ZDA nimata namen« povzročiti medsebojnega spopada. "'ie je dejal, da ne verjame za sedaj v ameriški napad na Kitajsko, toda ta se pripravlja s sedanjo »kulturno revolucijo »na tako eventualnost Po mnenju pekinške vlade je moč rešiti vsak spor s pogajanji, toda »ni nobenega mesta za pogajanja, dok'er bodo ZDA uporabljale silo v Vietnamu*. Cen Ji je tudi izjavil, da sedanja kampanja rdečih gardistov ne bo menjala kitajske zunanje politike. Kitajska ni menjala svoje nobtike podpiranja načel bandun-ške konference O usodi Vietnama ne more odločati Kitajska, temveč mn-a o tem odločati Vietnam sam. Pekinški radio je javil, da so kitajske oborožene sile v priprav-H en osti, da preprečijo širjenje na-sllhih dejanj rdečih gardistov Vojaške enote v vsej državi so se zbrale, da se posvetujejo o svoji vlogi v tem gibanju Razpravljali so predvsem o nadzorstvu nad rdečimi gardisti to nad »sovražniki*. Medtem poročajo o Sporih v ko. munističnih vodstvih v posameznih pokrajinah v zvezi z nasilji rdečih gardistov . Agencija Tass poroča iz Pekinga, da se tisoči rdečih gardistov, ki so prišli v Peking s podeželja slabo obnašajo in so povzročili v Pekingu precej nereda. Pri tem navaja tudi pisanje nekega pekin-škega lista, ki obsoja obnašanje teh »škodljivih elementov* ter zahteva, nai lih do sobote odstranijo; drugače bi bilo težko zajamčiti varnost glavnih voditeljev med pripravami in proslavami narodnega dneva Kitajske, ki bo L oktobra. Tass sporoča tudi 6 uničenju starih umetnin. Zdi se, da je znameniti tempelj počivajočega Bude poln drobcev zgodovinskih !čiP.0Vi,k* 80 rdeči gardisti razbili. Dragocene slike v palači pa Pokrili in se zdi, da nameravajo rdeči gardisti pisati čeznj« citate |z Maocetungovih del. Konferenca Commonweatha LONDON, 6. — PreasedtoK angleške vlade WHson Je na današnji seji Commonvvealtha govoril 70 minut o Rodeziji. Po njegovem govoru je predsednik Ugande zahteval odložitev dela do jutri zjutraj, da lahko proučijo vsebino govora. Računajo. da bodo o Rodeziji razpravljali do četrtka in morda še več. Zvečer se Je zvedelo, da Je Wll-son predlagal letalski most za pre-važanje živil in surovin v Zambijo. Glede obveznih sankcij proti Ro-dezlji Je WIlson izjavil, da je pripravljen proučiti to vprašanje, ni pa dodal drugega. Po mnenju opazovalcev to pomeni, da ni nobene spremembe v politiki britanske vlade. Wilson je poudaril, da moralo tudi druge države Commonvvealtha sodelovati pri politiki prepovedi u-voza v Rodezijo, ki Jo vodi angleška vlada. Afriški delegati so se po današnji seji sestali na posvetovanje. Po sestanku Je ugandski predsednik » bote izjavil, da ni zadovoljen a VVilsonovim govorom. Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,8, najnižja 18, ob 19. uri 23,8 stopinje, vlaga 64 odst. zračni tlak 1018,6 stanoviten, veter 2 km na uro, zahodnik, nebo 2/10 pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 22,5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 7. septembra Marko Sonce vzide ob 6.32 In zatone ob 19.33. Dolžina dneva 13,00. Luna vzide ob 22,51 in zatone ob 14,05, Jutri, ČETRTEK, 8. septembra Marija Na osnovi dokumenta posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje Soglasna resolucija deželnega odbora v obrambo tržaške ladjedelnišbe industrije Dokument, ki ga je odobril deželni odbor, je bil že včeraj odposlan predsedniku vlade Moru, vsem ministrom in predsedstvu IRI Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine, ki se je sestal včeraj popoldne pod predsedstvom dr. Gia-comettija, je soglasno odobril resolucijo, s katero ponavlja stališče deželne ustanove glede vprašanja ladjedelniške industrije, ki je prvenstvene važnosti za tržaško in goriško pevk raj mo, v zvezi z zaključki »komisije Caron*. Stališče deželnega odbora je rezultat proučitve dokumenta, ki ga je glede tega pripravil stalni posvetovalni odbor za deželno načrtovanje, kateri se je v ta namen sestal v začetku preteklega tedna pod predsedstvom odbornika Stop-perja. V preteklih dneh je odbornik Stopper predložil dokument, katerega je soglasno odobril posvetovalni organ, podpredsedniku Giacomettiju, ta pa ga je včeraj predložil v razpravo deželnemu odboru. Potem ko je odbornik za načrtovanje Stopper obrazložil kolegom izraženo mnenje, je odbor soglasno izglasoval resolucijo, v kateri ■•sklicujoč se na resolucijo deželnega sveta, izglasovano na seji 2. julija 1966, glede bodočnosti podjetij z državno udeležbo na področju Furlanije-Julijske (krajine in zlasti glede ladjedelnice, ki zadevajo vsedržavni načrt preureditve, osvaja omenjeno mnenje.* V resoluciji je tudi rečeno, da •e *v zvezi tudi z razvojem in ugovori, do katerih j* prišlo nedavno glede vladnih odločitev* deželni odbor čuti obvezanega nadaljevati že začeto akcijo pri vladnih oblasteh z namenom, da se doseže pozitivna rešitev vprašanj, ki so povezana z načrtom za preureditev ladjedelnišike industrije in ki noj zagotovi okrepitev proizvodnje, zaposlitve in vodilno vlogo deželne ladjedelnišike industrije.* • Deželni odbor — zaključuje dokument — meni, da pomeni ta akcija istočasno tudi podporo vsemu gospodarstvu Furlanije - Julijske krajine z uveljavljenjem njegove vloge v vsedržavnem okviru evropske skupnosti*. Dokument, ki ga je deželni odbor odobril, je bil že včeraj odposlan predsedniku mimistskega sveta Moru, vsem članom vlade in predsedstvu IRI Dokument se sklicuje predvsem na nekatere navedbe, ki jih vsebuje osnutek petletnega vsedržavnega razvojnega načrta, v katerem je glede dežele Furlanije-Julijske krajine rečeno, da je zanjo »značilen položaj izredno obsežne in resne gospodarske depresije, ki povzroča občuten odhod delovne sile, v pretežni meri usmerjen proti industrijskemu trikotu*, zaradi česar »morajo posegi težiti predvsem k reorganizaciji in preusmeritvi obstoječe industrijske strukture*. Dokument ugotavlja še, da komisija Caron, čeprav je zatrdila, da »se zdi optimalna ureditev težko dosegljiva z nadaljevanjem aktivnosti v tistih ladjedelmških središčih, ki se zdijo iz različnih razlogov, predvsem pa zaradi praktične nemočnosti modernizacije zaradi topografskih razlogov, nesposobna za konkurenčnost v proizvodnji,* ni hotela izvršiti last-ne raziskave, da bi ugotovila ta središča, medtem ko se glede faktorjev topografskega značaja omenja, da ladjedelnica Sv. Marka prav gotovo ne nudi manj ugodnih značilnosti kot nekatere druge ladjedelnice, ki naj bi ostale aktivne*. Potem ko povzema posledice, ki bi jih imela uresničitev načrta Fincantieri za deželno gospodarstvo, deželni dokument ugotavlja, da bi »prenehanje delovanja ladjedelnice Sv. Marka predstavljalo izredno resno dejanje za tržaško gospodarstvo. Ladjedelniška dejavnost je ena izmed stebrov gospodarske strukture Trsta in samb ladjedelnica Sv. Marka zaposluje ■danes skoro 2.300 oseb. K temu je treba dodati še delavce, ki so zaposleni pri podjetjih, ki opravljajo dela povezana s pomorskimi gradnjami. Za ta podjetja bi pre-t nehanje dejavnosti ladjedelnice Sv. Marka, tudi zaradi kvalitativnih predvidevanj glede bodočih naročil ladjedelnici v Tržiču, bil hud udarec Z občutnimi posledicami tudi na področju zaposlitve. Ladjedelnica Sv. Marka namreč predstavlja in daje življenje celotnemu kompleksu gospodarskih dejavnosti, ki je glavna komponenta tržaške industrije. Podobno se u-gotavlja glede možne ukinitve CRDA in ustanovitve družbe s sedežem v Genovi: »Trst — pravi dokument — bi tako prenehal biti največji center državne ladjedelnišike industrije in bi izgubil vodstveni organ, ki danes zaposluje okrog 400 oseb. To dejstvo bi razen socialnega problema ukinitve 400 delovnih mest, povzročilo tudi gospodarski problem izgube zelo visokega dohodka, upoštevajoč kvalifikacijsko stopnjo teh mest, z razumljivimi posledicami za celoten obseg mestnega dohodka*. Glede tega dokument zaključuje: »Tudi priznavajoč upravičene razloge za ustanovitev enotnega ladje-clelniškega podjetja, ni mogoče razumeti, kateri gospodarski kriteriji odločajo v korist izbire enega namesto drugega mesta za sedež hipotetične nove družbe. Ce se trdi, da je največje ladjedelni-ško podjetje v Tržiču, potem se izbira Trsta postavlja sama od sebe iz istih razlogov, ki jih tudi sama komisija navaja v členu 616 svojih zaključkov*. Zaključke, do katerih prihaja dokument, ki ga je izdelal stalni deželni posvetovalni odbor za deželno načrtovanje, in katerega je osvojil deželni odbor, je mogoče povzeti v naslednjih točkah: 1, Z zagotovitvijo, da je za tržaško gospodarstvo — uporabljajoč definicijo, ki jo vsebuje program gospodarskega razvoja — značilna • oslabljena dinamika razvoja* in da je za deželno gospodarstvo značilno stanje zelo obsežne in resne gospodarske depresije*, izhaja nujnost koordiniranega posega države, ki naj zaustavi in nato preusmeri to tendenco; 2. kot posledica tega izhaja, da raznih področnih "vprašanj ni mogoče ločiti od globalnega upoštevanja deželnega položaja; 3. v tem okviru morajo osnovo akcijo_ izvajati podjetja z državno udeležbo, ki bi morala v odločilni meri prispevati k sanaciji in k krajevnemu gospodarskemu razvoju; 4. prvi načrt za ladjedelnisko industrijo, ki ga je predložila IRI, ne zadovoljuje teh potreb, temveč bi celo, če bi bil uresničen v svojih začetnih postavkah, povzročil nadaljnje občutno zmanjšanje krajevnega proizvodnega potenciala podjetij z državno udeležbo, znatno zmanjšanje delovnih mest in negativne posledice za dopolnilne dejavnosti in za celotno tretjo de-javnost; 5. da se prepreči, da bi predvidena specializacija ladjedelnice v Tržiču pomenila zmanjšanje sedanjega nivoja zaposelnosti, se zahteva, da se tej ladjedelnici dodelijo tudi naročila za potniške ladje, ali v pomanjkanju tega, da IRI uresniči v Tržiču r.ovo primerno industrijsko pobudo; 6. ta odbor se ne strinja z načrtom o zapori ladjedelnice Sv. Marka, temveč nasprotno izraža prepričanja, da lahko ta ladjedelnica, primerno preurejena, deluje gospodarsko in konkurenčno v okviru preureditve državne ladjedelniške industrije s tem, da se ji nameni zlasti gradnja specializiranih ladij, po katerih je veliko povpraševanje; vsekakor pa bi bilo treba upoštevati priporočila komisije Caron (člen 603) ,po katerih • bi istočasni obstoj ladjedelske proizvodnje s popravili in z drugo razjnovrstno proizvodnjo v ladjedelnici, lahko tudi prispeval, da bi omilil hude posledice cikličnega nihanja povpraševanja po ladjah*; 7. ne glede na vprašanje preureditve naprav in proizvodnje ladjedelnice Sv. Marka bi moral biti, če bi prišlo do koncentracije podjetij Fincantieri, iz tehničnih, gospodarskih in političnih razlogov, sedež nove družbe v Trstu; 8. koncentracija gradnje motorjev Diesel v Trstu bi morala imeti spodbudniško vlogo za razvoj tržaškega gospodarstva, nikakor pa ne bi smela veljati kot nadomestilo za eventualno skrčenje ladjedelniške aktivnosti; 9. upoštevajoč, da je komisija Caron v čl, g33 izrecno zatrdila ■ u.inost poskrbeti s primernimi ikrepi za ohranitev in postopno izboljšanje pogojev za gospodarski in zaposlitveni razvoj v deželah in mestih, ki jih zadeva načrt za ladjedelniško preureditev*, in v naslednjem čl. 634 nakazala inštrumente, ki naj bi bili primerni za dosego tega cilja, ta odbor pripominja, da ukrepi, ki jih je za Cist nakazala komisija Caron niso primerni, med drugim tudi zaradi posplošenosti nekaterih namigov, kot so na primer »nove važne industrijske in trgovske pobude, ki bi zanesljivo okrepile pristanišče*, glede katerih temu odboru niso poznani nobeni elementi; 10. Odbor ugotavlja, da v zaključkih komisije Caron ni predvidena intervencija pri EGS za širšo aplikacijo rimskega sporazuma tudi v zvezi z usmeritvami omenjene gospodarske skupnosti v pogledu deželne politike, ki vključuje zahtevo po uporabi komuni-tarnih inštrumentov kot so Evropska investicijska banka, Socialni sklad itd. NA TRŽAŠKI UNIVERZI 8. in 9. X. simpozij o mišični distroiiji Prof. Amleto Loro, direktor Inštituta za sodno medicino, kateremu je poverjena organizacija simpozija o mišični distroflji, je te dni prejel sporočilo rektorja tržaške univerze prof. Orlgoneja, da je tržaška univerza sprejela pokroviteljstvo ln da bo simpozij 8. ln 9. oktobra na tržaški univerzi. Simpozija, ki ga prireja Inštitut za socialno medicino z Rima s sodelovanjem zdravni-ško-znanstvene komisije Italijanskega združenja za borbo proti mišični distroflji (UILDM), se bodo udeležili Italijanski ln inozemski strokovnjaki. Med temi je tudi jugoslovanski strokovnjak dr. Ceh. Simpozija se bo udeležil tudi glavni direktor na ministrstvu za zdravstvo prof. Cesare Chiarottl. Kdor se želi udeležiti simpozija, naj to sporoči na naslov: prof Amleto Loro, Via della Pietš 2/4 — Trst. Proslava bazoviških žrtev V NEDELJO, 11. t. m. ob 16.30 uri bo v Bazovici na kraju usmrtitve pred spomenikom, proslava s sledečim sporedom: Otvoritev — nastop pevskega zbora — govori zastopnikov odbora za proslavo, ANPI, ANPPIA in FIAP v slovenščini in v italijanščini — polaganje vencev ln ovetja ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIII V IZJAVI ZA MILANSKO REVIJO «LEADER» Minister Bo dejansko potrjuje ukinitev Sv. Marka in izbiro Genove za sedež nove ladjedelske družbe Bo zavrača očitke o pristranosti na škodo Trsta in poudarja «žrtve» Genove v korist našega mesta Minister za državne udeležbe Bo je v zvezi z napovedano preureditvijo italijanske ladjedelske industrije in zlasti v zvezi z SaiOčIHitt' odporom Tržačanov, da bi zaprli ladjedelnico Sv. Marka ter združili vsa sedanja ladjedelska podjetja IRI v eno samo družbo s sedežem v Genovi, dal milanskemu tedniku «Leader» zanimive izjave o tem važnem vprašanju. Te izjave ministra Boja so predvsem v tesni povezavi z njegovim nedavnim stališčem vesti iz Rima, da naj bi zagotovili Trstu vsaj sedež nove enotne družbe ladjedelske industrije z državno udeležbo, ki je bil svoj čas obljubljen Genovi. Minister Bo, ki je Genovežan, se je tej rešitvi uprl. Glede te resne polemike, je minister izjavil, da zavrača trditve, da bi vlada Izbrala med Trstom in Genovo glede osredotočenja ladjedelske industrije. Noben sklep ni bil sprejet, je dejal minister Bo, ki bi predstavljal izraz volje vlade o tem občutljivem vprašanju preureditve ladjedelstva. V zvezi s polemiko, ki je na-1 ču (CRDA). Menijo, da bi s tem stala med julijskim in ligurskim lahko strnili investicije in omogo-mestom, je minister poudaril: «Zah- čiU kompetitivne proizvajalne cene«. Genove predstavljajo-najbolj resno točko spora pri uresničevanju preureditvenega načrta, ki ga je sestavil IRI že leta 1962 in ki so ga v njegovih splošnih smernicah vse politične smeri smatrale za potreben instrument, da se zagotovi posodobljenje in kompetitivnost italijanske ladjedelske industrije. Ta preureditev je dejansko že v teku. Obratovanje ladjedelnice Orlando v Livornu je bilo skrčeno že pred nekaj leti. Da bi omilili socialne posledice tega dejanja, je vlada sklenila zgraditi v Gua-sticcu mehanično delavnico, ki je zaposlila večji del delavcev ladjedelnice. Po mnenju tehničnih organov IRI je treba podobno rešitev uveljaviti tudi za tržaško ladjedelnico Sv. Marka in za ladjedelnico Muggiano v La Spezii. S skrčenjem teh proizvajalnih središč bi IRI osredotočila svojo ladjedel-sko dejavnost v Genovi (Ansaldo), Neaplju (Navalmeccanica) in v Trži- SINOČNJI SKLEP PflRITETIČNEGA ODBORA Enako število kandidatov na enotni listi PSI-PSDI Na občinski listi bo 30 socialistov 'm 30 socialdemokratov Sinoči se je sestal paritetični odbor tržaških federacij PSI in PSDI, ki se ukvarja z vprašanjem socialistične združitve. Pretekli teden je paritetični odbor sklenil, da bosta stranki sestavili enotni kandidatni listi za prihodnje tržaške občinske in pokrajinske volitve. Niso pa govorili o podrobnostih sestave kandidatnih list. Na včerajšnjem sestanku pa so se sporazumeli, da bo na kandidatni listi za tržaški občinski svet kandidiralo 30 socialistov in 30 socialdemokratov, za pokrajinske volitve pa bodo prav tako določili kandidate na paritetični osnovi v posameznih volilnih okrožjih. Seja je bila sicer kratka, ker so bili izraženi pridržki glede dokončnih sklepov o sestavi kandidatnih list, v pričakovanju razvoja mestne gospodarske krize in določitve točnega dneva volitev. Sprejemi de Rinaldinija Predsednik deželnega sveta de Rinaldini, ki se je predvčerajšnjim vrnil v Trst, je imel včeraj na sedežu v palači Modello številne razgovore. Najprej je sprejel novega poveljnika karabinjerjev v Trstu, podpolkovnika Alda Favallija, kateremu je poklonil nekaj publikacij o deželi in o Trstu. Nato je sprejel predsednika deželne komisije za obrtništvo Glorgia Valmarina, ki ga je seznanil s krajevno obrtniško dejavnostjo. Dr. de Rinaldini se je vče raj sestal še s predstavnikom tr žaške trgovinske zbornice v Frank furtu dr. Hackemannom, s kate rim Je razpravljal o raznih gospodarskih vprašanjih, ter urednikom lista «Handelsblatt» iz Duesseldor-fa, Ulrlchom Wiethossom. Dr. Caidassi na obisku pri vladnem komisarju Vladni komisar dr. Lino Cappel-llnl Je včeraj dopoldne sprejel predsednika trgovinske zbornice dr. Cai-dassija. Razgovarjala sta se tudi o tržaških gospodarskih dejavnosti in proučila perspektive za rešitev raznih vprašanj. Opoldne je dr. Cappellini sprejel polk. Slataperja, zvečer pa predsednika deželnega odbora dr. Gia-comettija, ki mu je vrnil obisk. Zahvala federacije KPI udeležencem praznika Unila Tržaška avtonomna federacija KPI se zahvaljuje vsem, ki so s svojim požrtvovalnim delom omogočili tako lep uspeh praznika «Uni-tš,», ki je bil od 3. do 5. t.m. v parku na Pončani, in vsem tisočem, ki so se udeležili tridnevnega slavja, ki so prispevali za sklad «Unitš» in «Dela» ter za kritje stroškov za volilno kampanjo. Posebej se federacija zahvaljuje slikarjem, ki so poslali svoja dela In se s tem odzvali njenemu pozivu k solidarnosti z vietnamskim ljudstvom, ter raznim ansamblom, zborom in godbam, ki so poživljali prireditev. Federacija KPI ugotavlja, da naj bosta tako lep uspeh in tako velika udeležba na prazniku «Unitš,» vzpodbuda za angažiranje vseh sil v kampanji za novembrske volitve. Obvestilo INAM INAM opozarja svoje zavarovance, da se morajo zdravniki še vedno držati dosedanjih predpisov o Izstavljanju receptov z označbo enega samega zdravila, dokler ne bodo stopila v veljavo pravila in dokler ne bodo natiskani novi recepti, na katerih bodo zdravniki lahko navedli po več zdravil. Hkrati pa INAM obvešča zavarovance, da Je prošnje za povračilo plačanih zdravniških pregledov do 22. avgusta, treba predložiti na pokrajinskem sedežu ustanove najkasneje do 10. t.m. Pozneje ne bodo več izplačevali plačane zdravniške preglede pred vstopom v veljavo sporazuma o neposredni zdravstveni oskrbi. Potem ko je izjavil, da tako važnih sklepov nobena ustanova ne more avtonomno uveljaviti brez vladne odobritve, je minister dejal, da je bila glede tega vprašanja sestavljena posebna medministrska komisija pod predsedstvom senatorja Carona, ki je pripravila zadevno poročilo (o katerem smo že obširno pisali in s katerim se predstavniki tržaških delavcev in tudi deželna uprava ne strinjata). Minister je nadalje dejal, da bo morala vlada soglasno odločati na osnovi predlogov, ki jih vsebuje omenjeno poročilo. Zatem minister Bo obširno razlaga potrebo po preureditvi ladjedelske industrije, ki jo narekujejo konkurenčne cene tujih ladjedelnic ter gospodarska politika EGS. Na vprašanje: «Kaj se namerava narediti, da se poplača Trstu izguba ladjedelnice)), je minister Bo odgovoril: «Za to je mnogo možnosti. V pristojnih krogih je bilo že govora o važni pobudi na področju ladijskih strojev z ustanovitvijo v Trstu velike tovarne, s sodelovanjem Javnega in zasebnega kapitala. (Ta pobuda predvideva premestitev iz Genove v Trst proizvodnje Dieselovih motorjev). Drugi načrt se nanaša na modernizacijo ladjedelnice v Tržiču, da bo sposobna graditi ladje do 200.000 ton». «Končno pa ne morem zamolčati — je nadaljeval minister — da so bile v okviru državnih udeležb že uresničene nekatere velike pobude, da se prispeva pri okrepitvi gospodarskih dejavnosti Trsta in Julijske krajine, kot na primer velik naftovod za srednjo Evropo. Veseli me, da sem lahko svoj čas sodeloval pri izbiri Trsta kot izhodišča naftovoda. Podprl sem to rešitev, čeprav je bilo predlaganih mnogo drugih. Odveč bi bilo podčrtati koristi, ki jih bo naftovod prinesel tržaški pristaniški dejavnosti«. Glede načina, kako rešiti «spor» med Trstom in Genovo, je minister dejal: «Stojimo pred dvema mestoma, katerih gospodarstvo predstavlja mnogo resnih točk. Resnost tržaških gospodarskih vprašanj so časopisi obširno opisali. Po drugi strani pa je bila Genova označena kot privid severnega Industrijskega trikota. Mnogo zasebnih in javnih podjetij je zaprlo svoje obrate ali preselilo svoje sedeže lz Genove. Pri tem moram dodati, da se na področju strojne dejavnosti IRI predlaga združitev podjetja Ansaldo San Giorgio s CGE in premestitev te dejavnosti za gradnjo ladijskih motorjev Diesel, ki so predstavljali tradicionalno dejavnost podjetja Ansaldo, prav v Trst. Na osnovi objektivnih ocen tega žrtvovanja, je IRI označila Genovo, ki je največje brodarsko središče v Italiji, kot sedež združene ladjedelske družbe (kar je omenjeno v proračunskem poročilu IRI za leto 1965), Ta odločitev je bila sporočena preteklega maja političnim predstavnikom Genove«. Iz izjav ministra Boja Je Jasno razvidno, da osebno ne odstopa od sklepa, da mora biti sedež enot-ne ladjedelske družbe v Genovi. Poleg tega pa v svoji Izjavi samo poudarja to, kar je IRI že sklenil, da se ukine ladjedelnica Sv. Marka v Trstu. vu. Tečajnike so sprejeli nekateri funkcionarji družbe-graditeljlce, ki so jim opisali sistem gradnje ln zmogljivost naprav. Pri popravljanju dvigala padel 3 metre globoko Zelo huda nesreča na delu se je pripetila včeraj popoldne 3?-letne-mu delavcu Benitu Vascottu iz Drevoreda 20. septembra 16. Va-scotto, ki dela pri podjetju Schen-ker (družbe za mednarodne prevoze s sedežem v Ul. Cadorna 11) je okoli 18. ure popravljal v skladišču št. 4 v stari prosti luki tovorno dvigalo. Po nesreči je padel z dvigala 3 m globoko ter dobil precej hude poškodbe. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom RK, a spremljal ga je legalni zastopnik podjetja Klaus Ste-ienborn, star 31 let iz Ul. Colo-gna 16. Ta je pojasnil zdravnikom in policijskim oblastem potek nesreče. Pri pregledu so zdravniki ugoto-vili, da se je delavec pobil po raznih delih telesa. Ugotovili so obširno rano na levi roki ter hude bolečine na levi rami (možen je tudi zlom). Nadalje si ja Vascotto zlomil desni gleženj, se ranil po des. ni nogi, si zlomil pogačico v levem kolenskem sklepu in dobil hud živčen šok. Zdravniki menijo, da bo okreval v 50 dneh. Ponesrečenec se zdravi na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice. Tečajniki o prevozih na ogledu naftovoda Udeleženci mednarodnega tečaja o prevozih v EGS so včerajšnji dan izkoristili za ogled Izhodiščnih naprav za naftovod v Miljskem zali- Vreči z žerjava padli na delavca Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice se bo moral zdraviti 15 dni 21-letni Libero Tulliach iz Ul. Pitacco 15, ki se je ponesrečil pri razkladanju tovora z ladje »Piave*, ki je privezana ob pomolu blizu skladišča št. 58 v novi prosti luki. z žerjava sta iz neznanih razlogov padli na delavca dve vreči. Ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnišnico ter ga sprejeli na ortopedski odelek. pri nesreči si je Tulliach hudo zvil desni gleženj z možlnimi kostnimi poškodbami. Okreval bo v 15 dneh. DEŽELNA PODJETJA NA ZAGREBŠKI PREREDITVI Predstavniki trgovinske zbornice odpotujejo danes na sejem v Zagreb Prisostvovali bodo tudi sostanku mešanih trgovinskih zbornic Iz Milana In Beograda, katerega so bo udeležil tudi minister za zunanjo trgovino lolloy Danes popoldne bodo odpotovali lz Trsta v Zagreb predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, glavni tajnik organizacije dr. Stein-bach in načelnik njenega zunanjetrgovinskega oddelka dr. Maurel. V glavnem mestu Hrvatske bodo tr. žaški gospodarski strokovnjaki prisostvovali otvoritvi jesenskega velesejma, na katerem nastopa v okviru italijanske kolektivne razstave tudi več podjetij iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Predstavniki tržaške organizacije se bodo zadržali v Zagrebu še naslednji dan, ter prisostvovali skupnemu sestanku mešanih italijansko - Jugoslovan, trgovinskih zbornic iz Milana in Beograda. Tega sestanka, ki bo v prostorih gospodarske zbornice za SR Hrvatsko na Roosveltovem trgu, se bodo udeležili tudi Italijanski minister za zunanjo trgovino Tolloy in jugoslovanski sekretar za zunanjo trgovino N. Djuverovič. Venci in cvetje na grob štirih bazoviških žrtev Ob obletnici mučeniške smrti štirih bazoviških junakov, so včeraj popoldne predstavniki Odbora za proslavo bazoviških žrtev, SKGZ, ANPI, ANPPIA, ANED in FIAP na grob žrtev na pokopališču pri Sv. Ani položili vence. Na poziv predstavnika odbora tov. Vekoslava špangerja, so vsi navzoči počastili spomin žrtev z enominutnim molkom. Tihe in skromne slovesnosti se je udeležilo tudi lepo število meščanov, ki so izpred pokopališkega vhoda v povorki odšli do groba, na katerega so položili tudi številne šopke cvetja. Sinoči je bila v Bazovici maša za-dušnica za bazoviške žrtve. Maše so se udeležili zastopniki Slovenske skupnosti, prosvetnih In mladinskih organizacij ter domačini. Med mašo je govoril župnik žlvlc, ki se je spomnil žrtev, ki so padle za narodne pravice. Po maši so se predstavniki organizacij poklonili žrtvam pred spomenikom in položili lovorov venec. Razpis natečajev za šolska upravna mesta šolsko skrbništvo sporoča, da sta bila v Uradnem listu od 31. avgusta štev. 216, objavljena dva ministrska dekreta, in sicer dekret od 23.5.1966 o razpisu natečaja za 70 mest svetovalca tretjega razreda v staležu vodilnega osebja pri ministrstvu za javno vzgojo in pri šolskih skrbni-štvih in dekret od 14.5. o razpisu natečaja za 80 mest namestnika knjigovodje v posebnem staležu ministrstva za javno vzgojo in šolskih skrbništev. Prošnje je treba poslati na ministrstvo za občo vzgojo do 30. oktobra. šolsko skrbništvo tudi sporoča, da je ministrstvo za občo vzgojo določilo, da zadnji rok za predložitev prošenj za vpis v stalne pokrajinske prednostne lestvice učiteljev izven staleža (zakon štev. 574) zapade 20. septembra. Avtomobilske miši Predvčerajšnjim je 23-letni uradnik Fulvio Volči Iz Ul. del Bosco 52 prijavil policijskemu komisariatu Stare mitnice, da so mu neznanci ukradli radijski sprejemnik znamke «Allocchio Bachini« iz avta «minl morris« TS 83762, ki ga je parkiral ponoči pred domačo hišo. Zlikovci so s silo odprli okno na avtu. škoda, ki jo je Volči utrpel, znaša okoli 40.000 lir. Podobno se je pripetilo tudi 36-letni Adell Devetta iz Ul. Caccia št. 10. Devetta, ki je diplomirana bolničarka, je prijavila policistom komisariata Stare mitnice, da so ji neznanci ukradli iz avta sprejemnik znamke «Voxon» skupaj z anteno. Skoda, ki jo je utrpela, znaša 70.000 lir. še hujše pa Je dejstvo, da Devettova sploh ni lastnica avtomobila. Vozilo Ji je namreč posodila njena prijateljica Bruna Bartoli Iz Ul. Ginnastica 28. Vespist podrl žensko na zebrastem prehodu Upokojenka Maria Rustia vd'. Cumo, stara 71 let iz Ul. P. Nobile 6, je sinoči nekaj po 20. uri šla po Drevoredu 20. septembra. Ko je prečkala Ul. Gatteri po o-značenem prehodu za pešce, jo je s startnim pedalom motorja zadel HUDA NESREČA MORNARJA NA LADJI Zgrešil je vrala v podpalubju in padel dva metra globoko Zaradi zelo hudih poškodb po glavi In hrbtaniol •o ga sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo in poiskal podčastnika, ki je takoj poklical rešilni avto RK. Včeraj ob 14.15 so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek siplošne bolnišnice mornarja Leteria Seal-fina, starega 43 let, iz Genove. Zdravniki so ugotovili ponesrečen, eu razne poškodbe na čelu, ter na desnem sencu, krvavitev iz desnega ušesa, možen zlom zatilnika, razne poškodbe na spodnjem delu hrbtenice, na desni roki ter na notranji strani levega gležnja. Mornarja so sprejeli s pridržano prognozo. Ponesrečenca so prepeljali v bol. nišnico z rešilnim avtom RK, spremljal pa ga je 38-letni Marcel-lo Vascotto iz Ul. Dei Porta 18. Ta je povedal, da je Scalfin delal malo prej na parniku »Brennero* družibe »Adriatica*, ki je sedaj zasidrana v tržaškem Arzenalu. Scalfin je tik pred nesrečo stopil v podpalubje. Ker pa ni prižgal luči, je po nesreči prestopil druga vhodna vrata podpalubja ter padel dva metra globoko. Takoj nato je vstal, se vzpel po stopnicah Ponoči le padel Včeraj ob 10.40 so pripeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 54-letnega Albana Doerfler. ja iz Ul. Fabio Severo 80. Moški je baje ponesrečil v svojem stanovanju, ko je vstal s postelje. V bolnišnico so ga sprejeli, ker se je pobil po čelu ter je utrpel lobanjsko travmo. Ozdravel bo v 10 dneh, V bolnišnico ga je spremila njegova žena Jolanda, ki je povedala, da je našla moža slonečega ob steni spalnice. Pripomnila je še, da se je mož verjetno nenadoma prebudil ter v polzavesti skočil s postelje in se udaril ob steno. Zenska je nadalje povedala, da je njen mož prejšnji večer zaužil večjo količino uspavalnih tablet, izključila pa je, da bi jlo za poskus samomora. 19-letni Mario Žerjal, ki se je pripeljal mimo z lambreto. Hudi udarec je povzročil ženski večjo rano na levi meči ter poškodbe na mi-šivevju. Poleg tega je Rustieva padla na tla ter se pobila po za-tilniku in dobila lobanjsko travmo Ponesrečenko so prepeljali v bolnišnico, kjer so jo s prognozo 30 dni zdravljenja sprejeli na nevrokirurški oddelek. Z vespo v avtobus in še v volkswagen Sinoči ob 21,50 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 21-letnega Bruna Furlana iz Ul. G. Gozzi 5, ki se je ponesrečil z vespo na Sprehajališču sv. Andreja. Iz neznanih razlogov se je Furlan zaletel v levo stran avtobusa, ki mu je prihajal nasproti in potem še v avto znamke «volkswagen», ki ga je upravljal neki nemški turist. Po tem dvojnem trčenju je Furlan popolnoma izgubil oblast nad vozilom ter padel na tla. Pri padcu se je pobil po nogah in rokah. V bolnišnici se bo moral zdraviti 10 dni. GLASBENA MATICA VPISOVANJE V SOLO GLASBENE MATICE bo od 1. do 10. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. Ruggero Manna št. 29. Vpisovanje v Nabrežini bo v torek 6. septembra od 15.30 dalje v glasbeni šoli. V Trebčah bo v sredo 7. septembra od 18. ure dalje v Ljudskem domu, za gojence s Proseka in Kontoveia pa bo v petek 9. septembra od 18. ure dalje v glasbeni šoli (Soščevi hiši). Pričetek pouka v ponedeljek, 12. septembra za vse oddelke šole. RAVNATELJSTVO Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda, Strada dl Guardlella 13/1 sporoča, da se vršijo vpisovanja za šolsko leto 1966/67 vsak dan do vključno 25. septembra 1966. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda od 10. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna navodila. Na Državnem znanstvenem liceju slovenskim učnim jezikom v Trstu, k' ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, Je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada d| Guardlella št. 13-1 neprekinjeno do 25, septgmbra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra. Uradne ure so od 9. do 12. Gledajjšča Miramarski park — Danes nadaljevanje predstav «Luči in zvoki«. Ob 21.30 v nemščini «Der Kaisertrauin von Miramare« ln ob 22.45 v italija n Sč i nd ((Massimlliano e Carlotta«. Izredne vožnje avtobusa «M» od barkovljanske postaje. Nazionale 16.00 «007 agente per for-za» Technicofor. Excelsior 16.00 «Amer!ca paese dl Dio» Technicoior. Dokumentarni film. Fenlce 15.30 ((Arizona Colt« Technl-coilor. Giuliano Gemma, Corinne Marchand. Eden 16.00 «Rififl linternazionale«. J. Gabin, G. Raft, Nadia Tiller. Grattaclelo 16.00 ((Delitto in pieno sole« Technicoior. Alain Delon. Prepovedano mladini pod 16. letom. Alabarda 16.30 «Amburgo squadra omicidbi, Ingrid Andree. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «A 001 opera-zione Giamaica« Technicoior. Larry Pennell, Brad Harris. Aurora 17.00 «Per qualche dollaro in piu«. Cristallo 16.30 «Io, io, io e gli altri». Marcello Mastroianni, Silvana Man-gano, Nino Manfredi. Garibaldi 16.30 «La calda pelle«. Jean Sorel, Elsa Martinem. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «La vendetta degll A-paches« Technicoior. Rory Calhoum, Corinne Calvet. Impero 16.30 «Adulterio aMltallana«. Moderno 16.30 «11 pianeta proibito« Technicoior. Walter Pidgeon, Leslie Mielsen. Zadnji dan. VHtorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 17,00 «11 boia arriva al-l’alba». Astra 17.00 «Bandido», Ideale 16.00 «Dimensione della pau-ra» Max Shell. Prepovedano mladini pod 18. letom. Zadnji dan. Abbazia 16.00 »Buffalo Bill l’eroe del Far West» Technicoior. Gordon Scott. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! LADJE V PRISTANIŠČU Celio, Messapla, Illirta, Aida Lauro, Piave, Nereide, Saipa II, Sarda-tlantic III, M. A. Martinoli, M. U. Martinnoli, Palatino, Brennero, Epe-ride, Valtellina (It.), Zemun, Novi-grad, Opatija, Plod, Rumija, Jadro, Labin (Jug.), Iddam (Izr.), Albatros, (Bolg.), Billie, Myrsini-Pelasgos (Grč.), Ingrid Wide (Nem.). V'index, Val e ris, Old Oak (Pak.), Marii la (Braz.), Ege (Tun.), S. Jayanti (Ind.), Border Sentinel (Brit.), Bril-liance (Lib.). Mali oglasi TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje m dnevne sobe lz for-mlke. Lastna izdelava. Fonderla. St. * (blizu bolnice). Prodajalna avtomobilskih delov Išče 16-17-tetnega vajenca. Telefon 31-433. fiiMnabncŽMm predvaja danes, 7. t.m. z začetkom ob 18. uri barvni, pustolovski in sentimentalni film; M vvnio tiču .'m l vij (j e't c* (VETER NE ZNA BRATI) Igrajo: DIRK BOGARDE, YOKO TANI, RONALD LEWIS KINO PROSEK-KONTOV EL predvaja danes, 7. t.m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film v Cinemascope: L'indomabile (NEUKROTLJIV) Igrajo: George Rlvieres, Jeanne Valerie ln Silvia Monfort Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 6, septembra 1966 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 11 oseb. Umrli so: 59-letni Umberto Zurn, 61-letol Galliano Pizzlgnacco, 77-1 et-ni Pietro AdamoHl, 69-letnl Vincenzo Comlnotto, 54-letnl Giovanni Nardini, 26-letai Paolo Gessi, 81-letna Maria Sandali vd. Polojaz, 58-letni Vladi-slao Kelemenic, 74-letna Argentina Obat vd. Scalchl, 53-letni Giovanni Domio, 38-letna Maria Blasizza por. Falzari. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAngelo d’oro, Trg Goldoni B, Clpolla, Ul. Belpoggio 4. Marchio, Ul. Ginnastica 44, Miani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1, Bu-solini, Ul. P. Revoltella 41, INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2, Manzoni, Ul. Settefontane 2. SPD priredi 11. septembra lz*e* na Vrsno nad Kobaridom ob priliki proslave 60. obletnice smrti pesnika Simona Gregorčiča Vpisovanje v tržaški knjigarni. * • • Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo, 25. septembra 1966 Izlet v Rovinj in Pazin. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah m nedeljah, od 20.30 do 21.30 na sedežu društva, Skedenjska ulica 124/1. * • • Prosvetno društvo »Andrej Cok» z Opčin priredi v nedeljo, 18. t. m. enodnevni izlet na Otočec. Vpisovanje v pekarni Drašček. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. gospe Marije Polojaz roj. Sandalj, darujeta družini Ugo Margon in Ugo Margon Junior 5.000 lir za Dijaško matico. Naznanjamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil naš dragi oče In stari oče PETER SANCIN Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, v sredo 7. t.m. ob 18. uri lz hiše žalosti, Dolina, štev. 110, na domače pokopališče. Žalujoči: hči Dorotea, zet Miroslav, vnuki Mirko in Nevea ter drugo sorodstvo I.T.F. Ul. Zonta 3, tel. 38-006 Norvežani so se v vojni zgledovali pri Jugoslovanih Norveški kralj Olav V. je v Ponedeljek prispel v Beograd na "Uradni obisk. Ob tej priložnosti je dopisnik Tanjuga Antun Horvat poslal iz Osla sledeči dopis: Čeprav je sodobni Norvežan večinoma zaposlen z delom, iskanji in pehanjem za uresničenje tistega, kar l.aj bi po njegovem tula »skupnost blaginje)), pa dokumenti, dogodki m spomini na drugo svetovno vojno še zmeraj zbujajo pozornost, in to ne le vojakom in zgodovinarjem. Pozornosti ne zbujajo le zaradi želje, da bi utrdili spomine, povezane z enim delom norveške zgodovino. ko je bila država pod nacistično okupacijo, temveč zaradi Potrebe, odgovoriti na vprašanji: ^akaj so Norvežani tako strnjeno in enotno odklonili Hitlerjev novi red, in kako je bilo mogoče, da država s tako ugodno geografsko lego vseeno ni tako lahko postala plen nemških armad? Odgovora na ti vprašanji je dal dopisniku človek, ki je junija 1940 kot mlad kapetan sledil kralju Baakonu VII. in prestolonasledniku Olafu v London. To je bil po dvomesečnih bojih z Nemci edini izhod. Med vojno je 4ge tiske Trs’ 115374 ' Za SFR.I ADIT DZS Ljubljana Start trg 1 l, telefon 22-207, tekoči račun pn Narodni banki v Ljuoijanl - 503-3 88 _ OGI.AMI: Cena oglasov: za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 160, tlnančno-upravn) 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglas) «0 Ur Deserta Oviast tržaške in goriške pokrajine ae naročajo pri upravi - te vseh drugih pokrajin (talile prt «Soc!et.a Puhmieltš Itauana* - Odgovorni urednik: STAN Ih' - v RENKO - izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trat