Director y Administrador
LUDOVICO FURLAN ★
calle Coronel Ramón Lista 5158 Suc. 17 U. T. 50-5502
Naročnina:
Eno leto $ 5.—; % leta $ 3.— Posamezna štev. $ 0.15
PRAUICA
i	<m w trm m m ¿na m en»
JUSTICIA
PKISIOItlCO YUGOSLAVO - ESLOVENO
ca
o
0	C ~M £•■» 2
1	C*;
■s
TARIFA REDUCIDA Concesión No. 3054
Registro de la Propiedad Intelectual N<? 196.979
No.
Štev. 21
Buenos Aires, 10 de Agosto de 1946
AÑO — LETO I.
MUESTRASE INTRANSIGENTE VrGOStó» VIA CON RESPECTO A ¿A CUESTION ,fl»E TRIESTE
PARIS. — loseph Vilfán, secretario general de la delegación yugoeslava, expresó en una entrevista que Yugoslavia se rehusará a firmar cualquier tratado de paz con Italia en el que se incluyan fronteras poco satisfactorias o malas condiciones para el establecimiento de la zona libre en Trieste.
Vilfán, nativo de Trieste, expresa que esta negativa de Yugoesla-via evitaría el establecimiento de cualquier plan de internacionaliza-ción, porque tal índole de planes no contaría jamás con la cooperación yugoslava. Esta posición de Yugoslavia, de mantenerse, garantizaría la continuación de cierta ocupación militar italiana como én la actualidad, suspendiéndose así el arreglo real de la cuestión, a pesar de la aceptación del tratado con Italia por parte de otras potencias.
La sugestión de los "cuatro grandes" para el establecimiento de la frontera ítaloyugoeslava — dijo el citado funcionario — sólo sería aceptable para Yugoeslavia si la línea fronteriza desde Monte Falcone hasta la frontera austríaca fuera alterada en favor de Yugoslavia para brindarle una mejor línea estratégica de defensa contra Italia, cuya invasión comenzó desde este sector en 1941, y si se aceptan las propuestas yugoslavas para el estatuto de la zona libre...................
En todos los sectores la línea francesa favorece ahora estratégicamente a Italia. Yugoeslavia no puede organizar ninguna defensa del territorio juliano sin mover la líena hacia el este para incluir el valle del Kanai y las montañas al oeste del Isonzo superior, porque desde estos lugares Italia nos ha invadido y desde estos lugares han comenzado todas las invasiones históricas de Yugoslavia...................
Vilfán añadió que cualquier cambio étnico y económico introducid do en Trieste y Venecia Julia, no es digno de consideración, porque ha sido iiisfituiej« por el iascisrá»; Anadió que le» détegrsrctAm yugoslava cuenta con el apoyo de Molotoff para mantener su posición. En seguida se refirió a la denuncia de Molotoff de la "agresión fascista" y expresó que, indudablemente, los discursos pronunciados por los delegados de Rusia Blanca y Ucrania apoyando la posición yugoeslava acerca de las fronteras y del estatuto de la zona libre, señalaban la posición rusa.
Ante una observación en el sentido de que los anglo-norteamerica-nos consideraban la propuesta yugoslava para el estatuto de la zona libre equivalente a convertir la zona en parte integral de Yugoslavia, Vilfán dijo: "Nuestra propuesta es más democrática que la italiana, porque da mayores poderes a la asamblea local en lugar de brindar todo el poder al gobernador del Consejo de Seguridad. La zona libre deberá integrarse económicamente con Yugoslavia para su vida, y el esfuerzo de la guerra de los triestinos, en conjunción con aquélla en contra del fascismo, da derechos a este país para designar, al gobernador de la zona libre."
Añadió el entrevistado que Yugoslavia permanece firme en su demanda de más de un centenar de millones de dólares eñ concepto de reparaciones por parte de tlalia. Agregó que no estaba autorizado oficialmente para establecer la posición yugoeslava en referencia a los movimientos italianos para iniciar negociaciones directas entre los dos países para zanjar las diferencias. En fuentes digna de crédito, por otra parte, se dice que Yugoslavia, por ahora, no tiene intenciones de acce-

tales negociaciones.
TrzaSka Wpraianale m
Ameriška Politika
Prevod pisma, ki ga je poslal pisatelj Louis Adamič državnemu tajniku Byrnesu
Cenjeni g. Byrnes:
Pred par dnevi sem opazil na prvi strani lista "London Observer" z dne 5. maja 1946 zemljevid Julijske Krajine, ki kaže ameriško, britansko, francosko in rusko črto za preureditev ju pošlo vanske-i tali janske meje.
To me je privedlo, da sem ponovno prečital Vaše poročilo, podano po radiju 20. maja, tičoče se konference zunanjih ministrov velike četvorice, ki se je končala neuspešno deloma — če no celotno — radi širokega razlikovanja med črta-
mi, ki so jih predložili ameriški, francoski in britanski izvedenci na eni strani in ruski izvedenci na drugi. Omejil se bom na tri točke Vašega poročila, ki se mi zdijo, da se spajajo med sabo:
1.	Rekli ste: ''Britanski in francoski izvedenci so predložili etnični črti, ki sta bolj ugodni za Jugoslavijo, nego naša. V namenu, da pridemo do sporazuma, smo (Amerikanci) izjavili, da smo pripravljeni sprejeti bodisi britansko, ali francosko, ali katerokoli drugo črto, ki bi bila na podlagi londonske konference upravičljiva."
2.	Rekli ste: "Vsi (štirje zunanji ministri) se strinjamo, da mora Jugoslavija in (druge) države centralne Evro-
pe, ki so že leta uporabljale tržaško pristanišče, imeti prost dostop do Trsta, kjer naj bi bila prosta luka pod mednarodno kontrolo. Toda še naprej bomo apelirali na sovjetsko vlado in na jugoslovansko vlado,.da ne silita take meje, ki bo po nepotrebnem kršila etnične principe in bo delala sitnosti v bodočnosti."
3. Rekli ste: "Če je sovjetska vlada tako nasprotna formiranju izključno političnih in gospodarskih blokov, kot je nasprotna vlada Združenih držav, tedaj ne bo vztrajala pri svojem odklanjanju državam centralne in vzhodne Evropo, da od pro svoja vrata za trgovino vsem narodom."
Združene države so zavzele stališče, da bi moralo vprašanje jugoslovanske -italijanske meje biti rešeno na podlagi zaključkov londonske konference in sicer tako, da bo dosežena "v »»'lavnem neka etnična črta". Ako se Združene države držijo tega principa, tedaj nastaja kontradikeija med principom in konkretnim predlogom delegacije ameriških izvedencev, kajti ameriška črta ni etnična črta. Vije se od severa proti jugovzhodu po ozemlju, ki je pretežno jugoslovansko, kar je v protislovju % ptrnčnim principom- -Dflfe /prednosti italijanskim zahtevam v škodo Jugoslavije. (V smislu te ameriške črte) bi ostalo 260.000 Jugoslovanov pod Italijo in komaj 40.000 Italijanov pod Jugoslavijo. (Na ta način) bi bili dani Italiji tudi najbogatejši, rudniki te pokrajine.
Zdi se mi, da je ameriška črta — ki je po Vaši lastni označbi za Jugoslavijo najmanj ugodna — bila začrtana bolj z pro-italijanskimi in protislovan-skimi gospodarskimi in političnimi motivi, kakor pa z etničnih ozídov. Imajoč pred sabo zemljepisno mapo in gledajoč na ameriško črto v luči svojih lastnih informacij o pokrajini, mi je zelo težavno, da ne bi verjel privatnemu poročilu nekega ameriškega prijatelja-žurnalista, v katerem je bilo navedeno, da je eden izmed ameriških izvedencev v privatnem pogovoru priznal, da niso začrtali svoje linije na podlagi preiskave po prihodu (delegacije) v Julijsko Krajino, temveč na podlagi navodil, ki so jim bila dana predno so obiskali sporno ozemlje.
Vi zavzemate stališče, da ste naklonjeni etniški razrešitvi vprašanja meje iz 'razloga, ker bi taka solucija bila moralno pozitivna in bi na pozitiven način vplivala na bodoče odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. Kot Vam je znano, esm že dolgo nagovarjal, da ib Združeno države posegle v svoje tradieijonalno politično-spiritualno bogastvo in dale svojim akcijam v mednarodnih zadevah moralni tou; pozdravljam vsak najmanjši namig, pa naj bo še tako oddaljen od možnosti, da se to res razvije. Toda dvomim, da moremo prednjačiti z moralnimi principi s tem, da jih javno razglašamo, medtem pa ko pri izvajanju istih predlagamo nekaj, kar bi nagradilo zločinstvo (Italijo) in kaznovalo njegove žrtve (Jugoslavijo).
Vam in Vašim izvedencem je poznan
značaj italijanskega postopanja z večino slovanskega elementa v Julijski Krajini tekom četrt stoletja mod prvo in drugo svetovno vojno. Dokumenti v arhivih državnega departmentji o grozotah, ki jih je Italija počenjala v svojem poizkusu,.da Slovence in Hrvate v tej pokrajini iztrebi; in dovolite mi strogo poudariti, da se te italijanske smernice niso porodile pod Mussolinijem (ki jih je samo bolj nasilno izvajal), temveč še tedaj, ko je bil "liberalni" Sforza italijanski zunanji minister. V prvi perijodi italijanskega jarma (1918-22) so bile slovanske šole in kulturne, gospodarske in politične ustanove in po-kreti v Julijski Krajini likvidirani ¿ izredno, terbrističnimi metodami.
Ravno nasprotno italijanskim terorističnim smernicam pa kaže jugoslovansko postopanje v coni B tekom trihajst-mesečne okupacije ne samo popolno narodnostno toleranco napram italijanskim manjšinskim elementom, temveč tudi popolno porazdeljenje ohlast; med Jugoslovani in Italijani v vseh predelih na podlagi sorazmernosti lokalne in pokrajinske številčne moči.
Toda kot sem že omenil — črta, ki so jo predložili ameriški izvedenci, bodisi na poritefH prednavodil od svojih ,wd-stojnikov, ali ne, daje nagrado Italijanom, Jugoslovane pa kaznuje. Italiji daje etnično prednost šest proti eni. Popolnoma ločeno od dejstva, da je Italija bila naša sovražnica, Jugoslavija pa zaveznica — se "lahko vprašamo: kje naj človek najde moralnost v taki črti?
Ruski črti nasprotujete, ker računate, da bi pustila pod Jugoslavijo 500.000 Italijanov. Tako računanje je pretirano. Komai 400.000 bi jih pripadlo na jugoslovansko stran te črte, ki jo je predlagala Sovjetska zveza. To število se more znižati za kakih 50.000, če se sovjetska črta popravi ob Soči južno od Gorice, da ostanejo večinoma italijanska mesta Cormons, Gradišča in "Oividale v Italiji.
Tak popravek sovjetske črte bi pustil Jugoslaviji okrog 350.000 ljudi italijanske narodnosti, ki pa so — mimogrede rečeno — resnično poitalijančeni Slo-. vani. Med ostalimi pa je mnogo nedavnih došlecev, ki so bili poslani v Julijsko Kraiino, da povečajo italijanski element; lahko so pričakuje, da bodo kot taki tudi odšli. Skoro vsi Italijani prebivajo kot mestni Prebivalci v "otokih", izmed katerih je bila večina umetno, imperialistično zgrajena v sedanjih desetletjih, in ti "otoki" z italijanskem prebivalstvom — v Reki, ob zapadnem robu Istre, v Gorici — ne morejo biti te-ritoriialno povezani s svojim lastnim narodom, bi-ez da bi ne padlo pod Italijo veliko število Jugoslovanov. 7<di se, da bi to bih moralna kršitev dolžnosti, ki io ima eden do svojofa zaveznika — razen če bi velika trojica ali četvorica res silila na kaznovani* Jugoslovanov, ker so bili naši zavezniki in ker so pošteno postópali z italijanskim prebivalstvom v zoni B — ter na nagraditev Italije za njen delež v vojni osišča' .proti civilizaciji ter za njen 25-letni proti-slo-
vanski terorizem po Julijski Krajini. Večina italijanskega in poitalijančenega prebivalstva, ki bi ga sovjetski predlog dal Jugoslaviji, živi v Trstu. In pravilno je, če se reče, da je tržaško vprašanje hrbtenica vsega spora jugoslovan-ske-italijanske razmejitve, v kateri je sedaj globoko zapletena velika četvori-ca.
Citiral sem V4Š0 izjavo, da bi Združene države bile pripravljene 'sprejeti celo francosko črto, al katerokoli drugo črto, ki je etnična in ne nasprotuje londonskim zaključkom. Za rusko črto pride francoska, ki je v nekaterih ozirih Jugoslaviji najbolj naklonjena. Toda vzlic temu je njena razrešitev vprašanja med Jugoslavijo in Italijo malone smešna. Skače sem ter tja po mapi in se vije ter skuša doseči matematično enakost med Italijani v Jugoslaviji in Jugoslovani.v Italiji. Ta (francoski) poizkus sloni ha avstrijskem ljudskem štetju izza 1910, o natančnosti kojega in nrikladnosti v teh časih dvomijo ju -goslovartski izvedenci. Njihovo mnenje v tem oziru baje tudi privatno podpirajo nekateri ameriški, britanski in francoski eksperti.
Toda če tudi zikzaka po ozemlju v namenu, da doseže neko abstraktno ¡etnično izjednačenje, se tudi francoska črta spotakne ob ekonomske faktorje ter se jih izogne na način, ki je škodljiv Jugoslaviji in ki tudi krši ¡etnična načela. Ob obali sevemozapadno od Trsta je ozemlje tradicijonalno po prebivalstvu skoro čisto slovensko, toda ker pelja pa njem železnica, ki veže Trst in Italijo, jO, so se francoski eksperti pridružili svojim kolegom iz Amerike in Velike Britanije in napravili ozki koridor, ki je širok približno od dveh do pet milj. Z drugimi besedami povedano —; francoska linija, katero ste Vi pripravljeni sprejeti kot posledica kompromisa i t» katera je ob tem koridoru skoro enaka ameriški in britanski črti, bo dopuščala Slovencem v Jugoslaviji stati vrh svojih hribov in gledati čez glave svojih rojakov pod italijansko oblastjo na Jadran. In celo možno je, da bodo odrezani od železnice, ki teče iz Trsta v Gorico in katero so njihovi očetje zgradili s svojimi lastnimi rokami. Vse to naj bi bilo za plačilo Slovencem iz Julijske Krajine, ker so 25 let trpeli pod italijanskim terorizmom in žrtvovali kar so imeli za zmago zaveznikov \ drugi svetovni vojni.
Ta kompromisna razrešitev, ki ste jo Vi <?ugerirali, ni ne etnična niti ne moralna. če so pošteni etnični oziri moralni, tedaj se mi zdi, da je kršitev istih radi ekonomskih vzrokov, ki so naklonjeni drugemu narodu — nemoralna, zlasti še, ker so Slovenci na podlagi svojega zgodovinskega značaja upravičeni najbolj velikodušnega upoštevanja — narodnostnega in gospodarskega — od strani svojih vojnih zaveznikov.
Da ponovim. Strinjam se z Vami, da je Trst jedro cele zadeve. Zakaj? Ker je glavni ekonomski faktor vse Julijske Krajine. Zakaj bi ga ne gledali v tem f niislu ? čemu ga smatrati za nekaj postranskega, nekaj ločenega od Julijske Krajine — njegovega zaledja? Zakaj bi ne priznali očividnega — da namreč Italija ne rabi Trsta, da je Trst bil kakih dvajset let le veliko bréme za njeno gospodarstvo, da vitalno trgovinsko življenje Trsta ni odvisno od Italije, temveč od Jugoslavije (zlasti Slovenije) in drugih držav proti severu: Avstrije, Ogrske, Čehoslovaške ? Čemu bi odkiñ-to ne priznali, da je bila Jugoslavija — vse drugače nego Italija — naša zavez-
nica še predno smo se. mi podali v vojno? čemu zanikavati moralne ozire, da je namreč Trst Jugoslaviji potreben kot njen edino pripraven dostop do morja. Zakaj sé ne zavedati dejstva, da je Trst industrijalno mesto, ki dolguje svoj razvoj manj/svoji lastni gospodarski izpod-budi, kakor pa svojemu jugoslovanskemu ozemlju in deželam severno od tega?
Jaz mislim, gospod tajnik, da bi morali kar hitro uravnati naše uradno mišljenje o tem predmetu ter tako miselnost odkritosrčno postaviti v takojšnjo izvajanje. Dobro bi bilo, če bi tudi prakticirali, kar učimo. Bodisi to, ali pa priznajmo, o čemur je mnogo informiranih ljudi že pričelo sumiti, da varamo z etničnimi nazori za dosego političnih motivov; da so nas zapeljali v to zamotano igro Britanci, Vatikan, dalje bojazen administracije glede "italijanskih" glasov pri volitvah leta 194G in 1948, naše želje, da zaustavimo prodira-
ti vsi si želijo takega kompromisa. Fak-tično pa je tak kompromis potreben, če se hočemo izogniti še druge velike vojne.
Britanci se tega dobro zavedajo. Večno se ne upirajo nezogibnemu. Pričakujem (vzroke imam za to), da bodo kmalu spremenili svoje stališče glede Trsta (mesto in luko so že itak začasno obljubili premierju Simoviču in jugoslovanski kraljevi vladi 1941) in nas l-';po pustili, da zopet držimo protijugoslo-vansko, protislovansko in protisovjetsko vrečo.
Če dopustite, da se to dogodi, bo to zame kot Amerikanca poniževalno. Vsled tega Vam pišem predno se vrnete v Parjz — ne toliko v interesu Jugoslavije in Trsta, kakor pa da'Vas vzpodbujam formirati pozitivno zunanjo politiko, ki naj bi slonela na želji, da gledamo zmerno na razvoje v takih državah kot je Jugoslavija ter da kooperiramO s takimi državami. Kar taktično delamo
hteva Trsta zase, temveč da se ga vrn« v njegov gospodarski krog, v okvirja katerega se je prvotno razvijal.
Če Združene države še nadalje zahtevajo, da se Trst izroči Italiji, tedaj bomo ruvali proti gospodarskim interesom Jugoslavije in centralne Evrope, ki sta obe navezani na Trst, kakor tudi proti gospodarskim interesom Trsta samega. Delati proti slednjemu še bolj otežuje večje ekonomsko ir. politično vprašanje, s katerim tvori neločljivi del.
Trdno sem prepričan, da bo izročitev Trsta Jugoslaviji odprla vrata v centralno in vzhodno Evropo in porušila ekonomske bloke; na drugi strani pa bi "formiranje izključnih političnih in gospodarskih blokov", katere Vi ne odobravate, postalo neizogibno, če bi Trst bil Jugoslaviji odklonjen.
Pravilno ste izjavili, ko ste rekli, d« meja med Jugoslavijo in Italijo pred 1945 ni bila pravilna. Toda opozoriti Vas moram na dejstvo, da od 1919 t!e 1941. ko ie Italija navalila na Jugoslavijo, tudi italijanski voditelji gled« Trsta niso smatrali razmejitve zadovoljive. Prav nič niso zakrivali svojih aspi racij, da raztegnejo mejo proti severa na račun Jugoslavije in v dobrobit Italije. Italií a je skušala to doseči t drugi svetovni voini. Da si pridobi zaledje Trsta, je okupirala in priklopila (v svojo državo) večino Slovenije. Na vsak način se lahko verjame, da italijanski voditelji še niso snremenili svojega mišlienia glede te točke. Da, kadar se govori o Trstu, je zelo malo razlike v mišljenju takih nacionalističnih "liberalcev" kot je de Gasperi in takili komunističnih voditeljev kot je To-gliatti.
Kak« more rmrneten človek nrlčnko-vati, da bi Jugoslovani pozabili na t» dejstva — kot se ne more pričakovati od Čehov — ali Rusov — da pozabijo na Monakovo? In Vaše sedanje smernice glede Trsta le še bolj poudarjaj« važnost teh dejstev v mislih Jugoslovanov in drugih Slovanov.
Niti ne more pameten človek ignori-rati dejstva, da želi na deset tisočev Italijanov v Juliiski Krajini, zlasti Tr-žačanov, pridružiti se Jugoslaviji, medtem ko menda ni v celi pokrajini ne-poitalijančenega, nekvizlinškega Jugoslovana, ki bi želel ostati nod Italijo.
človek se res ne more nacuditi državniškemu postopanju Jugoslavije napram italjanski manjšini v okvirju svojih meja ter svojstvenemu načrtu za samo-oblast Trsta, ki ga je predložil podpredsednik Kardelj najprej v Londonu, nato pa v Parizu. To postopanje in ta načrt po mojem mneju resnično nredstavliata pravo merilo jugoslovanskih narodov, ki zaslužijo bolj obzirno postopanje od naše strani, nego smo jim ga pa posvečali. Njihova širokogrudnost v zvezi s tržaškim vprašanjem, ki so jo pokazali z izrednim samozadržanjem vzlic ne-prenehnega nesporazumevanja in izzi-vovj najde svojo enakost v tisti kakovosti italijanskega naroda, katero je izrazil Mazzini v svoji knjigi "Pravice človeka", ko je dejal, da dela Soča, kjer so približno ruski izvedenci postá-vili svojo črto, — mejo, ki jo je Bog oddelil Italiji.
Morda se bo zdelo smešno nekaterim, da so Rusi in Bog zedinjeni na tej točki; kot Amerikancu je zame tragično, da morajo Združene države upirati se zgodovinski pravdi.
Upam, gospod tajnik, da boste vzeli v obzir spremenitev smernic ameriške zunanje politike gl?de Trsta. Prizadetega
(Nadaljuje na 4 strani)
nje sovjetskega vpliva, — da, Vaše lastno preveč lokavo "apizanje" senatorja Vandenberga, katerega ponovna izvolitev prihodnjo jesen je deloma odvisna od "slepih" protisovjetskih poljskih .glasovnic v Michiganu; da smo ga pošteno zavozili in sedaj ne vemo, kako se potegniti iz zagate. Mislim, da je treba hitro storiti eno stvar ali drugo. Prodiranje sovjetskega vpliva ne moremo ustaviti le z nikalnostjo. Lahko delamo načrte za atomski '.'blisk" na Rusijo v bližnji bodočnosti, — ali pa preobrazimo naše smernice in stremimo doseči ideologični kompromis med nami na eni strani ter Rusi in - njihovimi "dobrimi sosedi" v vzhodni Evropi na drugi, kaj-
danes je, da tiramo nekatere izmed njih (vključivši Kitajsko) še bolj proti levi, nego same želijo.
Upam, da še ni repozno za Združene države, da nudijo moralno vodstvo v mednarodnih zadevah. En način za tak začetek je, da takoj spremenimo svoje stališče glede tržaškega vprašanja, predno se zopet znajdemo, da držimo prazno vrečo.
Trst se je razvil v važno mesto in pristanišče v zvezi z gospodarsko dinamiko na jugoslovanskem in srednje-evrop-skem ozemlju pred letom 1918, ko so bili dobri odnošaji med tem pristaniškim mestom in njegovim zaledjem umetno prekinjeni. Jugoslavija ne za-
PRAVICA
Strem 3
OTON ZUPANČIČ:
Pravda za Trst
Na zborovanju slovenskih kulturnih delavcev v Ljubljani je imel sloveči slovenski pesnik in pisatelj Oton Župančič sledeči govor glede Trsta.
"Ali se ne bo nekoč — čez petdeset, sto, dvestolet — ali se ne bo čudno slišalo: še dolgo dobo po drugi svetovni vojni so se morali mladi narodi sredi Evrope na vse kriplje upirati okupacijskim oblastem velikih zapadnih sil, ki so se postavile v bran za tisto, kar je bilo premagano; oblastem, ki so prišle v imenu naših zaveznikov in ' »o kar na lepem začele blagoslavljati, kar so še pred meseci preklinjale: fašizem in njegove metode.
"Naj delajo po kakršnih koli navodilih, njflhovo ravnanje velja nam že sedaj in bo veljalo nekoč — čez petdeset, sto, dvesto let — vsemu kulturnemu človeštvu za nazadnjaško, vsakršno zatiranje svobode minulih dob. Kdor bi se upal danes zavzemati za nekdanjo špansko Inkvizicijo, ta bi moral braniti tudi grmade, na katerih so sežigali čarovnice, in zagovarjati krematorije koncentracijskih taborišč. Do mirne, ravnovesne sodbe pa je treba, da se uneso strasti, ki v tem trenutku še nebrzdano plapolajo.
"Nam pa gre v živo: od narodnega telesa nam hočejo odrezali zdrav ud in stem ohromiti ves organizem .Slovenski pisatelj ob tej cinični igri ne sme in ne more. stati molče na strani, ne more gledati, zaprt v turen slonokoščeni, v vzvišeni neprizadetosti svoje u-metnosti, povzdigniti mora svoj glas in izreči besedo, zakaj zanemaril bi sveto dolžnost, ako je ne bi izrekel.
"Trst. — to so bila od nekdaj narionalna vroča tla. Na njih so «p bili svoje dni hudi boji med italijanskim in slovanskim, predvsem slovenskim živliem, dokler niso neusmiljeni vojni dogodki in neizprosna locika crosoodarskih razmer pokazali delovnim množicam in progresivnemu razumni štvi obeh narodnosti edine prave poti oznosnega življenja na tem ozemlju.
"Ta pot drži do nacionalne strpnosti, do skupnosti" v borbi proti fašizmu za zmago naprednih idej, tistih, katere so proglašali veliki zavetniki za svoje, za katere so krvavele jugoslovanske partizanske brigade z armadami zapadnih in vzhodnih zaveznikov to je pot do mirnega sožitja v plodovitem tokmovam'u.vseh životvornih ljud-t skih sil. In tržaške. Široke množice kakor primorsko ljudstvo zasedenih kraiev so se otresle ozke nacionalistične miselnosti ter brez ovinkov iasno in trlasno izrazile svoio želio, da hočejo živeti takšno sporazumno ureieno in blagovito živlienie v Ju<?oslaviii.
"N° bi hotel orfcmlevati. kar ie že tolikokrat povedano, ne bi hotel slaviti, kar se je nam vsem <?lobo-Vo 'fluí'iln v sree; ne bom ponav-lial očitkov, zapisani so in nič jih ne mor» izbrisati. Nikogar ne bom norčeval, kako na i gleda naše kraje in sodi naše ljudi; zaupam in
vem, da bo položaj po zasedenem ozemlju pregledan nepristransko, in prav nič ne dvomim, da bo poročilo na papirju ustrezalo resnici na terenu. Samo nekatere misli bi hotel poudariti — sebi, vam, ki me tukaj poslušate, slovenskemu in italijanskemu ljudstvu v Primor-ju in vsem pisateljem in naprednim kulturnim ljudem po svetu; nekatere misli, ki seveda niso nove, pa so morda vendarle vredne, da ne zatonejo kar neopaženo v pozabo.
"Kaj nam daje zadnjo moralno upravičenost, da zahtevamo to ozemlje zase? Kakor je vroča ljubezen do rodne zemlje in do domačega jezika, kakor objema naša skrb najmanjšega brata našega rodu. prav tako je naša miselnost prosta vsakršnega šovinizma in osvajaškega pohlepa ali celo imperializma ; naš svetovni nazor priznava brez pridržka vsakemu svoje. Fašizem pa dokazuje še dandanes — kakor da ni že davno prepričevalno dokazal! —* da je sposoben za malenkostno trpinčenje svojih žrtev, za hudodelstvo in najpodlejše pobalinstvo, za zahrbt-nost in verolomstvo.
"Zaprte šole, razmetane tiskarne in požgane knjižnice, porušeni narodni domi — to so sledovi kulturnega dela fašistov. ' Izsekani gozdovi, prazne vasi v razvalinah, pregnano prebivalstvo — to je skrb za narodno gospodarstvo po naših krajih. Ne zaupanje njihovega lastnega ljudstva, širokih množic in demokratičnega početja. Policist z naperjeno puško in nad njim mogočna protektorska roka, pred puško pa nebogljeno slovensko dete — ali je to samo zlobno izmišljena karikatura, spretna fo-tomontaža ? Ne, to je prava podoba fašističnih metod med našim ljudstvom.
"Prelita kri neoboroženih ljudi, šibkih žensk in otrok — taka je sled. ki jo pušča fašizem za seboj. Toda. zavedaimose: ta bes, ki se izzivi i a nad brezbrambnimi našimi rojaki in demokratičnimi Italijani, pomeni strah pred resnico in pred dejstvi, strah pred pravico, strah pred idejo, pred jasno, zmagovito, lei se sveti in greje in vodi Zakai resnica in dejstvo ie, da je ta zemlja naša, da je to ljudstvo za nas, za Jugoslavijo, da ie neizpodbitna pravica na naši strani in da je ideja mirnega bratstva narodov ideja bodočnosti, ki bo živa, ko bo fašizem davno strt na tleh. Fašizma je svoje poti sram, zato si poma-
19 2 5-25 AVGIST-1946 Delavsko KuUtirsio Društvo "Ljudski oder"'
VABI
V NEDELJO 25. AVGUSTA OB 17 URI POP. V DVORANO "CENTRO ARMENIO" ulica ACEVEDO 1353
NA y K L I KO i» 01 I K fi BI 1 T E V
v pr«:<ili9v» 28. »talkini«*«» kulturnega delovanja
SPORED:
1.	Nagovor ob priliki društvenega jubileja.
2.	Otroški zbor D. K. D. Ljudski oder, pod vodstvom tov. J. Samca.
3.	A. Aškerc: "Mi vstajamo"— deklamira Lidija Lozej.
4.	Mešan zbor G. P. D. S. iz Villa Devoto, iz'svojega reper-torja pod vodstvom J. Krebelj.
5.	Deklamacija, Cvetka Fon za "Samopomoč Slovencev".
6.	Samospev: Zofka Sulič (sopran) iz svojega repertoarja.
7.	Slovensko Podporno društvo "Ivan Cankar".
8.	Samospev: Angel Hrovatin (bariton) iz svojega repertoarja.
9.	Trebše: Tone Sonce, Tone — mešan zbor Slovenskega doma pod vodstvom F. Trebšeta, isti zbor bo izvajal še druge skladbe.
10.	S. Gregorčič: "Soči" — deklamira Vida Gomišček.. "Liras a Primorska" in "Mi tierra natal" bo tudi izvajala Vida Gomišček.
11.	Klasični ples "Popoldne v Lovre" nastopajo: Karmen Rao v dami XIX, stoletja, Plesalka iz leta 1900 — Helena Zemličkova,
Par iz leta 1910 — Nelida Rey in Martin Quadri.
12.	"Salomé" klasični ples, nastopajo v vlogih kraljice: Tamara Loogan. Sužnji: Helena Zemljičkova, Nelly Quadri, Norma Kelly, Beatriz Glay in Beatriz Riva. "Chopiniana" nastopajo: Helena Zemličkova, Norma Kelly, Nelly Quadri, Nilda Rey, Delia Patri, in Tamara Loogari.
Mešan zbor D. K. D. Ljudski oder pod vodstvom tov. J. Samca in y. Saksida.
Po končanem sporedu prosta plesna zabava do 12 ure. Svira orkester J. Samca. Ženski odsek D. K. D. Ljudski oder, bo poskrbel^za bogat srečalov, katerega izkupiček gre v pomoč narodom Jugoslavije
VABI ODBOR.
ga z lažjo, hoče zakriti svoje grdo-bije s- krivimi sodbami. Naš narod, naše primorsko ljudstvo pa živi prav ob istem času svoje velike dni in piše v knjigo svoje zgodovine najlepše strani — nič umazanega, nečistega ali tudi samo nejasnega —- vse je pošteno in pravično, vse zanosilo in junaško; z zastajajočo sapo in s ponosom v prsih bo obračal in prebiral te lepe liste zanamec, srečen, da je imel take očete in dede. In ena najlepših besed, zapisana na vsako teh lepih strani, je beseda svoboda. Tn še preden io ie to ljudstvo samo doseglo, ie omamila tudi italijanske množice in jih vabi v Jucroslavi.io.
"Toplo mi je pri srcu. ko vidim, da imamo mi. pred kratkim še tlačeni in pritiskam pod jarem, toliko svobode, dajo hodiio drutri k nam iskat, Zares bogati smo. Lahko smo ponosni: mi delimo drugim svobodo. In pomnimo mi in pomni svet: samo kdor daje in more deliti svobodo, more biti porok za tako zaželieni mir — brez svobode pa ni miru, ne more biti miru!
"In vi, ustvarjalci novih sil, graditelji stavbe bodočnosti, pisatelji in znansveniki vseh jezikov sveta, ki stojite za svobodo misli, govora in tiska, za samoodločbo narodov, prijatelji, ki smo se znašli prav tukaj na naših jugoslovanskih tleh pred leti na skupni fronti zoper nemški nacizem, poglejte naš položaj, poslušajte klic nas pisateljev maloštevilnega naroda, povzdignite svoj glas povsod, kjer imate svobodo besede, in povejte mogočnjakom tega sveta, ki mislijo, da se smejo igrati z usodo šibkejših, čeprav krepkodušnih narodov, povejte jim, da so nad vsako silo nedotakljive ideje človečan-stva, ki ne sme biti nikjer in nikoli . ¿alieno, ker se sicer prej ali slej maščuie nad žalivci. Vi pa, ki vam je fašizem zavezal usta, da ne morete govoriti, pisatelji pod jarmom, pisatelji v verigah, vedite, da se na primorskih tleh borimo tudi za vas.
"Da. velika, za ves svet važna jé pravda za Trst. Nam .ie naloženo, da jo doženemo. Kako bo doornana sedaj, v najkrajšem času? Za nas ne bo končana, dokler ne bo pravično zaključena."
BRAZILIJA
Jugoslovanski Komité v Pomoč Vojnim žrtvam se pismeno zahvaljuje Ljudskemu Odru za ustreženo, zaprošeno, uslugo zastopati ga na Prvem Jugoslovanskem Kongresu v Buenos Airesu, ki se je vršil 25. in 26. maja t. 1.
Za Komite podpisuje Josefina Kadunc.
TRGOVINA JESTVIN
Srečko Turel TRELLES 1402 U. T. 59-4104
Ferdinemd €otič
Trgovina z železnino ★
Lope de Vega 2989
U. T. 50-1383
SLOVENSKI SVET
V zgodovini naše slovenske naselbine smo imeli več poskusov kako bi se Slovenci v svojih prizadevanjih skupno lotili dela za rešitev problemov oziroma za dosego boljših uspehov v delovanju raznih naših organizacij. Vsi dosedanji poskusi so propadli iz raznih vzrokov, katere ne bomo na tem mestu analizirali. Danes mora, takorekoč, naša slovenska naselbina začeti z nova, ker so tako uvideli treznomisleči. rojaki v naših organizacijah in v 'naselbini spMh in ker tako zahteva jo od nas vseh današnji resni časi.
Razvoj dogodkov v naši slovenski in jugoslovanski koloniji, posebno v zadnjih letih, je pokazal, da razmere in čas zahtevajo od nas večje skupnosti, več sodelovanja in vzporedbe, ali kakor se navadno reče, več koordinacije, ako hočemo da bo naše delo imelo večji uspeh.
Naša slovenska društva, ki so se v prejšnjih časih bavila s svojim delovanjem omejénim le na eno ali drugo polje društvenega udej-stvovanja so se morala oprijeti bolj aktivnega skupnega nastopanja pri akciji za pomoč domovini; za podpritev akcije za pravične zahteve naših primorskih bratov da se Trst in vsa naša Primorska priključi k materi Jugoslaviji; za izvedbo resolucij Prvega latinsko-ameriškega jugoslovanskega kongresa za čvmvečjo povezanost v akciji za pomoč in solidarnost napram novi Jugoslaviji in končno za sodelovanje vseh slovanskih naselbin v gibanju, ki ga vodi Vse-slovanski Odbor v Argentini.
Dne 27. julija, po treh predhodnih sestankih, kateri so se vršili
(Nadaljevanje s 2 strani) je več, nego samo bodočnost tega mesta. Naše smernice, ki so sedaj v veljavi, so morda všeč nekaterim Amerikancem radi njihove "odločnosti" in "trdnosti", a zame je vse to le del svetovnega nagibanja k tretji svetovni vojni.
Upam, da se to nagibanje še lahko ustavi. U ver jen sem, da ni v našo na-cijonalno korist, če dovolimo, da se nadaljuje. S tem pa ne mislim, da moramo z Rusijo "v Monakovo" glede vsake zadeve, kot je sugeriral senator Van-denberg s svojo plitvo opazko v Parizu. Menim namreč, da pri takih vprašanjih kot je Trst, se jim moramo mi, jn s tem mislim uradno Vas, — približati po črti, ki je dosledna človeškemu pogonskemu podvigu po vsem svetu, prodno pride do krize. Če bomo to izvajali, nam ne bo treba hoditi "v Monakovo" radi takih vprašanj ali kateregakoli "apizati".
Občutek imam, da mi Amerikanci, ki smo v svoji privilegirani poziciji kot sila daleč pred ostalim svetom, ne moremo pričakovati, da bi narodi v sorazmerno nerazvitih deželah, ki se sedaj nagibljejo k napredku, ustavili svoj korak k zboljšanju lastnega položaj le iz namena, da bi ne dajali poguma našemu nagnenju v izolacijo. Naši nacijonalni interesi ležijo po mojem mnenju v tem, da se pridružimo temu nagibanju v nazadnjaških narodih s tem, da ga podpiramo — in ne zadržujemo.
S spoštovanjem,
(Podpis) LOUIS ADAMIČ
(SANS).
13., 18. in 25. julija, se je ustanovil Slovenski Svet za Argentino, ki bo deloval v smislu bratskega združenja na demokratični podlagi in po zgledu naših bratov v domovini za vzporedbo vsega delovanja organiziranih Slovencev za čimveč jo pomoč domovini in za napredek naše naselbine na kulturnem, socijalnem in gospodarskem polju.
Slovenski Svet bo centraliziral in vodil vso akcijo za. pomoč domovini med Slovenci in bo v tem svojstvu deloval, kot Pododbor Koordinacijskega Odbora za Pomoč Jugoslaviji in v sporazumu z istim.. Glede vsega ostalega delovanja. v slovenski naselbini pa bo samostojen in neodvisen. Sodeloval bo bratsko z vsemi jugoslovanskimi in slovanskimi organizacijami, ustanovami in odbori v kolikor bo njihovo delovanje v skladu, z delovanjem in težnjami. Slovenskega, Sveta.
V	slovenski Svet imajo dolžnost vstopiti vse slovenske organizacije, društva, samostojni odbori, ki delujejo v zgoraj navedenem smislu in pomagati pri ogromni nalogi katero si je nadel Slovenski. Svet.
Pripraviti moramo predvsem podlago in pot naši mladini, katera bo za. nami prevzela v svoje roke naše delovanje v slovenski naselbini in skrbeti moramo da ohranimo čimveč mladine v naših društvih; združiti naša dva lista v eno samo glasilo in skrbeti, da bomo Slovenci čimprej imeli v Buenos Airesu svojo dvorano, ki naj bi odgovarjala vsem našim potrebam in, ki bi bil nekak center oziroma- žarišče vsega našega delovanja; 'našteli pa. bi lahko š<i mnogo potrebnih stvari, katere bomo Slovenci lahko dosegli ako bomo složno nastopali.
Zavedamo se, da je naloga, katero hočemo izpolniti, ogromna in težka, kajti mnogo je vprašanj, ki zahtevajo pravilne rešitve in še mnogo problemov bo spotoma nastalo, a v prepričanju, da nas bodo vse naše organizacije in vsi naši iskreni in zavedni rojaki v Argentini podprli, stopamo pred našo slovensko in jugoslovansko javnost z zagotovilom, da bomo od naše strani napravili vse kar je v naših močeh za dosego postavljenih. si ciljev.
Ob tej priliki pozdravljamo naše brate v domovini in enako vse slovenske in jugoslovanske izseljence jn organizacije v gostoljubni Argentini!
V	Buenos Airesu, avgusta 1946.
Za. SLOVENSKI SVET:
Emil Semolič Stanislav Baretto
Predsednik	Glavni tajnik.
Slovenski Svet bo centraliziral in vodil vso akcijo za pomoč domovini med Slovenci v sporazumu z Koordinacijskim Odborom za Pomoč Jugoslaviji in bo deloval kot Pododbor Koordinacijskega Odbora, glede vsega ostalega delovanja v slovenski naselbini pa bo samostojen in neodvisen. Sodeloval bo bratsko z jugoslovanskimi in slovanskimi organizacijami, ustanovami in odbori v kolikor bo njihovo delovanje v skladu z delovanjem in težnjami Slovenskega Sveta.
Namen Slovenskega Sveta je: vzpo-rediti vse delovanje organiziranih Slovencev v Argentini za dosego sledečega:
1)	čimvečja materijalna in moralna pomoč domovini;
2)	čimtesnejše sodelovanje vseh slovenskih organizacij za splošen napredek naših izseljencev v Argentini na kulturnem, socijailnem in gospodarskem polju;
3)	Bratsko sodelovanje z ostalo jugoslovansko in slovanskimi naselbinami;
4)	Gojitev dobrih medsebojnih odno-šajev z gostoljubnim argentinskim narodom.
Na demokratičen način in po tajnem glasovanju polnomočnih delegatov naših društev in pod nadzorstvom delegatov Koordinacijskega Odbora za Pomoč Jugoslaviji, tov. Ivo Sazunič, predsednik in Ivo Kovačevič, tajnik; je določitev funkcij v Slovenskem Svetu izpadla sledeče:
Predsednik: Emil Semolič Podpredsednik: Viktor Černic (Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev)
Glavni tajnik: Stanislav Baretto (Slovenski Dom)
Tajnik - zapisnikar: Mirko Ščurk (Ljudski Oder)
Organizatorični tajnik: Franc Mo-horčič (Združenje Svobodna Jugoslavija - Slovenski Odbor)
Blagajnik: Vinko Batagelj (G.P.D.S.) Podblagajnik: Anton Podlogar (Jugoslovansko Društvo "Samopomoč Slovencev")
Upravitelj: Franc Kovač (Slov. Dom) Odborniki: Ivan Jelene (Jug. Društ. "Samopomoč Slovencev")
Vilko Štanta (Zdr. Svob. Jugoslavija - Slovenski Odbor)
Anton Prijon (D.P.D. "Ivan Cankar") Avguštin Sedmak (D.P.D. I. Cankar) Rudi Guštin (Ljudski Oder). Ta Slovenski Svet se poveča z polno-močnimi delegati vseh slovenskih samostojnih društev, organizacij, ustanov in odborov, ki se priključijo Slov. Svetu.
Slov. Svet" je imel že dve redni seii, na katerih se je določilo notranje delovanje in sklenilo pismenim potom povabiti slovenska društva, naj se priključijo; določilo se je začasni sedež: San Blas 1951, Bs. Aires; razpravljalo načrt za pomoč domovini do konca tega leta in še nekaj nujnih predlogov.
Za SLOVENSKI SVET: Stanislav Baretto, glavni tajnik.
ODBOR 2EA JUGOSLOVANSKO 1'BIIMOIMK
Edvard Kardelj, Jefe Delegación Yugoeslava CONFERENCIA PARIS Palacio Luxemburgo.
Excelentísimos Ministros y representantes, .de las
Naciones, que lucharon y vencieron al nazifascismo.
Escuchen la voz de los 30.000 legítimos hijos de Trieste, Venecia Julia, que expulsados de sus hogares por el fascismo italiano actualmente en Sud América. Escúchennos que desde hace 26 años esperamos se nos1 haga justicia. Primeros fuimos en la lucha contra el fascismo y nuestros hermanos e hijos liberaron Venecia Julia de los enemigos. Ustedes se creen capaces de decidir nuestro destino sin consultarnos. No Señores. Las tierras del margen derecho del río Isonzo, de Goricia, Caporeto, Plezo ¡ son pobladas solamente por los eslovenos, los italianos vinieron allí solamente con la injusta ocupación en 1918. Señores, no escuchen á los que tienen culpa da la guerra pasada y muchas guerras anteriores. No escuchen a los que desafiaban a todo el mundo. Hoy lloran para poder mañana desafiar otra vez. Nosotros no queremos ser otra vez esclavos bajo dominio italiano, sino libree entre los libres en nuestra patria Yugoeslavia. Paz justa es lo que queremos y la frontera con Italia debe ser la que existía entre Italia y Austria 1914. Hagan justicia si no quieren ser acusados por sus hermanos e hijos que murieron por la libertad del mundo bajo las balas nazifascistas. No favorezcan al enemigo común sino hagan justicia a la heroica Nación Yugoeslava que desde el primer momento luchó al lado de los Aliados.
COMITE PRO VENECIA JULIA YUGOESLAVA en Argentina
F. Kurinčič, Presidente	A. Škvbec, Secretario
San Blas 1951 — Buenos Aires
Brzojav enake vsebine je bil poslan ruskemu ministru V. Molotovu, potom J. Daškevica, korespondenta agencije Tass.
SLOVENSKI SVET
Začasni Sedež: San Blas 1951, Bs. Aires
Na željo izraženo po zastopnikih društev, ki so že v Koordinacijskem Od-. boru za Pomoč Jugoslaviji skupno delovala in po predlogu, ki je bil sprožen na občnem zboru tega odbora, so pol-, nomočni zastopniki naših društev, po treh predhodnih pripravljalnih sestankih, dne 27. julija ustanovili glovenski Svet.
SL M V ENS KI SVET
Vabimo že sedaj vse naše rojake, da se te prire-29. SEPTEMBRA ob 5. uri pop. vršila
V KLIK A B» II 1 11 K II I T EV
v dvorani "CENTRO ARMENIO", calle ACEVEDO 1353, na kateri se bo podala lepa slovenska spevoigra - opereta:
iCowace¥ itude^tit
potom J. Daškeviča, korrespondenta agencije Tass. ditve polnoštevilno udeleže ker je VES ČISTI DOBIČEK NAMENJEN ZA POMOČ DOMOVINI!
Natančen spored bomo objavili v prihodnji številki.
PRAVICA
Stran 5
ost 21 (LETNICI OBSTOJA II. Hi. KI. L.BISISKI OilElI
NEDELJSKI SESTANEK RIHEMBERrANOV
V nedeljo dne 14. p. m. so se zbrali rihemberčani v prostorih v prostorih Slovenskega Doma, v prav lepem številu, da se pogovore, kako bi največ pomagali svojem rojstnemu kraju Rihemberk, kateri je, kakor je znano strašno trpel pod nazifašističnimi režimi in bil skoro v celoti požgan in razdejan, njegovi prebivalci pa odgna-ni v sužnost,
Sesttaek je s prav lepimi pozdravnimi besedami otvoril tov. Silvan Pečenko, nato pa podal besedo tov. Andreju škrbec, kateri je v kratkih besedah povedal pomen in namen tega sestanka. Rekel je, med drugim: "Ta korak, ki smo ga napravili, da bi v čim izdatnejši meri pomagali naši dragi domovini, se ne sme tolmačiti, kot kaka protivnost že obstoječi kampanji jugoslovanskih izseljencev, kateri na čelu stoji Koordinacijski Odbor, pač pa kot nov organ iste, z katero bomo delovali roko v roki, da bo naš narod v težko preizkušeni domovini čim prej spet zadihal tudi na gospodarskem polju, na katerem je bil tako težko prizadet.
Izkušnje so nam pokazale in smo zato prepričani, da bo naš rojak prav gotovo daroval več, ako bo vedel, da bo njegov, od ust odtrgani dar, prišel v roke njegovemu ožjemu rojaku ali celo njegovemu sorodniku. Na ta način se bodo srca bolj odprla in bo torej naše delo za pomoč domovini rodilo obilnejši sad."
Nato je sledila debata, h kateri so se oglasili skoro vsi prisotni in soglašali z gori omenjenim, ter obljubili, tudi v imenu tistih ki niso mogli priti zaradi slabega vremena, da se bodo žrtvovali, da vsaj malo pomagajo svojim dragim v Rihemberku, kateri se mora spet dvigniti iz pepela in razvalin,, v prajšnjo prosvetno in gospodarsko trdnjavo v prelepi Vipavski dolini v dobrobit Slovenije in cele Jugoslavije.
Na koncu se je zbrala svota $ 420.-— kot prvi dar prisotnih, h kateri je Žalni zbor priložil še $ 100.— za kar se mu Rihember-čani prav lepo zahvaljujejo.
A. š.
Jugoslovansko odfio-slanstvo xa «fužino Ameriko
UREDNIŠTVU "PRAVICE"
BUENOS AIRES
• Kakor je znano, so domovinske zvezne oblasti sklenile poslati v Latinsko Ameriko posebno odposlanstvo pod vodstvom Generala Ljubomra Iliča, Opolnomočenega Miinstra za vse latinsko-ameriške države.Odposlanstvo*je prispelo v Rio de Janeiro pred nekaj dnevi ter bo, ko opravi svoje delo v Braziliji, krenilo v Argentino. General Ilič računa, da bo prispel v Buenos Aires 15. avgusta, toda natančnejše podatke o prihodu posebne misije FNRJ Vam bomo še sporočili.
Prosimo uredništvo, da o tem obvesti čitatelje.
Dr. Viktor Kjuder v. d. Odpr. poslov
KOORDINACIJSKI ODBOR V POMOČ JUGOSLAVIJI
Koordinacijski odbor javlja da pošiljatev pomoči in zasebnih paketov napovedana za 29. julija ni bila odposlana, ker oblasti niso dale potrebnega pooblastila za izvoz. Kar pa se je sedaj vse uredilo in bo omenjena pošiljatev odposlana v drugi polovici tega meseca. Istočasno sporoča vsem rojakom, da se še nadalje sprejemajo paketi za pomoč svojcem v domovini, iste je treba dostaviti na naslov: Comisión Coordinadora de Ayuda a Yugoeslavia, Alm. Brown 670, Capital. Za vsak kg. teže se plača pesos 4.—.
V letu 1925 in sicer 25 avgusta so slovenski izseljenci iz Primorske ustanovili v Buenos Airesu prvo delavsko društvo "Ljudski oder", katerega namen je bil širiti med našimi izseljenci socialno kulturo ter vzbujati solidarnost z vsemi proletarskimi masami v borbi zoper reakcijo.
Pot po kateri je stopal Ljudski oder, ni bila gladka in ne lahka. Ovire so bile več velike kod naše moči; a društvo je kljubovalo, kjer volja za obstoj je bila neizpodbitna v prepričanju in delovanju.
Ni 'namen sedanjega odbora opisovati podrobno ali obširno delovanje društva tekom svojega obstoja temveč naš namen je jasno pokazati mišljenje današnjega odbora in smernice delovanja katerega si je društvo začrtalo in ki bo zahtevalo napore in požrtvovanje od strani odbora — a kar je gla-* vno razumevanje od strani članstva, situacije preporoda ki se odigrava v dobrobit in progres slovenske naselbine katere hrbtenico tvorijo društva in organizacije, udružene v Slovenskem Koordinacijskem odboru pomožne akcije domovini.
Obzorje našega delovanja se je organično razširilo z ustanovo S. K. O. ki je prvi korak skupnega dela naših organizacij za ustanovo zveze "Slovenski Svet", ki bo vrhovni organizem od katerega bo za-visel posredno ali neposredno pro-gres 'S15'venske naselbine na kulturnem in socialnem polju.
Mnogi se vprašajo zakaj Ljudski oder" dela in podpira da se u-stanovi in uveljavi organično "Slovenski Svet" kod vrhovni organizem slovenske naselbine? Današnji odbor se naslanja na temeljite vzroke:
Slovensko naselbino sestavljajo organizirane skupine izseljencev, to so društva in organizacije, katere gravitirajo v našem javnem življenju. Ako hočemo delati za progres naše naselbine vobče in Ljudski oder je ustanovljen v tem smislu, moramo upoštevati vse zdrave demokratične organizacije slovenske naselbine kjer drugače bi se pokarali da smo sektaristi, kar Ljudski oder si ni nikoli želel.
Drugo pereče vprašanje je naša mladina in ne samo društva "Ljudski oder temveč mladina slovenske kolonije na splošno. Vsako društvo ali organizacija ima svoje mladinske odseke, od katerih bo v kratki bodočnosti odvisen v večji meri obstoj slovenske naselbine, kjer nove emigracije iz domovine si ne smemo pričakovati v večjem številu. Radi tega moramo preskrbeti naši mladini pouk slovenskega jezika, nadalje jo je treba se znaniti z zgodovino jiasega naroda v borbi za svoj obstoj in razvoj, nuditi ji moramo zdravih demokratičnih predavanj v vseh panogah. Preskrbeti je moramo prili čno zabavo, da mladina ohrani zdrav duh v zdravem telesu. Na-
šteli bi še mnogo drugih problemov, kateri se nanašajo na mladino a omenili smo najbolj pereče.
Ali more vsaka organizacija posamezno rešiti te probleme? Dvomimo! Odbor "Ljudskega odra" je pa trdno prepričan, da vse slovenske organizacije skupaj, lahko rešijo v najkrajšem času gori navedena vprašanja, katera se na-šajo na mladino. Uverjeni smo, da je to najkrajša pot do toliko za-željene vzgoje naše mladine, ki bo dala neizpodbiten progres na vseh poljih javnega življenja. Radi tega "Ljudski oder sodružno dela z ostalimi organizacijami da potom zveze" S. L S. dosežemo pravo skupnosti slovenske naselbine.
Dasiravno z zaprtimi vrati je Ljudski oder vestno sledil borbi jugoslovanskih narodov ki so v neenakem boju proti nacifašizmu dosegli toliko zaželjeno svobodo iz katere je vzrastla Federativna Ljudska demokratična Jugoslavija. V novem sistemu ki vlada v naši domovini so posamezni narodi ki sestavljajo. Jugoslavijo zadobili popolno enakopravje v smislu federacij. S tem se je končalo doba centralističnega sistema ki je vladal tekom monarhije in tiranstva.
Odbor Ljudskega odra je uve-rjen da se mora tudi v jugoslovanski koloniji delati na podlagi federalizma. S tem se bo odprla nova doba ne samo v slovenski naselbini, temveč se ojači demokratično obzorje na splošno v jugoslovanski koloniji. Vsako napačno tolmačenje sektarizma ali separatizma že v naprej odklanjamo in energično obsojamo kot prazno natolcevanje ki im^t edini namen zavlačiti celokupen progres jugoslovanske kolonije.
Odbor Ljudskega odra, apelira na vse aktiviste in članstvo naj se redno udeležuje članskih sestankov, da bodo točno informirani o poteku društvenega delovanja in kar je glavno si želi sprejeti vsako inicijativo in konstruktivno kritiko, ne glede da se nanašajo samo na društvene interese temveč tudi na splošne interese naselbine. Kjer kar si odbor najmanj želi je to, da radi slabega natolcevanja in ne-doumevanja bi nastalo morebitna nesoglasja, ki bi škodila ugledu društva v naši naselbini.
Apeliramo tudi na člans t v o Ljudskega odra in na slovanske izseljence naj «podprejo z vso vnemo pomoč domovini, da potom pomoči pokažemo naoš zavednost napram našim v domovini ki so toliko nepopisnega pretrpeli za blagor napredka in svobode jugoslovanskih narodov.
Za odbor D.K.D. Ljudski oder t. č, t. "Josip Vižintin.
STAVBINSKA KOVAČA
G. ŠTAVAR & K. KALUŽA
Laprida ?443 - Florida F.C.C.A.
PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODIETJE
jPeter SanehUh Av. San Martín 5488 U. T. 50-8539
MEHANIČNA DELAVNICA
Anton Mline *
Tinogasta 4306-88 U. T. 50-5750
Se priporoča rojakom dobro znana ČEVLJ ARNICA Delo solidno
L. BraiEliovié
MORLOTE 138 La Paternal
v éehíte Ektor
MIZARSKA DELAVNICA *
Df. Luis Belaustegui 44GS U. T. 67 - 3621
Jugoslovanska Restavracija "EL ADRIATICO"
Sveža hrana	Dobra postrežba
M. V U K M A N
Av. Feo. Beiró 5201 — U. T. 50-5924
Mladinski Odsek P. Bi. II. LJITDSKJ OBIEB. priredi VELIKO MINO - PREDSTAVO
6. SEPTEMBRA v KINO - DVORANI "NOBEL"
K a zgla s Odbora "Za Jugoslovansko Prt-
morje v Urugvaju Primorskim Rojakom!
likor slovensko kolikor italijansko — za novo, enokopravno in federalno Jugoslovansko Republiko!
Amerikanci in Angleži naj zato v Vašingtonu in Londonu rešujejo svoje lastne probleme. In Napolitano! — v Neapolju. Vprašanje Trsta in Slovenskega Primorja bodo rešili Primorci in Tržačani sami, ker ga —"mislimo"— bolje poznajo.
To ni samo naša želja in naša Pravica, nego tudi, smisel Atlantske Poslanice!
Po n%ši primorski zemlji zopet teče kri. Fašistična druhal, —pritajeno podpirana od tujih reakcio-narjev—, znova ubija, ruši slovenske sedeže, napada delavske organizacije, lomi pohištva in sežiga knjige. Čeprav pod drugim imenom, viharne in divje tolpe laških in fašističnih hujskačev neizpodbitno obnavljajo in ponavljajo to, kar so delale in počenjale z našim ' narodom v teku cele usodne dobe odkar so se "junaško" priteple v naše kraje. Povod te nove prebuditve laškega fašističnega terorja v Slovenskem Primorju, je dvoumni sklep Pariške Konference, ki js za vse Jugoslovane, a osobito za nas, Slovence, nasproten in krivičen. Ker, prvič odvzema našemu narodu osnovno pravico do samostojnosti in, drugič, ker se z udej-stitvijo istega, hoče ponovno razkosati naš slovenski narod in ga deloma privezati v iste železne okove suženjstva iz katerih se je pravkar z borbo osvobodil.
Slovenski Primorci v Uruguaju se zato, — tesno povezani s svobodoljubnimi težnjami našega naroda, — neposredno protivimo proti temu nedemokratičnemu postopanju in nečastnemu sklepu zunanjih ministrov, ki navidezno ropa in kosi našo zemljo ter najodločneje protestiramo proti novim nakanam italijanskega fašizma in imperializma in zahtevamo, da se ta glas protesta upošteva. Ker je to glas tistih, ki smo na tej lepi slovenski primorski zemlji rojeni, kjer živijo naši svojci in ker je bi la ta zemlja skozi stoletja samo naša in odkoder smo bili brutalno izgnani, da so tako na naše mesto prišli privandravci iz laškega juga.
Do tega protesta nas ne ženejo nikakoršni šovinistični nameni nego ZGOLJ ŽELJA PO SVOBODI za katero se je naš slovenski narod vedno in neprestano boril in jo v teku cele zadnje vojne drago odkupil.
Ta dragi in krvavi odkup naše svobode ne cenimo samo mi Slovenci Z nami jo ceni tudi tržaški narod, italijanskega porekla s katerim hočemo in želimo v miru in blagostanju živeti. Mi znamo, da je tržaško napredni? ljudstvo -»- to-
mo javno in z dejstvi, da smo vredni sinovi naše domovine, ki sirot naših borcev ne pozabimo!
Naj levica ne zna, kar desnica da! Na delo za naše sirote!
Montevideo, dne 25. julija 1946.
Odbor "Za Jugoslovansko
Primorje" v Uruguaju. *
OPOMBA : čekovna in denarna nakazila yiaj se pošiljajo na naslov našega blagajnika: Bernard Va-lentinrir, calle Guadalupe 2228, Montevideo, Uruguay. — Telefon štev. 27 7 57.
Vesti iz INemovin»
Toda, dragi Primorski rojaki, vse to, ni dovolj! Ni dovolj, da mi tu v Ameriki samo protestiramo. Silna potreba je tudi, da dejansko dokažemo solidarnost z našim trpečim in od nacizma uničenim naro dom. Na tisoče naših domov je oro-panih in porušenih! Na tisoče je vdov in sirot! In naša deca ie naga, lačna in bosa: v pomanjkanju vsega!
Odrasli se že nekako preživljajo. Največje pomoči so potrebne sirote in deca.
Ker je ta mladina bodočnost in upanje našega naroda, zato ne moremo in ne smemo dopuščati, da rakitična — v gladu in pomanjkanju— dorašča. Mi znamo, da naše oblasti ukrenejo vsemogoče za te sirotice. Ali vendar, problem je prevelik in pretežek, da bi ga za-mogle razrešiti v današnji od naci-fašizma uničeni in lačni Evropi.
Vsled tega smo odločili, da za ta revne in uboge sirote nekaj zberemo med nami.
Po tolikem času bomo zopet potrkali na vaša vrata in prepričani smo, da se bodo bfagodušno odprla in da Vaše plemenito slovensko srce ne bo zanikalo te neodoljive nomoči, ko se gre za otroke tistih, ki so slavno pali v borbi za našo svobodo.
V ta namen smo določili, nai bi vsak slovenski rojak žrtvoval ENO DNINO, to je 9 5.00. Kdor more, naj da več. V teku enega meseca, moramo Slovenci zbrati naimanj
500.00. To bo nrvi korak Sloven-. ske naselbine v Urugvaju v širšem smislu. Če vsi drugi zbirajo, bila ' bi sramota za nas, ko bi ne sočustvovali s trpečimi in lačnimi svojci doma in jim pomagali. Dokaži-
V	IZ TRSTA. SLOVENSKEGA
PRIMORJA TN ISTRE 2 3.000 BREZPOSELNIH DELAVCEV JE TE DNI V TRSTU.
Ljubljana. — Podjetje CRDA (Združene jadranske ladjedelnice) namerava takoj po 10. aprilu odpustiti 4000 delavcev, nato pa še 3000. Dne 10. aprila namreč izteče rok, do katerega se delavcev ne sme odpuščati. Predvsem namerava podjetje odpustiti tiste delavce, ki so včlanjeni in se vodilno ude.j stvujejo v demokratičnih organizacijah. V Trst pa vozijo na delo delavce iz Italije. Enotni sindikati so zaradi tega poslali Zavezniški
vojaški upravi protest.
★
V	BENEŠKI SLOVENIJI POŽI-
GAJO SLONCEM HIŠE.
V	vasi Platac v Beneški Sloveniji so zažgali domačijo Košarima samo zato, ker je med narodno osvobodilno borbo nodpiral partizane in je v dneh bivanja medzave-zniško razmejitvene komisije razobesil jugoslovansko zastavo.
★
ZAPRTI ANTTFAŠTSTI V GORICI SO TUTU PRIČELI Z GLAD-NO STAVKO.
V	goriških zaporih se nahaja vsega skupaj okrog 150 antifašis-tov, ki jih brez upravičnega razloga zadržujejo v zaporih. Nekateri antifašisti so bili izpuščeni iz tržaških zaporov, g. polkovnik Robert-son pa je v imenu zavezniške vojaške uprave izjavil angleškim novinarjem, da je postopanje z zaporniki dobro in da jih ni nihče pretepal ali mučil. Antifašisti, ki so jih spustili na svobodo, so v številnih
t ' . % :• 4,. ir , •
R E C R E O "* E U R O P A r Lastniku brata ROV T AR
PRVOVRSTNI HOTEL z najboljšo KAVARNO in RESTAVRACIJO
RIO CARAPACHAY TIGRE. F.C.C.Á.
Prevoz s postaje TIGRE, F.C.C.A. do Recrea in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.50
U. T. 749-589
Keglišče, velika plesna dvorana. Prostor za PIK-NIK
protestnih pismih protestirali proti tem neresničnim izjavam in podrobno opisali, kako so jih civilni
policisti v zaporih mučili.
★
MEDZAVEZNIŠKA RAZMEJITVENA KOMISIJA JE KONČALA SVOJE DELO
V poslednjih dneh svojega bivanja je obiskala Brda, Kobarid in Trbiž, Beneško Slovenijo in Postojno, kjer si je ogledala znamenito Postojnsko .jamo. Povsod ' so prebivalci komisijo svečano sprejemali in ji dopovedovali, da brez Jugoslavije za njih ni življenja. Del komisije je že odpotoval v London, drugi del-pa je obiskal Benetke, kjer se bo zadržal nekaj dni.
★
V TRSTU SO FAšIŠTT UREDNIKI REAKCIONARNIH ČASOPISOV.
Pred izrednim porotnim sodiščem v Trstu je bil obsojen na dve' leti in pol zapora urednik reakcionarnega. tržaškega lista "El merlo" Giordano Coffou. ki je bil med okupacijo član SS-oddelkov in član Rainerjevee-a tiskovnega urada. Vse do zadniih dni ie Coffou nemoteno^ izda ial svoj list in v njem nesramno blatil Jugoslavijo jn Sovjetsko zvezo.
' ★
ODPRT JE DOM KULTURE VOJAKOV J.A. V CONT " A" JULIJ SKE KRAJINE.
Ob otvoritvi je bila velika slav-nost, združena z vojaško parado. Prebivalci Julijske krajine so poslali odredu mnogo darov. Svečanosti so prisostvovali predstavniki vojaških in civilnih oblasti, kakor tudi predstavnik 13. zavezniškega korpusa.
★
NASILJE NAD SLOVENCI V TRBIŽU IN KANALSKI DOLINI
Ob prihodu medzavezniške razmejitvene komisije so italijanski reakcionarji navozili iz Vidma fašiste, ki so s kljukami trgali s hiš jugoslovanske in italijanske zastave z rdečo zvezdo. Vdirali so v sto-novanja Slovencev in jih pustošili.
FARMACIA "SOLER"
■ LAURA M. E. CAPPARELLI DE CASCIARI
Farmacéutico Servicio nocturno de urgencia Feo. Beiró 1984	U. T. 50-2079
TRGOVINA IESTVIN
Odón Tnrel
ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1.892
RESTAURACIIA
"Pri Skodnilžiiu"
KROGLIŠČE IN KEGLIŠČE éozefr Skmlssifc Añasco 2G52 U. T. 59-8995
RESTAVRACIJA
IVAMM KVDOLF
AÑASCO 2622
PRAVICA	»«m 7
PISMA IZ DOMOVINE
Tovariš Emil Semolič je prejel ©d svojega brata sledeče pismo:
Prečnik, 1. maja 1946.
Dragi brat!
Že večkrat sem rekel, da ti moram •odgovoriti na tvoje pismo, ali zmiraj je kakšen zadržek in človek odnese.,
Danes se praznuje po svetu praznik "Dela'' ob tej priliki sem se spomnil na •tebe da ti odpišem.
Zima je minula, prišla je pomlad na to opustošeno pokrajine, nihče se ne zmeni za obnovo, nihče ne misli na nas brezdomce. Vse se pa trga za ta košček Julijske Krajine. Celo zimo smo prirejali manifestacije po Trstu, Tržiču, Golici in drugod da hočemo Jugoslavijo. Na tisoče naših fantov in deklet je bilo od zaveznikov, ter civilne policije te-•penih in aretiranih. Še danes so naši borci po zaporih' v Trstu in drugod, ka kor za časa fašizma. Zopet dviga faši-stovska zver svojo ogabno glavo, čeravno je ta zver poginila kot vojaška moč, ali prisegam ti da naš boj ni še "končan, pobili bomo to zver do konca, ■naše geslo: Smrt fašizmu - Svoboda narodom. Z tem geslom se pozdravljamo povsod. To nam daje moč, zaupanje "m nevstrašljivost, kar je v načrtu to se wiora zgoditi.
Meseca marca nas je obiskala mednarodna komisija, oziroma zastopniki velike četvorice. Po vaseh smo jim napravili slavoloke, na Nabrežini je bilo 10 slavolokov. Fašisti so slavoloke podi-irali, partizani so jih zopet postavljali. Prišlo je večkrat tudi do pretepa, tudi ■žloveške žrtve so bile. Povsod je ljudstvo nestrpno pričakovalo zavezniško komisijo, kjer se je komisija mudila so
PROTESTNE BRZOJAVKE TRŽAŠKEGA LJUDSTVA
Zaradi terorja civilne policije in ^podpore, ki jo nudi italijanskim reakcijonarjem zavezniška vojaška uprava, je tržaško demokratično antifašistično ljudstvo odposlalo protestne brzojavke generalisi-mu Stalinu, predsedniku Truma-nu, angleškemu ministrs k e m u predsedniku Attleeju in francoskemu ministrskemu predsedn i k u Gouinu. Tudi Pokrajinski narodno - osvobodilni odbor za slovensko Primorje in Trst je zaradi mučenja zaprtih antifašistov odposlal testne brzojavke voditeljem velikih sil.
★
V f'RNEM VRHU V IDRIJSKEM OKRAJU
organizirajo lesno produktivne zadrugo, ki bo v kratkem začela poslovati. Zadruga bo povezala večino obrtnikov, ki bodo s skupnimi močmi izdelovali polég drobnih proizvodov tudi mizarske izdelke. Delovanje zadruge bo omogočilo močan razmah lesne proizvodnje, za katero je v teh krajih mnogo pogojev za razvoj. (Tanjug.)
ljudje razodevali svoje želje. Mi smo hodili v Trst, ter tam pred hišo v kateri je bila nastanjena komisija smo zahtevali priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji. Policija in vojaštvo je večkrat navalilo na manifestante, kjer so bile velike skupine policija ni bila v moči aretirati ljudi toda če je dobila le par ljudi skupaj je tearetirala in pretepala.
Danes so šle Ida in Angela v Trst, -ravno danes leto dni je bil Trst osvobojen od IX. korpusa, to je kraških in furlanskih fantov, ter IV. armije Jugoslavije. Mi smo Trst osvobodili, mi ga hočemo imeti.
Idi Pipanovi sporoči da so vsi živi, ^udvik je bil v Nemčiji, danes je predsednik odbora. Od Ludvika Zgradnega žena je bila tajnica AFZ., njegova hči kurirka, sin pa izvrsten borec, padel je v borbi, njegovega sina smo prinesli iz Volčjega grada v Slivno kjer sedaj počiva; takega pogreba ne pomni Slivno. Imel je 16 vencev, godbo in sto partiza nov mu je skazalo zadnjo čast s trikratnimi streli. Sledijo družinske razmere.
Brat.
TRGOVINA JESTVIN in raznih pijač
Frane Spmčnl
Perú 498	"filia Martelli
U. T. 741-0034
Cortinas E irollables
de Madera
y
Composturas en General
eJuan Pečenko •
CALDERON 2851. Bs. Air U. T. 50-1344
teri mi je sporočil, da so jo ameri-kanske edinice rešile smrti v taborišču, ter jo izročile prvo rdeči in pozneje jugoslovanski armadi. Dne 6. junija je prišla domov vsa izčrpana, ko so jo odpeljali od doma je tehatla 68 kg., ko se je vrnila pa samo 28 kg.
Sedaj smo vsi doma, samo sin Miloš je ostal nadalje v jugoslovanski ar-' madi, tekom borbe je bil samo enkrat ranjen v roko.	•
Mi tukaj še nimamo pravega gospodarja, naše ozemlje upravlja zavezniška vojaška uprava. Z današnjimi gospodarji nismo nič zadovoljni, ker nas hočejo zopet priključiti Italiji. Mi tega pa nikakor ne bomo dopustili da bi nas ponovni spravili pod tuji jarem, raje primemo spet za orožje.
Obljubljajo nam vse ali dajo nam ne nič. Dela ni, dragina velika.
Posledce te vojne so grozne, gotovo da vi tam tega tako ne občutite — pomisli zgubili smo brata, pustil je doma ženo in 10 letnega sinčka Ivana in dveletnega Damjana, ob priliki piši jim kakšno pismo.
Sprejmi najlepše pozdrave od cele moje družine posebno pa od Tvojega očeta.
Tvoj brat Čelestin
Tov. M. Pertot je prejel od brata pismo, katerega izvleček priob-čujemo.
Nabrežina 16. 5. 1946.
Dragi brat Mirko!
Po kapitulaciji Italije je naše kraje okupirala nemška vojska, večina nas Primorcev je sodelovalo z osvobodilno fronto. Mnogo naših dobrih fantov je' padlo pod nemškim ognjem na Krasu, na Vipavskem in pri Gorici; med temi je tudi naš ljubljeni brat Oskar in dru-gi Nabrežinci, kakor Pepi Bulgar,, Stanko in Pavf&¡ Stanko švara", Berto Mrtin-čev in drugi.
Tudi meni se je godila ti-da; ova jen sem bi) nemški policiji,' da sodelujem s partizani. Dne 15. novembra 1944 je policija skupno z vojaštvom obkolila hišo iz katere sem zbežal minuto prej. Vprašali so po meni sinu Milošu in Ivo-tu, žena jim je rekla da smo šli po opravkih, na kar so ji Nemci odgovorili: Dobro, počakamo do jutri zjutraj in ako se nobeden ne Vrne odpeljemo pa vas gospa. Pričela se je preiskava; odnesli so denar, vse kokoši, 600 litrov vina, vso svinjino in sploh ves živež in obleko, pogrinjala, radijo z eno besedo: vse. Drugi dan so odpelajli ženo v Trst in od tam v koncentracijsko taborišče "Mathausen". Doma so ostali samo tast, tašča, 10 letni sin Milko in 3 letna hčerka Vanda.
Jaz, Miloš in Ivo smo se vrnili iz par-tizanstva meseca maja 1945, ko je bil Trst osvobojen po naših edinicah, sem iskal ženo potom Rdečega Križa, ka-
®r. flísefew Halpern
Diplomiran v Zagrebu in Bs. Airesu Specijalist notranjih bolezni
Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure.
San Martín 955 1 nad. dep. C. U. T. 32-0285 in 0829
EDIwA SLOVENSKA ESTAVBE-NIKA V SAAVEDRI
sta narazpolago za načrte, betonske poračune in firmo ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112
prišel v roke, odvedli so ga v goriške zapore in, tam pozneje v Nemčijo v koncentracijsko taborišče. Ne eden ne drugi se nista vrnila. Štefan je pustil 5 letno hčerko, ime ji je Marjuška. Vera je zdrava, mož svoj PepČe je prišel iz zapora. Jelka in Bogomila so zdrave, vedno se nahajati v Jugoslaviji. Renče so požgane in porušene. Iz Renč je dalo svoja življenja za svobodo naroda 150 fantov in možev. Sledijo družinske zadeve.
Pozdrave mama in Lina.
Bratje in sestra Turel so prejeli pismo od doma katero se glasi: Renče 14. 1. 1946.
Dragi!
V imenu vaše mame vam piše svakinja Lina, žena vašega brata Tonina. Prejeli smo vaše pismo, poslano potom jugoslovanskih partizanov, ki so bili v Argentini. Vaša mama je bila vsa sreč,-na ko je čitala vaše pismo. Veseli jo da ste še vsi živi in zdravi.
Kakor vam ie gotovo znano da smo mnogo pretrpeli* pod fašisti, Nemci Trt četniki. Doma je zelo žalostno, Tonin je odšel v borbo k partizanom 15. oktobra 1943, petnajst dni po odhodu je pisal eno pismo, da še živi, potem nič več. Težko nam je ker smo skoro gotovi da ni več med živimi, pustil je dva otroka.
Štefan moj mlajši sin je mnogo trpel že leta 1942 so ga fašisti prijeli in zaprli kot politično osumljenega. Zaprt je bil v goriških zaporih od koder so pa pozneie odpeljali v Rim, Od koder je bil o^pelinn po raznih zaporih Italije in to v«e dokler ni padel Mussolini.
Pol ure predno je odšel Tonin k partizanom je prišel Štefan iz zapora, na pragu naše hiše sta se vdobila, takrat je bilo zadnjič ko sta se videla, objela in pozdravila sta se, prizor je bil strašen da nikdar več ne pozabim.
Štefan jp bil še 11 mesecev doma po prvi aretaciji, skrival se je po vseh krajih in luknjah, nekega dne so prišli fašisti v Renče, ni se zanesel ter jim je
Trat, 15. 5. 46.
Ljuba teta!
Prav danes je prišla k meni sestra Rina, in prinesla mi je Tvoje drago pis-mice, za katero ti se najlepše zahvalim. Saj mogoče Ti je znano, da jaz sem v Trstu v službi. Ne v službi kot enkrat, ampak v službi, Za narod, lahko rečem» v borbi za narod. In to je naša dolžnost, da naadljujemo borbo, tisto borbo za katero je dalo življenje 42.843 naših najboljših bratov, na oltar domovne in to na stran Zaveznikov, na stran tistih Zaveznikov, ki danes nočejo temu' narodu pustiti, da bi on sam odločal o svoji usodi. Zato dragi starši, sem danes tukaj do dokončne zmage.
Teta, vprašaš me oMami, Tvoje upanje je zelo dobro in v tistem trenutku ko čitam tvoje pismo, tudi jaz mislim. Ali kadar se spomnim, da so našli lase in nekaj še ostalih stvari, takrat pa upanje je zaman, takrat je samo eno upanje, "ne obupati, delati na tem, da ne bodo naše žrtve zaman''. Sem iti bom še nadalje maščevala Mamo, ne samo Mamo, tudi one brate, ki sem ti jih gori naštela, ker \fsi so naši; Teta ni kaznovana. Ne! Dala je svoje življenje ker je to narod zahteval, dala ga je ker se je hotela rešiti tujega jarma, dala ga je za nas vsih, za naše lepšo in boljšo bodočnost. Zato Teta bodi ponosna, ko-rajžno gledaj v nas, v našo zmago, bodi nam ob strani kot Mati, ker v nas ni obupa, v nas žari lepša bodočnost. Teta pisala sem ti, da senr mlajša hči, zate ker nisem vedela kako bi ti opisala natanko, da bi ti mene spoznala. Zahvalim pa te, ki praviš, da ni dneva da se na nas ne spomniš. Hvala Ti! Teta jaz bom zadovoljna kadar boš ti pisala, da se snieješ kadar poslušaš rodijo in trpljenju ki smo ga mi vsi trpeli v tej borbi.
Vem, Teta, da slediste in da ste sledili borbo naših narodov, vesela bi pa bila ko bi bila Mama živa. Res je vse to. Ampak smo bili pripravljeni na to, ali eden ali drugi. Ker ko nas je pozvala "Osvobodilna Fronta" njeno geslo je bilo to "Tovariši, borba je težka in krvava. Brez žrtve ni borbé, \>rez borb,«" ni zmage!" To so bila gesla. Ir¡ tega se nismo v.strašili. šli smo črez zasede, pri bunkerijeh, po snegu, po dežiu, po noči in po dnevi. In to da se osvobodimo. Teta rada bi vedela zakaj so Mamo vzeli. Vzeli so jo ker je bila izdana.
<\Carpinteria Mec anica £
(k
v.JI.WJ^«*«'»* i-«-*-
C*'Ti
.i*. <r
V v

MURGUIONDO U65	••
U. T. (18-0015 ESP K C I A LI O A !)
PRAVICA
Editado por las Sociedades U.K.U. Lj. Oder, S.T JI. I. Cankar y Agr. Yug. Ubre - Comí. Esloveno
Mene so iskali. Jaz sem bila kurirka "Glavni štab — VII Korpus — IX Korpus". To so hoteli oni prijeti v roke. Prevažala sem hrano in Nemških posta-jank za XIV Divizijo, itd. Vdobili so tudi Partizane v vasi. To je bilo dovolj. Jaz sem jim pobegnila z mano' tudi Rima, Peter je ostal takrat pri Teti To-nji. Z mano je sodeloval tudi stric (brat) Frane. Po raspadu sem ga šla iskati jaz v Italijo, kakor je prišel je začel z Mano dealti in to do konca. Sedaj pa imam še višije funkcije. Teta Tona je radi mene bila že pripravljena da jo bodo ustrelili, ker me ni hotela izdati. Tudi ona je mnogo prestala radi mene. Vsaki dan in noč je bila v nevarnosti. Sedaj je zelo bolna, Jaz bi se kaj pobrigala zanjo, ma nimam časa, sem v drugi coni. Saj mogoče veš, da so Slovensko Primorje razdelili na dve zoni. Kamor je jugoslovanska uprava je ''cona B", kamor je angleška uprava je ''cona A". Torej vidiš, da tudi ta pest zemlje so jo razdelili, in tako bi radi razdelili še ostalo, kar pa to narod ne dopusti. Narod se je boril da bo živel v Novi Jugoslaviji. na kar smo tudi pripričani, d.i mora biti tako, ker drugače ne more biti. Zato mi je nerodno ji pomagati. Nace ko se ie vrnil iz internacije se je poročil z Tino Mice Bazijeve. Tone je lep Partizan in velik. Tudi France je že velik. Otroci Franeta našega, so Jeru-man ima okrog 11-12 let, Ivanka ima 13-14 let, Marijo ki. bi bil mlajši ima 5-6 let. Imajo se še precej dobro. Dobro je samo, da ni prepira v družini, ki ga tudi ni. Pišeš, da bo prišel stric Tone domov. Teta, me veseli, da so čitali rao-
MIZARSKA DELAVNICA Izdeiava pohištva
Igmiv Kosei-
Guido Spano 665 Munro F.C. E.
PIVARNA KROGLIŠČE in KEGLIŠČE DJURO KOVAČ' Sveže Pivo
WARNES 2113
La Paternal
Elegantne obleke po najnovejšem kroju, si lahko nabavite pri
Krojačnici "GORICA" Franc Lehan
WARNES 2191
je pismo Slovenci ki živijo v daljevi, Slovenci, ki ste nam v tej borbi mnogo pripomogli. Naj čitajo, pa to ni dosti, pisala bi mnogo več, povedala vam bi mno-R'o več, ali nisem bila sigurna če prejmete pisma ali ne. Zato sem pa pri tem bolj dolga, ker ti hočem odgovoriti na vsa vprašanja ke jih vprašaš. Teta daj v mojem imenu, in v imenu nas vsih ki se še tu borimo, izroči pozdrave vsim tistim Slovencem ki so čitali moje nismo, in ki mogoče bodo čitali tudi to, če prav jih ne poznam, na kar jih vabim, da sledijo našo borbo, da nas podprejo če ravno daleč o naših pravičnih zahtevah, na kar smo sigurni na to, da bodo storili kar je v njihovih močeh.
Sestra Ivanka ki je v Milanu, ona je odaljena od has, ona ne ve nič o tem kar smo mi pretrpeli v tej domovinski borbi, ona se tam ima kod (saj veš) ena sluš-kirija. Pisala mi je, da se bo poročila, da ima enega Italijana, druzega ne vem, za domov ne vem kedaj se bo odločila ali nič. Rina bo sedaj šla na pevovodski tečaj. Bo postala pevka, jo boste mogoč tudi slišali po radiju. To je njeno veselje.. Danes pri nas je tako. kar enega veseli, za to mi dajo možnost, da postane mojster svojega dela brezplačno, in to je vse,
Peter je bil mlad ja, ampak čvrst, za pasat pri bunkerju, in prevoz partizanov. On enkrat je rešil sina od teta Tončke Toneta in dva naša komandanta, ker bi bil za to kmalu'ustreljen. Vidiš to je naša mladina, tako se je zavedala naša mladina v težkih slučajih. In tako je bilo vse, staro in mlado. Če ti bi bilo "mogoče poslati kaj, bi te prav lepo zahvalila, ker smo nage. Jaz sem prišla po razpadu Nemčije v mesto v partizanski uniformi oblačim. In sedaj partizanski uniformi. In sedaj se pa-oblačim kakor se pač morem. Vedi to, da- sem velika, močna, številko noge je 39. Rina 38, Peter 39-38.
Res je viselo veliko naših zastav v Trstu in če je potrebno še in še bodo vesele, ampak ne smemo pozabiti na anti-
I.. RO.IIC
TRGOVINA JESTVIN
TRES ARROYOS 1600 U. T. 59-2153
Restavracija
A. BENULIČ & J. FRANČEŠKIN
Izboma hrana.
Ameme cene.
Chorroarin 596
Vsem cenjenim rojakom SE PRIPOROČA, DOBRO POZNANA Krojačnica v Villa IN»voto LEWOIJ* VŠAJ
Avda. Feo. BEIRO 5380
U. T. 50-4542
INSTITUTO OEN T A L M O O E L O
DE ESPECIALIDADES Director: Ur. M. MUCMNiM
Govori se slovensko — Cene zmerne SANTA FE 3511	U. T. 71 -5692
fašiste ki so še sedaj v zaporih, nesme-mo pozabiti na ubijanje ljudi, in da so reakcijonarni elementi za 1. maja napadali naše pijonirije, ki so se vračali iz fiskulturnega nastopa pri S. Ani, ter ranili z noži, tako da smo imeli več ranjenih in mrtvih. Kljub temu pa narod ne obupa, in ne bo obupan, ker ve da ga podpirajo Vse demokratični narodi sveta. Teta, še je narod danes po toliki pre-liki krvi pod jarmom, ampak zadali si bomo vse sile, da se ga bomo otresli za vselej.
Teta nekaj iz Rinenega pisma. Si tudi zvedela da sem bila v bolnici. Sem polna revmutizma. Saj ni čudno."Od 1943 pa do 1945 do raspada Nemčije nisem več spala na postelji. Naša oblast bi me poslala v toplice in bi se zdravila, ampak za sedaj ni mogoče. Primankuje aktivistov, da bi v tej coni vodili narod, zato moram čakat, da se ta stvar reši in da bomo, "ker to. je sigurno" priključeni k Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji. Nekaj še o meni. V tej borbi sem imela fanta. Bil je Komandant XIV Divizije, padel je leta 1944, do sedaj sem pa bila kar samo v' delu. Drugače v vasi je vse po navadi, nekaj jih se ni vrnilo iz borbe in to so ti (ni še sigurno) Slave Šteljerijov, Rude Novčkov, Milan Bi-jertov, Ivan JtMov, Frane Mejakov, Frane Flejšerijev, ^one škarvanov, Loiz Šajnov (brat od Marijota) Stric Škrbcov in Janes Ucinov, in Stari Doli-nar te so pogrešeni in vzeti kakor naša Mama. Zato od tijh ni točno. In v pismu ki mi ¡¡-a boš pisala ne nič omeniti, ker ti liudije samo jočejo. Pismo pa kar piši domov, ker na moj n»felr>v neW ndnbi -!a, ker je službeni naslov.
Sedaj bom pa zaključila, pozdravi vsa slovenska "Prosvelsia Društva" naj naprej nadaljujejo z njihovo kulturo. Pozdravi našo sestro Zoro, reci naj piše. Ako ni še, krščen fantič naj mu dajo ime. ali Vo.iko, Stojan, Stane to so imena naših herojev.
Zaključujem z srčnimi poljubi TEBI in svaki PEPETI in ZORI in TONETI in vsim ostalim ki jih ne poznam.
Prosim kaj kmalu odgovor.
Smrt fašizmu! Svoboda Narodu!
Vaša Vera.
Dr.
CONSTANTINO VELIANOVICH
Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugía Atiende: Lunes - Miércoles - Viernes pedir hora por teléfono. Defensa 1155	U. T. 34-5319
PO NASELBINI
Odhod v domovino. — Dne 27. julija je odplul francoski parnik "Campana" s katerim so odpotovali v domovino sledeči rojaki: Kazimir Srk, Alojzija Košuta in Ivanka Gorkič. Rojakom želimo srečno pot in veselega snidenja z svojci.
Bolezen. — V bolnišnici "Hospital Británico"se nahaja interniran naš rojak Teodor Mladovan, kjer se ga lahko obišče vsak torek in nedeljo pop. od 2-3. Nahaja se v sali 1, postelja 16, drugo nadstropje. Rojaku Mladovanu želimo skorajšnjega okrevanja.
Išče se. Justina Hvala por. An drejčič išče svojega brata Andrej-čič Jožefa, doma iz Volč pri Tclmi nu. Zadnjič se je oglasil leta 1938. Kdor bi vedel za njega naj blagovoli sporočiti njegov naslov uredništvu ali pa njegovi sestri.
Justina Hvala - Andrejčič, St. Jernej 64, Jugoslavija - Dolenjsko..
PISMO IZ DOMOVINE V uredništvu ima pismo od doma Alojz Božič, pismo je naslovje-no na ulico Warnes 2235. Gospodar je pismo izročil našemu uredništvu. Kdor bi vedel za naslov rojaka A. .Božiča naj nam sporoči. Pismo lahko dvigne v uredništvu.
KROJAČNICA ★
FRANC MELINC
★
Paz Soldán 4844 U. T. 59-1356
AVTOPREVOZNO PODJETJE Antoñt Blazina
Triunvirato 2789 U. T. 54-0257
KOVINSKO STAVBENO MIZARSTVO HUMAR in M A K U C
Av. Central 3720
Calle N? 2 3729 U. T. 741 - 4520
Coclserisa "VILLA REAL"
SEPELIOS - AMBULANCIAS CASAMIENTOS Av. Feo. Beiró 5000 - U. T. 50-4791
Trgovina čevljev nudi izbiro povrstnih čevljev vseh vrst po res ugodnih cenah.	ŠOLSKE POTREBŠČINE
A L R E R T R E L T R A M
DONATO ALVAREZ 2288
LA PATERNAL
PLANOS — CALCULOS HORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES
V. L O J K
"Técnico Constructor ItlIIllICft pedro Moran 5130 . u. T. 50-7I8(i