AVGUST
IG P Sv. Rok
17	T Hijacint
18	S Helena
19	č Ludovik, škof
20	P Bernard	+
21	S Ivana Franč. Q
22	N 14. pobink.
23	P Filip Benicij
24	T Jernej, apostol
25	S Ludovik, kralj
26	Č Zefirin
27	P Jožef Kal. +
28	S Aupuštin 30
29 N 80 P 31 T
15. pobink.
Rozalija, der. Rajmund
amerikanski Slovenec
PRVI SLOYENSKI LIST M AMERIKI
Gesto: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOEIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S3 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. jjtmM\i
(Official Organ of four, Slovenian Organizations}
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
UST X ZDRUŽENIH
P RŽ A V AH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 164.
CHICAGO, ILL., SREDA, 25. AUGUSTA — WEDNESDAY, AUGUST 25, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Druga letna konvencija CIO unije avtomobilskega delavstva. — Ogromen porast unije tekom enega leta. — . Notranji spori med dvema strujama; pričakuje se . zmaga zmernejše skupine. — Organiziranje Fordovih delavcev ena glavnih
Milwaukee, Wis. — V ponedeljek se je otvorila tukaj druga letna konvencija unije avtomobilskega delavstva, M spada pod Lewisovo CIO organizacijo. Delavstvo je zastopano na konvenciji od kakih 1,500 delegatov.
Važna konvencija bo to za avtomobilsko 'delavstvo, kajti čaka jo delo nekake popolne notranje preureditve unije. Pomisliti se namreč mora. da ima unija tekom enega leta zaznamovati ogromen porast: od 30,000 članov, pred ki jih je štela pred letom dni, je unija narastla v orjaško organizacijo s sedanjimi 375,-000 člani. Razumljivo je, da se pri takem hitrem porastu ni moglo posvečati dosti paž-nje notranjem ustroju, in da se je dostikrat pojavila večja ali manjša zmeda in celo nered. Izključeni tudi niso bili nesporazumi med posameznimi voditelji in organizatorji. Vse te zadeve ima točasna konvencija rešiti in jasno začrtati določbe po katerih se ima unija v bodoče ravnati
Pričakuje se, da bo precej boja na konvenciji med dvema strujama. Na čelu eni struji je sedanji predsednik, Homer Martin, kateri ima na svoji strani organizacijskega ravnatelja, R. Frankensteena. Druga struja pa je pod vodstvom obeh podpredsednikov, Mortimera in Halla. Nobena skupina ni konservativna, obe ste radikalni, vendar pa je druga skupina tako skrajno radikalna, da je, kakor se jo sodi,pod vplivom komunistov, in proti temu se Martin bori, ker ne želi, da bi imela organizacija s komunisti kaj opraviti.
Izraža se upanje, da spor med obema skupinama ne bo postal tako oster, da bi ogrožal enotnost organizacije. John Lewis sam je poslal semkaj dva svoja zastopnika, da bosta vršila pomirjevalno delo; tekom tedna pa namerava tudi Lewis sam, osebno, priti na konvencijo. Splošno se smatra, da je zmernejša Martinova skupina znatno močnejša in da bo Martin z lahkoto zopet prodrl pri volitvah za predsednika.
Med drugimi zadevami, s katerimi se bo konvencija ba-vila, bo med najvažnejšimi kampanja za organiziranje delavstva v Fordovih tovarnah. Do zdaj se je Ford, silovit nasprotnik delavskih unij, uspešno upiral organizatorič-nemu delu te unije. Dalje bo prišla v razmotrivanje nova pogodba z General Motors. Kakor se čuje, namerava unija tudi izločiti vse tiste edini-ce, katerih člani niso direktno zaposleni v avtomobilski industriji. V naglici, s katero se je ta unija organizirala, se ji je namreč priključilo nekaj edinic drugih strok.
UČITELJSTVO SE ODLOČA
Ali naj ostane pri federaciji, ali prestopi k CIO.
Madison, Wis. — Zveza ameriškega učiteljskega o-sobja bo imela ta teden izreči važno odločitev, h kateri organizaciji bo v bodoče pripadala; ali bo ostalo pri a-meriški delavski federaciji, pri kateri je zdaj včlanjena, ali se bo priključila CIO. Ta teden se namreč vrši v tukajšnjem mestu letna konvencija učiteljske zveze in tri edi-nice, namreč New York. Philadelphia in Chico, Cal., so stavile predlog za prestop k CIO. Obe organizaciji!, federacija, kakor tudi CIO, imate med učiteljstvom dosti zagovornikov in je zato negotovo kflk . bo izid tozadevnega glasovanja, ki se bo vršilo v četrtek.
-o-
STROG ZAKON GLEDE OROŽJA
London, Anglija. — Tukajšnje mesto je sprejelo nov zakon glede nošnje strelnega orožja, ki je izredno strog. Ta zakon gre v tako skrajnost, da zahteva posebno licenco celo *"od gledalskega igralca, predno sme ta nastopiti na odru z orožjem v roki. Med orožje, za katerega se mora imeti dovoljenje, prišteva 'zakon vsako strelno orožje, katerega cev je krajša kakor 20 inčev. Kdor bi pa skušal cev odrezati in s tem skrajšati, je podvržen občutni kazni.
-o-
OBA DVOBOJEVNIKA
ZADOVOLJNA Budapesta, Ogrska. — Da rešita razžaljeno čast, sta dva petelina, neki Zborovjan, mestni inženir,in neki Prueck-ler, tajnik ogrske borbene zveze, posegla po srednjeveški metodi dvoboja. Izbrala 'sta si sablje in se bila celi dve uri in pol. Ni se sicer odločilo, na kateri strani je zmaga, vendar sta oba dvo-bojevnika zadovtoljna, in sicer vsled tega, ker se je ugotovilo, da je bil njun dvoboj najdaljši, kar jih ima zaznamovati ogrska zlgodovina. Ali je zdaj "čast" rešena, ali ni?
--o-
NENAVADEN VZROK SMRTI
Chicago, 111. — 70 let stara Mrs. Rose Monaco, 7034 So. Hermitage ave., je podlegla preteklo nedeljo posledicam opeklin na nogah. Opekla se je, ko je ob neki verski proslavi v svoji soseščini, 15. avgusta, hodila bosa. Opekline so se zastrupile in povzročile smrt.
EKSEKUCIJE VJWSIJ1
Smrtna obsodba nad osmerimi tovarniškimi delavci.
Moskva, Rusija. — Sovjetski listi so zadnje dni objavili poročilo o ponovnih u-smrtitvah "nasprotnikov režima". Tako je bila izvršena v Leningaradu smrtna obsodba nad osmerimi tovarniškimi delavci, ki so bili od vojaškega sodišča spoznani krivim prevratnih činov, s katerimi so povzročili smrt več delavcev. Podrobnosti o zadevi se ne navajajo, marveč se ugotavlja le toliko, da so obsojenci, ožigosani kot člani pro-tivladne organizacije;, namenoma povzročili razne nesreče v tovarnah.
-o-
NEUSPEH KOMUNISTOV PRI LABORITIH
London, Anglija. — Med angleško stranko laboritov in med strujami skrajnih radi-kalcev, komunistov in socija-listov, ne bo prišlo do nameravane ljudske fronte. Labo-riti so namreč za te radikal-ce vse preveč konservativni in tako je nastal med obema skupinama odkrit razkol, katerega tudi javno priznavate obe skupini. Radikalciso med drugim nevoljni )na laborite tudi zlasti zaradi tega, ker ti niso glasovali proti vladnemu kreditu za oboroževanje.
ZRAČNE TEKME V CLE-VELANDU
Cleveland, O. — Najboljši civilni in vojaškft piloti cele Amerike se bodo udeležili velikih zračnih tekem, ki se bodo vršile v tukajšnjem mestu v dnevih od 3. do 5. septembra na mestnem letališču. Najboljši tekmovalci bodo deležni denarnih nagrad v skupnem znesku $80,000. Istočasno se bo vršila tudi hitrostna letalska tekma med mestoma Los Angeles in Cleveland.
ČLOVEŠKA ŽRTVE GOZDNEGA POŽARA
Cody, Wyo. — 12 človeških življenj je do nedelje večera zahteval velik gozdni požar, ki je divjal v Absora-ka pogorju in katerega razširjanje je še pospeševal močen veter. Skupno pa je bilo prizadetih o!d opeklin nad 50 oselb. Večje število žrtev je med fanti CCC taborišč, ki so bili poslani gasit požar.
KRIŽEM SVETA
—	London, Anglija. — Tukajšnja vlada jepodvzela nove korake, kakor se ugotavlja v diplomatskih krogih, da se pregovorijo Japonci in Kitajci, da prenehajo z boji v Šangaju. Baje si namerava Anglija pri tem zasignrati pomoč Amerike.
—	Genoa, Španija. — Tekom štirih tednov je italijanska bojna mornarica dobila kar dve novi bojni ladji Zadnjo nedeljo je bila tukaj spuščena v morje nova ladja Littorio, 25. julija pa v Trstu enaka ladja Vittorio Veneto.
—	Rio de Janeiro, Braziija. — Okrog 15 milijonov vreč kave se bo v Braziliji namenoma uničilo do meseca decembra, da se s tem vzdržijo višje cene. Tako je nedavno ukrenila posebna konvencija med državami, ki pridelujejo kavo.
-o-
SUROV POLICIST ARETIRAN
Chicago, 111. — Na obdolž-bo nekega Benj. R. Hessa je bil aretiran in postavljen pod bond v River Forestu tamkajšnji policist Bern. Girard. Hess obtožuje policista,da ga je pred par tedni nekega večera napadel pred trgovino, v kateri je Hess uslužben in iz katere je ravno tedaj stopil, ter ga obtožil, da je vlomilec in ga pretepel.
PRESENECEM JAPONCI
Nepričakovana vojaška sila Kitajske je Japonce oživi-dno presenetila. — Prisiljeni, da ojačijo svoje čete.
Tientsin, Kitajska. — Pri
svojih načrtih glede vpada v kitajsko ozemlje so se Japonci očividno precej vračunali glede vojaških sil, na katere bodo na Kitajskem naleteli. Pričakovali so, da bodo našli slabotno Kitajsko kakor v letu 1932, toda iz dosedanjega poteka vojne se lahko raz-vidi, da se je Kitajska tekom teh let na skrivaj tako reorganizirala in ojačila, da se gre kosat celo z mogočno japonsko armado. Doslej so bili Kitajci še pri vseh dejanskih spopadih bolj ali manj zmagoviti.
Japonsko armadno poveljstvo je bilo vsled teh dogodkov prisiljeno, da je poslalo nove čete v severno Kitajsko; tako je prispelo v ponedeljek semkaj več tisoč Japoncev, ki jih nameravajo razdeliti na glavna tri bojišča, namreč v Šangaju, dalje južno od Pei-pinga in severno pri mestu Nankow. Najbolj trdovratna in ljuta bitka se bije še vedno za strategično važni Nankow prelaz. Kljub strahoviti ofenzivi pa imajo zaznamovati Japonci na tej točki kaj malo uspeha.
-o-
ŠPANIJA APELIRA NA SVET
Valencia, Španija. — Tu. kajšnja vlada je naslovila na celi svet protestni apel, naj se napravi konec napadom, ki ga izvršuje italijansko bojno brodovje na njene trgovske ladje v Sredozemskem morju. Obenem se Španija zgraža nad brezbrižnostjo, ki jo kažejo evropske velesile tej zadevi, dasi se je jasno raz-vidijo iz nje težnje Italije, da si podjarmi Evropo, ter da ne bo dovolj samo Španija-
Iz Jugoslavije
Tragična smrt orožnika Jugovica iz Vilmaš, ki je utonil v, blejskem jezeru. — Še vedno nova poročila o strašnem uničenju, ki ga je napravilo neurje in toča. — Smrtna kosa in drugo iz domovine.	i.
VOJNA BLAZNOST DIVJA V ORIEN TU
Vendar pa če bo končna odločitev glede tega bržkone prepustila Lewisu in CIOv
Spodnji del slike kaže kos mednarodnega distrikta v Šangaju, kateri je bil te dni žrtev obstreljevanja. Neka granata je ubila v ponedeljek okrog 400 oseb. Na gornji, polovici pa se vidijo japonski vojaki, ko sežigajo svoje mrliče.
V jezeru je izginil
Bled, 30. julija. — Včeraj okrog 16. je Blejsko jezero spet zahtevalo svojo žrtev. Orožniški kaplar Jožef Jugo-vic, ki je po rodu iz VirmaŠ pri Škofji Loki in 28 let star ter je bil za letoviško sezono dodeljen blejski orožniški postaji, se je šel z nekaterimi tovariši kopat v Grajsko kopel. V tej družbi je bil najboljši plavač, skočil je v vodo in plaval od brega. Ko se je oddaljil za kakih 15 metrov,je na lepem izginil s površja. Njegovi tovariši so takoj zaslutili, da se je moralo zgoditi nekaj usodnega, a prvi hip se nihče ni mogel znajti. Nihče v družbi ni bil; toliko plavača, da bi mogel nesrečnemu (Jugovicu pohiteti na pomoč. Poklicali so druge kopalce, a vse iskanie je ostalo zaman. Orožniki, domačini in letoviščarji so ga iskali vse do večera, a njihov trud je, ostal brez uspeha. Kakor sodijo, ga je med plavanjem zadela kap.
-o-
Tudi v Bučah vse uničeno
Buče, 30. julija. — Pretekli ponedeljek so tudi naši kraji doživeli strašno hudo uro. Kmalu popoldne so se začeli zbirati gosti črni oblaki. S strahom so ljudje pričakovali, kaj ibo. Kar naenkrat je nastal silen vihar in vsula se je kakor orehi in deloma kakor jajca debela toča. Vihar je lomil in podiral drev^ je toča pa je klestila in kosila, kakor tega ne pomnijo najstarejši ljudje. Vsi smo se poskrili v hiše. A kaj je pomagalo! Vihar je nad našimi glavami razkrival strehe, toča pa je razbijala šipe.
Pol ure je trajalo strahotno besnenje in uničevanje. Potem pa se nam je razkrila prežalostna slika. Pogled na njive, sadovnjake in vinograde je naravnost obupen. Drevje stoji golo kakor pozimi, jabolka n,a v tleh, vinogradi popolnoma goli, poljski sadeži — koruza, fižol, krompir in vse ostalo — uničeni, zbi-ti, kakor pokošeni.
-o-
Tri dni je stala toča po poljih
Maribor, 30. jul(ija. _ O
ogromni škodi, ki jo je povzročilo zadnje neurje, prihajajo sedaj vesti tudi s Šmart-na na Pohorju. Zlasti Spodnje Prebukovje je silno prizadeto. Vsi pridelki so zbiti v zemljo. Vse je pokončano, koruza, žito, krompir. Koliko usodepolne toče se je vsipalo na polja in travnike, kaže najbolje dejstvo, da so včeraj V četrtek še po treh dneh, odkar je toča vse pobila, pripeljali iz Attemsove riže dva polna voza leda in toče, debele kakor lešniki. Opazilo se je, da je škoda manjša v bli-
žini gozdov, ki ščitijo, dočim je škoda zelo velika tam, kjer je gozd posekan. Ubogi ljudje so obubožali ter je pomoč nujna.
-o-
Pod vozom
Huda nesreča se je pripetila 56 letnemu Jožetu Kosu iz Male vasi pri Ljubljani. Kakor že večkrat, je tudi usodni dan neki voznik pri-vozil po Kongresnem trgu z vozom, napolnjenim z zaboji za pivo. Na vogalu v Vol-fovo ulico je Kos prišel pod konja, ki ga je podrl in sicer tako nesrečno, da je ta prišel pod težko naložen voz. Vozilo ga je tako pregazilo, da so nezavestnega in hudo poškodovanega odpeljali v bolnico.
-o—

Smrtna kosa
Na Hajdini pri Ptuju je umrl Janez Palu, cerkveni ključar in daleč znani "vi-žar" pri lepih romarskih procesijah. — V Ljubljani je umrl Rajko Prinčič, železniški uradnik v pokoju in vnet boritelj za jugoslovansko idejo, katerega so avstrijske oblasti preganjale, ko se je v začetku svetovne vojne v Gorici izrazil, da dvomi, da bi se Slovenci borili proti Srbiji.
-o-
Zlata poroka Dne 20. julija je minilo 50 let, kar sta si 20 letni Matija Jože Skubic in 15 letna Marija Kapš v Črnomlju pred oltarjem obljubila večno zakonsko zvestobo. Letos sta vsa vesela in zadovoljna slavila zlati jubilej.
-o-
Aretiran Orožniki so aretirali 21 letnega posestnikovega sina Maksa Ferša, iz Bresternice, ki je osumljen, da je umoril in oropal Katarino Gselman, potem pa zbežal v gozd, kjer so ga prijeli. Ferš je priznal svoj zločin.
-o-
Gorelo je Kajžarjeva hči Marija Un-ger pri Tolstem vrhu pri Slovenskih Konjicah je hotela peči kruh. Zanetila je v peči, od kjer so se vnele saje, po njih pa seno v podstrešju. Naglo je bilo vse v plamenih, ki so kmalu uničili vse, Rešiti ni bilo mogoče ničesar.
-o- V"'
Poškodba V Vitanju je bivši trgovec Hubert Filipič ob priliki, ko je bil na njegovem domu izvršilni organ, udaril pričo Jožeta Kiklja, mizarja v Vitanju, s toliko silo za uho, da je Kiklju počil bobnič levega ušesa in da na to uho sploh ne bo več slišal.
■-o-
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski
m
Stran 2
'AMERIKANSJfCI SLOVENEC'
Sreda, 25. SŠfifusEa" 1937 ^
Amerikanski Slovenec
EDINOST PUBLISHING OO.
|£4» W. Cesrmak RcL, Chicago
t«uik cam ai. sam
Z* celo leto Z* pol teta Za četrt leta
Za'Qncag*. Za c*k> leto Za pot leta Za četrt teta
1S49 W. Cermalc RdL,
Dopisi kra ysai dan ki pdl 1 bi do četrtka
aredništvo ne vrača.
za hitro objavo morajo biti doposhtm a i izid* laat.—Za sadajo številka r tU dapise tare*
nredm-
»e
POZOR!—Številka poleg	naslov« na listu znači,
Ho kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
Narodi vsega civiliziranega sveta žive pod popolnim denarnim gospodstvom plutokracije, ki si zna vtreti pota na borzo in v finančna ministrstva, v domove, kjer se delajo zakoni in postave in v skrite kabinete generalnih štabov, ki odločajo o miru in vojni. Ideal finančnih mogoč-njakov ni nikdar blaginja naroda ali korist države, temveč vedno in izključno le interes kapitala, čim večji profit denarnih vložb. Kapital noče nič drugega, kakor da se ohranja in bogati bolj in bolj, pri čemer pozna le eno skupnost: finančnih interesov. Pravijo, da 300 ljudi gospoduje Evropi, ki jih ljudstvo ne pozna, ki pa se med seboj zelo dobro poznajo. Pri tem se je res treba vprašati: ali ni moderna zakonodaja strahotno zastarela, da s svojimi zakoni ne more doseči teh 300 nevidnih mož, ki odločajo o usodi več kot 300 milijonov ljudi.
Pariški jud Rothschild ima n. pr. petkrat toliko zemlje in posestev, kakor so jo imeli vsi francoski samostani pred razlastitvijo. Mar se kak francoski patriot zaradi tega razburja? Calles,, voditelj mehiškega proletarijata je posestnik ogromnih srebrnih rudnikov in petrolejskih vrelcev in je sploh najbogatejši človek Mehike. To dejstvo mehiški stradajoči proletariat tudi niti malo ne vznemir-
Entered as second class n»atter November 10, 1925, a* tke
Chicago, Illinois," under "the Act of Marčh 3, 1879._____
ro popolna tema. Oblaki so se skoro dotikali tal. Tedaj pa se je vsula toča — ali, kaj pravim toča — to ni bila toča, bili so kosi ledu, ki so padali in neusmiljeno bičali ubogo zemljo. Toča namreč ni bila okrogla, bila je podol-
i .	t	n i i • -i i	-i j go vata. Dovolj je da ti omenim,
ja, ker ima sodrug Calles dovolj sredstev na razpolago, da ngk.
hujska siromake na oni hektar posesti, ki je morda še cer-135 dekagramov in padala je med kvi kje ostal. Nad pet šestin angleške zemlje je v rokah istrašnim nalivom celih 30 minut.
KAJ PIŠEJO IZ STAREGA KRAJA?
Biwabik, Minn
Ker vam cenjeno uredništvo ravno pošiljam naročnino za list Amerikanski Slovenec, vas obenem prosim, da priobčite to pismo, ki sem ga prejela iz starega kraja in mi ga piše moj . „ . . .. v g ividjo,	&	.__moja prošnja glas vpijočega
brat od Dobrepolja, vas Prigo-/ " K J	■
.	L	ipuscavi. — Vas pozdravljam i
rice. Tako le pise:	' e vam že	• zahValjujem.
Draga sestra. - Sporoči ti Bog yam stoJQ ygem ^ moram strasno nesrečo, ki je za-	bogte	_ Tvoj
dela Dobropoljsko faro. Na dan sv. Ane, 26. julija so se začeli zbirati strašni oblaki, nekako ob štirih popoldne. Od Račne strani je prišlo in naredila se je sko
ameriške rojake, naj jih poprosimo za pomoč. Zato te še enkrat prosim, draga sestra, kakor tudi vse moje znance in prijatelje: usmilite se nas! imejte usmiljenje vsaj za stare in onemogle ter nedolžne otroke, ko bodo prosili kruha, pa jim ga ne bodo revni starši mogli dati. Naj ne bo ta
v
| puščavi. — Vas pozdravljam in
Kdo ogroža mir?
Na Daljnem vzhodu zopet grme topovi, njihovi streli pomenjajo uvod v novo krvavo vojno, ki bo morda ostala omejena na Japonce in Kitajce, morda pa se vojni požar raztegne čez vso Azijo, lahko da zopet zajame ves svet s svojim krvavimi plameni.
Vprašati se moramo: kdo ima interes na vojskah, ki pomenjajo v vsakem primeru pretresljive žaloigre za vse prizadete narode. Morda ljudstvo? Kmet, delavec, meščan, intelektualec? Ne. Vsi ti stanovi se predobro zavedajo, da jim vojna prinaša le nesrečo, uničenje življenja in zdravja, razbitje družine, obubožanje, propad poklica in stanu. Narodi si vojsk ne žele, ker vedo, da jih Vodijo le v nesrečo. O tem nas tudi ne sme varati umetno ustvarjeno "narodno" navdušenje, za katerim običajno stoje le tisti, ki z vojno nič ne riskirajo, ampak se jim od nje obeta morda celo dobiček.
In tako smo pri jedru tega vprašanja. Vojsko hočejo tisti, ki upajo od nje obogateti, ki kujejo iz ljudske krvi v, miru in vojski svojo zlato glavnico. In to je kapital, je denar. Denar hoče vojske. Na Japonskem imajo velefi-nančnika barona Haki Mitsuja, ki ima v svojih rokah 60 odstotkov vse japonske trgovine in je obenem skoraj izključen posestnik vseh tovarn orožja in streljiva na Daljnem vzhodu. Naravno, da je ta'baron najbolj navdušen za veličino in neomejeno rast japonskega imperija. V njegovih rokah je tisk in "nacionalna" japonska politika. On je gospodar velefinance, ki je pred 4 leti pognala iz niče-vega zunanjega razloga japonsko armado v Mandžurijo in jo je prav tako v tem trenutku mobilizirala za vojno na Kitajskem. Največji dobavitelj orožja na svetu ima vendar interes na čim pogostejših vojnah. Poleg tega pa gre tudi za osvojitev prebogatih kitajskih premogokopnih poljan, ki leže v severnih kitajskih provincah in ki jih japonska industrija potrebuje za svojo avtarkično politiko. To so tisti "idealni" nacionalni motivi, ki so pravi vzrok nove vojne med Japonsko in Kitajsko.
Toda tako je bilo tudi z vsemi drugimi vojnami, kolikor daleč sega pogled zgodovine. Velika svetovna vojna je bila borba angleškega in nemškega imperializma, ki je v svojih posledicah potegnila ves svet v vojni vrtinec, v katerem so seveda potem tudi drugi narodi poskušali poravnati svoje stare račune. Vojna med Čile in Perujem (1877—1878) je vzplamtela za posest bogatih ležišč soli-tra; nad dve leti trajajoč boj med Bolivijo in Paragvajem (1934 do 1936), ki je bil financiran od Združenih držav in Anglije (zato se Društvo narodov s to vojno ni nikdar resno pečalo) pa naj bi odločil, kdo bo posestnik bogatih) petrolejskih ležišč Grand Chaca. Bursko vojno (1899— 1902) je sprožila angleška velefinanca, hoteč priti v posest bogatih diamontskih in zlatih ležišč Južne Afrike. Ta vojna, ki je Anglijo stala več kot par miljard dolarjev,1 ji je obenem potisnila v roke ključ do onega prevladujočega položaja, ki ga Velika Britanija danes zavzema v Afriki. Toda že za časa vojne so v Angliji skovali rečenico, da je to vojna borz proti Burom ...
Pa tudi rusko-japonska vojna (1904—1905) je bila izrazito gospodarska vojna in prav tako seveda tudi pravkar končana italijansko-abesinska vojna ter še neštete druge. Kapital se igra z usodo narodov in držav in je spreten dovolj, da svoje roparske pohode odeva s sijajem patriotizma in narodne borbe za veličino domovine. Sedaj bodo Japonci in Kitajci krvaveli, da bo baron Haki Mitsuj zvišal delnice svojim prevoznim društvom, ki bodo s prevažanjem armade in vojnih potrebščin polno zaposlena in bo lahko povečal svoje municijske tovarne, ker bo poraba streljiva in orožja zelo velika.
Denar dela vojske, ustvarja luksus in pripravlja lakoto, kakor pač kaže njegova korist. Sedaj, ko je vsled splošnih vojnih priprav že marsikje pomanjkanje živil, zlasti pšenice, še vedno prhajo žito na ameriških poljih, da dosežejo še višje cene. Znan je izrek prejšnjega predsednika Hoove rja, da more Ameriko rešiti etlinole sldba pšenic -na letina ...
30.000 ljudi in 2000 bogatašev ima v rokah dve tretjini Irske, narod pa se mora potikati po vsem svetu za kruhom. Kje je tu socialna pravičnost! Bančna hiša Morgan & Co. v Združenih državah kontrolira letno denarni obtok, ki je večji kot so državni letni proračuni vseh evropskih držav. Morgan je stisnil celo Forda in ima danes v rokah ves kemični trust Sev. Amerike. In če bi se hiši Morgan nekega dne zazdelo, da bi jo kaka plinska vojna n. pr. utegnila obogatiti z novimi milijardami, bo svet imel novo vojno v Ameriki, v Aziji, v Evropi ali povsod hkrati.
Tako deluje denarna sila na skrivnem in narodi ter države so v vedni nevarnosti, da bo obstoječa narodna na-sprotstva izrabila za vojno krvoprelitje. Škandali raznih bančnih firm, kakor Stinnes, Loevenstein, Norwolle, Kreuger, Oustric, Castiglioni, Stavisky, Insull, Morgan... kažejo, da so te vrste ljudje brez morale, brez vesti, brez duše. Gorje bogatinom, da, gorje pa tudi narodom, kjer te vrste bogataši zadobe odločilni vpliv na javno življenje.
Dogodki
med Slovenci po Ameriki

^SS^ms^mim^sBSL

VABILO NA PIKNIK So. Chicago, III.
V nedeljo 5. septembra priredi Jugoslovanski Ameriški Državljanski klub svoj letni piknik v državnem gozdu (Egger's Grove) in 114 cesta. — To bo tudi nekako slavlje petletnice obstanka in delovanja tega kluba, torej bomo slavili petletni jubilej. Da bo ta proslava jubileja bolj veličastna, je odbor prišel z drugimi klubi in društvi v Chica-gi v dotiko in tako se bo ta dan proslavil v sporazumu jugoslovanske edinosti. To bo pravi jugoslovanski dan. Veliko število društev se je nam pridružilo in pričakovati je velike udeležbe. Ravno Idkb pričakujemo večje število odličnih državnih gostov. — Ko že poročam o veliki udeležbi na omenjenem pikniku,se gotovo ne motim, kajti opazujem nedeljske piknike v omenjenem Grovu; saj so skoro samo jugoslovanski pikniki. Lahko rečem, da je najmanj nekaj tisoč jugoslovanskega naroda. Toda na žalost in škodo nas vseh, razdeljeni smo na male edinice. Neki so
Mački, drugi Paveliči, tretji Narodni, četrti Crveni, peti Prosvetni, šesti Hrvatski, sedmi Srbski, osmi Slovenački, itd. Če bi hotel vse našteti, jim ne pridem do konca.
Cenjenj .bralci, mar ni tako separatiziranje od nas vseh nesmiselno in zgrešeno, ki nas do česa dobrega prav gotovo ne privede. Čas bi že bil, da spoznamo svojo zmoto in se združimo pod enim samim imenom in ne damo drugim priložnosti, da nas imajo ,tako za majhne, kajti Jugoslovani smo v našem delu mesta po številu največji, če bi bili združeni. Zato apeliram na vas vse Jugoslovane in Jugoslovanke v Chicagi in vseh bližnjih me* stih, da pokažete svoje narodne barve in da se ne sramujete svojega jugoslovanskega, imena, česar se nekateri žal sramujejo in boje, da bi jim znalo to škodovati na ugledu, če bi se imenovali Jugoslovani. — Z jugoslovanskim pozdravom ter nasvidenje v nedeljo 5. septembra v Egger's Grove na 114 cesti.
M. Popovich, preds. khiba
brat
France Šuštar. Cenjeni g. urednik. Tako se glasi pismo, ki sem vam ga tukaj prepisala, izpustila sem le osebne stvari iz njega, ki se tičejo le mene in prosim za priobčitev.
Vas pa dragi farani, ki živite širom Amerike, vas prosim, u-smilite se svojih rojakov, ki so bili tako strašno prizadeti. Vsi smo bili pri enem kamnu kršče-
. , .n.i » ok ni, hodili v eno šolo in v eni hiši je nekatera tehtala od 25 do ' ..	„ , .
božji molili Boga. Zato jaz vasa
sofaranka prosim in trkam na vaša srca, usmilite se naših bratov v stari domovini, ki so v tako silni stiski. — Če se ne motim, za Dobrepolje še nismo nikoli prosili, toda sedaj jih je udarila strašna šiba. Vem, da boste tudi vi drugi dobili prav tako žalostna pisma. Ne smemo prezreti prošenj. — Kje si moj sošolec Mr. John Grm ? — Tebi, ki je tako pri srcu tvoj narod, ki si pri vsem kar je tvojim rojakom v korist, vem da boš dobil prav tako prošnjo: in ti, Josipina Meglen, neutrudna delavka za vsako dobro stvar? — Tam vas je veliko Dobropoljcev, morda bi se dalo kaj dobiti; tukaj nas je komaj enih par. Ako bi pa katera hotela pomagati iz sosednjih naselbin, bi pa rada pomagala. — Nabrani darovi, bi bilo najbolje, da bi se poslali na Father Mrku-na, župni urad Dobrepolje. To bi pač najbolje vedel naš rojak John Grm, ker on se je za časa bivanja v starem kraju z gospodom osebno poznal. — Prosim, dragi rojaki, naj ne bo zaman ta prošnja. Pomagajte svojim rojakom v strašni stiski: vsak najmanjši dar bo dobrodošel. — Pozdrav vsem Dobrepoljcem širom Amerike.
Mary Delak,
Biwabik, Minn. Box 317 p. d. Potočnikova.
-o-
VSEH DOBRIH SLO-
Vmes pa je rjul vihar, da je drevje padalo s koreninami vred, kot travnate bilke pod koso. Med strašnim viharjem se je drevje pripogibalo do tal, katero se ni izruValo ali se zlomilo. Živina je v strahu tulila, otroci jokali, da je šlo skozi mozeg in kosti — pravi sodni dan. — V pol uri je bilo pokončano vse — ves naš j trud, vse naše nade. Ves živež je uničen. Polje izgleda, kot bi se strašne pošasti drvile preko; vse je izruvano, pomečkano, zbito: koruza, žito, krompir. Ne vidiš drugega kot če tu pa tam moli še kakšen okleščen štor iz blata. Strehe, kar jih je obrnjenih proti severu, so vse gole, vse je vihar razpihal — šipe vse potolče-ne. — Ubogi ptički! Skoraj vsi so pobiti; kjer pogledaš, tam se je drugi dan opazilo mrtve uboge ptičke.
Jesen prihaja, katere se kmet veseli, ko pospravlja sad svojega truda; letos tega ne bo, huda ura je vse uničila, vse pokončala. Škoda je cenjena na sedem milijonov dinarjev. — Toda, moj Bog, kdo bo pa kaj dal ? Mogoče se bo dobilo par mernikov koruze, pa bodo mislili da so kdo ve kaj dali, jaz pa bom komaj družino preživil s tem za kake tri tedne.
Naš oče pravijo: "No Franc, kaj boš pa sedaj? Jaz sem star 82 let. Štirideset let sem bil gospodar, veliko slabega dočakal. Leta 1916 smo do tal pogoreli; strašni so bili časi, toda tako strahovite šibe kot nam jo je Bog sedaj poslal, še vseeno nismo doživeli, ker imeli smo vsaj živež, sedaj ga nimamo nič. Osem nas je pri hiši, pa nimamo drugega kot nekaj ječmena. — Je bil pa ravno v kozolcu in kar ga ni potolkla toča, ga je pa vihar raznesel. — Ako bi jaz mogel pisati, bi pisal v Ameriko, pisal tako, da bi kamen omehčal, ali ne morem, ne vidim več dovolj, da bi mogel pisati".
Zato se pa jaz obračam na vas in na vse moje prijatelje ki smo bili skupaj še za časa bivanja v Ameriki, naj se usmilijo. Pomagajte, pomagajte nesrečnikom; vsak najmanjši dar bo dobrodošel. — Veš, draga sestra, ravno danes ko to pišem je nedelja in so g. župnik v cerkvi pridigali in nas prosili, naj se obrnemo na
OD
VENCEV V PUEBLO
Pueblo, Colo.
Prosim g. urednika, da bi to moje pisanje, ki je napisano v potu mojega obraza ne zašlo v koš. Res, potimo se tukaj, da nam pot kar lije in če bi bil ta pot črnilo, bi lahko delali s tem še dobiček. Da pa ne bom s tem mojim že itak dolgim pisanjem predolga, bom kar začela:
Najprej, se vsi farani prav lepo zahvaljujemo našemu g. župniku Father Cirilu za poslane pozdrave iz domovine, katere jim tudi mi vračamo z željo, da se skoraj snidemo tukaj v cerkvii Marije Pomagaj. Da bi se le srečno vrnili med nas. Kakor se ču-je, se bo nekaj posebnega za njih pripravilo; bomo zopet enkrat vsi skupaj večerjali. — Andy Princ je kupil dro-(Dalje na 4. strani)
Mr. Grmek na zapadu
Chicago, 111. — Mr. Candid Grmek, naš pomožni urednik in znan kot "soutchicaški novinar," je odšel zadnji t;den na konvencijo Zapadne Slovanske Zveze, ki se vrši v Denverju, Colorado. On zastopa southchicaško /društvo štev. 36.
Dr. Trdan in g. J. Slapšak v Minnesoti
Rice, Minn. — V spremstvu veleč. g. kanonika J J. Omana, slov. župnika v Cle-velandu, sta obiskala nas te dni Dr. Frank Trdan, profesor v škofovih zavodih v Šent Vidu ter šolski ravnatelj g. Julij Slapšak. Ogledali si bodo naše kraje po Minnesoti, nakar se po par dneh vrnejo v Cleveland in odtam nazaj v staro domovino. Veseli smo bili odličnih gostov in se jim zahvaljujemo za poset.
Smrtna kosa v Clevelandu
Cleveland, Ohio. — Zadnje dni so umrli: Mrs. Agnes Srpčič, stara 58 let, rodom iz Goriče vasi, fara Leskovec.
—	Na porodu je umrla Mrs. Paulina Medevic, stara 22 let, rojena Šepic. Novorojeno dete živi. — Nagloma je umrl Mr. Edward Skully, star 25 let. — Umrla je Mrs. Til-lie Downing, rojena Bosič, stara 43 let.
Piknik Ljubencev
Milwaukee, Wis. — Zadnjo nedeljo so priredili tukaj piknik "Vseh Ljubencev", ki so doma od Ljubna na Štajerskem. Udeležba je bila o-gromna in najboljši uspeh.
Nesreča rojaka
Milwaukee, Wis. — Znani rojak Frank S. Ermenc se je te dni ponesrečil. Nahajal se je na izletu in je padel z drevesa ter si zlomil nogo pri De Noon jezeru. Pripeljali so ga domov, kjer se zdravi.
Gospa Štorklja je zaposljena v Milwaukee
Milwaukee, Wis. — Družino W. Dvornika je štorklja obdarila s krepkim sinčkem.
—	Istotako je prinesla krepkega fantka tudi družini Johna Sitarja in enega pa tudi družini Franka Pivec. _ Pri družini rojaka Frank Mraz pa je pustila zalo hčerko —. Vsem naše čestitke!
Nov grob v Sheboygan-j
Sheboygan, Wis. — Tu je preminula 79 ,let stara rojaki n ja Mrs. Anna Bombač. Pokopali so jo na Holy Cross pokopališču. R.I.P.!
Še en grob
Worchester, N. -Y. — Zadnji teden je tu umrl kot žrtev avtomobilske nezgode 21 letni mladenič Edward Kramer.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(87)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghs
T, Sr.
Kri je Walterju zastala v žilah, lasje so mu vstali pokoncu in mrzel pot ga je oblil, ko je zaslišal iz leopardovega žrela ljudsko govorico: "Velika je moč Lulimija, mojega velikega duhovnika in duhovnika templja. Beli mož naj umre, vi pa se nahranite v njegoviiyi mesom in napijte z njegovo krvjo!"
Cirozno divje vpitje je po tem dogodku nastalo me,d številnimi ki so bili zbrani v templju, toda z eno samo kretnjo Lulimijevo, je na mah nastala grobna tišina, kajti zverina je zopet odprla svoje žrelo in govorila: "Poprej pa še vsi poglejte novo veliko duhovnico, katera je bila poslana k vam."
Kakor bi trenil, so se na te besede oči vseh v radovednem pričakovanju obrnile proti vratom, katere je krilo nerodno zagrinalo. Skozi to zagrinjalo so priplesale divje duhovnice v bar" barskih oblačilih. Walter ki je tudi gledal, se je silno čudil, katera izmed teh naj bi bila nova velika duhovnica.
Ko so oči vseh bile še vedno obrnjene v prihajajoče duhovnice, je Iqopard /opet odprl.svoje žrelo in začel govorili: "Sedaj prihaja nova velika duhovnica!" — Tedaj so navzoči v medlem svitu bakelj zapazili med zagrinjali veliko duhovnico. Walter je od presenečenja zastokal, ko je zagledal belo žensko.
Sreda, 25. augusta 1937
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
" Eitm CT*
Slovanska
DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar. 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Pentv St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NAD20RNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111.
2.	porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio.
3.	porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo.
4.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo.
5.	porotnik: Mike Popovich, 9602 Ave. L, So. Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa' pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
Skupni dohodki aktivnega oddelka so bili ............................................
in skupni izdatki so pa bili .......................................................„...................... 17,853.22
30,100.04 kratkem razmotrivanju se gl., bolniških podpor, zato že danes] About 4 P. M. in the afternoon"
there was a soft ball game played be-
Z A P I S N I
Polletnega zborovanja in revizije knjig gl. odbora Zapadne Slovanske Zveze, vršeče se v gl. uradu 23. in 24. junija 1937.
POROČILO GL. TAJNIKA.
(Konec) Članstvo mladinskega oddelka:
V	prvi polovici tekočega leta je pristopilo 453 novih članov in članic in zopet sprejetih je bilo 16. Prestopilo v aktivno članstvo jih je 53 in suspendiranih je bilo 57. Napredek v tem odd. za 359 članov in članic. Dne 30. junija 1937 je Zveza štela 1,658 čl. v ml. odd., oz. 3,760 v obeh oddelkih. Čisti napredek članstva v obed oddelkih je bil za 436 članov in članic, kar je nadvse razveseljivo poročilo, kajti tako lepega napredka v članstvu, v tako kratki dobi, še ne beleži Zveza v njeni zgodovini. Zakar gre vsa čast in priznanje vsem agilnim članom in članicam, ki so na eden ali drugi način pripomogli k tako sijajnemu uspehu zadnje kampanje.
V	ravnokar zaključeni kampanji se je najbolj odlikovalo dr. Svoboda št .36, v So. Chicagi,. 111., katero je pridobilo toliko novih članov, da je trikrat doseglo svojo predpisano kvoto, za kar sem jim vse trikrat poslal posebne neimenovane nagrade. Temu društvu je sledilo dr. Slovenski Sinovi v Vancouver, B. C., kakor tudi dr. Western Star št. 53 v Aguilar, Colo., katera dva društva sta vsako po dvakrat dosegla svoje predpisane kvote, za kar sta tudi ta dva društva prejela dvakrat posebne nagrade. Druga društva, ki so dosegla svoje predpisane kvote, in ki so bila upravičena do Posebnih neimenovanih nagrad so: Zapadni Junaki št. 4, v Middle, Utah; Sloga Slovencev št. ^4, v Spring Glen, Helper, Utah; Ma rija Pomagaj št. 24, v Salida, Colo.; Washington št. 32, v Cle-velandu, Ohio; Three Star št. 33, v Chicagi, 111.; Trail Blazers
4], v Denverju, Colo.; in Souths of America št. 52, v Spring Glen, Helper, Utah.
Društva, ki niso pridobila zadostno število novih članov, da bi dosegla njih predpisane kvo-
toda so pridobila zadostno
v .	4
število novih članov, da bodo podala mladinske delegate na pri-' "°<3njo konvencijo so: Sv. Martina št. 1, v Denverju, Colo.; Slovan št. 3, v Pueblu, Colo.; P\. ^''atje št. 5, v Leadvillu, Colo.; Napredni Slovenci št. 9, v Canon C'ty, Colo.; Hrabri Slovani št.
v Fredericku, Colo.; Hribski fl'atje št. 45, v Ruth, Nevada; ^ Whispering Pines št. 51, v
t'inidadu, Colo. Ako se bodo vsi j^adinski delegatje, oz. delega-J^je vdeležili, jih bomo imeli na ^''hodnii konvenciji 16 in sicer:
Prebitek .................................................................................................... 12,246.82
Preostanek 1. januarja 1937 ............................................................................ 227,516.78
Preostanek 30. junija 1937 ..............................................................................$239,763.60
Skupni dohodki v ml. oddelku so bili ...................................... $1,458.14
in skupili izdatki pa ..................................■.................................... 517.89
Prebitek v ml. oddelku je bil ............................................ 940.25
Preostanek ml. odd. d nt 1. januarja 1937 .............................. 12,155.94
Preostanek 30. junija 1937 .......................................................... $13,096.19
Kupili smo sledeče bonde • Otero & Crowley Counties, Colo.
Trinidad, Colo. Water .....................
Ouray Co., Colo. Sch. Dist..............
Alamosa, Colo. Ref..........................
Conejos Co., Colo. Sch. Dist. No. 10,..
-4-34%	$3000, premija	$ 120.00
..4%	4000, plačali	3980.00
	6500, premija	435.45
	3000, plačali	2970.00
	180, plačali	180.00
..3% H	4000, plačali	4080.00
..3%	3000, plačali	3000.00
Skupaj ................................................................................................................................................23,680.00
Prodane, oz. izplačane so bile sledeče obveznice:
Atwood, Kansas Masonic Temple ................ 0	150.00
Preston, Idaho Ref...........................................2-4%.	12,000.00
Huerfano Co., Colo. Sch. Dist. No. 51,........S]/2%	100.00
Alamosa, Colo. Sewer Dist. No. 5.................6%	500.00 •
Conejos Co. Colo. Sch. Dist. No. 10,............5%	3,000.00
Skupaj ......................................................................... 15,750.00
Čisti napredek v bondih aktivnega oddel .................................................... 7,930.00
31. decembra 1936 smo imeli investirano v bondih ................................ 215,973.30
30. junija 1937 pa imamo ................................................................................$223,903.30
V mladinskem oddelku smo Naše delo je bilo dobro izvr-
8
°d Denverakih treh društev; Pueblskih dveh društev; 1
iz Leadville; 1 iz Canon City; 1 iz Frederick, 1 iz Salida; 1 iz Clevelanda; 2 iz Chicage; 1 iz Ruth, Nevada; 1 iz Vancouver-ja; 1 iz Trinidada; in 1 iz Spring Glen, Helper, Utah. Zgoraj omenjena društva so pridobila zadostne število novih članov v mladinski oddelek, da pošljejo mladinske delegate na prihodnjo konvencijo, vsekakor pa mi ni še poročano, če jih je pri vsakemu omenjenemu društvu pridobil en sam član, kateri so plačali njih asesmente za šest mesecev v naprej, kar bomo morali seveda u-gotoviti predno se takim mladinskim delegatom dovoli stroške za potovanje ter vstop na konvencijo.
Med. gl. uradniki, v kolikor je meni znano, je vladala sloga in harmonija za kar se na tem mestu vsem. zahvaljujem, zlasti pa še sobratu Matt J. Kochevar-ju, kateri mi je vedno stal na strani ter bil pripravljen koope-rirati z mojim uradom. Upam in želim, da bomo v slogi in harmoniji nadaljevali do konca našega termina.
Moja iskrena želja je, da bi se gl. uradniki bolj zavedali svojih dolžnosti kot so se jih do sedaj in da bi po njih najboljših zmožnostih skušali bolj agitirati za našo dobro mater ZSZ, kajti iz-vzemši en par gl. uradnikov, po mojem mnenju ni gl. odbor izvrševal svojih dolžnosti v kolikor se tiče agitacije za nove člane. Zatorej že danes priporočam, da kdor namerava kandidirati v eden ali drugi gl. urad ZSZ, naj bo obenem pripravljen, da bo z njegovo izvolitvijo prevzel tudi dolžnost takega urada, v katerega bo slučajno izvoljen. ZSZ je na močni finančni podlagi, sloni na zdravi Demokratični podlagi, ima vsakovrstne zavarovalnine, plačuje bolniške podpore do vsote $1250.00, zato bi ne. smeli imeti nobenega vzroka zakaj bi se ne začeli bolj širiti po vseh Združenih državah kot smo se do sedaj. Vse kar potrebujemo je I večje živahnosti ter agilnosti, zlasti pa še med gl. uradniki.
S tem zaključujem moje poročilo, o drugih stvareh se pa oglasim, ko iste pridejo na dnevni red, ostajam z bratskimi pozdravi
Vam udani za ZSZ,
ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik.
Na podpirani predlog se poročilo gl. tajnika soglasno sprejme.
Nato poda gl. blagajnik, Michael P. Horvat, šestmesečno poročilo o dohodkih in izdatkih za dobo od 1. januarja do 30. junija 1937 in sicer:
napredovali v bondih za $1000, in sicer kupili smo Alamosa, Colo. Ref. 4 % za kojo obveznico smo plačali $990.00. V mladinskem oddelku je bilo investiranega 30. junija 1937, $12,050.00 v bondih. Po predstoječem poročilu je razvidno, da smo lepo napredovali v zadnjih šestih mesecih, za kar gre največ priznanja sobratu predsedniku nadzornega odbora in pa sobratu gl tajniku, kajti ta dva vedno j pazita, da se kupijo dobre in zanesljive obveznice po nizkih cenah in sicer pravočasno.
Končno se zahvaljuje za kooperacijo z njim od strani ostalih članov gl. odbora ter se priporoča za enako uslugo tudi v bodoče.
Na podpirani predlog se poročilo gl. blagajnika sprejme.
Sobrat Matt J. Kochevar, predsednik nadzornega odbora poroča, da so pregledali knjige gl. tajnika in blagajnika za zadnjih šest mesecev ter jih našli v izvrstnem redu. Ravno tako so tudi našli poroštva in obveznice v dobrem redu, koje so shranjene na First National Banki v Denverju.
Finančno stanje Zveze je na trdni podlagi, kajti iz poročila zavarovalninskega departmenta iz Illinois, je razvidno, da smo dosegli solventnost 107.25 %, kar je nadvse, razveseljivo poročilo.
Kljub temu, da imamo nekoliko obveznic, koje ne plačujejo redno obresti, naše investicije še vedno prinašajo v splošnem nad 4% obresti, kar je jako dobra obrestna mera za današnje čase, zlasti pa še, ker je tržna cena dobrih obveznic še vedno visoka, oz. nespremenjena. Vedno smo skušali kupiti prvovrstne in zanesljive obveznice po najnižjih cenah. Po mojem mnenju so visoke cene obveznic do gotove meje izmišljenost, zato moramo biti nadvse previdni, da ne plačamo prevelikih premij na kupljenih obveznicah.
Število zapadlih obveznic so likvidirale in izid takih likvidacij je bil povoljen in v zadovoljstvu. Dasi ravno so delavske razmere po deželi veliko izboljšane, je še vedno nekoliko mest, ki imajo težkoče plačevati davke, vsled katerih težkoč ne morejo plačevati obresti na njih obveznice. Vsekakor pa je moje mnenje, da bodo tudi ta mesta eventualno storila vse potrebno, da bodo bonde likvidirala ali pa znižala obrestno mero na istih, da jim bo zopet mogoče pravočasno plačevati obresti.
Prav hvaležen sem društvom in članom, ki so tako lepo število novih članov pridobili v zadnji kampanji, da je bila kampanja zaključena s tako sijajnim uspehom, toda pozabiti nesmemo, da pridobivanje novih članov ni tako velike važnosti kot je fakt, da jih tudi pri Zvezi obdržimo. Zato je naša želja in upamo, da vsi oni, ki so nove člane pridobili, bodo večkrat prišli v dotiko z njimi tako, da bo veliko število teh novih članov za vedno ostalo v naši organizaciji
šeno, ko smo napravili vtis na mladino, da različne zavarovalnine, za katere se lahko zavaru-
odbor zedini ter na predlog sobrata Kochevarja, podpiran po sobratu Horvatu, soglasno dovoli omenjeno vsoto, pod pogojem, da sobrat Lesser pazi, da bodo jopiči nosili črke WSA. Sobrat Lesser obljubi, da bo on pazil na to in se'zahvali odboru za podeljeni dar klubu.
Gl. tajnik predloži bolniško spričevalo za bolniško podporo pokojnemu članu Martin Mertel, čl. dr. št. 6, ter poroča, da je pro-našel po smrti rečenega pokojnega sobrata, da je ob njegovem pristopu napačno starost povedal, kar je pa seveda že vtrgal od smrtninske zavarovalnine in ostalo posmrtnino je pa poslal direkt v stari kraj hčeram pokojnega sobrata Mertel. Na podpirani predlog se soglasno odobri, da se ostalo bolniško podporo, v vsoti $21.00 plača administratorju zapuščine pod pogojem, da administrator pošlje na gl. urad izkazilo, da je v resnici imenovan za administratorja sodnijskim potom.
Ker je razvidno, da ni bila po vsem krivda sobrata Andy Ko-vach, člana dr. št. 27, da je bil
jejo pri ZSZ, so neobhodno po- suspendiran, kajti je 7 milj od-trebne za navadne ljudi, oz. de-'dalJen od tajnikovega doma, m lavce. Naša Zveza izdaja certifi- taJnika ni mogel »obenkrat kate na podlagi, da se lestvice ne doma dobiti' je bil° na podpiram
spreminjajo in pokrijejo smrtninske, bolniške, poškodninske, operacijske in onemogle podpore (in vse to na enem samem certifikatu) po tako nizkih cenah kot se more tovrstno zavarovalnino kje drugje dobiti. Mladi ljudje se ne zavedajo važnosti teh izvrstnih podpor in koristi, zato je dolžnost starejših članov in staršev, da nadaljujejo ter tudi v bodoče napravljajo vtis na te mlade člane o važnostih teh f aktov.
V financi smo napredovali nad $12,000 v zadnjih šestih mesecih, kar je nad trikrat toliko kot je bilo v prejšnjih šestih mesecih. To je dokaz o jako zdravem stanju v Zvezi.
Med gl. uradniki je vladala sloga in bratska ljubezen, kakor po navadi, kar je važen faktor in potrebno v korist Zveze.
Na podpirani predlog se po-rčoilo predsednika nadzornega odbora sprejme.
Druga nadzornica, Mary Grumž kakor tudi tretji nadzornik, Joe Blatnik, poročata, da so pregledali knjige ter vse imetje ZSZ in soi vse našli v najlepšem redu. Popolnoma se strinjata s poročilom predsednika njih odbora.
Na podpirani predlog je bilo poročilo soglasno sprejeto.
Nato se seje vdeleži sobrat Anton Lesser, ml. nadzornik dr. United Comrades št. 1, kateri naznani gl. odboru, da se je v začetku sezone ustanovil klub žogoigre med člani mladirfskega oddelka v Denverju, toda pozneje se je pronašlo, da člani mladinskega oddelka niso bili dovolj močni, da bi igrali z večjimi igralci, zato je moral dobiti člane aktivnega oddelka ter tudi nečlane, da so nadaljevali z žogo-igro. Omenjeni WSA klub prav dobro igra in stoji na prvem me-
predlog soglasno odobreno, da se mu plača $13.00 zaostale bolniške podpore.
Po kratkem razmotrivanju glede sprejemanja otrok v mladinski oddelek brez zdravniške preiskave v onih državah, kjer zakoni v to dovoljujejo, je bilo na podpirani predlog soglasno sprejeto, da ZSZ v to dovoljuje pod pogojem, da se oba oče in mati podpišeta na prošnjo za pristop, da je otrok v dobrem zdravju in da nima kakih telesnih napak. Nadalje morajo paziti tudi društveni uradniki, da sprejemajo v mladinski oddelek samo zdrave otroke in da se član, ki pridobi otroka v društvo podpiše kot priča pod podpisom očeta in matere. To velja za vse države izvzemši Minnesota in Ohio, koje države ne dovoljujejo otrok brez zdravniške preiskave.
Na podpirani predlog je bilo soglasno odobreno, da Zveza vzame celo stran oglasa v kon-venčnem programu.
Na podpirani predlog je bilo sklenjeno, da se tudi v bodoče suspendira pristopnino za nove člane, ter da se plača po $2.00 provizije za novopristople člane v aktivni oddelek. To velja tudi za člane ,ki prestopijo iz mladinskega oddelka, ako se zavarujejo za $1000 smrtnine, toda, če se zavarujejo samo za $500 ali $250 smrtnine se prestoplim članom iz mladinskega odd. ni potreba podvreči zdravniški preiskavi, zato se za take člane plača samo po $1.00 provizije. Za člane, ki bodo pristopili v ml. odd. v Minnesoti in Ohio, bo Zveza plačala po 75c in po ostalih državah, kjer je zdravniška preiskava suspendirana, pa po 50c.
Nato je gl. odbor razmotrival o pravilih. Gl. tajnik poda mnenje, da so naša pravila precej
priporoča odboru, da deluje na
to, da bo naša Zveza po novih pravilih plačala bolniško podporo po $1.00, oz. 50e, dnevno za prvih 6 mesecev in potem pa polovično podporo, dokler je član bolan, pod pogojem, da ima to-! liko narasle rezerve kot določeno j v tozadevni izplačilni lestvici na straneh 74 in 75. Ostale podpo-I re, kakor tudi lestvice naj osta-Jnejo neizpremenjene. Gl. odbor se strinja z omenjeno premembo glede plačevanje bolniških podpor, kajti Zveza ne bo pri tem | trpela in članstvo bo pa pod j uplivom, da bo upravičeno do višjih podpor. Gl. odbor tudi priporoča vsem delegatom in dele-gatinjam, da spišejo točke, katere bi morale biti po njih mnenju, oz. po mnenju članstva njih dru-1 štva, spremenjena ter izroči ta-; ke točke odboru za pravila na prihodnji konvenciji, ali pa, če mogoče, gl. tajniku pred konvencijo.
Nato poda gl. podpredsednik njegovo mnenje glede sprememb gotovih točk v pravilih mladin- i skega oddelka. Gl. odbor se sobratu Miroslavichu zahvali za njegovo vestno delo ter odobrava njegova priporočila..
Deseta redna narodna konvencija ZSZ bo uradno otvorjena v Domu Slovenskih Društev 23. avgusta 1937 ob deveti uri dopoldne.
Ker je bil s tem ves dnevni red izčrpan, brat predsednik prosi vse navzoče, kakor tudi člane prihodnje konvencije, da delujejo na to, da bo naša prihodnja konvencija kratka in jedrnata, ter da bo obrodila veliko dobrega sadu, da se bo ZSZ povspela ter bolj širila po vzhodnih državah ter zaključi sejo ob 12:45 popoldne.
Ayii. Kochevar, gl. preds. Anthony Jeršin, zapisnikar
-o-
"Ali imate že zavarovane I vaše otroke pri ZSZ? Ako j ne, ne odlašate na jutri, ker : bo mogoče prepozno!
"Z.S..Z. nudi zavarovalnino ta. celo vašo družino!" |mmimirnmmiintn!imni:iNummiiimniimmininmii!nimrni
stu, zato je prepričan, da bodo popolna in da se ne strinja, da odnesli prvenstvo, kar bo Zvezi,bi na prihodnji konvenciji raz-v veliko reklamo. Vsekakor pa motrivali ter čitali pravila od ne more nadaljevati brez denar- točke do točke, zlasti pa še o onih
ZSZ ENGLISH SECTION!
tramu.................................................
CHICAGO YOUNGSTER'S BRANCH NO. 2, WSA.
Chicago, Illinois.
Our picnic which was held last Wednesday was a great success. The attendance was about 125 in all, juveniles and adults. We left about 10 A. M. in the morning and arrived at the picnic grounds safe and sound about 11 A. M.
All Juveniles under 14 years of age were admitted into the pool free, 2 hours in the morning and 2 hours in the afternoon. It was a lot of fun watching some of the Juveniles swim. You should have seen Mrs. Zeibert swimming, she sure enjoyed the wa-You should have seen Mrs. Zeibert asked one of the other women, she replied WET, of course.
tween Chicago Youngster's and the Libert)' Juniors. Our worthy opponents were defeated by a score of 13 to 2. Better luck next time, You Rivals.
After the exciting game, our supervisor Mr. Primozich, had arranged the boys and girls for running races. First race was for the boys from 13 to 17. The winners were as follows;
1,	Joe Vrecek, 2. Chas. Kross, 3, Le-roy Gregorich. Second race for boys at the ages of 9 to 13, winners: 1, Flako Walski, 2, Severinski, 3, Chaps, from Liberty Juniors. Third race for boys under 9: 1. B. Zupancich, 2j Frank Possedi, 3, Frank Katich. Fourth race for boys under 7: 1, L. Tomazin, 2, Bill Tomazin, 3, Jim Newfeld. First race for the girls from 9 to 13: 1. Mary Mladich. 2, Vera Possedi. 3, Rose Possedi. Second race for girls under 9: 1, Gloria Kukman,
2.	Theresa Ziimer, 3. Rose Grum. That's all for the sport. Each juvenile member was given 4 tickets which entitled them to either a free soda or Ice cream.
Before goina- further I want to thank Mr. & Mrs. Charles Rehounek for the rrreat assistance given to me during the arrangements of the picnic, and after. I .personally thank him for thf permit and all that he has done. T also thank the fo'liwing who were present at the picnic. Mr. & Mrs. Anton Tomazin. Mr. & Mrs. John T. Petrovič. Mr. John Korenchan, Mr. Joseph Kukman. Mr. John Koche-i-nr. Mr. & Mrs. Frank Jur.io-<-»>. Mr. & Mrs. L. Newfeld, Mr. Mike Pooovich. Mr. Parropat, and Liberty Juniors. Automobiles spared were Mr. Charles Rehounek, Mr. Jos. Kukman, Mr. Anton Tomazin, Mr. T . Newfeld. Mr. Tohn Korenchan. Trucks were from Mr. John Zelezni-kaf and Mr. L. Weber.
Donations for the pienir were the following • Mr. Leo Juriovec, Mr. Frank Primozich, Mr. George Lah, Mr. Frank GH11. Dr. John Zavertnik, Mr. Tohn Tench, Mr. Anton Tomazin, Mr. L. N-wfeR Mr. Math Kremesec, Mr. Joseoh Kiikmnn. Mr. John Železnike. Mr. Tohn Korenchan, Dr. Joseph Ursich. Air. Anton T. Darovic, Mr. Matt Grill Mr. M. Ivansek, Mrs. Borštnik Mr. S Šinkovec. Mr. A. J. Duller. Mr. Tohn Petrrtvic, Mr. Joe Perko. Sr.. Miss Mirp Kosmerl, Mrs. Yanpotirh. Mr. Frank Binich. Mr. An!-in Tfuk-nan. Mrs. J. Mladic, Mrs. Anna Gnmi, Mrs. Tivador. Mrs. Ne-rimer, Mrs. Miller. Mr. John Gvor-kas. and Joseph Beribak. Thanks to all. If any names have not been printed, kindly excuse us. as we thank vou just the same. All the above donations were collected by an active member, noil other than our little Joseph Primozich. Thanks Primo, your work is well appreciated for a small boy like you. Keep up the good /work and . vou will gain success.
Once, again. T must thank you all for the donations, attendance, assistance etc. Thats all the news about the nicnic. but one thing T almost forgot is that we all missed our supervisor Mr. Leo Juriovec and his family at the picnic, although by the time you read this article you probably will wonder how T could have written this article and at the same time be in Colorado with all the Delegates. But it's being done.
Frank Primozich, Supervisor.
P. S.': — All the Three Star members and the Chicago Youngster's extend their heartiest congratulations to the Supreme Officers and all the De-'""•ates on the 10th Regular Convention.
"The WSA is over one hundred percent (100%) solvent, wherein all of your family should be insured!"
nih sredstev, kajti nabaviti se morajo večje jopiče za večje igralce, zato prosi, da mu ta odbor odobri vsoto $30.00. Po
točkah, ki so skoro brez vsakega pomena. Glavno točko, ki bomo imeli rešiti na prihodnji konvenciji je točka glede plačevanje
BE® ARM POŠILJAT VE
odpravljamo po dnevnem kurzu v vse dele sveta. — Prejemniki dobijo denar po pošti na dom brez vsakega odbitka. — Včeraj so bile naše cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za: $ 2.55 $ 5.00 $ 7.20 $11.65 $23.00 $45.00
Din-
'.................. 100
.............. 200
........300
.......... 500
..................1000
...........2000
V ITALIJO:
Za:
$ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50
Lir:
................ 100
................ 200
................ 500
................1000
................2000
.....L....:.....3000
V DOLARJIH:
Pošljite: $ 5.75 $10.85 $16.00 $21.00 $41.25 $51.50 zav......
za........
za........
za........
za........
za........
Dol.: $ 5.00 $18.00 $15.00 $20.00 $40.00 $50.00 '
Pri večjih svotah še poseben popust. Za nujne slučaje pošiljamo tudi potoni kabla. PošUjatve naslavljajte na:
1849 WEST CERMAK ROAD. CHICAGO, ILL.
JOHN JERICH,
V PRODAJO
smo prejeli novo angleško knjigo pod imenom:
"IF INFLATION
(Po naše: "Ako pride inflacija")
Knjiga jc velike važnosti za investor je, ki imajo denar za investirati.
Razpravlja o pretekloti in bodočnosti. Spisal jo je sloveči ameriški ekonomist ROGERS W. BABSON.
Knjiga pove, kaj je Evropa doživela pod inflacijo. — Kaj je za pričakovati v Ameriki, ako pride inflacija.
Vsak kdor razume angleški jezik bi se jo naj naročil. Knjiga j< izšla 4. marca 1937 in prvi natis je bil v par dneh ves razprodan Drugi natis je izšel 23. marca in tretji 7. aprila 1937. Knjiga ji lepo vezana v platno, vsebuje 204 strani in tiskana na lepen knjižnem papirju. S poštnino stane:
$1.50
kateri, znesek je poslati vred z naročilom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Stran
t 'Wnrr
"AMERIKANSKI SLOVENEC*
Sreda, 25. augusta 1987

" Dušica
* j
H
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulus
Chauvelin pogleda še enkrat krog sebe jn glej _ tam na mehkem divanu, v najtemnejšem kotu, sloni in dremlje s široko odprtimi usti, z zaprtimi očmi, z visoko v zrak molečim nosom — — kdo? Bogato oblečeni, širokopiečati, dolgonogi soprog "najduhovitejše žene v Evropi" —.
Se enkrat je pogledal Chauvelin po njem Da, on je bil, Percy Blakeney, bebasti, dremavi Percy, v miru in spravljen s svetom in s samim seboj je spal spanje pravičnega. Premagali so ga duhovi
bogate večerje —.
Smehljaj, skoraj pomilovalen smehljaj je omehčal za hip trde poteze na obrazu francoskega lisjaka —.
Vsekakor, tale človek med vsemi na svetu, ta ga gotovo ne bo oviral v njegovih nakanah—.
In navihani Chauvelin si je pomencal dolge suhe roke in se po sijajnem zgledu gospoda Percy j a tudi sam zleknil po diva-! i n v nasprotnem kotu sobe. Zaprl je oči, >rl je usta, pomolil nos v zrak in začel niL. oljubno in umerjeno — smrčati.
V,,.." _	1-: ■ •
v XIV.
t ^	' v"
SLUTNJE

Margareta je čakala.
V nemi brezčutnosti je sedela v budoar-ju in zrla na vrteče se pare skozi polod-prta vrata. Zrla je nanje, pa jih ni videla, slišala je godbo, pa se ni zavedala drugega, ko da čaka, pričakuje —.
Njen duh je bil odsoten. Spremljal je Chauvelina po stopnicah v obednco, z njim je bil v zapuščeni dvorani, čakal je z njim, prežal —.
Ura je bila eno. Nekdo je vstopil, on, skrivnostni vodja in zapovednik, "Duši-Kakor dim, kakor prikazen se ji je
ca
zdel, tako bajna, tajinstvena je bila njegova osebnost.
O, kako rada bi bila sedale v resnici v obednici pri Chauvelinu! Njena ženska bistrovidnost bi ga na mah spoznala, kdorkoli bi bil, — tega neznanca, na obrazu bi mu brala njegovo krepko, odločno, pogumno osebnost, ki načeluje, ki poveljuje drznim, pogumnim možem, na obrazu bi spoznala junaka, njegovega visoko-letečega, orlovskega duha —.
"Zares, gospa, bojim se, da me bodete obsodili za velikega počasneža!" je nenadoma dejal glas poleg nje. "Težave sem imel z vašim naročilom. Gospoda Blakeney nisem nikjer našel izprva, dokler —
Margareta je seve popolnoma pozabila na soproga in na naročilo, ki ga je dala kabinetnemu ministra, tako so se njene misli zastopile v oboževanega junaka in v prizor, ki se je v tistem trenutku morebiti odigraval gori v budoarju.
"Končno sem ga našel in sporočil sem mu vašo željo. Rekel je, da bo takoj za-povedal napreči."
"Ah —je dejala odsotno, "torej ste našli soproga in mu sporočili moje besede?"
"Da. V obednici sem ga našel. Trdno je spal. Niti zbuditi ga nisem mogel izlah-ka."
"Hvala vam lepa!" je pravila.
Misli so se ji čudno vrtele —. V obedni«
ci —? Ob' enih —?	1 *
"Ali bi me počastili s kakim plesom, dokler še ni pripravljen voz?"
"Ne — hvala lepa, moj lord, ampak — oprostite, — strašno sem utrujena in vročina v plesni dvorani je neznosna."
"Povedem vas v sosedno sobo, hladna je, počili si bodete! Poskrbel vam bom o-krepčil —. Ste bolni, gospa?"
"Le strašno sem utrujena," je odgovorila medlo in mu podala roko.
Peljal jo je v dvorano poleg plesišča. Prijetno hladna je bila in polna osvežujočega zelenja.
Zdrknila je na stol. To dolgo čakanje je bilo neznosno. Zakaj jej ni prišel Chau-veiln povedat, kaj je videl?
Kabinetni minister se je trudil na vse načine, da bi jo poživil. Komaj da ga je poslušala, kaj pravi.
Hipoma ga je vznemirila z nepričakovanim vprašanjem.
"Dragi lord, ali ste videli, kdo je bil v obednici tistikrat poleg gospoda Percy-ja -?"
"Edino pooblaščeni poverjenik francoske vlade, gospod Chauvelin. Tudi on je trdno spal na svojem divanu v drugem kotu. — Zakaj me vprašate, gospa?"
"Ne vem —. Jaz —. Ali ste si zapomnili čas. kedaj je to bilo —?"
"Kakih pet ali deset minut po eni je bilo. — Čudim se, da milostljiva poprašujete za tem!" je pridejal. Zdelo se mu je, da je njegova spremljevalka zelo razmišljena in da niti ne posluša njegovih duhovitih besed.
In zares je bila zelo razburjena. Pa njene misli niso bile daleč v stran. Komaj nadstropje nižje, v isti hiši, v obednici, kjer je čakal Chauvelin.
Ali je zgrešil svoj namen?
Za trenutek jo je navdajalo upanje, da je Andrej posvaril "Dušico" in da Chau-velinova past ni ujela zaželjenega ptiča. Pa kmalu se je to upanje umaknilo strahu. Ce je zgrešil — kaj bo z Armandom ?
Gospod kabinetni minister je umolknil. Ni se mu ljubilo več govoriti, ko je opazil, da. ga lepa dama vobče ne posluša. Iskal je priliko, da bi se kakorkoli izmuznil. Kajti sedeti poleg dame, četudi je lepa, ki pa se ne zmeni za vaš trad, katerega imate z njo, da bi jo zabavali — to ni razveseljivo, tudi za kabinetnega ministra ne.
"Ali naj grem in pogledam, če je kočija že pripravljena?" se je ponudil končno zelo vabljivo.
"Ah — hvala vam, hvala vam! Ce bi bili tako zelo prijazni —. Bojim se, da sem zelo dolgočasna —. Pa res sem utrujena. Morebiti bi bilo bolje, da ostanem sama."
Pa kabinetni minister je šel, Chauvelina pa ni bilo od nikoder.
Oh, kaj se je zgodilo ? Tresla se je za Ar-manda, smrtni strah jo je obhajal, da je Chauvelinu spodletelo, — da ga je navihana "Dušica" ukanila —. In vedela je, da od Chauvelina zaman pričakuje usmiljenja.
Postavil jo je pred svoj kruti ali — ali, hudoben je bil, rekel bo, da ga je vara, in V svoji neizprosni maščevalnosti bo zahteval Armandovo kri —.
(Dalje prihodnjič)
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
I
zdeluje vse vrsfe tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road,
CHICAGO, ILLINOIS
7
IZ SLOV NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
gerijo na 1247 Corner Pine in Northern Ave. ga vsem toplo priporočam, ker je to naš prvi Slovenec v naši naselbini, da ima drogerijo (Drug Store). Ker je fant bolj rahlega zdravja, tudi potrebuje pomoči. — Frank Blatnik je začel gostilno na £>anta Fe St. in vam bo dobro postregel. — Mary in Nace Papeš sta slavila 30 letnico zakonskega življenja. Mrs. Papeš se je izrazila, da se bo njihova hčer poročila in da ne bodo za to nič pripravljali, pa so jih drugi presenetili. Da bi naša jubilanta dočakala še tudi zlate poroke, — Nagle smrti je tukaj umrl Charli Mišmaš. Šel je plačat svoje društvo, prišel domov in umrl. Zapušča žalujočo ženo, dva sinova in štiri sestre, dve v Puebli, ena v Kaliforniji in ena v Butte, Mont. Njegova sestra Rozi je ravno prišla da ga obišče in s svojim obiskom preseneti, pa je bila sama hudo presenečena, ko ga ni našla več živega. Vsem prizadetim naše so-žalje.
Tukaj smo nabrali za cerkev v Hinjah, ki je pogorela in sicer smo nabirale jaz spodaj podpisana in Mary Pogel. Darovali so sledeči:
Po $2.00 Karel Vidmar, Primož in Josephine Ivan, Angela in Jože Krai, Louis in Mary Anzik. Andy Fabjan, $1.50.
..Po $1.00 so darovali; Jennie Jarc, Louis Raspet, Cecilija Steblaj, Jack Papeš, John Novak, Uršula Košer, Jennie Yamnik, Neimenovan, Fran Ohlin, Agata Simonič, Mary Kolbezen, Frank Nežič, Neža Zupančič Josephine Meglen, Johana Liperšik, Mary Bale, Nace Papeš, Joe Krašovec, Rose Blatnik Johana Centa, Mary Golob, Jera Papeš, Johana Starcer, Lojza Škorsova, Rafaela Ilič, Mike Dolinar, Ana Lemsik, Jože Fabjan, John Vidmar, John Grm. — Po 75c so darovali: Martin Skofca, Margareta Lustik, — Po 50c so darovali: Frances Grebene, Anton Vodišek, Kav tarina Koler, Stef. Ogulin,Joe Godec, Nace Stopnik, Mary Kezel, Ana Prmi,Amalija Ko-čevar, Mary Zupančič, John Kostelc, Matt Novak, John Prijatel, Rozalija Levstik, Rosi Trontel, Joe Mehle, Frank Lekše, Ana Princ, Mike Papeš, Miss B. Korlingam, Kati Knef, Frank Blatnik, Rlozi Blatnik, Mary Božič, Frances Gornik, Mary VHdmar, John Goršič, Kristina Jeršin, Andy Perko, Louis Pele, Amalija Yamnik, Rafaela Jeršin, John Arko, Frances Cizek, Anton Golič, Mary Pucel, Johana Zabukovec, Johana Bradic, Antonija Mohorčič, Jože Bra-dič, Jože Kočevar, Cecilija Bradič, Ana Peček, Mary Ogolin, Mary Okoren, Pete Kojevar, Frances Kočevar, Fred Yudnič, Mary Kocman, Frances Vouk, John Perko, Miss Francel, Frances Turk, Frank Kočefar, Josephine Glavič, John Mrhar, John Zbačnik, John Jeršin, Mike Stefanič, Joe Blatnik, John Skull, Nick Mikotič, Marga-reth Mehle, Terezija Ter, Antonija Tekavec, Frances Ilojc, Frances Gregorič, Joe Krnc, Frances Centolo, Jack Vidmar, Matija Škofca, Marga-reth Perko in Frank Raz — Frances Golob 40c, Marga-reth Kozjan 35c, Louis Lesar 35c Anton Yaklovič 30c. — Po 25c so darovali: John Pe-tric, Uršula Videč, Joe Spi-ler, Mary Brajde, Frank Str-žina, Alojzija Prsrčeja, John Petek, Pepa Brglez, John Perko, Verona Jesih, John Perko, John Trontel, Frances Petkovšek, Mary Trontel,
Mary Kostelc, Johana Plot, Frances Snajder, Margaret Muhič, Mary Kožar, Mary Pader, Frank Gnidica, Rozi Brin, Josephine Kočevar, Charli Klun, Kati Princ,Frank Gačnik, Angela Kenik, Mar-gareth Zakrajšek, Mrs. H. Perkot, Johana Pontar, Joseph Grm, Ena Roz, Ana But-kovich, Mary Zabukovec,Ana Branjok, Karolina Mrhar, Frances Tomsik, John Centa* Anton Hegler, Joe Krašovec, Johana Mišmaš, Joe Hrvat, Frank Mihelič, Mary Pavlin, Frank Kočevar, Mary Kočevar, Frank Novak, Ana Pu-gel, Mary Kočevar, Joe Rjaveč, Louis Potokar, Joe Sker-janc, Anton Tekavec, Mary Kočevar, Anton Kralič, Mary Mohorčič, Louis Bovdik, Katarina Vidmar, John Kuhar, Mary Krasovik, Jerry Simonič; — Po 20c so darovali: Karolina Bregar, Mary Hren, Louis Drobnik. — Po 15c so darovali: Mary Kogovšek, Frances Ribar, Frances Krist, Rose Adamič, Joe Mišmaš, Theresa Plot, John Strzinski;
— Po 10c so darovali: Mr. Gregorič, Martin Zupan, Mary Miklič,Karolina Kemin, Louis Boskovič, George Glo-bokar, Mary Mežnar, Mary Stepan, Mark Stepan, Zrnea Sestre, John Kristan.
Prosim vas cenjeni darovalci, če je katerega ime po pomoti izpuščeno, ali če sem kateremu pomotoma premalo zapisala, da mi oprostite kako morebitno napako. Obe nabiralki vas vse prav lepo zahvalimo za vse, kar ste storili in upam, da vam radi tega kar ste darovali za pogorelo cerkev, kljub temu ne bo ničesa manjkalo. Bog vas bo za to blagoslovil. — Hvala lepa, ker ste nama šli vsi tako na roke in z veseljem darovali po svojih močeh. — Vsega skupaj smo nabrale $104.75, kar je že lepa sveta. Nabrano smo izročile Mr. Grmu, da bo on odposlal v domovino in da bo prišlo v prave roke. — Hvala lepa moji prijateljici Mary Pugel, ki me je vozila ko smo pobirale, da nam je bilo nekoliko laglje. Na mnoga vrata je bilo treba trkati, pa smo srečno opravile, četudi je kara malo "kašljala", kot se je Mary izrazila. Meni je bilo pa prav prijetno ko sve se peljale, saj se nisem še nikoli toliko prevozila. — Prav lepa vam hvala vsi cenjeni
Naprej ali nazaj?
Zadnjih 37 let tega stoletja je najkrvavejših v dobi 2500 let. Tako je ugotovil profesor P. A. Sorokin. Ker je vedno več krvi, bi kdo po i navadnem common sensu sodil, da gre človeštvo nazaj, ne naprej. Kje je razlog tolike krvi ravno v najnovejšem času? Vidim: "Najkrvavejše stoletje! Zakaj? Zato, ker je človeštvo kot celota že mož na polju tehnike, na polju ostale miselnosti je pa še vedno otrok. Tehnološka znanost vleče človeka naprei _
praznoverje ga pa vleče nazaj. V dobi največjih kon-tradikcij smo. Barbar iz preteklosti, ki noče poginiti in človek bodočnosti, ki se zelo počasi razvija, sta že sto let v smrtnem spopadu.." Tako naš slovenski sociolog. Jaz nisem strokovnjak v sociologiji, le navaden gorski fajmo-šter sem, pa bi srčno želel, da bi čim prej izginilo vse — praznoverje. Saj veste, kaj je materialistu praznoverje. Prav vsaka vera, tudi krščanstvo, in to morda celo v prvi
darovalci.
Mary Pugel, Johana Starcer,
nabirateljici
P. S. Ravno ko sem to pismo skončala, sem dobila iz Minnesote od Margarete Papež, ki je okolu svojih rojakov nabrala in meni poslala, da naj jaz pošljem v faro Hinje. Darovali so sledeči: John Zupančič $5.00, Mike Papeš $2.00,Jože Sever $2.00, John Škofca $2.00, Po $1.00 so darovali Katarina Spraj-cre, Mary Plot, Rozi Koval, Frank Sever, Frank Jerič 50c, Frank Skobec 50c, Mary Je-rin 50, Andrej Lenič 50c, Margareta Hutar 50c. Po 25c so darovali: Jože Vertnik, Jože Majerle; — vsega skupaj so darovalci iz Minnesote darovali $18.00. _ Vsem najlepša hvala in bodite prepričani, da vas Marija Hinjska ne bo pozabila.— Vsega skupaj, kar smo nabrale tukaj v Puebli in kar so poslali iz Minnesote, je $122.75.— Bog plačaj vsem darovalcem.
Johana Starcer
Velikanska razprodaja
Novih in nazaj sprejetih avtomobilov v Chicagi
je zdaj v teku vU. S. Auto Finance Co. 134© W.63rd Sf
Nikjer na svetu ne najdete take izbire najnovejših vzorcev po tako smešno nizkih cenah.
Vsak izdelek avtomobila je tukaj zastopan — drug ob drugi — nad 300 kar — 1937 in 1936 — Buicks, Cadillacs, La Salle, Oldsmobiles, Pontiacs, Chevrolets, Chryslers, De Sotos, Dodges, Plymouths, Fords, Nashes, Lafayettes, Studebakers, Hudsons, Terraplanes, Willys,
P-^ckards
PRIMERJAJTE — IZBERITE TISTO, KI VAM NAJBOLJ UGAJA IN PRIHRANITE VEC KOT POLOVICO.
Samo pomislite, popolnoma nov avto za samo $395 — z 90 dnevno garancijo in 10 dnevno poizkušno vožnjo.
Imamo tudi preko 200 starih modelov kar, popravljenih in garan-tiranih, 1933, 1934, 1935—Fords, Chevrolets, Buicks, Oldsmobiles, Lin-colns Chryslers, Packards, Pontiacs, Plymouths — za nič več kakor $45.
NE ODLAŠAJTE - PRIDITE K NAM DANES ALI V NEDELJO.
MI ABSOLUTNO GARANTIRAMO, DA VAM PRIHRANIMO DENAR.
Mi smo največja avtomobilska finančna družba v Chicagi — nad 20 let v biznesu.
NE POTREBUJETE GOTOVINE — SPREJMEMO STARI AVTO KOT PRVO PLAČILO-PREOSTANEK V MALIH OBROKIH DO 2 LET.
Odprto imamo vsak dan do 10. zvečer in odprto je ves dan ob nedeljah.
U.S. AUTO FINANCE CO.
1340 West 63rd Street
Chicago, Illinois
vrsti. / Vsaj oficdelno je ta praznoverska roba izginila v Rusiji, in v Madridu se je demokratom silno mudilo, da izgine. Človek s horse sensom bi pričakoval, da bi izginila tudi — kri. Vmešavanja, ogroženja, pravite. jEh..er..če bi bila izginjla kri, bi bilo vse izostalo, pa se je množila kri v meri, v kakršni je izginjalo — praznoverje. In to prav v početku. Ampak jutri, pravite, ne bo več krvi1, ko. izgine barbarski praznoverec. Nikel, če verjameš. Nazaj gremo ne naprej. Temu tehnološkemu človeku mora precej manjkati. Jaz imam svoje misli.
'j?-.«)
-o-
ŽENSKA IMENOVANA NA BLACKOVO MESTO
Washington, D. C. — Senator Black iz Alabame je bil zadnji petek zaprisežen kot novi sodnik vrhovnega sodišča in isti dan je bilo tudi že zasedeno njegovo izpraznjeno mesto v senatu. Po zakonih države Alabame ima tamkajšnji governer pravico, da sam imenuje začasnega naslednika na izpraznjeno mesto senatorja iz svoje države, in v sedanjem slučaju je governer Graves imenoval svojo lastno ženo na Blackov sedež. Mrs. Graves je bila zaprisežena v petek in bo opravljala to službo do okrog 1. februarja, ko se bodo vršile v Alabami primarne volitve, na kar bo prepustila mesto izvoljenemu kandidatu.
-o--
Obsojen
Mali senat v Mariboru je obsodil 51 letnega Franca Breznika na 14 mesecev ro-bije, ker je ukradel viničar-ju Alojziju Trabosu iz Pesnice suknjo v vrednosti 200 dinarjev. Breznik je bil že 33 krat kaznovan.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
VEZI S STARO DOMOVINO
" I n| l p—, r e
Skoro vsakogar izmed nas še vežejo na našo staro domovino moralni, kulturni, gospodarski in razni drugi oziri, ki nam nalagajo razne opravke. Pri takih opravkih nudi naša tvrdka uljud-no in zanesljivo posredovanje, kakor:
pri potovanju v stari kraj; pri dobavi svojcev iz stare domovine; pri pošiljanju denarja v stari kraj; pri dobavi denarja iz starega kraja; pri pošiljanju paketov v Jugoslavijo
in Italijo; pri notarskih in drugih poslih s starim krajem.
Vozni red vseh večjih parnikov vseli linij, cene kart, denarna in druga pojasnila so Vam pri nas na razpolago.
Cene za denarne pošiljke Za $5.00.... 200 Din—za $6.40.... 100 lir Za 10.00.... 420 Din—za 29.50.... 300 lir Za 23.00...1000 Din—za 57.00....1000 lir Pri večjih pošiljkah sorazmeren popust. — Cene podvržene spremembi-— Pošiljamo tudi dolarje.
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York, N. V.
Pripomba: Udobno se potuje v stari kraj v poznejšem poletju, ko velik' naval potnikov enkrat pojenja.
M. F. PAULICH«
ZOBOZDRAVNIK
2125 So. 52nd Avenue
(poleg Douglas Elevator)
CICERO, ILL.
Tel. Cicero 610
URE: vsaki dan izvzemaj srede od 9 a. m. do 8 p. m. ^ Ob nedeljah po dogovoru.