»Tednik« izhaja pod tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim financiranjem Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozrnistNo 1500 din Siev. 5_Ptuj, dne 9. februarja 1962_CENA 20 PIN Letnik XV. Mlžiliiiin Hrižliciiiiiii žHiiniiii 26. In 27. januarja je bil v Kra- ojiu v divorani kina Center, VII. kongirčs Lj'U'd5.ke mladine Slove- nije. Razen delegatov, so se ga udeležili tudi številni gostje. Med njimi predsednik Izvršnega sveta ljudske skupščine ljudske r&pu- blike Slovenije Boris Kraigher, predsednica- fllavnega odbora SZDL Slovenije, sekretarji neka- terih ckrajinih komitejev ZKS, predstavniki centralnih komitejev Ljudske mladine iz ostalih rejju- blik, člani centralnega komiteja ljudske mladine Jugoslavije, pred- stavniki slovenske m.anjšine iz Avstrije in Italije in drugi. Takoj v začetku so po pesmi »Lepo je v nasi domovini biti mlad«, ki so jo zapeli delegati, kongres pdzdraivili predsednik ob- činskega ljudskega odbora Kranj Jože Mihelič, general podpolkov- nik Rado Pehaček, predstavniki slovenske mladine iz Italije in Avstrijš. mladinske fedcracije so- cialistične stranke Italije iz Fur- lanije in Julijske krajine in pred- stavniki federacije komunistične mladine Italije iz Trsta ki so ob- enem prinesli pozdrave komuni- stične mladine iz Vidma in Go- rice. Po izvolitvi kongresnih orgai-,ov so delegati poslušali referat pred- sednice CK LMS Francke Strmole, ki je obravnavala nekatere aktu- alne naloge Ljudske mladine Slo- venije. Popoldan istega dne se je odvijalo delo kongresa v treh ko- misijah. V komisiji o problemih mladine rv gospcdarstvu in komuni je po- dal koreferat Franc Hudej, v raz- pravi pa je sodelovalo 68 delega- tov. V komisiji za izobraževanje in idejno vzgojno delo mladine je podal koreferat Ivan Rudolf, v razpravi pa je sodelovalo 38 de- legatov, skoraj 20 pa jih je odda- lo pismene razprave. V komisiji, ki je obravnavala organizacijska aprašanja in delo mladine v po- sebnin mladinskih orgsnizacijah, je podal koreferat Zdravko Kr- vina. V razpravi je sodelovalo 42 delegatov, nekaj pa iih je oddalo pismene razprave. Težišče referata je bilo na izo- braževanju mladine in vključeva- nju mladine v družbeno življenje in neposredi-.o sodelovanje v druž- beni samoupravi. »Ne bi bili zares mladi, ne bi bili resnični dediči najglobljih idealov revolucije, če si ne bi v našem družbenem raz- voju prizadevali za najbolj na- predna, najbolj smela, najbolj humer.a stališča, za tista, ki so odkrito in nedvoumno povedana v prc-.gramu ZKJ. S svojim delom in znanjem, z doslednostjo in po- štenostjo do sebe in okolja v ka- terem živimo, si moramo mladi ljudje ustvariti zaupanje t-r ta- ko potrditi, da znamo ceniti do- sežene uspehe, da pa ^mo priprav- Ijcn.a z vsemi svojima mrčmi, mladostno prizadetostjo uresničiti velike načrte prihodnosti« ie med dirugim poudarila v svojem refe- ratu. Mlad človek je enakopraven in od njega pričakujemo, da bo ak- tivno sodeloval na vseh pod reč- jih družbenega življenja in si ta- ko s svojim de'om sam ustvairil mesto v njem. Razvite demokra- tične oblike znotraj mladinske or- oanizaciie d-ij^jo mladmi .široko možnost za sodelovanje v vod- stvih in po\sod, kjer mladina sa- ma neposredno organizira in mravlja najrazličneiše aktivnosti. Vse to omonoča. da je Ljudska mladina refn'ilčno najširša demo- kratična tribuna mladih Od VI. pa do VII kongresa Ljudske mladine Skvenije, je bil napravljen velik korak naprej. To obdobje razvoja organizacije se lahko označi kot obdobje vztraj- nih prizadevanj članstva in vod- stev, da se Ljudska mladina, po vse-bini oblikah in metodah dela čimbolj prilagodi interesom, ho- tenjem in potrebam mladih ljudi. Vsa ta prizadevanja so dala ugod- ne rezultate ter lahko trdimo, da .ie Ljud.ska mladina osnovna druž- boTio politična in vzgojna organi- zacija ter demokratična tribuna mladih lj';di. Vse bolj pa pastaja mesto, kjer lahko mladi ljudje rešujejo vse svoj® probleme m se tako ob delu vzaajajo in uspn.sa- bliajo za pf-pvzpmanip odgovor- nih naloo v družben'=m življenju. Deloane akci,ie, ki so v tem ča- su bile ponovno organiziran«, so se močno raizširile tud". na izgra- jevanje različnih lokalnih objek- tov, kot so £(X>rtna igrišča, razne komunalne naiprave in dr. Današnja stopnja raztvoja zah- teva nov položaj Ljudske mladi- ne v komuni in se bo morala Ljudska mladina \S3 bolj pove- zovati z ostalimi družbeno poli- tičnimi organizacijami in sodelo- vati v komunalni samoupravi, ker se bodo le tako lahko reševala številna vprašanja mladih obča- nov. E>oslej so bili občinski komi- teji ljudske mladine bolj repre- zentant vseh akti-vov kot pa vod- stvo organizacije Ljudske mladine v komuni. Orgčn.izacija Ljudske mladine v komuni bo morala po- stati osnovna organizacija na te- ritoriju komune, katere najvišji organ je konferenca članov. Ob- činski komite Ljudske mladine pa naj bi morda bil izvršilni organ te konference. Organizacija Ljud.^ke mladine si je prizadevala iskat' oblike in vsebino dela. s katerimi je mla- dina najbolj zadovoljna in s ka- I terimi se čimbolj vključi v sistem ^ gospodarjenja in upravljanja. Za : vse te oblike pa se je moralo skr- j beti za čim boljše strokovno in ; družbeno ekonom^sko izobraževa- nje, (predvsem mladih proiavajal- cev. Večji uspehi se lahko dose- žejo samo. če bodo mladi ljudje čim več znali. Zato mora biti glavna skrb mladih strokovno in družbeno ekonomsko izpopolnje- vanje, pri čemer morajo igrati pomembno vlogo izobi-aževalni centri, tako na vasi, kakoi' v pcs- podarskih organizacijah. V razpravo je posegel tudi tov. Boris Kraigher, ki je poudaril, da je v procesu razvoja v vseh teh letih igrala mladina izredr,o važ- no in bistveno odločilno vlogo za usi>ešnost vsega našega delovanja. Nadalje je aovoril o nekaterih na- pačnih delovanjih našega razvoja, utrditvi delavskega samoupraiv- Ijanja in razvoju komunalnega sistema, o strukturi zaposlenosti, planiranju in nekatenih drugih vjoirašanjdh. V razpravi je sodeloval še član predsedstva Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije Mi- lenko Zreleic. Potem so bile vo- litve noveiga centralnega komdte- j'a in nadizomega odbora. Kongres so nato pozdravili predstavniki mladine iz TAM in TOS in Hrpelj, nakar so proučevalci posame^znih skupin poročali plenarnemu zase- den,}'' kcnor&sa o delu komisij. Udeleženci kongresa so z bur- nim odobravanjem in s skanddra- njem »Mi smo Titovi — Tito je naš!« poslali pozdra^vno pismo pr€dsedni'ku republike Josipu Bro- zu Titu. Novi 65-člainski centralni ko- mite je na svoji prvi seji izvolil predsedstvo. Za predsednico cen- tralnega komiteja so ponovno iz- j volili Francko Strmole, za sekre- ' tarja Zdravka Krvino, za pred- sednika nadzorne komisije pa To- neta Preložnika. -zaf- Kongres LMS v Kranju Skupno reševanje važnih vprašanj Plenum Občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj je na svojem VI. zasedanju 26. januarja 1962, ob- ravnaval osnutek programa per- I spektivnega gospodarskega in družbenega razvoja v občini Ptuj v letih 1961—1965, ter na podlagi razprave in predlogov sklenil pri- poročiti Občinskemu ljudskemu odboru Ptuj, da naj se ustanovi Sklad za izgraditev delavskega doma. V ta sklad naj se stekajo vse dosedaj zbrana sredstva, ki so bila predvidena za gradnjo kul- turnega doma in vsa sredstva, ki bodo zbrana v bodoče. Občinski ljudski odbor Ptuj, naj imenuje odbor za gradnjo delav- skega doma, v katerega naj bodo imenovani predstavniki Občinske- ga ljudskega odbora, družbeno- političnih organizacij, delovnih kolektivov in zainteresiranih društev. Odbor naj bi pričel takoj z delom. Dokumentacijo in projekte naj bi pripravili v letih 1962 in 1963, z gradnjo pa bi se naj pričelo najkasneje v začetku leta 1964. Plenum občin-.koga sindikalnega sveta je posvetil posebno pozor- nost stanovanj.-ski graditvi ter se v zvezi s tem zavzema za graditev čim več cenejših stanovanj, pred- vsem dvosobnih, enosobnih, ka- kor tudi trosobnih. predvsem .stanovanj ki bodo dostopna dru- žinam delavcev z manjšimi oseb- nimi dohodki. Stanovanja naj bi v bodoče gra- dili brez opreme, kot so: štedilni- ki. kuhinjska oprema itd. in naj si kor-stniki novih stanovanj ure- dijo stanovan.ia po svoii lastni želji ter z lastnimi sredstvi. *S tem bo stanovanjska graditev mnogo cenejša in se bodo ta sred- stva porabila za gradnje nadalj- nih stanovanj. Posebna skrb naj se posveti mehanizaciji gradbenih podjetij, da bo v bodoče stanovanjska gra- ditev čim cenejša. Glede osnutka odloka o občinskem prometnem davku je plenum za- vzel stališče, da se prometni da- vek na promet s prehrambnim artikli ne predpiše. Glede prometnega davka od prometa s tekstilom, obutvijo, ku- rivom ter vsem ostalim bi se naj predpisal prometni davek največ v višini do 7 odst.. s tem da se razlika nad 4 odst. steka v šolski investicijski sklad, S predlogom, da se davek na promet vseh vrst alkoholnih pi- jač plačuje po stopnji 10 odst. se je plenum strinjal. Glede predloga odloka o dopol- nilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev na območju občine, je plenum prišel do zaključka, da je bilo o tem vse premalo razprav v delovnih kolektivih, O tako važnih vprašanjih se more v bodo- če predhodno razpravljati s pro- izvajalci. V predlogu sta sprejemljivi dve stopnji, dopolnilnega proračun- skega prispevka v višini 10 odst. in v višini 1.5 odst.. čeprav je slednja zelo visoka glede na oseb- ne dohodke v naši občini. V prvo skupino naj bi bili uvr- ščeni: proračunski zavodi, druž- bene organizacije, društva in šib- kejše gospodarske organizacije, v drugo pa bi naj plačevale go- spodarske organizacije v industri- ji. gostinst^'u. trgovini ter tudi zdravstvu V celoti se je plenum strinjal s predlogom odloka o oprostitvi dopolnilnega proračunskega pri- spevka delavcev in uslužbencev, katerih neto mesečni osebni do- hodki ne presegajo 15,000 din. Glede letnega oddiha delavcev in uslužbencev je plenum skle- nil, da se ustanovi Počitniška skupnost občine Ptuj, V zvezi s tem bi naj takoj izvršili vse po- trebne priprave za izvedbo usta- novne skupščine. Počitniška skupnost bi naj pre- vzela v upravljanje počitniški dom občine Ptuj v Biogradu, Plenum je priporočil Občinske- mu ljudskemu odboru Ptuj, da na- vedene predloge in priporočila upošteva ob dopolnitvi prespektiv- nega programa gospodarskega in družbenega razvoja v letih 1961— 1965. Predsednik FLRJ Tito je pri- spel v nedeljo popoldne z šolsko ladjo »Galeb« na zasehn.i obisk v ZAR. V Aleiksandiriji so sprejeli njega in njegovo spremstvo naj- višji predsta^vniki prijateljske države s predsednikom Naserom na čelu. Še istega dne so se .ju- gcslovanski visoki gosti odipeljali v glavno mesto ZAR Kairo. Naslednjega dne j-e imel pred- sednik Tito s predsednikom Na- serom prve razgovx>re o perečih miednarodnih vprašanjih. Oba pnedsednika se bosta sestala tu- di še pozneje Jufloslovainsici go- sti si bodo ogledali nekaj (zna- menitosti, med drugim Asuanski jez in območje ob Rdečem morju. Oeiprav gre za neuraden obisk jugoslovanskega predsednika, mu posveča tisk v Z.^R posebno po- zornost. Resnica je, da gre za srečanje v duhu sklei:>ov beograj- ske konference, ki predvidevajo tudi občasne pomenk? o perečih mednarodnih ter vzporedno s tem tudi o dvostranskih problemi-h. Uradno poročilo ki ga bodo- iz- dali ob zakl.tučku razgovorov, bo to res-nico t'jdd potrdilo. (Nadalje-vamje na 5. strani) OB PRAZNIKU SLOVENSKE KULTURE Vsa zgodovina našega naroda pred 1. svetovno voijno in med njo je bila trpka. Le počasi se je brezoblična množica brez last- nega knjižnega jezika dramila in se začela oblikovati v nairod, ki se je zavedel samega sebe, pra- vice do življenja in s^i ustvarila svoj knjižni jezik. Trubar, Vod- nik, Prešeren, Levstik in Cankar so biHi naši buditelji, na delu teh mož je bila zgrajena vsa naša kultura. A vsi naši klica po zedinjeni Sloveniji so bili klic vpijočega v puščavi. V Avstro-Ogrski smo biili Slovenci razdeljeni na štiri dežele — brez beneških in prekmurskih — in le v eni cd teh smo biili kolikor toliko sami svoji gospodarji. Ze v prvi svetovni vojni so nam hoteli Nemci spodrezati koreni- ne življenja. To se jim ni posre- čilo, a vendar smo zlasti Slo- venci izšli iz nje hudo ranjeni. Nesrečni in lažni plebiscit nam je odtrgal slovenski Korotan, ne- nasitni, čeprav premagani Lah pa ugrabil vso Primorsko in del Dr. France Prešeren nekdanje Kranjske, ostali torzo se je vklijučiil v kraljevsko Jugo- slavijo, kjer smo bili oblastni- kom sitna manjšina, ki jo je tre- ba čimprej asimilirati. Tako globoko smo padli, da smo trgali cele strani iz čitanike. Medtem je germanski orel zasnoval nov načrt ipopolne naše iztrebitve in šilo j« za ali-ali, za življenje ali smrt. In ta boj — narodnoosvo- bodilni boij je bil — kot pravi Josiip Vidmar — najsilnejši pre- lom v naši narodni zgod. Lahko rečemo, da je ta boj pome- nil konec naše pasivne zgodo- vine in vdane odpornosti ter za- četek aktivnega izživljanja vseh sil našega naroda, tudi dušev- nih in kulturnih. Prelom je tako oster, da bi z letom 1941. lahko začeli novo štetje. Da je raiziiika na političnem, gospodarskem in družbenem področju med nekdaj in sedaj očitna, vemo in doživljamo vsi, prav očitna pa je vsakemu kul- turnemu delavcu, če razmišlja o naši kulturni preteklosti, zlasti o naši literaturi, v kateri se glo- boko odraža naša prejšnja na- rodna usoda. Ta nekdanja lite- ratura nosi pečat trpečega naro- da, ki nima moči, da bi se branil in ziasitonj pričakuje rešitve od nannašljenih junakov, kakega Petra Klepca ali Kralja Matja- ža.. Slovenska misel nastaja že z nastankom ljudskih pravljic in pesmi, a zavestno stopnjo do- seže šele s tiskano besedo Pri- moža Trubarja. Res je Trubarju slovenski jezik samo sredstvo za posedovanje verskega ozna- nila, iz njegovih predgovorov pa le zazveni ljubezen do slo- ! venskega jeziika in ljudstva.' Bolj izrazit je že Boborič v svo- jem predgovoru k prvi v latin- skem jeziku pisani slovenski slovnici (»Arcticae horujlae« — »Zimske urice«), kjer govori o našem jeziku kot o jeziku, ki ga govore ljudstva na severu, vzho- du in jugovzhodu Evrope. Ta podtalni obrambni patriotizem odslej ne ugasne več v sloven- ski knjigi in tli dalje v nji, do- kler ob koncu 18. stx>letja znova ne zagoiri v besedah M. Poblina in V. VO'dniika. Vodnik, kd je že zaveden patriot in borec za je- zik, je celo že politik s franco- sko-ilirsko orientacijo. Toda do- živi poraz, kakor sta ga doživelš Naipcleon in njegova Ilirija. Do Vodnika je slovensiki na- rodni čuit še nejasen in nedozo- rel. Vse drugačen pa je narodni čut v Prešernu, v našem literar- nem geniju in osrednjem duhu slovenstva. Njegov patriotizem je že zavesten, humanističen. Prešeren želi prebuditi sloven- sko nairodno zavest, ljubezen do domovine in čut za narodno čast. Njegov politični, četudi še morda pretežno duhovni smoter je, »zedliniti rod slovenšč'ne ce- le«. To je osnovna oblika za- misli, ki je dobila čez 15 let v dunajski deklaraciji značaj zgo- dovinsko političnega prO'grama Zedinjene Slovenije. Prešernova narodna zavest je dozorela do take stopnje, da je lahko opredelili naše razmerje do drugih slovansikih narodov. Zavrnil je »ilirizem« in odklonil težnjo, da bi opustili slovensko samobitnost, češ da moramo vztrajati pri svoji narodnosti, ker je to naša moralna'dolžnost, nasproti naravi, resnici in usedi. Pri vsem tem pa je Prešeren goreč Slovan, kar se razvidi iz vrste njegovih citatov. Morda je to slovanstvo res bolj romantič- no, politično neijaisno, je pa pre- žeto s humanizmom in se res sklada z njegovim vsečlovečan- skim idealom o tistem času, ^ko rojak prost bo vsak, ne vrag le so.sed bo mejak«. Slovenski narod je bil tudi še v Prešernovem času v svoji ogromni večini nezaveden in ne- političen. Prešeren bi s svojimi pesmimi rad vzbudil pri Sloven- cih vsaj elementarno nai-odno zavest. Ze drugačen pa je bil čas, ko je naotcpil Fran Levstik. Se mlad je poslušal rojake, ki so budili ljudstvo, doživljal je prve korake slovenske politike in nje prve zablode in poraze. Njegova misel se ne ukvarja več, kot se je še Prešernova, z osnovnim ugotovitvami o slovenstvu, o njegovih pravicah in potrebah, temveč je že kritično politična. Lahko rečemo, da je govoril že o slovenski zunanji politiki, ker je vnesel v Prešernov program novo, in to konkretno misel o tem, da je priporočal politične stike in zveze z našimi južno- slovanskimi brati. Popolnoma nekaj novega pa je bila njegova politična kritika. Bil je pravi meščanski demo- krat med Slovenci. Sovražnik nesposobnih voditeljev, mož či- stega in jasnega političnega po- gleda, svobodne in neustrašene besede, neizprosen nasprotnik politične laži, prevare, špekula- cije in korupcije, se je boril za jasno in načelno ljudsko poli- (Naidaljevanj« na 2. strani) S^rgn 7__f E D N I K _mrj. dve 9 februarja i&62 V KIDRIČEVEM Priprave na sindikalne občne zbare Do 25. marca 1962 bodo pripra- kdii sind ikalni podiodbori in sindi- Scalfi« podružnice vse potrebno za >bčni rbor sindikalne orgamizaci- }e r.varne glnice in aluminija >Boris Kidrič« Kidričevo. Najprej >odo imeli obon? zfootre pododbori, natio 4 sindčikalne podružnice, na- Badn.i« pa celotna sindikalna or- jinizacija te tovarne. Povdarek na cPačnih zborih in na tiončtrifm zboru bo na bod.očem >oIit;'čnFm delu sindikalne orga- lizaoi.ie v nadaljnjem utrjevanju iecentraUraciije dsilavskega samo- jpravlian^a v tovarni, v nadalj- ijem zbirmifu -kioristnih pobud in ►redlo.!jov za izpopoHievanie pra- ^In kov v zvezi z delitvij-o. do- fn o««tm!h dohodkov in ra tsj^ešno izvajanje vseh tfforti-,dh dogcdkc.v. »Stane Petrovič«! iz Hajdine gostuje v tcrek zvečer 6. februarja 1962 ' je gostovala v Kidiničevem v kino divorani, dramska s^kuipina prosvet- nega društva »Stane Petrovič« iz Hajdine z Nušiičevo komediiijo »Na- | vaden človek«. | Ta sikupina je obiskala v zad'- ' njem času več toraijev v ctbčini in je iimela pri vseh predst?i/ah za- j dovoljiv dbisk. Mladi iig.railci iz Hajdiine 'bodo kot kaže ohranili Haijdini rencme, da je vjdno skn- bela za kulturno razv©dr;.lo mla- jine in odraslih. Javno oddaja radio televizije v Kidričevem Radiio-televizi.ta Ljubljana pri- pravlja za 1. mar;C 1962 oddajo pc-učn? in zabavne vsebine, ki bo v di.orani restaivraci.ie v Kidri- čevem. V programu bo film iz dela v tovarni, o deilavskem upravljanju •n zabavno glasbena revija. Ta oddaja bo vsaj v manjši me- ri v zvezi s prijetnim raizpolože- ijem, ki .je v teh krajih v pred- pustnem čas.u. Aluminij se pripravlja Nogometna sekcija ŠD Alumi- nija Kidričevo se pripravlja na prvenstvena tekmovanja, ki za- čnejo marca. V sekciji so opti- misti glede zasedbe 1. mesta v maribr^r&ki (nogometni podzvezii. Resen tekm?c z »Aluminijem« je iehko samo »Železničar« v Mari- j baru že na 1. tekmovanju v Ki- dričevem. »Aluminij« je pridobil v svoje vrste nekaj mladih novih igral- cev, ki jim bo do tekme koristil trening, ki ga imajo trikrat na teden. Skrb za člane ZB NOV V torek, 6. t. m., so se zbrali člani ZB v Ptuju na svojo letno komferenco. Ob tej priložnosti so obravnavali obračun svojega dela v preteklem letu in si po- stavili nekaj nalog za svoje delo v bodO'6e. Letno poročilo je po- dail predsednik odbora tovariš Bratind, ki je poudaril sedanje nailo^e članov Zveze borcev v so- cialistični družbi — čuvarj^ev pridobiit€V ljudske revolucije in aktivnih razvijalcev socialistič- nih družb©ni'h odnosov. V svo- jem govoru je omenil svetovni politiki položaj, nevarno vzduš- je blokovske poli-tiike in Jugo- slavijo, pobomico mini v svetu. Goa'oril je o skrbi za borce, o prekvalifikaciji in šolanju bor- cev, o sikrbi za otroke padlih borcev. V razpravi, ki se je razvila po referatu, so člani ZB obravna- vali še nekatera vprašanja, ka- kor stanovanjska, zdravstvena, vzgojna, spomeniška in vpraša- nje priznavalnin zaslužnim in potrebnim članom organizacije ZB na podeželju, ki so med zad- njo vojno veliko žrtvovali za borce NOV, danes pa njihovi živ- ljenjski pogoij že ni^ urejeni. . :^tos se pp:iprav.Jja jifganiza- cija ZB na 20-letriico obor^e- nega upora proti okupaitort-u v ptujiSki občini. Najlepša oddol- žitev temu velikemu spominu, povezanemu s tragedijo v Most- ju, kjer so padli prvi borci v ju- našikem boju — bo poleg sveča- nciS'ti vztrajno prizadevanje za cilje, za katere so padli.. Ob prazniku slovenslie liujture (Nadaljevanje s 1. strani) tiko, za svobodno politično de- bato. za pravo klasično demo- kracijo. Bil je pošten in pravi- čen glasnik svoje dobe in prava žrtev svojega časa. Ce je bil Prešeren žrtev tega, ker se nihče ni odzval njegovemu klicu, je bil Levstik, ki je živel že v po- litično razgibanem času, žrtev zaostale in nenačelne slovenske politike. Ivan Cankar, ki je tik pred prvo svetovno imperialistično vojno malone dovršil svoje delo, je vnesel v slovensko kulturo mnogo novih momentov. Nova, bolj komplicirana je bila že nje- gova ljubezen do domovine. Ni- hala je med ekstazo in gnevom, med hvalnico in šibo. Sloven- stvo mu je sveto, zato biča v na- šem življenju vse, kar je v opreki z ožarjeno podobo naroda in do- movine. Njegova jeza se 0'brača zoper voditelje, ki so omejeni, a samopašni in tiranski, kakor tudi zoper njihove hlapce, ki podlegajo zaradi skorje kruha in zaradi udobnosti in ljubega miru. Prvi in drugi so krivi, da narod propada in kakšen naj bo izhod? Preroški mislec ga vidi v prebujenju in revoluciji ljud- skih množic in v poti v sociali- zem, ki ga je Cankar kot zna- nost o zakonitosti družbenega razvoja tudi priznaval. Pojmil ga je bolje kot tedanji voditelji socialisitov, zlasti v narodnost- nem pogledu (Tivolsika revolu- cija!). Bil je Jugoslovan v da- našnjem pomenu besede, pristaš jugoslovansike sikuipnosti, v ka- teri pa naj slovenski narod ohra- ni svojo semobitnas't in značaj suverenega naroda. Taka rešitev pa je možna samo z nastopom najširših ljudskih plasti, t. j. prcletaria-ta. Bil je gl0'b0k in razgledan mislec, zato je gledal na tedanje slovenske politike le ; posmehom. zan'čevanjem in šalo.=+io nad usodo nesrečnega naroda. To so v glavnem izročila na- 5iih treh osredniih osebnosti v iteraturi. In ko je German dru- 2ič dvignil sekiro nad našo gla- m. sta se vzdignila tudi naš na- ; rod in njegova vojska, da se, : ■ledeč mislim in naročilom Pre- : ^erna, Levstika in Cankarja, : jpreta sovragu in izvršita ono- , roko četrtega, Otona Zupančiča, ki je sredi srditega boja, star in bolehen, zapisal in zaklical; »Plani čez Savo. plavaj čer Dra- vo, zob za zob in glavo za glavo«. V naših borcih-revolucionar- jih je živela Prešernova ljube- zen do domovine, Levfitikova moš:ka slovensika zavest in strastna Cankarjeva jeza nad potuhnjenci. Dosegli smo Pre- šernovo združitev sloven'ščnt cele, Levstikovo demokratičnost in Cankarjev socializem. Izpol- nili smo Prešernovo voljo, ohra- nili slovenstvo, Levs>tikov na- svet za stike z južnimi Slovani iin Cankarjevo misel o politič- nem jugcsiovanstvu. Osvobo- dilni boj je ustvaril demokratič- no jugoslovansko federativno državno skupnost. Še eno željo je izrekel Pre- šeren: »Oti-ok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo!« Naš mali slovenski narod, vsi jugo- .silovan?ki narodi želimo to iz vsega srca, na večjih in velikih je, da se tudi ta želja uresniči. Naše misli segajo še dalj«. Ni- smo pozabili najvišje vsečlove- ške Prešernove misli: »Žive naj vsi narodi...« Skratka, osvo- bodilni boj je uresničil vse sa- nje nažih velikih mož, ne da bi pri tem zasenčil najplemenitejšo misel bratstva in ljubezni med narodi. Zato osvobodilna borba in revolucija nista samo veliko politično in zgodovinsko deja- nje, temveč tudi najvišja kultur- na stvaritev slovenskega na- roda in pomemben mejnik v njegovi politični in kulturni zgodovini. Začela se je nova doba v našem duhovnem živ- ljenju in kulturi. Ne bo več v literaturi sonetov o Pipinovem jarmu, ne več Martinov Krpa- nov in Kurentov in več »Dum«, skratka literatura naroda, ki trpi in sanjari, je pri kraju, na- staja literatura sv0'bode in po- nosne samoodločbe. V osvobo- dilnem boju se je energija na- šega naroda sproi^tila in vsak pisatelj in pesnik, ki doživlja to, kair je doživel naš narod v osvo- bodilnem boju, veličino .junaške samozavesti in trdnost vere va- se, bo resničen glasnik vsega slovenskessa, kar nastaja po pre- lomu pred 20 leti, po na^i »ma- goviti revoluciji. F. A. Tovarna glinice v rekonstrukciji (Posnetek: J. Vrabl) Družbene osnove nove ustave Prof. dr. MAKSO .§NUDERL (Nadaljevanje) Edino v odborih, ki so bili do- ločeni po področjih (gospodarstvo, prOsveta itd.) in v katera so bili izbrani taki, ki so o teh področjih vedeli kaj več, so lahko pomagali pri ustvarjanju aktov naših pred- stavniških organov. v samem ple- numu to ni bilo mogoče. Zato so bili naši plenumi mrtvi, brez raz- prave in brez boja mišljenj. Novi sistem bo prej moral ime- ti za posledico tudi spremembo značaja samega poslanca. Poslan- ca ne moremo več voliti na pod- lagi splošne in enake volilne pra- vice, da bi nam številčno razmer- je odločalo, kdo bo poslanec. Zato naj bi imeli le za občinske zbore volitve na podlagi splošne, nepo- sredne in enake volilne pravice, v drugi zbor občinskega ljudskega odbora pa bi bili izbrani odborni- ki po področjih, kjer bi se volili odbornki neposredno. Za republi- ško skupščino in Zvezno skupšči- no pa ne bi bilo v skladu s siste- mom samoupravljanja in s komu- nalnim sistemom, če bi ostali pri neposrednih volitvah. Socialistič- na zveza delovnega ljudstva, ki je po zadnjem kongresu postala in se razvila v pravi ljudski parla- ment, naj bi s političnega vidika pretresla ljudi, ki imajo sposob- nosti in kvalifikacije za določe- ni dom skupščine. Ta naj bi pred- lagala kandidate na zborih voliv- cev. Zbori volivcev so že do se- daj imeli pravico postavljati kan- didature. Tako bi iz kvalitetnih ljudi formirali kandidate, izmed katerih bi občinski ljudski odbor izvoli poslance s to razliko,-da bi poslanci za Zvezni zbor in za Re- publiški zbor, ki bi ostala politič- na domova, morali biti potrjeni še po referendumu. Tako bi ljud- stvo od občinskega ljudskega od- bora izbranega 'vindidata potrdilo ali pa ne. Poslanec ne bi bil izvoljen za daljše obdobje kot za štiri leta. Neposredna reelekcija bi torej ne bila dovoljena. Poleg tega naj bi se vsake dve leti polovica poslan- cev izmenjala. Na ta način bi do- segli, da bi se čimveč občanov vključilo v predstavniško delo ta- ko v občinskem m okrajnem ljudskem odboru kot v republiški in zvezni skupščini. Tako bi bila tudi mladini dana možnost priti v te organe in se uvesti v politič- no delo. Zvezni in republiški zbor bosta morala biti najpomembnejša do- mova. Zvezni zbor je v vsakem primeru drugi dom, enakopraven z ostalimi domovi. Posamezne za- deve pa bo opravljal sam, recimo zakonodajo o zunanjih zadevah in vojaške zakone. Tako bo ta dom posebej kvalificiran. (Nadaljevanje) P T U J Pralni stroji in televizorji v vedno večjem številu družin Merkur jeva trgoivdna tehnične- ga materiala v Ptuju, v zgradbi Komunalne bamke, ima dnevno največ strank v oddelku za pro- dajo svetilnih teles, radio aipara- tov, tranzistorjev, teJevizorjev, pralnih strojev in drugih naprav, ki jih ljudje potrebujejo za olaj- šanje dela v gospcdin.istvu in za razvedrilo. Ljubeznivim uslužbenicem je uspelo pridobiti mnogo strank tudi iz drugih krajev, ki pridejo v Ptuj e vlekom in avtobusi in ugotavljajo, da ima Ptuj boljše založrne trgovine kot nekateri dirugi kraji. v zadnjem času je posebno zanimanje gospodinj za pralne stroje s centrifugo. Te stroje do- bavljajo go.spodinj'am na pode- žel.ju in v mestu, ker so kupci z njimi zadovcl.jni in so gospodi- njam res v znatno pomcč. Nič msnjše pa ni zanimanje za televizorje. Tudi nad ptujskimi strehami je vedno več televizi.i*- skih anten, zlasti nad novimi stanovanjskimi zgradbami v ko- lodvorski četrti. Iz koristoljubio aii ti ud ob i je? Pred nedavnim je nekaj zli- kovcev popolnoma demontiralo sanitarije na ptujski želeizniški postaji. Kar se-je dalo odmonti- rati, so odnesli. To so opazili potniki ;n so «e skupno z voravo postaje z.gražali nad škodljivim početjem. Zadeva je pri.javljena varnostnim organom, ki so uvedli preiskavo. Nad 2.000 cepljenih proti lstovanja veliik na'por in nepri- jetno dolžnost, ko je sklenjena pogodba o goistovanju. Zato je občinstvo igralcem tembolj hva- ležno za z žrtvovanjem sprem- ljano njihovo kulturno delo v našem malem mestu, kjer smo v kuiltumem pogledu za marsikaj prikrajšani. V šoli avto moto društva v Ormožu 4. t. m je bil občni zbor avto- moto društva v Ormožu ;n 10. ob- leti ico njegov fla oostoja. Društvo je bilo ustanovljerio 1952 leta in danes šteje 110 člonov. Društvo je pred desetim leti začelo z r?d,- n:m delom in ie že takrat usta- novilo prvi tečaj za amaterje A m B kategorije. Mnoge težav ie na- stopilo v začetku zaradi primanj- kovanja prostorov in vozil, ki še danes primanjkujejo, saj en av- tomobil ^)F1AT« 600 ne more za- dovoljiti vseh potreb in zahtev. Potrebni pr<"'Stor še danes pri- manjkuje, zato so VSI sestanki v sobi gcistilne. Od začetka delo- vanja društva so izšolali 65 voz- nikov A in B kategorije, tečaje pa .je obiskovalo 345 kandidatov. Iz- pete za mooediste je položilo nad 80"'« tečajnikov, tečaje pa je obiskovalo 250 kandidatov. Društvu i? treba pomagati h finsnčnih težaiv. ker še ni dobilo nob-re denarne pomoči, razen rabijenega starega avtomobila, ki pa ni dolgo trajal. Občnemu zboru je prisostvoval sekretar športne komisije AMZ Slovenije in je med svojim govo- rom poudaril, da je potrebno vzgajati šoferje v take vozniike, da bo varnost v prometu čim več- ja. Pomen prometa v vtegi tako hitrega tehničnega navedka pri nas je vedno večji, zato moramo flledati. da usposobimo čim bol.i- še voznike. Za dolgoletno zavzemanie in Požrtvovalno delo v avto-moto j društvu so zasluženo sprejeli di-1 Dlome sledeči tovariši: Babič, To- Polovec Voljč, Svfnšek. Polenko, Pučko in Polž. Ti tovariši so spre- ■ieli največje priznanje za svoj; trud s strani AMD. Bodeče naloge AMD so mnc/go večje predvsem glede vzgoje voznikov, ker pro- "let raste in s tem vzpftredno mo- ' ra rasti sposobnost šoferjeiv, da bi lahko varno koristili naše ce- , ste hrez nesreč. R. Dr. ' innnnnnannnnnnnnnnnnnnDnnDDannnDnnnDnnnnnnr PROBLEMI ORMOŠKEGA VRTCA V Ormožu nastaja vedno večji problem vzgoje in varstva pred- .^olskih otrok. To se odraža pred- vsem v premajhnih prostorih se- danjega vrtca, ki se stiska v dveh , majhnih sobah in kuhinji, j V vrtec je redno vpisanih 32 : otrok, občasno pa 10. ?,e dalj ča- .sa se razpravlja o razširitvi pro- storov v otroške namene, vendar doslej ni bilo v tem pogledu nič .storjenega. To vprašanje bo laže I rešiti s pridobitvijo novega sta- nova n j,'kega bloka. Ni si namrpč mogor^p zami.^ljati razvoja otrok in njih vzgoje v napredne člane družbe in nosilce socialističnega razvoja, če otrok v razvojni dobi živi v neprimernih razmerah Za otroke je potrebno n.stvariti boljše pogoje. Glede na predvideno rešitev vrtca, je potrebno misliti tudi pra- vočasno na vzgojni kader, ki v občini zelo primanjkuje. Prostori sedanjega vrtca ne ustrezajo higienskim prednisom in se otroci v njih ne morejo za- drževati od 7. do 16. ure. Tople obroke pripravliajo otrokom v umivalnici, za dnevno zatočišče po zimi pa ni primernih pro.sto- rov. Ob takih pogojih je vzgoja in varstvo otrok zelo otežkočeno. Zato menijo prebivalci Ormoža, da je potrebno poiskati za vrtec primernejše prostore. Rdr Za'ostno končano oopivan e Dne 22. decembra 1961. so v j .Središču popivali Krnjak Franjo i iz Trnovec št, 7 in cigan Ivan Oršoš s svojim prijateljem iz Tr- novec. Vsi trij? so v gostilni Ve- selko Marije pili tako dolgo, da so ! Se ■coijanili in se med seboj že v i gostilni pričeli glasno izzivat. Med izzivanjem je tudi prišlo do | manjšega pretepa in tako giaisni ; so odšli iz gostilne proti domu. : Nekoliko metrov od železniškega prelaza v Središču ie prišlo do | hudega pretepa, ki i? po devetih i dneh terjal človeško žrtev. Cigan' Oršoš ie namreč prišel v Središče i z6to, di bi kupil H-s za korita in ie imel seboi večii 7l^psek de- narja. Lesa ni kuipil, zato mu je denar ostal, za katerega je dobro vedel tudi n.jegov prijatelj in Kmjak ki mu ga ie hotel ropar- .sko odvzeti in prisvojiti. Kmiak Franjo je pred želemiškim prela- zom nape del Oršoša, ga pričel' pretepati in miu h^itel iztrgati de- ' nar. Oršoš se je hotel obraniti ; napada, zato ie z vojaškim no- žem udaril Kmjakd trikrat tako I močno Po g 1-3vi, da mu je prebil lob>3njo Krnjak je tako v neza- vesti obležal. Storilec .je šel na železniško postajo .Središče in pr— klical rešilni avtomobil, ter po- stajo Ljudske milice, sam pa je ostal na postaji. Storilec ie bil takoj zaslišan in čaka na r-azsodbo Okrožnega sodišča v Mariboru. Pri-zadeti Krnjak .j? bil takoi od- peljan v bolnišnico v Čakovec, kjer je ostal šest dni. Njegovo [ zdravstveno stanje ie bilo zelo kritično, zato so bolnika prepe- l.i3li na kliniko v Z^gr?b. kjer je po treh dneh umrl. Pokojni Kr- njak ima otroka, starega 12 let in ženo. Vsekakor je bilo poko.inemu ! tako početje nepotrebno. Oršoš. Ivan iiz Trnovsc lahko danes raz- | laga mnogo neresnioneqa. kajti : Kmiak je mrtev in ne more po- j vedati, kaj ie nameraval. Oršoš si želi s svojimi neresničnimi iz- javami olajšati kazen, stvar pri- stojneoa sodišča p-i je, ali jih bo uprštevalo. R. Dr. TUDI V MARKOVCIH ŽIVI|0 MLADI L UD E . Kulturno udejstvovanje mladine je koristno in potrebno. Pri nas je zelo uspešno. Da ne bi zaosta- jala, je mladina markovske oko- lice pred dobrim letom ustanovi- la aktiv, v kate. aga vključuje tri vasi. Pobudo za ustanovitev je dal mladinec, ki se je ravno ta- krat vrnil iz MDB in je pcstal tu- di pred'?ednik MA Maikovci. Ka- kor da bi hotela nadoknaditi ne- kajletne, »spanje« mladine v Mar- kovcih. Se je mladina tega kraja, posebno člani odbora, takoj po ustanovitvi aktiva temeljito opri- jeli dela. Najprej so pripravili sil- vestrovanje leta 1960, ki je bilo zelo uspešn:, kar je mlade ljudi navdušilo za delo. Takoj so se- stavili veseli program z naslovom »120 minut glasbe in smeha« in so z njim gostovali v 11 sosed- njih krajih. Vožnja s kolesi v precej oddaljene kraje je bila v zimskih dneh često naporna, toda to jih ni motilo. Vse so pozabili, ko so videli zadovoljno občiastvo. Med drugim r^o s svojim spore- dom pripravili dve veseli uri tudi bolnikom TBC v Ormožu. Obrazi bo'nikcv so se nenrestano razte- zali v vesel nasmeh in to je bilo za mladince veliko plačilo za nji- hov trud. Od časa do časa pripravljajo sedaj mladinske plese, ki so še kar zadovoljivo obiskani. Tudi la- ni Sc pripravili silvestrovanje, s čem.?r so si tudi finančno neko- liko opomogli. Pred kratkim so začeli priprav- ljati komedijo »Poročil se bom s svcjo ženo«, od katere si obetajo ravno tako lep uspeh. Glavna nji- hova skrb zadnje tedne pa je od- daja »Pokaži kai znaš«, ki .jo na- meravajo izvesti 25. februarja te- ga leta. Priprave so že v teku. Odposlali so vabila tridesetim ak- tivom v ptujski občini. Torej mladinci in mladinke, pa tudi starejši, ki skrivate v sebi glas- beni, pesniški ali humcristični ta- lent, kar na dan z njim in prese- netite Markovčane »s tem kar znate«. Aktiv LMS Markovci bo poskrbel, da tudi vi ne boste zapuščali njihovega kraja razoča- rani. Tako živi mladina v Markovcih, Tcda. ne gre ji vse tako gladko, kot bi P; njihovih uspehih sodeč predvidevali. Starejši ljudje na vasi so še zelo starokopitnl in nekaterim to shajanje mladih ljudi ni nič kaj všeč. V vsem vi- dijo pohujšanje in marsikatera pikra in največkrat neumestna pripomba pade na mladinca, ki navadno največ dela. Toda mla- dine to ne stre. Vedo, da njiho- vo delo pomaga dvigati ljudi iz religioznega mračnjaštva v seda- njost. Glavna težava markovske mla- dine pa je prostor. Mladina nima prostora, kjer bi se lahko sha- jala. Vedno morajo prositi pri ravnateljstvu šole, ki ji na srečo z razumevanjem gre na roko. Z šolo se je mladina celo domenila, da bo souporabijala pionirsko s:- bo, ki jo ima šola v posebni stav- bi. Tako se bodo lehko v^aj sha- jali člani odb:ra na sejah. Vendar ima mladina to dobro lastno.st, da ima močno voljo. Kljub težavam, ne odnehajo. Če bo z isto vn=mo nadaljevala zi- četo pot, bo tudi njen trud na- grajen. M. A. Uqoclna zveza Ptuj-Len- dava in Ptuj-Ljubljana Podjetje »Avtobusni promet« Celje je spremenilo svoj vozni red na relaciji Celje—Maribor— EHuj—Ormož—Čakovec—Lendava in obratno v toliko, da prispe av- tobus iz Celja—Maribor ob 7,25, iz smeri Lendava—Čakovec in Ormož pa ob 12,45. V smeri proti Orm.cžu in Len- davi odpelje avtobus iz Ptuja ob 7.35, v smeri proti Mariboru in Ljubljani pa ob 13. uri. Velika Nedelja Zanimanje mladine za strelsko družino 27. 1. t. 1. je bil občni zbor strelske družine v Veliki Nedelji. Družina je bila ustanovljena 9. ju- lija 1961 leta in št^je 57 članov. Članstvo se bo verjetno povečalo na 150 članov, ker .je vedno večje zaniman.je posebno mladih ljudi za streIst\o, Družina ie od obsto- ja do danes priredila več tekmo- vanj na domačem in tujih streliš- čih. Na splošno so tekmovanja do- bro uspela, potrebno pa bo ša mnogo truda, da bo dosegla us- peh, kot si ga želi. Na občnem zboru je bilo med ostalim pove- dano. da je bil>a družina ustano- vljena brez sredstev in inventar- ja, Pri organizaci.iskem d»lu in vedenju ima na.jveč zaslug tov. Zidarič Vlado, predsednik druži- ne, ki je ves svoi prosti čas žr- tvoval stredskemu športu. Druži- na razpolage s štirimi zračnimi in dv=ma mialokaliberskima puš- kama. To je trenutno dovolj, gle- de na predvideno povečanje član- stva pa bo potrebno nabaviti še tri zrečne puške. O-bčni zbor je pctekal v živah- ni diskusiji o r&zvoju, nadaljnjem delu družine, pomanjkljivostih do- ®edanj'ega dela in o tekmovanju med člani v družini ali pa v okrajnem in republiškem merilu. Posebno težavo predstavlja pri- m^anjkovatije tehničnega vodja, ki bi poučevali čl^oe y strelianiiu. Izvoljen je bil nov upravni in nadzorni cdbor. Rdr i Izlet v Celje in okolico i I Učenci ,in učenke osnovne šole Dc-mava smo se 24. januarja 1.1. naipctili na izlet v Celje m oko- lico. Šli smo z namenom, da si bi ogledali znamenito cel.jsko , mesto i'z časov naiu-anoosvobodil.- ne vojne, spomenike in plošče, ki so pcstaivJjene v spomin padlim ! V Celju stoji na Šlandrovem cr- ; gu spomenik žrtvam faš.zma. Zgradil ga je Jaka Savinšek v le- tih 1954-57. ! Ogledali smo si stari ciljski ! »pisker«. Na tem mestu je padlo I mno.go žrtev. Med padlimi je bil tudi vaščan iz Dornave Meško To- maž. V spomin padlim je postav- ljena plošča z na-piscm: V spomin bcrcem, partizanom žrtvam nem- škega fašizma, ustreljenim na tr- I gu v novembru 1942. ! Ogledali smo si staro grofijo, ki so jo zgradili grofje okrog leta 1600. V njej je mestni muzej Pot smo nadaljevah ob reki Savin.il proti planinam. Koteli smo priti j do Csljeske koče. Pot .je bila na- porna in dolga in se je vila med zasneženimi smrekovimi gozdovi. Večkrat smo se ozirali na celjski na $. ^smi) stran 4 TEDNIK FTUJ, DVE 9 FEBPUAPJA ItM NASE KNJIŽNICE HAMLET: Biti ali ne biti? Novi zakon o knjižnicah pri- naiia mnogo pobud, kako se bodo pri nas tojižnice razvijale, tako da bi postale vsakdanja potreba delovnega človeka. Napredne dr- žave izdajajo milijonske naklade knjig, ustanavljajo nove šole, u&posabljajo stotisoče tehnikov, inisniirjev, znanstvenikov. V ne«- zadržnem tempu .se izobražujejo množice ljudi. Tudi naša Jugo- »lavi.ja .je \rsti držav, ki se gle- de izobraževania najširših mno- žic trudi doseči poleg material- nega tudi čim višji kulturni živ- l.jienjski stand>3rd. K temu bodo ie b<--.lj prinomonlp naše na n«vo organizirane knjižnice. Naš slovenski človek je vedno rad bral. Naš kmečki človek, ki .i« še pred nekaj desetletji, ko ss ni bilo industrije, bil skoraj edi- ni predstavnk .slovenskega l.iu'J- stva (vsaj štsvilčno), se je iz- obraževal sam s svojimi Ijud.- skiml šolami. k'jlturr'imi društvi in knjigami raznih knjižnih družb. Tudi pa.stirčrk na pa.si .i? imel knjirjo v roki. in kmečki , človek ob d(';nih zimskih več?r;h ni mog^j b ti brez l;ian,ia. Starim | ali nepism n m ie bral ob brleči [ leščerbi pri tooli r^či nekdo na ' glas. To j? bilri rcmantik.3 kmeč- ' ks ljudske univv^nze. Mnog? naše pisatelje (Pre:> hov, Bevk. M-ško) je večftrni.ška knjiga popeljala na pisatel.isko pot, mnoge naše k.Tisčke gosDcdsrj''? je ta kn.jioa n-.učiva umnega poljsclalstva. ži- vinoreje, čebelarstva, kletarstva , itd. I i Te razmere se n? da.jo več pn- ; marjati z razmerami v d3nari"!.ji i dibi radia, televizije in narašča- j joče tehnizacije. D-3ne,«. mora brsti in študirat" vse tudi tisti, ki mu že lasje sivijo. Pa ne le zaradi izpitov, ki jih hočejo na- praviti, da bi nepr^ovali v služ- bi. temveč tudi iz notranje nu- je, Danes je vedno več ljudem branje, poslušanje radia, obisko- vanje gledališča in kina vsakda- n.T.a navada in potreba. Ptujska študijska knjižnica Naša ptu.jska Študijska knjiž- nica ima bogat fond nad 40.000 knjig. S kn.jigami l.judskega in mladinskega oddelka jih bo nad 50.000. Ima na primer Dalmati- novo biblijo iiz leta 1584 in Tru- bar.je-v Novi testament iz leta 1557. Vrednost teh dveh knjig se lahko izrazi le v stotisočakih Pa ti dve rariteti in še cele vrsta drugih niso toliko važn? za širši krog bralcev, police Študi;ske kn.jižnice hranijo to"iko zanimi- vih del iz slov^n^^k^^oa 'n tujih jerkov tudi za najširši krog na- šfri bralcev, ki so že)-'ni znanja Jn r?iizvedrilg. da se mi zdi ško- de. da še bolj ne segajo po njih. Preteklo leto, zlasti pa letoš- nje šclsko leto. se je število obi- skovalcev Študijske knjižnice na.im?aj podvojilo. Zlasti di.j8ki, ki jim nova šolska reforma nala- ga nove dolžnosti, da morajo sa- mostojno zbireti gradivo za se- minarske in diolomske naloge, ■prihajajo v knjižnico v tolikem Številu, da bo kmalu dvanajst se- dežev v čitalnici premalo. Neka- teri presede v čitalnici cele pf^- poldneve in pridno zbirajo gra- divo za svoje teme. Knjižničarji jim ob tem delu nudijo \so ood- poro. Velike težave s^ po.iavljajo Ob de.jstvu, da za nekatere teh- nične pancqe knjižnica nima usti-ezne literature .ali pa jo ima. večinoma zastarelo v nemščini. Težave so tudi v tem, ker ima knjižnic« le no en izvod pgznih slovenskih in tuj h klasikov, ki ki jih di.iaki izposojajo, za ob- vezno berilo. Imajo n. pr. le po dva Juirčičeva romana Deseti brat, le enega Shakespearjeva Hamlete, in tudi le en Andričev Mc«t na Drini. Ko je prejel naš Andrič Nobelovo nagrado, bi jih najmanj deset rado bralo ta ro- man. Se slabše je v Ljudski knjižni- ci v Krempljevi ulici. Čeprav imajo lepo urejene prostore in fjirecejišnje število knjig, odhaja- .jto mnogi brelci razcčareni iz kn.jižnice, ki jim kljub velikemu knjižnemu fondu ne more nuditi — nič novega. Ali ver.jamets, da jih je med temi bralci precej, ki so prebrali že »celo knjižnico«, ne dobesedno celo, pa vendar vsi najbol.i.še knjige, ki jih zanima.^o. Tako prihajami k probl-mu, ki na danes na poti k čim boljšemu kulturnrmiu stardaidu n^sih l.Ki- di puščamo ob strani. Televizija, avto, s-dobno stanovan.je? Da, to potrebujemo in tudi dobivemo. Kaj pa knjige, knjižnice? To s^ om-ilovazuje. zan-emarja. študijslca - v bodoče maiična knjižnica Ljudska in študi.jsk«3 knjižnica v Ptu.iiu. ki naj bi po novem za- konu o knjižnioah postala nia- tična knjižnica za vse knjižnice ptujiskega in vpr.jetno tudi ormo- ške cočine, živctar; in hira, ker ji ne da.jo dovolj denar.ja za ne- kuo novih kn.jig. R-azen t^oa je nssa ptu.jska knjižnica pastorka še v nekem onru Videli smo r>r!»d n:kaj dnevi v miladinski kniižni- ci, ki je oddelek L.judsks in štu- dijske knjižnice, kako js t'«no oblegalo na de-snne pionirjev knjižničark no m^zo v tem od- delku. Površina te s' bics meri morda 20 m'. Temu mlademu od- delku so bili obljubljeni že ko- nec leta 195T dostojnej«i prosto- ri v sosednjem traktu poslopja. Dsn^r je naložen ter čaka. d« bi se ti prostori adaptirali in ure- dili za knjižnico in lepo. udobno čitalnico našim najmlajšim. In kaj se je zgodilo? V te prostore se je vselilo trgovsko pod.jet.je »Izb:ra«. Takrat so rekli, da so se vselili le začasno, toda pisar- na tega podjetja je kljub inter- vencijam še vedno v teh prosto- rih, pionirji pa s» gnetejo v te.mi sobici. Vpra.šujemo se, ali j« za nion.irj? res v.«;e dobro? Ali .si ne bi »Izbira« uredila svojo pissmo kje drugje, prostore, namenjene pionirjem pa prsou^fla picnirjfm. Da se povrnemo še k vpraša- nju, kako je .% financi-anjem na- še Ljudske in študijske knjižni- ce. Pred dvem^a letoma, ko .j« bila povpreoia cena knjig«; 1000 d n, j5 znašala postavka za nakup knjig, časnikov in revi.i v tej knjižnici 700.000 din. Lani. ko .je bila Dovprečna cena knjige 2000 din, i' zn^išala t-a post'i vk a okrog fiOO.OOO d-.v Kai si lahko knjižni- ca na'ha'\d za ta dejr.nr. če mora nlgčevati naročnino />» nakup 150 revij in vrsto knjižnih zhiivk, d' n-^ govorimo o knjigah izven zbirk! Neka ptujska tovarn^ ima tudi s^vojo strokovno kn.j'žnico. Po- stavka za nakup knjia in revij te knjižnice je enaka, če ne. ce- lo višja od postavke zavoda, ki mu j* namsn širiti prosveto s i>.-moč.jo knj'oe. Do aprila 1962 morajo po no- vem zakonu o knjižnicaCi prila- goditi svoje poslovanje po tem zakonu vs» obstoječe knjižnice. Do tfiaa roka j? trebe določiti tudi matične 'knjižnice. Č9 naj I pcstane ptu.ji«yka Ljudska in štu- 1 dijska knjižnica matiiona knjižni- ca, je čas, da «e občinski odbor o tej stvari posvetu.je m ».prejme za *voj« področje najpriklednejšo rešitev. Katera So posebne naloge i matičnih knjižnic? Matična knjiž- nica se bo morala ukvarjati na avo.jem območ.ju z organizacijo in s pospeševanjem knjižničarske službe, posredovati izposojo knjižničarskega gradiva, voditi j registracijo knjižnic ter razvid : knjig in drugega gradiva, poms- ' gati osebju pri njegovem delu in .skrbeti zs vzgojo in .strokovno izpopolnjevanj« svojega osebja. Ra^en tega ho morela organizi- rati knjižničar-k® tečaje, izpo- polnjevati obsfojsče in ustanav- ljati rovp knjižnic-, vštevši po- tujoče knjižnice. Matična knjižni- ca mora biti vzo-no urejena, da bo za vzgled, imeti primerne ' prostore in. seveda, primeren kn-"ižni fond. Z uvedbo matične knjižnice . bomo dosegli predvsem to, da bo v občini vsaj ena knjižnica, ki bo ustrezala sodobnim zahtevam. Ta k»-,iižnica bo poživila delo v ma- njših knjižnicah- na podeželju, da bo bralec v vsakem večjem kra.ju j lahko pr išel do knjige, ki jo po- . trebuje za svojo izobrezibo. ' Stvar neše občine je torej, da se čim prej- loti dela za organi- zacijo matične knjižnice. I Ob zaključku se moramo resno v0'-aš8ti a Hamletom: Biti »H ne biti? Kajti s takim vrednoten.jem oziroma cmalovažsv^njem usta- nov, ki naj bi našega človeka na sodobnejši iTob'razbsni nivo, ne bomo u.jeli koraka z raizvojem naše m-atedalns kulture. V. K. Mi ilovil »iliji hmm druzle Pred kratkim so deset tisoči čla- ni Prešernove družbe prejeli že devetič knjige redne knjižne zbir- ke. V devetih letih se je tako zvrstilo že 60 knjig, ki so široke- mu krogu slovenskih ljudi pome- nile prijetno, poučno in koristno branje in predstavljajo ob majh- nem denarju že kar lepo domačo knjižnico. Vrstile so se povesti in romani domačih in tujih pisat., poljudno znanstvena dela, knjige za vsak- danjo rabo in vsako leto koledar, zelo pestro urejen in oblikovan zbornik vsega, kar bi utegnilo bralca zanimati in razvedriti. Število knjig v zbirki se je z leti zvišalo od 5 na 7. zadnja leta pa prejmejo člani brezplačno tudi po eno barvno reprodukcijo po- membnejših umetniških del zna- nih slovenskih slikarjev. Lcto.s bodo torej knjige Prešcir- pove družbe izšle že desetič. Ta- krat pa bo v zbirki že osem knjig. Koledar Prešernove družbe za leto 1963 bo nadaljeval kvali- tetni vzpon iz leta 1962 in nam bo predstavil slovenske znanstvenike njihovo pot do znanosti in znan- stvenih dosežkov, njih sedanje delo in njih načrte za prihodnost. Mimo tega bo skušal koledar ustreči najštevilnejšim željam bralcev in bo po pestrosti in opre- mi tekmoval z vsemi izdajami te vrste. Roman Nobelovega nagrajenca iEialdora Laxnessa Atomska po- staja nam bo približal majhno islandsko deželico in njene ljudi. Prikazal nam jih bo v čustvih in mislih .služkinje Ugle, v njenem razglabljanju in njenih nazorih. Atomska postaja je zgovoren na- slov, naslov sedanjega časa. na- slov, ki simbolizira čas in doga- janje krog nas, kateremu se zla- sti majhna dežela le stežka upre. To tem manj, če se tisti, ki vla- dajo, nočejo upreti. Drugo leposlovno delo, povest ali roman, ni določeno. Prepri- čani .*mo, da bo izbor pretehtan, upamo pa lahko, da bo delo so- dobnega slovenskega pl.satelia, saj je prav domsči književnosti Pre- šernova družhs vselej odmerjala pomemben delež. Sledita dva potopisa. Prvi, Ribe pojo t Ukajali, delo poljskega znanstvenika in pisate- lja Arkadyja Fiedlerja popelje bralca v malo znani svet, v »Ze- leni pekel« ob Amazonki in nje- nih pritokih, od katerih ena je reka Ukajali. Fiedleriu je uspelo, da je o Amazonki napisal več kot potopiš, uspelo mu je prikazati ne le pokrajino, rastlinje in žival- stvo, o čifar bogastvu sicer tudi ne vemo prav dosti, temveč je prikazal tudi ljudi, ljudi vseh ras in narodmosti, ki žive med tem bujnim in propadajočim svetom, ljudi, ki so jim zakoni džungle bližji kot civilizacija, in ljudi, ki so zaradi civilizacije slabši od prvih. Drugi potopis povede bralca v dežele Zahodne Afrike, v dežele, GRAD V ORMOŽU Zbor sveta ,,Svobod" v Ormožu 4. t. m. je bil v Ormožu zbor Sveta »Svobod«, društev, ki šte- jejo v vsej občini 405 članov. ki nastsjajo, ki se spreminjajo v države. To je črna Afrika, to je področje najsilnejšega koloniali- stičnega izkoriščanja dežele in l.iudstv«, to je domovina ameri- ških črnskih sužnjev. O Črncih je bilo napisanega mnogokaj, naš pisatelj Oskar Da- vičo. ki je tam preživel nekaj me- secev, nam v knjigi Črno na be- lem prikazuje črnce kot ljudi, ki so sDOSobni ustvariti in voditi svoje države, ki so sposobni boriti se zanje, a hkrati sposobni živeti v miru in sožitju z vsem člove- štvom. Poljuden prikaz glasbe, njenih orvin, vrednot in tehnike ustvar- ianja. pod naslovom Glasba In ml bo podal Ciril Cvetko, orofesor Ak»d«rpije za glasbo v Ljubljani, To delo bo pomemben orispevek Prešernove družbe za .širše raz- pmevanie najbolj ponularne zvr- ■jfi urp<»tnosti, še tem bolj pomem- ker je " glasbi, š* posebej v noniila»-ni obUki, Slovenskem '">i malo napisanega. Kemija v službi človeka bo v najpoljudnejši obliki- prika- zala deset tisočem bralcev kemijo kot vedo, ki je neverjetno po- membna za naše vsakdanje življe- nje. Kemija niso le zapletene for- mule, skrivnostne analize in ne- razumljivi eksperimenti, kemija je življenje okoli nas, so predme- ti naš« vsakdanie rabe, je civili- zacija, .ie življenjski standard. Brez kemije bi se vrnili za sto- letie nazaj. Znani pisec priročnikov Prešer- nove družbe ing. Mitja Tavčar pripravlja za letos praktično knji- go z naslovom Elektrika la i!e- r»bo. O elektriki in električnih anara- t.ih je bilo napisanega že marsikaj. Ta priročnik pa bo poleg opisa električnih naprav in aparatov za gospodinjstvo in kmetijstvo, po- leg pojasnil o njih uporabi na- vajal tudi primere, kako in kdaj lahko sami popravimo okvare na njih, predvsem pa, kdai moramo to prepu.stiti RtrT>kovnjaku, da bi se izognili nesreči. Praktična vrednost in pomen priročnika 'sta torej očitna. Vseh teh osem knjig prejmejo člani in naročniki za 9,'50 dinarjev. Zboru je prisostvovalo 37 dele- gatov iz devetih društev in za- stopnik mariborskega gledališča. Iz poročil o delu društev je bilo razvidno, da so društva ob nastopih 7,a 20-letn:co vstaje do- segla lepe uspehe. Poleg prire- janja ^..amskili predstav in na- stopov pevskih zborov, ki so ravno v zadnjem času lepo za- živeli, sio delovala na množičnih nastopih v Ljubljani, na Pohorju in v Središču. Društva so pope- strila svoje programe s kultur- no-zabavnim življenjem, s pri- rejanjem silvestrovanj, maška- rad in izletov. Delovala ?o pod težkimi pogoji, ker nimajo po- trebnih prostorov, «0 brez gar- derob, imajo necipremljene odre, so brez sobic za klubs'ko delo in brez ostalega, kar nujno potre- bujejo. Lastnih denarnih sred- sitev nimajo, dotacij pa so pre- jela z®lo malo. Društveno delo bi moralo biti stalno, šele v tem primeru bi bil proces izobraže- vanja uspešen. Le »talno pro- svetno delo v društvih daje lju- dem določeno kulturno obzorje. Prosvetnim delavcem ne mora biti vseemo, kdo je pobudnik kulturnega življenja v kraju, prav tako pa je njihova dolžnost, da dajo temu življenju pravo vsebino. Amaterska dejavnost naj bo samo dopolnilo klubske- mu življenju, ki je pri na« še zelo sla'bo razvito. Organizacija kulturne zabave mora biti vsak- danja skrb društev, te pa mo- rajo biti takšne, da bodo ljudi sprostile in bistrile njihov duh. Družtva imajo svoje sekcije, v katerih samostojno delujejo. Skoraj v vse-h drusitvih primanj- kuje strokovno usposobljenega kadra. Veliko zaslug za uspešno kulturno delo imajo nekateri učitelji in učiteljice, fci so s svo- jim znanjem in izikušnjami mno- go koristili društvom. Ves ostali učiteljski kader, ki »e je manj trudil pri organiziranju kultur- nega življenja v svojem kraju, bi naj v bodoče pris.kočil na po- moč svojim tovarišem. Za povezavo med posamezni- mi društvi obstaja v Ormožu kot občinskem središču Svet »Svobod«, ki ima trinajstčlanski upravni odbor. Gla?ba je oanoga umetnosti, ki ,i« izra^z ljudskega občutja, hotenja in ra"pc'oženja. Lepota glasbe povezuje različne narode, ker je zrasla iz njih. Ob velikem (Nadal.j'evainj« na 5. strani) NASA m PLAGAROVC Niša vas je Placarovci. Leži med Gejevci in Forminom. Za Čs&a Rimljanov je bil na tem mestu kokic-šji trg in tako je do- bila vas iirfie Placarovci. Vaš šteje 28 hišnih številk. Na- ša vas je preprosta. Ni mnogo modemih stanovanj. Je več s sla- mo kritih poslopij. V vasi je že mnogo radijskih aiparatov. Ljudje v Placarovcih smo si med seboj prijatelji, drug drugemu pomaga- mo in ne gojimo sovraštva. Blizu naše va«i teče reka Dra- va. Tam je brod ki nas lahko pt-fc^pelj« ic sosedom Zavrčancem. Ob naii vasi se v;je majhen po- tok. Na tem potočku je mlin. Zraven mlin« je .jezerce To je- zerce je najzanim-iivejši faktor naše vasi. V njem nam-eč krs- Ijuie 3 tonski rsk Imel je mnogo gledalcev. Gledat so ga friili a bl>ižn'jih m daijruh kra- jev. Ima pa eno zelo slabo lasb- nr.st. Ta slaba lastpost je. da «e ravno .-.tedaj noče prikazati, ko pridejo gledaici. Tega mu ne smemo zameriti, ker je zelo sra- mežljiv. Vsi vprašujemo lastnika jezere, kdaj se bo prikazal nje- gov rak. Lastnik uipa, da se bo letos 1. aiprila, Vaščanl težko pri- čakujemo tistega dne. Saj bo na ta dan igrala posebna vrst« godibe. Igrale bodo žabe, ki sta- nu.jejo skupaj z rakom. Tedaj bo v naši vasi res pravo veselje in rajanje, n« katerega ste že v na- prej vabl.jeni vsi državljani, ki hočete videti raka. Tedaj bo tehtal najmanj 5 ton. Vsi vljojdno vabljeni! Vas iskreno Dozdravlja Franc Pleraravn 5 7. a razred Geriinic« Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, U. FEBRUARJA 6.00—6.30 Nsdeljski jutranji pozdrat — vmes ob 6.05—8.10 Porotila in dntr- ni koledar. 6.30 Napotki za turiste. 6.35 Veseli zroki. 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, Tremenska na-' poved in objava dnevnega sporeda. 7.15 —8.00 Vedre melodije — vmes ob 7.30 —7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.od Mladinska radijska igra — Smiljan Rozman: Lajna. 8.3« V glasbeni sobi Slavka Mihelčiča. i..S0 Trio Hor- wedel. 9.00 Poročila. 9.05 Z rabavno glasbo v novi teden. 9.45 Skladbice iz velikega časa. 10.00 Se pomnite, tova- riši . . . 10.,10 Matineja v folklornem to- nu. 11.30 .Milenko Sober: Narava jim je ukradla čas. 11.50 Glasbena medigra. 12.00 Poročila. 12.05 Naši posluJalci če- stitalo in pozdravljajo — I. 13.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napovod in objava dnevnega sporeda 13.15 Ob- vestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas. U.OO Lucijan Marija Skerjanc: 5 narodnih napevov. 14.15 NaJi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska na- poved. 13.15 Trikrat pet. 15.30 popoldne ob radijskem sprejemniku. 17.00 Poro- čila. 17.05 Orglice, kitara in vibraton, 17.15 Radijska igra — Hans Rotbe: Za- brisani sledovi. 18.06 Dve skladbi za vio- line in klavir. 18.15 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri. H.30 Šport- no popoldne. U.OO Obvestila. 19.05 Ne- deljska panorama. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 izberite melodijo tedna. 20.45 Zabavni zvoki. 21.00 Olasovi od včeraj in danes — H. 22.00 Kapoved časa. po- ročila vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 To in ono — vse za vas. 23.00 Poročila. 23.05 Plesna glasba in popevke. 24.00 Zadnja poročila in zaključek »daje. PONEDELJEK 12. FMRUARJA 5.00—8.00 Dobro iutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 8.60—«.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.M Poročila. 11.00 Slovenske narodne v priredbi Ktrla Pahorja. 11.15 Naš podlistek — L. An- drejev: irezno — L 11.35 Volfgang Amadeus Mozart; Arije in druni prizori iz opere »Bastien in tastiena". 12.00 Poročila. 12.0.S Vekai zapisov Tončke Maroltove iz Gorenjskega kota. 12.15 Radijska kmečka univerza, n.2.1 Melo- diie ob 12.25. 13.00 Napoved časa. no- j ročifa. vremenska nanoved. »rjrfilftv^ , dneva in objava dnevnega «»>or»'s n i Obvestila in zabavna rl*sba. 13.30 Vio- linist isaac Sttr« izvaja SMita CHarja Francka, na klavirju ga spremlja Aleksan- der Zakin. U.OO Zvočni kaleidoskop. 17.00 Poročila. 17.05 55 minut ra ljubi- telje operne glasbe. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Tega ne slišite vsak dan, 18.45 Radijska uni- verza — Štefan Michieli: Tehnika se uči od živali. 19.00 Obvestila. 19.05 Naši mladi reproduktivci. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Deset minut z ansamblom Jo- žeta Kampiča. 20.10—22.00 Koncert sim- foničnega orkestra Radiatelevizije Ljub- ljana vmes ob 20.58—21.13 Kul- turna tribnna. 22.00 Napoved časa po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 13. FEBRUARJA 5.00—8.00 Dobro jutro: (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 7.00—7,15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Koncertira Vehudi Menuhin, 11.15 Utrjujte svojo anglešči- no. 11.30 Ivo Petrič: Preludij in Scher- zino za harfo. 11.37 Klavirska in vio- linska glasba Vlastimirja Nikolovskega. 12.00 Poročila. 12.05 Trlo Avgusta Stan- ka. 12.15 Kmetijski nasveti — Emil Ga- brovšek: Gospodarjenje z zasebnimi go- zdovi po kmetijskih zadrugah. 12.25 Me- lodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Sklad- be Rrede Sčekove poje Mariborski ko- morni zbor p. v. Rajka Sikoška. 13.50 Segava klaviatura. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 17.00 Poročila. 17.05 Ura Beethovnove glasbe. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 obvestila. 19.05 veliki zabavni orkestri tega tedna. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Poje Komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneia. 20.30 Radijska igra. 21..30 Francis Poulenc: So^ naf« za violončelo in klavir. 22.00 Va- noved časa poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan SREDA. U. FEBRUARJA j ^.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- I beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- j ročila in dnevni koledar. 6 00—6.10 Na- »oved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska nanoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. noročila, vremenska na- noved in radiiski koledar. 8.00 Poročila M.no Uvertui-f zaključni »rizor onere ''arrnfri 111.=: ^Mvek in zdrnvii> 11. vrHii!>i- 7n vs»Vn''»r i''.nn Poročila. 12."."i Fmil Adamič: Tri pesmi na betedilt Cvetka Oolarja iz bosanskega perivoja. 12.15 Radijska kmečka uni- verza — Jože Kregar: Črpanje vode in kročenje v rastlini. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Dve uverturi. 13.50 Koroške narodne v priredbi Luka Kramolca poje Oktet koroških akademi- kov. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev). 17.00 Poročila. 17.05 Šoferjem na pot. 17.50 To je moja de- žela ... 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Štiri scene iz opere »Boris Godunov« Modesta Musorg- skega Prolog in kronanje Borisa. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Od polke do calypsa. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Mali koncert zabavnega or- kestra RTV Zagreb. 20..30 Stirl sto let klavirske glasbe — 14. odaja. 21.00 Naš variete. 22.00 Napoved časa, poročila vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. Četrtek, is. februarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pojo vokalni ansambli Latinske Amerike. 11.15 Ruski tečaj za začetnike. 40. sekcija (ponovitev). 11.30 Pri starih čeških mojstrih. 12.00 Poročila. 12.05 Trio MahkOvič iz Zagorja. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije oh 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13..30 Pisani zvoki z Dravskega polja. 13.50 Majhni zabavni ansambli. 14.05 Poje tenorist Jussi Bjiirling. 17.00 Poročila. 17,05 Koncert po željah poslu- šalcev. 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Chopin: Iz valčkov in nokturnov. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Demetrij Zebre: Tri vizije. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20,45 Zabavni orkester Franck Potircell. 21.00 Literar«! večer, 51.40 Igor stra- vinski: Divertemento za violino in kla- vir. 22.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda la naslednji dan. PETEK. 16. FFBRUARJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni sporedi — vmes ob 5.05—5.10 Po- j ročila in dnevni koledar «.00—«.I0 Na- { poved časa poročila, pregled tiska, vre- j menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 i Napevtd časa, poročila, vreaenika napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Janko Gregorc: Vaša suita. 11.15 Naš podlistek — L. Andrejev: Brezno — II. 11.35 Češka in poljska zabavna glas- ba. 12.00 Poročila. 12.05 Duet Lovro Re- I žek in Marija Gazvoda pojeta narodne I ob spremljavi Avgusta Stanka. 12.15 *a- ' dijska kmečka univerza. 12.25 Melodije j ob 12.25. n.OO Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva i« objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestil« in zabavna glasba. 13.30 Iz Amerike na Orient — v pol ure. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — N'e nosi glavo na- prodaj. 17.00 Poročila. 17.05 Portreti 1« stare italijanske glasbe. 17.45 Ansambel Zagrebških solistov p. v. Antonia lani- gra. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetli. 18.10 Dinrdje Karaklajič: Ven- ček srbskih narodnih pesmi in kol. 18.25 lacobus Gallus-Petelin: Madrigali in Mo« teti. 18.45 Iz naših kolektivov, 19.00 Ob- vestila. 19.05 Dve sceni iz ll. deianja Wagnerjevega »Večnega mornaria«. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana. 20.15 Tedenski zunanje- politični prerled. 20.30 Glasbena med- igra. 20.3.'? Spoznavajmo svet in domo- vino. 21.,35 Zabavni zvoki za vse. 22.00 Nanoved časa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 17. FEBRUARIA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.0.5—5,10 Poročila in dnevni koledar, 6.00—6.10 Napoved časa. noročila. prejled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30— 6.35 Vapotki za turiste. 7.00—7.15 Na- noved časa, nnročila. vremens^ii napoved In radiiski Voledar. « 00 Poročil«. 11.00 Urata vioiončelkt Antonio Janitro in violinUt Blaise Calame. 11.15 Angleščina z« mladino — 41. lekciia. 11.30 Za- bavna »i».hi 7)1 enflidne. 12.0« Poročit*. f.O.-! Fiiin Bernard: Slovenski 'itrinki. 12.15 Km*tii'!ki nasveti — dr. Vilko Ma- sten- Mer^iirite — novo sr»Hstv'^ za var- stvo rssflin. Meloiiiie ob 12.25. '3.00 Vanoved noročila. vremenska nanov»d. nrfred''*vf d"*va in obiava dnev- nefa sporeda, n.is 0MesU'» in zabavna <:ioT»n«kf nir^dn«« pesmi. 13.4«; r,8daU t ritmi'. 14.on od arije arije. 17.0« »oroCiln. l7.P"i Gremo v Vino 17 ,=50 7»h»vni orv^iter R«? Con- "iff. 11.00 P-r^fiia _ aktualnosti doma i« v svetu 1« 10 Vedre in zami^iiene »a orkester Okno v »"»t, il.on ob- vesHla l^o«; nom»č» v'*« ki jih ni tr»ba na»ov*»i«ti. R»<lnišinico. Rekel sem, da ne; nato mi je napisal recept. Ko pa sem prdiel domov, sem se silabo pK>čutid. Zato sem se odpravil v bolnišnico k usmi- ljenim sestram. Bolničarka me je ostrigla in obvezala, nato pa je telefonirala policijskemu ko- misariaitu. Policaji so prišli po- me. Nekemu brigadirju sem po- vedal, kaj sem doživel... Nato so me odpeljali v okrožno bol- nišnico. Obiskal me je zdravnik. Ko sem odhajal, so md rekli, da ne bom nič plačal, ker me je po- škodovala policija. Hoteli so mi dati desno roko v mavec. Toda nisem se vrnil v bolnišnico Dol- go sem bil bolan in še zmeraj se slabo počutim. Nikamor ne grem od doma, k6r nimam nobenih papirjev. Zahteval sem jih na policiji in povedal policiijskemu kapetanu, kaj se mi je zgodilo. Smejal se je, rekoč: »Torej znaš dobro plavati.« F*otlej me je odpeljal h ko- mandantu. Tudi ta se je režal in hotel zvedeti, kaj sem počel. Dolgo časa me je obsipal z vpra- šanji. Naposled je dejal: »Treba bo počakati.« Čakal sem tri ure. Vsi so bili že odšli. Bilo me je ptrah, zato sem pobegnil... Izlet v Celje in okolico (Nadalje VE nje s 3. strani) flirad in na mesto Celje' v dolini ob reki Savinji. Za nami so bile Savinjske Alpe, videli smo Pečc«/- nik in Grmado. V koči so nas gostoljubno spre- jfeli. Tam smo si odipočili in se po dveh urah vrnili nazaj v Celje. Pot nazaj se nam je zde^la lažja in vse se nam je zdelo čudovito: nebo, hribi, smreke so bile pckri- te z belimi snežinkami in vsi hrin- bi so bili pokriti z belo odejo. Ko smo bili zopet v meatu, smo bili vsi veseli. Tilka Petrovič Osnovna šola Dornava Elektrifikacija v Halozah V m^arcu letos bo končat-.a tu- di elektrifikacija na Majskem vrhu, kjer bo zasvetDla luč v 25 hišah, v kateriih stanujejo dru- žine delavcev Kmetiijskega kom- binata Ptuj in 5 ZfaBebniikov. 2e leta 1949 je bil na Majskem vrhu ustanovljen odbor za elek- trifikacijo in nekad hiš ja že ta.- krat ,po^>ljfbej9 za napel javo_ omrežja po hišah. Nekat^i^ sp ,sL medčasno nabavili radio aparate. Po elektrifikaciji Majskega virha je še na vrsti Ljubstava. Tudi tam je elektrifikacijski od- bor pripravljen na vse, skupno z interesenti, da bo tudi pri njih čimprej zasvetila električna luč in da bedo potom raddoaparatov čimprej povezani s skrbmi, glas- bo in petjem vsega sveta. Predavanje o prometni preventivi v Juršincih v nedeljo, 4. februarja 1962 popoldne, je billo v šoli v Juršin- cih predavanje o prometni var- nosti. Tov. Drago Klobučar in organ prometne milice tov. F-rtc Ivan sta navzočim predvajala tri filme o sodobnem prometu in ne- varnostih i,ia cesti. Tako vso vsi j zbrani v besedi in sliki spoznali " vso resnost prometa na cesti in nevarnosti, ki vsak dian pretijo življenju in vozilom zaradi vseh, ki niso na cesti dovolj previdni. Takih predavanj bo še več po Slovenskih goricah, saj ljudje ob vssh predavanjih potrdijo, da so tudi taka predavanja zanimiiva. Lepo vreme je potrebno izkoristiti Obrat Kmetijskega kombinata Ptuj v Podlehniku je te lepe dni zaposlil nad 200 svojih delavcev s kopjo in rezanjem po vseh svo- jih deloviščih v Ljubstavi, na Dravinjskem vrhu, v Gorici, Dežnem in drugod. Z glavno rez.jo bodo gotovi že do 20. februarja 1962, če bo še dalje tako ugcdro vreme sicer pa do kcnca februarja. S kopjo bodo v glavnem gotovi v prvi polovici februarja 1962, če bo lepo vre- me. Medčasno še morajo opraviti razna druga dela. Na deloviščih v vinogradih^ gre bolj za rekonstrukcijo -vinogra- dov kct njihovo občajno oskrbo- vanje. S pravilno rezjo in pra- vilno oddaljenostjo trte med se- boj morajo sHediti zahtevam so- dobnega vinogradništva in takih pridelkov, ki jih Ižhko pričaku- jemo od pravilno negovanih in oskrbovaniih vinogradov kcmbi- nata. Poleg rezi in kopi še morajo dovršiti cesto v Gorco, ki ,Te že gotova skoraj do 2/3. Lotili se bodo tudi ceste na Draivm.jski vrh in Ljubstavo iz Podlehnika, da bi si prikrajšali pot do vinogradov s cesto čez Vidsm. Na primernih legah na . ob- močju obrata Podlehnik .bodo uireidilf tera?ne nasade trte, ki najbolj od'novariaijo strmim po- bočjem. Terasnih' nasadov bo okron 30 ha. Sedai bede opravili potrebna rigolra dela in če n? prej_ Tapdo m tej zerr«lji_ zassdiiH -trto" y,I.l'e-sehi. , . - . ' , , Tudi na Ptujski qori se radi razveselimo Prosvetno društvo na Ptuj,ski gori je decembra lani ustanovilo petviski zbor, ki vaidi v šoli in bo prvič nastcrpil za mednarodni dan žena — 8. marec. Pevovodja je tov. SSjkova. ki je zbrala v pev- skem ziboru 14 dcbrih povcev. Vsi pridno hodijo k vajam in ka- že, da bodo postali praiv dobri pevci in se bodo lahko pckazali drugje kot prihajajo gostovat na Ptujsko goro iz vseh strani, Razveseljivo je za Ptujsko go- ro, da jo radi obiščejo pcleg tu- ristov tudi razni ansamibli s svo- jim programom in ni čudno, če so prebivalci s Ptujsko qore spo- zn^ali že Gorenjske fante, Bene- ške fante, ansambel »Jožeta Krežeta« iz Maribora in druge. To. vse je vzpodbudilo mladino s Ptujsike gore. da se bo naučila ped vodstvom tov. Sajkove lepe- ga petja, s katerim se oodo lahko prej ali slej postavila tu- di pred poslušalci iz drugih kra- .jih., Karambol dveh hrvatskih ovtomobilov v Gruškovju v ponedeljek, 5. febr. 1962, je prišlo v Gruškovju v Halozah na cesti 3. reda pri km 1902 do trče- nja med osebnim avtomobilom podjetja KOTAK KRAPINA in tovorni m avtomobilom KZ Djur- mtanec zaradi težke poledice in deloma radi hitre vožnje. Težje sta bila poškodovana pri trčenju vozač osebnega aivtomo- bila in spremltjevailka. ki so ju morali zairadi težjih poškodb prepeljati v ptujsko bolnišnico. Osebni avto je utrpel pri trčenju okrog 500.000 din, tovorni pa do 50.000 din škode Kulturno-prosvetno društvo Vitomarci za razvedrilo in zabavo ljudi Dramska skupina kulturno- prosvetnena društva v Vitomar- cih se pripravlja na skorajšnjo predstavo z igro »Poročil se bom s sivojo ženo«. Predstava bo 25. februarja t. 1. v prosvetni dvorfni. V njej bodo igrali vloge najagilnejši člani in članice društva, priprave pa vodi Boris Toš iz Vitomarc. Zavrč za živinorejo Kmetijska zadruga Zavrč bo imela pitališče za govedo tudi v novo urejenih hlevih Gospodar- sko poslopje so kupih cd Majder Pavle in ga sedaj preurejajo, da bo sposobno eprejeti do 50 glav goveje živine v pitanje. Prej so imeli pitališče v Cirku- lanah, kar Pa ,tim ne odpovarja. V Brezovcu bodo pitališče ob- držali še dalje. »Srečni dnevi« na rcgozniškem odru Prejšnjo nedeljo se je mladin- ski igralski ansambel Prosvetne- ga društva Rog^ciznica predstavil z dobro naštudiranim delom An- dre Pugata »Srečni dnevi« Mladi režiser Franci Damiš je vložil v to delo res precej truda in z uspehom zrežiral precej za- htevno delo. Upajmo, da mu bo to spodbuda za nadaljne delo na oderskih deskah. Igrico bodo ponovili v nedeljo, 11. II. t. 1., ob 15. uri v Zadruž- nem domu Rogoznica. Zvezni poslanec tov. Zoran Polič s spremstvom ob nedavnem ogle du gradbišča perutninarske farme »Informacife« občinske- ga ljudskega odbora SZDL Ptuj Občinski odbor SZDL Ptuj je začel že lani z izdajanjem ciklo- stilnih »INFORMACIJ« za obve- ščanje organizacij SZDL v občini o vseh problemih in vprašanjih, ki bi jiih micral sicer tem pojasnje- vati z okrožnicami in dopisi. Doslej je izdal 1. številko, 2. pa je že v pripravi. Glede 1. številke se čujejo mnenjia organizacij in vseh, ki so jo prejeli, da jim je koristna in da je odpravila vrzel, ki so jo organizacije vsa leta po- grešale. V njej najdeijo pojasnila in navcdila za delo, ki jih ne ob- jaivljajo naši dnevni in tedenski časopisi. ^ Pripravo vsak® številke je Ob- činski 'odbor SZDL Ptuj poveril posebnemu, odboru, ki bo cb-n-^m zbiiral fnaterial crpanizacij SZDL, ki je p-mm^ren za objavo v tisku. Te dni po svetu (Nadaljevanje s 1. strani) »Nič novega« v Parizu Ponedeljkov govor predsednika de Gaulla so mnogi nestrpno pri- čakovali. Širile so se namreč go- vorice, da bo napovedal konec sovražnosti v Alžiru ter uradne razgovore med francosko in ali- žiirsko vladno delegacijo. Zgodilo pa se je, da je povedal le to, kar smo od njega že zve- deli. Obljubil je alžirskemu na- rodu popolno svobodo na refe- rendumu, s katerim naj bi odlo- čal o svoji prihodnosti. Nato se je — in še to samo posredno — znesel nad pripadnike OAS, ki da so »Francozi brez časti«, in ob- ljubil odldčne ukrepe. Kdaj bodo v Parizu uradno sporočili, kaj so pravzraprav do- segli francosko-alžirski razgovori in kdaij lahko pričakujemo poro- čilo o prenehanju sovražnosti ter pričetku javnih uradnih razgovo- rov na višji ravf.i? Nekateri me- nijo, da se bo to kmalu zgodilo, drugi , pa spet opozarjajo na de- javnost OAS, ki vse preveč za- posluje pairiške kroge. Treba bo torej še počakati. Ameriško-sovjetski stiki Prejšnji teden se je ameriški veleposlanik Thomipson že tretjič sestal s sovjetskim zunanjim mi- nistrom Gromikom v letošnji se- riji ameriško- sovjetskih razgo- vorov. Če k temu še prištejemo razgovore glavnega urednik^ »Iz- vestij« Adžubeja z ameriškim pnadsednikom Kennedyjem, ki so trajali štiri ure in pol, ter za- menjavo mnenj mied tiskovnim predstavnikom Bele hiše Salin- gerjem in tiskovnim prie'dsta;ni- kom sovjetskega zunanjega mi- nistrstva, potem lahko trdimo, da gre v tem primeru »zares«. Seveda bi močno pretiravali, če bi že nia podlagi teh stikov pre- rokovali v bližnji pnihcdnosti po- puščanje v konkretnih in spornih vprašanjih V_zhoda in Zahoda, posebno pa v berlinskem vpra- šanju. Sam predsednik Kennedy je na tiskovni konferenci dejal, da gre le .za »zboljšanje ozračja« in za nilč več. Zahod mora še v »lastni hiši« odstraniti nese-- glasja, posebno vprašanje, ali sploh kaže pogajati se z Moskvo. Sumljivo letovišče Z ostalih predelov sveta ne po- ročajo o kdo ve kako pomembnih dogodkih. Kot smo že pisali, so bj/šega kongošk^ga podpredsed- nika Gizengo prepeljali v leto- viščairski kraj ob Atlantski obali. Združeni narodi so mu znova po- nudili svojo zaščito, če se čuti o-groženega, vendar je dcslej ni siprejel. (Bila bi tudi samo sim- bolična, saj v samem kraju ni predstavnikov OZN niti njihove vojske). Sam premier Adula pa se je vrnil s svojega obiska v Washingtonu. Kakor kaže, je v celoti privolili v ameriške nazore glede prihodnosti dežele. Vpra- šanje je, če bo lahko ob taki usmerjenosti ohranil politiko »nepove'zancsti z bloki«, za kate- ro se je zavzel na beograjski konferenci. Po vesteh iz Indcnezije so se v Zahodnem Irijanu iukrcale'prve skupine prostovoljcev?, drugi pa 60 pripravljeni, da sežejo po orožju, ko bo pač prišel čas. To seveda še ne pomeni, da je obo- rožen spopad z Nizozemsko nu- jen. Še vedno na obeh straneh poudarjajo, da so za pogajanja, vendar imajo različne osnovne kriteri>5. • Haag: Letalo družbe KLM ni smelo pristati Japoinska vlada včeraj ni do- volila, da bi letalo nizozemske letalske družbe KLM pristalo na tokijskem letališču na poti za Zahodni Irijan, ker je imelo na krovu 60 vojakov v civilnih oble- kah. Baje je trenutno to letalo na Aljaski. Po poročilih iz Tokia je japonsko prometno ministr- stvo zavrnilo prošnja družbe KLM, da bi uporabljala letališče v Tokiu za letala, ki letijo proti Zahodnemu Irijanu. Vse kaže, da hoče ostati Japonska nev- tralna v indonezijsko-nizozem- skem sporu zaradi Zahodnega Irijana. (Reuter) Zbor Sveta »Svobod« v Ormožu (Nadal.iervanje s 4. strani) prizadevanju odgovornih pro- •vetnih delavcev v občini ima ileherna šola pionirski pevski zbor, v Ormožu in v Središču pa •ta ustanovljena tudi zbora cici- banov. Mešane pevske zbore bi morali obnoviti in pomladiti. v Središču obstaja 16-članska godba na pihala, ki ji je potreb- na pomoč v sred.stvih za nakup nekaterih instrumentov. Po- vprečna starost godbenikov je 50 let in bo njihove vrste nujno potrebno začeti pomlajevati. Število učencev glasbenih šol z občinskega področja bi morali povečati, da ne bi ostali v celoti bret tozadevnega podmladka. Rdr »Orači« v Markovcih niže Ptuja ob Ubikem pustnem obliodu. RAZPIS Odbor za ptu.ii9ke etnografske prireditve v Ptuju vabi k sode- lovanju pri kurentovanju in kam evalu, ki bo na pustno nedeljo 4. marca 1962, etnografske skupin e in pustne maske. Vsi, ki nameravajo sodelovati, naj .iavijo, s čim bodo nasto- pali, kratek opis običa.ja. oziroma lika in število oseb. Na.iiboljše etnografske in kar rtsvalske skupine bodo nagrajene. Prijave pošljite do 15, februarja na naslov: Odbor za ptu,iske etnografske prireditve Ptuj. Muzejski trg 1. Stran S TEDNIK PTUJ. DNE 9 FEBRUARJA 1962 TE D N I v društvih in organizacijah Preložen VII. plenum obč. sindikalnega sveta VII. plenum Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj, ki je bil skli- can za 7. februar t. 1., je bil vsled nepredvidenih tehničnih ovir prestavljen in bo danes p"- poldne ob 15. uri v Delavskem klubu sindikatov v Ptuju. Zdravstveni dom v Ptuju in sindilodružnic za- vodov in ustanov čim bogatejša in naloge v zvezi z občnimi zbori čim razumljivejše, se bodo v če- trtek 15. februarja t. 1. sestali ob 16. uri v sejni sobi Delavske- ga kluba v Ptuju predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic za- vodov in ustanov. Ob tej priliki bo fKJSvet in razprava o nalogah v zvezi _ s pripravami na konfe- renco sindikalnih podiružnic vseh javnih služb, ki bo v marcu tega leta v Ptuju. V zavodu za socialno zavarovanje že zborovali Sindikalna podružnica Zavoda za socialno zavarovanje v Ptuju je imela v četrtek 8. februarja 1962 redni letni občni zbor. LEPO HISO, ob glavni cesti, z 32 ari zemlje, prodam v Vid- mu šitev. 8. MALO POSESTVO dam v na- jem v bližini. Ptuja. Naslov v upravi lista. NJIVO prodam po ugodni ceni na Zg. Bregu: Vprašati pri Cirilu Letniku, Metodov dre- vored 1. KRMO in jaboilčnik prodam. — Krčevina 2, Ptuj. ŠPORTNI VOZIČEK, globok, prodam. Naslov v upravi lista, KRMO prodam. Naslov v upravi lista. SOBICO išče upokojenka pri poštenih ljudeh v Ptuju ali v bližiini. Plača dobro. Aloj- zija Basle, Zamušani 42, p. Gorišnioa. OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama oddam. Maribor- ska cesta 10. UsilUižbenka javne ustanove nuj- no potrebuje samsko opreml,ieno ali praizno sobo v Ptu.}u. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNI- CO, starejšo, pošteno, sprej- memo k tričlanski družini v Mariboru. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lisrta. Iščem resno žensko. ki> bi mi med 7. in 14, uro varovala otroka. Naslov v upravi. KUPIM DOBER MOPED COLI- BRI. Kranjc, cestar v Medrib- niku. PISALNI STROJ vzamem v na- jem za 14 dni. Naslov v upravi lista. ZDRAVNIKOM ptujske bolniš- nice se zahvaljujem, da so mi s svojo strokovno sposobnost- jo in zavzetostjo rešili z ope- racijo levo roko. Štefan Šlibar, Brezova gora 95, p. Trakoščan. B8SBB»BaB»naBHBBBIBI RAZPIS Šolsiki odbor Vajenske šole les- ne stroke Ptuj razpisu.je tajniško mesto na Vajenski šoli za lesno stroko v Ptuju. Šolska izobrazba; ekonomska srednja izobrai^be aii najmanj pet let prakse v admini- strativni službi. Prijave pošljite na Vajensko šolo Ptuj najpozne- je do 15, marca t. i. Plača po uredbi. ^^Kmmmmtvmm^^m^m^^mmmmmmmmmmmmmm^m Cenjene goste, obiskovalce gostilne »PRI POLDEKU« vabim v nedeljo, 11. februarja 1.1. na DOMAČE KOLINE Naročili boste lahko vse kolin- ske specialitete: hrbtenično juho, krvavice, pečenice, rebrca in gi- banice. Ob pristni haloški kapljici, do- bri postrežbi in lepi glasbi boste zadovoljni in veseli zapuščali lep kraj pod Halozami. Za obisk se priporoča Pemek Poldi, Tržeč GOSPODINJE, POZOR! Obveščamo vse občane, da je Stanovanjska skupnost Ptuj usitanovila KRP ALNI - S I VA LNI SERVIS Vsako delo 'bomo hitro in kvalitetno izvršili po izredno ugodni ceni in v vaše popolno zadovoljstvo. Šivamo tudi na domu in zaračunamo 150 din za uro. Se priporoča KRPALNI - ŠIVALNI SERVIS Stanovanjske skupnosti Ptuj, Slovenski trg 9 (Zgradba Pralnice in čistilnice) RAZPIS DELOVNEGA MESTA Komisija za razpis delovnih mest v Komunalni banki Ptuj razpisuje delovno mesto blagajnika Pogoj je ustrezna šol&ka izobrazba in verziranost ter ustrezna praksa v poslih blagajniške službe. Nastop službe 1. marca 1962 ali po dogovoru. Plača po pravilniku o raz- deljevanju osebnih dohodkov. Ponudbe s priloženim življenjepisom sprejema KOMUNALNA BANKA PTtJ. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so nas podprli pri organi- zaciji VIII. tradicionalnega .študentskega plesa, posebno pa podjet.jema »Agrotransport ■ in -Panonija«. Klub ptu.lskih študentov CEPLJENJE PROSTOVOLJ- CEV PROTI ČRNIM KOZAM Obvezno cepljenje skupin dr- žavljanov. ki po svojem poklicu lahko pridejo v stik s predmeti ali ljudmi iz tujine, .je na pcdro- č.tu ptujske kcmune izvršeno od 31. 1. do 6. 11. 1962 leta. Ker se zanimajo za možnosti zaščitnega cepljenja posamezniki, ki niso službeno izpostavljeni, vendar v svojem zasebnem žiiv- Ijenju im/ajo stike s tujino, se bo vršilo cepljenje takih prostovolj- cev proti, plačilu 400 din od so- bote 10. do torka 12. februarja od 11, do 12. ure v prostorih želez- niičarske ambulante na Ormoški cesti 2. Po pooblastilu Obč Ij, odbora oddelek za družbene službe. Higienska postaja ZD Ptuj Mestni kino Ptuj predvaja 9. februarja t. 1. franco- ski barvni film »Izpuščene zveri«, 10. in 11. februarja t. 1, sovjet- ski bairvni film »Zorana ledina«, I. del, 13. in 14. februarja t. 1. sovjetski banvni film »Zorana le- dina«, II. del., 15. in 16. februar- ja sovjetski bami film »Zorana ledina«, III. del. Kino Zavrč predvaja 11, februarja t. 1. .jugo- slovanski film »Noči in jutracc. Kino Gorišnica predvaja 11. februarja t. 1. itali- janski barvni film »Kruh. ljube- zen in...« OGLAŠUJTE V ,Tedniku RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Tovarne glinica in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, razpisuje prosta delovna mesta, in sicer 1. elektro inženir za jaki ali šibki tok, 2. administrator v tehničnem sektorju, 3. več administratorjev. Pogoji: pod 1. elektro inženir z znanjem francoskega jezika, pod 2. administrativna šola in znanje francoskega jezika, pod 3. dvo letna administrativna šola z enim letom prakse. Interesenti za razpisana delovna mesta naj se javijo pismeno ali osebno v kadrovskem oddelku podjetja do 15. februarja 1962. Nastop službe je možen takoj, osebni dohodek je urejen s pra- vilnikom o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Še pomoč iviakarski v občini Ormož je občinski RK storil vse potrebno, da bi bila zbiralna akcija čim uspešnejša. Sindikalne podružnice so zbrale | lepe denarne prispevke, delavski j kolektivi po podjetjih in tctvarni so se obvezali, da bodo dali po 1 odst. od svojih mesečnih prejem- i kov, drugi bodo opravili v korist i nesrečnih ljudi določeno število delovnih ur. V tovarni okovja in plastične mase »Jože Kerenčič« je soglasno sprejet sklep delav- cev, da bedo dali po 1 odst. od svojih mesečnih prejemkov. Kmetijski kombinat bo prispeval 200.000 din. Občinski ljudski od- bor Ormož pa 100.000 din iz pro- računa, V šolah je bilo prav tako tek- movanje med učenci in med raz- redi za dosego čim večjega uspe- ha. Zbiranje denarja ne pcmeni samo denarne vrednosti, v šoli še je važnejši vzgojni moment, ki se odraža v tem, da se otrok za- veda, da je potrebno pomagati ljudem v nesreči ali v sili, čeprav daruje zadnji dinar. Uspeh zbira- nja denarja v šolah je bil toliko večji, kolikor bolj so se starši in otroci zavedali nesreč prizade- tih ljudi. Zbiralne akcije na vasi vodijo osnovne organizacije RK, ki ima- jo zato vsa potrebna navodila. Osnovne organizacije so na svo- jih področjih nabrale skupno 154.000 din, kar predstavlja le začetek zbiranja. Tri sindikalne podružnice so fKvsIale 65.000 din in naj bodo Vzgled vsem ostalim, ki bi marali bolj razumeti težave nesrečnih ljudi v Dalmaciji. Pri- vatniki so zbrali 9.000 din, kar je malo za 19.000 prebivalcev v ob- čini in upajmo, da bomo s sočut- jem do ^nesrečenih še marsikaj prispevali. Tudi v ostalih delovnih kolek- tivih je v polnem teku nabiralna akcija za pomoč prebivalstvu v Dalmaciji. Vsem sindikalnim po- družnicam, delovnim kolektivom podjetij, ustanov in zavodov ka- kor tudi pK>sameznikom se za zbi- ranje Rdeči križ že vnaprej pri- poroča. Obenem se najtcpleje zahvaljuje lepim vzgledom, ki jim naj sledijo tudi ostali delovni ko- lektivi in posamezniki v občini. Trgovski pavHioti na Bregu v ponedeljek, 5, isebruarja 1962, so se sestali na Občlnskriti ljud- skem odboru Ptuj predstavniki podjetij »Izbira« Ptuj, pekarne in mlini (»Vinko Rešff Ptuj in »Perut- n-cia« Ptuj v zvezi z dogovorom o skupni graditvi poslovnega pavi- ljona na Bregu pri Ptu.ju. V novem paiviljon^u bodo prc«- stori trgovine »Izbire« Ptuj. ker sedanja trgovina »Potrošnik« tega podjetja niti po lepih notranjih prostorih in sanitarnih pogojih več ne odgovarja zahtevam so- dobne trgovine. Nadalje bo v tem paviljonu mesnica podjet.ja »Pe- rutnina«, kjer bo na prodaj go- veje in svinjsko meso in perutni- na. In končno bo v tem paviljcmu še prostora za prcdajalno kruha in pjciva. Sedanja prod-ajalna kruha je le začasna, ker je pre- tesna. S tem novim objektom bo do- bil ta predel mesta Ptuja novo poslovno zgradbo, ki io nujno po- trebujiE, Zato je tudi zelo važiio, kje bo objekt postavljen. Glede na stare stavbe, ki so okrog se- dan.je prodajalne kruha in niso niti malo zanimiive za domačega ali tu.iega obiskovalca Ptuja, ki se pripel ja iz M-aribora, bi bilo naj- bolj prav, da bi %?tail ta paviljon vzporedno s cesto od sedanje prodajalne kruha proti Studenč- nici. V celoti bi zakril ostale sta- rodavne zgradbe, ki stojijo na otck'j med Spolenjakovo ulico. Studenčnico, Z/igrebško cesto in cesto k mostu na Studenčnico. Vrzel med stanovanjsko hišo ob Studenčnic.i in med stanovan.jsko hišo vulkanizerja Jar.'?.za Korošca bi sicer tudi lahko zasedli, -ven«- dar ne s tem p-nviljonom. Ljudje, ki pridejo po Zagrebški cesti v Ptuj, bi morali čez važno cestno vc-zlišče pri cestno-prometni ču- vajnici na Bregu do trgovine in drugih lokalov. To bi odipadlo, če bi stala zgradba na otoku med Zagrebško cesto in Studenčnico. S tema predlogoma pa še niso izčrpane vse možnosti kkacii= 7a to novo poslovno zgradbo. Med vsemi novimi predlogi bo ostal meid n3i,tbol.tšimi prvi predlog, v kolikor bo P''3Č sama konfiguraci- ja tal in bližina Studenčnice od- govarjala takemiu poslopju. Razveseljivo js da se začne v zvezi s tem tudi z delom, sprva z izdelavo načrtov in da ho prej ali slej to poslopje tudi ena izmed izpolnjenih želja prebivalstva z Brega in vseh. ki pridejo v Ptuj (ali se vračajo iz njega) po Za- grebški cesti in Rogaški cesti do- mov. Sekcija za urbanizem pri Ob- činskem odboru SZDL bo imsla med drugim priliko obraivnavati tudi o predlogih, kje naj bi stala nova pcislovna zgradba na Bregu in bo tudi prispe^^ala k najbolj- ši rešitvi tega problema. VJ. Dopisujte v »TEDNIKU« ludi pieslia svoie leslti v umetnosti Plesna vzgoja daljši proces Plesni šport je v Sloveniji mla- da veja športa. Pred nekako 30 leti so začeli »pionirji« tega špor- ta z vzgojo športnih plesalcev in plesalk, ki so se zanimali za ta šport. Tako je na pobudo plesno- športnih simpatizerjev in z dovo- ljenjem Sekretariata za notranje zadeve prišlo 21, 6. 1958. leta do ustanovitve osnovne plesne orga- nizacije — Plesne zveze Slovenije (PZS), ki ima svoj sedež v Ljub- ljani. Ta skrbi za športni razmah ter za ustanavljanje plesnih sek- cij po večjih krajih v Sloveniji. 70 odst. mladine pleše Splošno je znano, da si mladi ljudje želijo zabave in razvedrila. To si je želela mladina vseh dob in generacij. Pri tem pa se spra- šujemo, kje se naj zabavajo in kako? Statistike povedo, da se ukvarja okrog 30 odst. mladine z raznimi športnimi panogami, ple- še pa kar 70 odst. mladine. Za ples in plesni šport ni povsod pro- stora, ali vsaj toliko prostora ni za ta šport kot je za druge veje športa. 2e s 15. ali 16. letom sta- rosti se začne zanimati za ples mladina, ki ji pomeni ta šport razvedrilo in oddih po delu, uče- nju in podobno. To zanimanje je največje do 20. ali 25. leta staro- sti. Povprečno vsaj 4 ure na teden prebijejo mladi ljudje v plesnih prostorih, kjer jih imajo, ponekod pa celo do 14 in več ur na teden. Klubsko življenje v Sloveniji Pri nas v Sloveniji se odvija plesna dejavnost večinoma v okviru plesnih sekcij, te pa žive svoje klubsko življenje pod okri- ljem »Svobod« in prosvetnih dru- štev. Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije se zavzema za to, da bi se uveljavilo klubsko življenje. Prav razvito klubsko življenje z načrtno kulturno vzgo- jo lahko najugodneje vpliva tudi na druge oblike družbene dejav- nosti. Klubi zaslužijo vedno večjo pozornost. Na območju okraja Maribor se razmeroma zadovolji- vo razvija klubsko življenje. Ptuj in okolica je tozadevno na bolj- šem kot so na Koroškem in v Slovenskih goricah, Plesno-športna sekcija DPD »Svobode« Ptuj V Ptuju je bila ustanovljena plesno portna secija (TSS) pod okriljem DPD »Svobode« in Ples- ne zveze Slovenije dne 6, januar- ja 1960, s ciljem in namenom, da bi gojila in dvigala družabni in turistični ples po veljavnih šport- nih pravilih. Potom plesa kot osnovne oblike družabno-športne- ga življenja in PSg ima namen razvijati družabnost, dostojno in lepo vedenje, resnično tovarištvo in pravilen odnos med mladino. PSS Ptuj je prevzela nalogo s pravilno organizacijo vzgajati, po- pularizirati športno-družbeni ples v duhu ljubezni do naše sociali- stične skupnosti. S sistematičnim poukom ima PSS namen usmer- jati članstvo za čim višji športni razmah in množično udejstvova- nje, predvsem pa skrbi za raz- voj zdravih, gibčnih in refleksov polnih delovnih državljanov v svrho doseganja najvišje delovne sposobnosti za izgradnjo socializ- ma v naši domovini. Dolžnosti in pravice članstva plesnih sekcij Svoje naloge dosega PSS z vzgojo članov na plesnih tečajih s treningi aktivnih članov, s so- delovanjem na plesno-športnih turnirjih in njih prirejanju in s pravilno estetsko vzgojo na ples- nih prireditvah itd. PSS ima tudi svoj pravilnik, ki določa njeno poslovanje in njene naloge kakor tudi dolžnosti in pravice svojih članov ter organov itd. S svojim dosedanjim delom PSS res lahko opravičuje svoj obstoj, čeprav včasih ne vidi pred seboj preveč rožnatih razvojnih možno- sti. Lahko rečemo, da se je kljub vsemu doslej dobro uveljavila. Že 25 plesnih sekcij v Sloveniji v okviru Plesne zveze Sloveni- je se je razvilo že 25 plesnih sek- cij v vseh krajih Slovenije. PZS je včlanjena v mednarodno ples- no organizacijo ICAD (Internaci- onal Council of Amateurs Dan- cers), ki ima svoj sedeš v Wiesba- cers), ki ima svoj sedež v Wiesba- — športni plesalci in plesalke ho- dijo tekmovat na razna plesišča po svetu in obratno. Tudi to lepo dokazuje, da je dosegla plesna de- javnost v naši državi že kar lep uspeh v svojem razvoju. Ne predsodkov ampak sodbo o plesu Tako sem se potrudil predstaviti bralcem »Tednika« ples kot pri- ljubljeno vejo naše športne dejav- nosti z namenom, da bi odrasli razumeli njegove namene in nje- govo priljubljenost pri mladini Obenem bi rad mladini pojasnil s tega mesta, kaj naj od plesa pri- čakuje in kaj mu ta mora nuditi. Samo veselje do plesa ne zadošča. Potrebno je razumeti njegov na- men in vsebino. Le tako lahko vsi .skupaj pričakujemo, da bodo vse sekcije dosegle svoj namen in da bodo s skupnimi močmi od- pravljene težave, ki jih je bilo več zaradi predsodkov o plesu kot zaradi prave sodbe o njem in o niegr>\'ih nalogah. Prihodnjič bi rad za konec ne- kaj napipal še o vrstah plesov in načinu vzgoje, o tekmovalnih raz- redih, o turnirjih in perspektivah. F, G. OSEBNA KRONIKA Rodile so: Kurbus Angela, Ko- kolanjščak 8, Videm ob Ščavnici — Majdo; Vidovič Julijaea, Veli- ka Varnica 33 — Marijo; Gomil- šek Terezija. Podvinci 46 a — de- klico; Šegula Matilda, Hlaiponci 46 — Danico; Presečki Adolfina, Krapina — deklico; Kolarič Ema, Podgorci 4, Ormož — Darinko; Matjašič Neža, Destemik 15 — Frančiško; Čuš Terezija, Mezgov- ci 41 — Mileno; Kokol Marija, Domava 61 — Viktorja; Čuš Ne- ža, Moškan.jcd 106 — deklico; Lajh Ana, Kidričevo 1 — Ra.jko; Rime- le Jožefa, Murkova 5, Ptuj — Maksimiljana; Koštomaj Ana, Muršilčeva 11 — Danila; Jambriš- ko Rozalija, Za kolodvorom 14 Ormož — Branka; Brbus Kristina, Spuhlja 12 — Marico; Kukovec Marija, Krempl.ieva 6 — Ireno; Veršič Marija, Bukovci 186 — Iva- na; Šprem Terezija, Cestica 1, Va- raždin — deklico; Bratušek Te- rezija, Zamušani 40 — Slavka; Šegula Ana, Dornava 150 — Bo- risa; Cafuta Dragica, Macelj 20 — dečka; Pešič Marija, Greg. dre- vored 8 — Milorada; Zebec Mina, Gorenjski vrh 26/a — Pepčeka. Markov ič Viktor. Na p<"stajo 11 in Vovk Ljudmila. Na postajo 11, Ivanguša Avguštin, Domava 2 in Medik Alojzija, Brebrovnik 12. Kolar Franc. Trzec 1, roj. 1893 umrl 2. 2. 1962. Vo.j^sk Elizabeta, Placar, roj. 1904, umrla 1. 2.1962.