Izhaja vaak Oatntok UREUNISTTO IN UPRAVA: Trst, Via F. Fllzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. 25Ur NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 800 - letna lir 1100. — Za Inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedlzione in abb. postale I. ir. ŠT. 109 TRST, ČETRTEK 21. JUNIJA 1956, GORICA LET. V. PO VOLITVAH V TRŽAŠKI MESTNI SVET Kam plove politika tržaških Slovencev? Pomembna izjava lista Difesa Adriatica — Pojasnila so nujno potrebna Odkar so postali znani izidi volitev v Tr-6tui je poglavitno vprašanje, ki muči vladajoče kroge, to, kako naj pride mesto do dela zmožnega občinskega odbora. Vprašanje se je pojavilo zavoljo tega, ker *o demokristjani in njihovi zavezniki, ki so doslej imeli v mestnem svetu od 60 svetovalcev 40 ter z njimi 4 leta varno vladali, prišli 27. maja ob večino: namesto, 40 sedežev jih imajo sedaj le 27. Kako naj Bartoli s to manjšino izvoli upravni odbor? Po pameti bi mogel to doseči samo na ta način, da si poišče novih za-\eznikov ter ®i tako- ustvari drugo večino. Na izbiro ima, da gre iskat zaveznilkle k levici, to se pravi h komunistom in Nennijevim socialistom, ali pa k desnici, katere glavni zastopniki so fašisti in monarhisti. V istem neprijetnem položaju kot Trst se nahajajo tudi druga velika mesta, tako n. pr. sama prestolnica Rim, Florenca, Milan in Benetke. Gre potemtakem za splošno vprašanje italijanskle vladne politike. Zategadelj so sklenili, da ga rešijo v Rimu. In tu se je izkazalo, da eni nočejo za nobeno ceno sodelovati s komunisti in nenniijcvci, drugi za nobeno ceno s fašisti in monarhisti. Da bi preprečili razkol med zavezniki v vladi, so se zato odločili za naslednje: odkloniti ije treba sleherno sodelovanje ravno tako z levico kakor z desnico, pa naj se zatem zgodi kadklolii. Naj hujše, kar se pač lahko pripeti, je, da doibe razne vel-iike občine komisarja in se nato razpišejo nove volitve. Raije naj bodo v nekaterih mestih spet volitve, kot da se razbije sloga v rimski vladi. Ista navodila veljajo seveda tudi za Trst, kateremu se torej ravno tako obeta vladni komisar s ponovnimi volitvami. Kako se rešiti komisarja? Tržaška Kršč. demokracija se je z idejo komisarja nekako že sprijaznila, medtem ko se ji druge skupine z vso odločnostjo ustav-ljajo. Komisarju so posebno nasprotni, »julijski in dalmatinski« begunci, ki žive v velikem številu v Trstu. Njihovo glasilo Difesa Adriatica je v svoji 22. številki objavilo 0 tej stvari zelo značilen članek. Narodno čuteči Italijani — pravi lisi — so pri volitvah kljub vsemu dosegli večino in bi morali biti sposobni, da »branijo italijansko občino.« Jasen naimig Bartoli ju, da bi se moral zvezati s fašisti in monarhisti. Ker Se pa Difesa Adriatica zaveda, da Bartoli tega ne sme storiti, mu svetuje, naj pokliče na pomoč — dr. Josipa Agneletta! Svoj predlog utemeljuje list takole: Kršč. demokracija se je pri zadnjih volitvah na Iržaakem vrgla v boj »proti vsem političnim skupinam in naredila edino izjemo v korist Slov. dem. zveze. Če je med volilno borbo dajala vso' prednost »slovenskim demokratoma, bi je ne smelo nič ovirati, da slori sedaj isto. Preden se Italijanska kršč. demokracija zateče li komisarju, naj torej poskusi vse, da sestavi občinski odbor »z Agneletto-vo pomočjo.« Tako je mapisala črno na belem Difesa Adriatica. List se sicer motti, če misli, da bi Agneletto mogel s svojim edinim glasom rešiti Bartoli j a, toda politično pomembno je nekaj drugega: kaiko se namreč »julijskim in dalmatinskim« beguncem zdi na j n arav-nejša stvar na svetu, da bo Agneletto' reševal in podpiral protislovensko vladavino v Mestni hiši. Tolikanj tesne so po sodbi lista ze vezi med Agnelettom in Simčičem ter tu- kajšnjo' Kršč. demokracijo, saj so »slovenski demokrati« dobivali od nje že med volilno borbo prednost pred vsemi drugimi celo italijanskimi političnimi skupinami. DOVOLJENO IN NEDOVOLJENO SODELOVANJE Da bi nas kdo napačno ne razumel, želimo naglasiti, da mi nismo nikalkii narodni zagrizen©!, ki kar načeloma od klan j ajo sleherno polItično sodelovanje s soideželani italijanske narodnosti. Saj simo mi sami bili sklenili, da gremo na skupno listo »Trst Tržačanom! — Trieste ai Triestini!« Toda vsako sodelovanje z državljani drugega jezilkla je za narodno- zavedne Slovence vezano na določene pogoje, od katerih ne smejo in ne morejo nikdar in za nobeno ceno odstopiti. Mi smo od tržaških neodvisne-zev na primer dosegli dvoje: d>a pridejo na skupno bsto trije narodno zavedni slovenski kandidatje in da se bodo izvoljeni italijan- ski svetovalci borili ramo ob rami s Slovenci za popolno jezikovno in socialno enakopravnost našega ljudstva. Za sedaj se bodo z vso' odločnostjo potegovali vsaj za uresničenje pravic, ki nam jih daje londonski sporazum. Z italijanskimi strankami, ki ne priznavajo niti veljavnosti in obveznosti Posebnega statuta, se zaveden Slovenec ne sme v nobenem primeru politično vezati in jih podpirati. Sedaj nastane vprašanje, kakšno je stališče tržaške Kršč. demokracije do narodnih in socialnih pravic našega ljudstva. Župan Bartoli, za katerega je Agneletto večkrat v mestnem svetu glasoval, je najbolj zagrizen nasprotnik! Slovencev, kair se jih more človek zamisliti. Če si je kak Slovenec drznil ziniti v občinskem svetu le besedico v jeziku svojih volivcev, mu je Bartoli dal nemudoma zapreti usta. Kljub londonskemu sporazumu je v tržaških občinskih uradih strogo zahranjena vsaka dvojezičnost, vsi Barto-lijevi proglasi so objavljeni izključno v italijanščini. za zavednega Slovenca v mestni upravi ni službe. Taj nilki Bartoli jev e stranke prof. Romano je ravno tako* znan kot zakleti nasprotnik enakopravnosti Slovencev. Saj je na zadnjem obenem zboru trž. Kršč. demokracije javno pozival oblastva, naj ne dajejo Slovencem pravic, ki jim jih jamči londonski sporazum! Slovenske tržaške duihovnilkle je pred novinarji označil za narodne zagrizence ter jih žigosal za pretepače, kii groze »s pestmi in brcami« svojim laškim stanovskim sobratom. Romano, Bartoli in vsi/ ostali diemokri-stjanski voditelji se na vse načine trudijo, da bi se slovenska zemlja na Tržaškem čim-prej poitalijančila. V srcu naše domačije rastejo naselja tujih prihajačev, ki čedalje bolj stiskiajo ob zid slovenske domačine. Ljudstvn je treba odkrito govoriti Kateri zaveden Slovenec more kljub vsemu temu s takimi ljudmi in strankami politično sodelovati in jih podpirati? Difesa Adriatica trdi, da to delajo voditelji Slov, dem. zveze in Slov. kat. skupnosti, in da so zategadelj uživali »med volilno borbo prednost« pred vsemi italijanskimi skupinami na Tržaškem. K tem politično pomembnimi, a za prave in zavedne Slovence skrajno žaljivim trditvam voditelji obeh slovenskih organizacij' do danes molčijo' [kot grob. In vendar je vsakomur jasno, kakšna je njihova dolžnost do svojih slovenskih volivcev in vse slovenske javnosti. Če so trditve Difese Adriatice neresnične, mora list za laž odgovarjati ter izjavo preklicati, če so pa resnične, so g. Agneletto in tovariši moralno obvezani dati slovenski javnosti brez odlaganja nekatera' nujna po- 1. Zakaj je vladajoča stranka dala ravno Agneiettovi in Simčičevi organizaciji pred- (nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA KONEC TITOVIH RAZGOVOROV Titovo potovanje po Sovjetski zvezi je še vedno v središču mednarodnega zanimanja. Na zapadu je vzbudilo posebno pozornost in tudi sume dejstvo, s kolikim navdušenjem sq ruske množice pozdravljale Jugoslovane, kjerlkoli so- se prikazali. To je bilo ravno tako v Leningradu in Moskvi kot v 1]krajini in celo ob Črnem morju pod Kavkazom, kjer je Tito prebil nekaj dni v letovišču Soči. Iz vseh delov države je prejel na tisoče pisem. Do vrhunca je prikipelo ljudsko navdušenje za jugoslovansko-rusko bratstvo v torek na: velikem zborovanju v Mosjkvii. Vse te stvari povzročajo ma zapadu sum, da se Jugoslavija vrača v naročje Kremlja ter s tem trže svoje vezi z zahodnimi velesilami. Jugoslovani take trditve odločno zavračajo. Titova desna roka Edvard Kardelj je v ameriškem časopisu Foreign Affairs objavil članek, v katerem pravi, da se jugoslovanska politika ni spremenila. Namen Jugoslavije, da ostane izven obeh vojaških taborov, ne more škodovati dobrim odnosom z Ameriko. Jugoslavija hoče ohraniti prijateljske odnose z Združenimi državami ne glede na to, ali bo prejemala od njih še nadaljnjo pomoč. Tudi Hruščev je čutil potrebo pomiriti za-padnjake. Ko je govoril na torkovem zborovanju v Moskvi, je najprej prosil poslušalce, ali si sme dati na glavo slamnik, ker sonce močno pripeka, nato je dal izraza svojemu zadovoljstvu, da so se razgovori s Titom tako srečno iztekli ter se obrnil proti prisotnim zapadnim diplomatom z besedami: »Nekateri politiki so zaskrbljeni zaradi tega, ker so se zboljšali odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Ni potrebno, da so zaskrbljeni. Sovjetska zveza noče dobriih odnošajev samo z Jugoslavijo, marveč tudi z drugimi državami. Naše prijateijgltko' >/ Jugoslavijo naj pomaga, da se učvrsti mir v svetu.« Slične misli je izrazil tudi Tito, ki je govoril na zborovanju v ruščini. Uradno poročilo o jugoslovansko-sovjet-skih razgovorih bo vsak hip objavljeno. V kolikor je Jugoslavija uspešno* posredovala med vzhodnim in zapadnim taborom, bodo kmalu dokazala dejanja. ADENAUER SE JE VRNIL Nemški kancler je zadovoljen priletel iz Amerike spet v Bonn. Od zunanjega ministra Dullesa je dosegel, da bodo zapadne velesile iznova proglasile »zedinjenje Nemčije za enega glavnih ciljev svoje politike«. Dokler se Nemčija ne združi — je dejal Adenauer — ne bo miru v Evropi in je tudi Združena Evropa nemogoča. Nemčija se ne bo pogajala na lastno rojklo s Sovjetsko zvezo, kajti zopetno zedinjenje nemškega naroda je stvar, ki jo »morajo izvršiti štiri velesile«, kakor so se ob koncu vojne obvezale. Nemčija hoče samo, da jo pritegnejo k pogajanjem. Adenauer je govoril z Amerikanci tudi o razoroževanju, o krepitvi Atlantske zveze in o gospodarskem zedinjenju Evrope, toda kar mu je najbolj ležalo na duši, je bila seveda | bodoča usoda Nemčije. Dulles se je z njim tudi strinjal, da morajo zapadnjaki voditi do Moskve enotno politiko. Preden je odletel domov, je obiskal v bolnišnici Eisenhowerja. Z njim je pa govoril le 10 minut. Iz tega vidimo, da je Eisen-hower še zelo šibak in počitka potreben. LJUDSKO GLASOVANJE V EGIPTU Dne 23. junija si bo egiptovsko prebivalstvo izvolilo novega državnega poglavarja. Kot edinega kandidata imenujejo doslej polkovnika Nasserja. Časniki so že priobčili vzorec glasovnice: »Strinjam se, da se ministrski predsednik Nasser imenuje z« predsednika republike«. Ni nobenega dvoma, da bo izvoljen in da bo s tem spet ena monarhi ja za vedno zginila s pozornice zgodovine. CIPER PRED ZDRUŽENIMI NARODI Ciprski nadškof Makarios, ki so ga Angleži pred nekaj meseci pregnali na samotni otok Seyclielles v Indijskem oceanu, se bori, kakor je prišlo sedaj na dan, tudi proti on-dotnemu angleškemu guvernerju. Protestiral je, da so vilo, kjer mora bivati, obdali z dvojno bodečo žico in da niso dovolili domačemu katoliškemu škofu, da obišče Makariosa. Z nami — je rekel — ravnajo, kot da bi bili navadni hudodelci. V znak protesta so zato nadškof in njegovi spremljevalci odklonili vsako hrano ter stopili v gladovno stavko. Kaj so dosegli, ne vemo. Medtem je pa bil na Cipru spet en grški nacionalist obsojen na smrt. Odkar se je začel oboroženi odpor narodne manjšine, je to 5. smrtna obsodba. Vprašanje Cipra se torej zmeraj bolj zapleta. Angleška Delavska stranka je predlagala, naj bi Makariosa prepeljali v London iu se začeli tu z njim pogajati, a ni s predlogom prodrla. Zaradi tega je atenska vlada sklenila, da spravi vprašanje Cipra pred občni zbor Združenih narodov, Ifci se v kratkem sestane v Njujorku. Osvobodilno gibanje ciprskih Grkov ima mnogo* prijateljev tudi v Italiji. Tako* je rimski dnevnik H Messaggero, ki podpira Segnijevo vlado*, pisal, kako bi se za grško manjšino moralo zavzeti »javno mnenje vsega sveta«, kajti tu gre za načeTo, da se prizna narodom pravica, da sami odločajo o svoji usodi. »Naravno je« — je dejal list — »da težijo Ciprčani k združitvi z matično državo«. Tako pišejo, kadar gre za manjšine v — drugih državah! Mi Slovenci smo skromni in zahtevamo samo pravice, ki nam jih daje londonski sporazum, pa nam niti teh nočejo dati. Dvojna mera in dvojna morala. »DAN NEMŠKE EDINOSTI« Sedaj je 17. junij državni praznik zapadne Nemčije. V soboto so šole imele prost dan, da so učenci lahko poslušali govore o združitvi nemškega naroda. Zvečer so* vzdolž meje med vzhodno in zapadno Nemčijo zagoreli kresovi in bakle. EDINA NA SVETU Država Izrael je dobila le dni novega zunanjega ministra v osebi 58-letne gospe Gol-de Mye,rson. To je edina dežela na svetu, ki ima žensko z,a zunanjega ministra. O Goldi Myerson pravijo, da je ženska izredne pameti in delavnosti in zelo šaljivega značaja. VSAK IMA SVOJ KRIŽ Človek bi mislil, da vsaj v bogatih vladarskih hišah ni družinskih prepirov. Da temu ni tako, dokazuje najnovejši primer holandske kraljice Julijane, ki je živela v najlepšem zakonu, a se je sedaj sprla z možem Bernardom. Vzrolk je neka babnica Ilofmans, katero so 1. 194*7 poklicali na dvor, da bi zdravila od rojstva sil ep o najmlajšo princezinjo. Ker zdravniki niso mogli pomagati, je Ilofmans obljubila, da* jo bo ona rešila slepote s svojimi molitvami. Da zadovolji ženo, je Bernard rekel, naj poskusi, pa ni nič pomagalo. Medtem je Hofmans dobila vse večji vpliv na kraljico. Vselila se je na dvor, se začela vtikati v vse mogoče zadeve in očitala celo Bernardu, da je njegova »slaba vera« kriva, če hčerkica ne spregleda*. Princu je bilo že kar preveč in je hotel iabnico odstraniti, a naletel je na odpor kraljice. Mož in žena sta se od tedaj vse huje prepirala*, si nista cele tedne izmenjala besede in Bernard je začel potovati po ssvetu. Stvari so se talko zaostrile, da je morala poseči vmes vlada, ker se je Bernard hotel ločiti od Julijane. V nedeljo so po vsej zapadni Nemčiji praznovali »Dan nemške edinosti«. Izbrali so 17. junij v spomin na 17. junij 1933, ko so v vzhodni Nemčiji izbruhnili nemiri ter so množice naskakovale vladna poslopja, da bi vrgle komunistično oblast. Sovjetska vojska je tedaj vstajo zatrla in uporniki so bili I strogo kaznovani. SOVJETSKA RUSIJA IN ARABCI Prihod sovjetskega* zunanjega ministra Še-pilova v Egipt je obrnil iznova pozornost javnosti na politiko, ki jo vodi Rusija v arabskem svetu. Da* bi prišla do vpliva med arabskimi narodi., se Moskva čedalje bolj poslužuje muslimanske Cerkve v svoji državi. Treba je namreč vedeti*, da živi v Sovjetslkli zvezi nad 30 milijonov mohamedancev in da ima od 16 sovjetskih republik 6 muslimansko večino'. V začetku so se komunisti trudili, da kot ostale vero zatrejo tudi mohamedansko, pa niso uspeli. Zato so se raje z voditelji muslimanske Cerkve sprijaznili in se poslužili njihove pomoči v arabskem svetu. V sovjetskih odposlanstvih za Bližnji in Srednji Vzhod so se v vse večjem številu pojavljali muslimanski duhovniki in branili koristi Moskve. To so delali tem laže, ker so življenjske razmere mohamedancev v sovjetski Aziji mnogo ugodnejše kot na primer v sosednem Iranu ali Afganistanu. V Rusiji žive sicer ljudje mnogo slabše kot v zapadni Evropi ali v Ameriki, vendar pa znatno bolje kot v zaostalih muslimanskih deželah Azije. V Sovjetski zvezi imajo muslimani svoje univerze, gledališča, knjižnice, bolnišnice in časnike, česar njihovi bratje v Aziji še ne poznajo. Od tod ugled in vpliv Moskve med1 Arabci, ki ga komunisti sedaj načrtno izkoriščajo proti zapadnjaikom. POGLED NA MANGRT IN JALOVEC KOMUNIZEM IN KRŠČANSTVO Na Dunaju jc bilo pretekli teden tretje mednarodno zborovanje katoliških časnikarjev, 'katerega se je udeležilo 150 odposlancev iz Nemčije, Francije, S vi ec, Avstrije, Južnega Tirola in Luksemburga. Govorniki so se strinjali v tem, da je tako zvana koeksistenca ali sožitje med krščanstvom in komunizmom nemogoče. Med ljudmi Vzhoda in Zapada je pa sožitje mogoče. Kdor bi razgovore odklanjali, bi se izneveril misijonski misli krščanstva. RIBIČI SE UPIRAJO Ribiči naših krajev so poslali v Rim odposlanstvo, da protestira proti več določbam nedavno sklenjenega i t al i j a nsk o - j ug osi o v a n -skega sporazuma o ribolovu. Najbolj jih jezi, da ne smejo več loviti rib v nekaterih delih morja, kjer jim je v starih časih bilo dovoljeno in ki so sedaj proglašene za jugoslovanske vode. Plritožujejo se tudi, da jim Jugoslovani večkrat zaplenijo ladje, češ da love v prepovedanih vodah, to se pravi, da kradejo jugoslovanske ribe. Rimska vlad* jv zalo sklenila, nai ribiške Wje hodijo odslej na lov v spremstvu ogled-nic italijanske vojne mornaarice. To je pruv, zakaj tako bo mogoče na mestu samem ugotoviti, kdo gazi zakon. KDO BO PLAČAL? Ko se je igralka G rac e Kellly omožila s knezom Monaca Ranierijem, ji je njegova vlada kupila kot poročno darilo biserno oblico za 62 milijonov lir. Sedaj so ugoto-vili, da biseri niso vredni niti eno tretjino dogovorjene cene. Pariški draguljar Clerc terja zaostale milijone, a niti vlada niti Ra-nieri nočeta o plačilu nič slišati. Iz tega se bo izcimila nevšečna pravda. PAPEŽ IN SOVJETSKI POTNIKI Po vec ko 30 'letih je navadnim sovjetskim državljanom dovoljeno, da potujejo v inozemstvo. Tako je prišla skupina; 450 potnikov v Italijo in si ogledala med drugim Neapelj in Rim. Ko so stali pred cerkvijo sv. Petra, se je slučajno prikaz«! na oknu Vatikana Pij XII., da blagoslovi množico. Sovjetski potniki so, kakor vidimo na slikali, papežu navdušeno ploskali. SONČNE PEČI Ležišča premoga in nalite se polagoma izčrpujejo in ker potrebe človeštva nenehno naraščaje, bo s časom tudi elektrike primanjkovalo. Za pogon neštevilnih strojev in ogrevanje stanovanj bodo ljudje uporabljali v t prihodnosti atomsko ali jedrno silo in — sončne žarke. V Ameriki go -y? pred (kratkim sestali učenjaki in razpravljali o bodočem izkoriščanju sončne toplote v industriji in gospodinjstvu. Ugotovili so, da Amerika že danes izdeluje sončne peči, ki jih lahko spraviš v kovček. Imajo obliko dežnika. Ko ga razpreš, se žarki loviijo v aluminijasta zrcala in odtod v /kuhalnik, na katerem si družina* skuha obed. S sončnimi žarki spreminjajo tudi slano vodo v sladko in ženejo v pogon male motorje. NEUSMILJENI PARAGRAFI V Vercelliju so prijeli staro ženico, ki je na trgu izmaknila kos mesa. Preiskava je dognala, da ni imela pri sebi niti za vozni listek in da že dva dni ni nič jedla. Državni pravdnik je kljub temu predlagal 1 leto in 2 meseca ječe in 10.000 lir kazni. To se je zdelo tudi sodnikom preveč: vstaili so in revo oprostili. Poslušalci so ploskali, kajti v njih se je Nadaljevanje s 1. strani nost pred vsemi italijanskimi skupinami na Tržaškem ? 2. V čem je konkretno obstajala prednost ali pomoč, ki sta jo obe organizaciji uživali za časa volilne borbe od naših narodnih nasprotnikov ? 3. Kako morejo ti naši voditelji opravičiti pred Slovenskim ljudstvom sodelovanje s stranko, ki je nasprotna izpolnjevanju Posebnega statuta', sklenjenega v korist naše narodne manjšine? 4. Naj povedo jasno in določno, kaj so v zameno za sodelovanje doibili od Italijanske Kriki, demokracije, da bi lahko tak korak opravičili pred svojo vestjo in narodom? zganil čut morale, ki uči, da človek, ki je gladen in si vzame hrano, da poteši lakoto, ravna iz višje sile in ne zagreši tatvine. Pomislimo, koliko ljudi razmetava danes hrano in tisočalke, drugi pa nimajo kaj jesti. kam plovemo? Pojasnila so nujno potrebna, kajti v zgodovini političnih borb tržaških Slovencev se ni še nikoli pripetilo, da bi katerakoli slovenska skupina sodelovala z vladajočo italijansko stranko, čeprav ta prizadeva slovenskemu ljudstvu dan za dnem krivice ter ga skuša na vse mogoče načine ra zn a roditi. To< smo doživeli doslej samo v narodno neprebujeni in zaostali Beneški Sloveniji ter v o.tOzni južni Koroški, kjer se je v teku desetletij razbohotilo zloglasno nemškutairstvo, ki je še danes (krvaveča rana na slovenskem narodnem telesu. Ivdor sledi dogodkom zadnjega časa v Trstu, ga obhaja resna skrb, ali se tudi pri nas, četudi nehote in postopoma, ne ustvarjajo zaradi pretiranega političnega oportunizma moralni pogoji za slične žalostne pojave, ka-klor jih vidimo v Beneški Sloveniji in na Koroškem. To bi pomenilo naravnost zgodo-\ inski preokret v politiki tržaških Slovencev in globok prelom z njihovo ponosno pretek-f ost j o. Mi iskreno želimo, da bi se motili. Naša dolžnost pa je, da povsem odkrito in kai naravnost povemo, kar mislimo. Sedaij je na voditeljih Slov. dem. zveze in Slov. kat. skupnosti, na dr. Agnelettu, prof. Rudolfu, dr. Simčiču in kaplanu Šorliju, da dajo vznemirjeni slovenski javnosti potrebna pojasnila. Če bodo še naprej trdovratno molčali, naj vedo, da bo naša javnost v tem videla tudi pojasnilo ter jih uvrstila tja, kamor spadajo. z NAKUPOM DOBREGA BLAGA PRIflRANITE DENAR! Prodaja na debelo in na drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN Ž£NSKB PO NAJNIŽJIH CENAH. Cfiliclf e Magazin angleškega blaga SKLADIŠČE: Trst-Ul. S. Nicold 22 Telefon štev. 31-138 Ul n tj 1122/11 o \ftafft* J11 tj Iv bi | WVWV'^W'*^^^AAAAAA^^AAAA/AAAA^AAA^AAAAAA^AAA^AAAAAAA^AAAAAA^AA^AAAA,\A/A^AAAAA^ Obračajte se na nas osebno ali pismeno. Prinesite ta oglas, imeli boste poseben popust. Kam plove politika tržaških Slovencev? SV. ES. MAGDALENA SPODNJA O razlaščenih zemljiščih pri Sv. M. M. Spodnji im Dom ju smo že nekajkrat spregovorili v našem listu. Vendar se to za naše tržaške kmetovalce prevažno vprašanje nikakor noče rešiti, kakor veleva razum in kakor zahtevajo koristi kmečkega gospodarstva. Ustanova industrijskega pristanišča se na opravičene zahteve posestnikov požvižga ter še vedno neustrašno vztraja na svoji krivični poti. Nezaslišano je namreč, da še zmeraj ponujajo za. razlaščena zemljišča smešno nizke cene, ki gredo od 200 do 250 lir za kv. m. Zdi se, da' so ti gospodje skregani s pametjo., saij vendar ne kupujejo zemlje v kakem gorskem predelu države, temveč v neposredni bližini mesta, kjer polja bogato rodijo in od /katerih so živele številne družine. Predpretekli teden je novoizvoljeni pokrajinski svetovalec g. Mario. Grbec imel daljši razgovor z vladnim komisarjem Palamaro, kateremu je natančno obrazložil zahteve kmetov. G. komisar je moral priznati, da so izvajanja g- Grbca' pravilna. Zato pričakujemo, da bo najvišji oblastnilk, na Tržaškem proučil 'to., vprašanje ter ga tudi pravično rešil. Naša zahteva je, naj Ustanova indusitrijskegai pristanišča plača zemljo po ceni, ki bo omogočala kmetom,' da si drugje kupijo novo polje. DOLINA Na Industrijski strokovni šoli v Dolini je bila v nedeljo in ponedeljek šolska razstava, na kateri so otroci pokazali, s kakšnim uspehom in zanimanjem so sledili pouku. Letos smo z njimi lahko zares zadovoljni i.n moremo celo trditi, da so prekosili svoje prednike. Razstava je bila v nedeljo in zlasti v ponedeljek odlično obiskana. Mamice in očetje so se ustavljali pred izdelki svojih otrok im ponosno prikimovaili. Izdelki so bili razstavljeni v različnih sobah. Ob koncu hodnika si prišel v sobo, kjer so bila ročna dela deklet in njih risbe. Takoj si opazil, kako so bile risbe na izviren način razporejene, saj so bile smotrno nametane na raznobarvnih podložkih. Risbe vzbujaj«, vtis dokajšnjega talenta. Po mizah so bila razna umetna ročna dela: prekrasni prti. cjuhe, robčki, krila, torbice v narodnih motivih itd. Na levi strani hodnika pa je bil deški oddelek, in sicer mizarski, in kovinarski odsek ter končno tehnične risbe. Najbolj natančno izdelani so bili predmeti iz železa. Že drugi in tretji razred imata izdelke, na katere bi lahko bili ponosni tudi specializirani delavci: orodni pripomočki, kotniki itd. Tudi mizarsko delo je bilo na višku, le barvanje bi lahko bilo bolj dovršeno. Ivdor si je ogledal, risbe, mora priznati, da otroci znajo dobro tehnično risati, saj so naredili res težke risbe (sestavne .dele strojev in celo načrte za eno aili dvo-stanovanj-sko> hišo). Najbrž je pa to .program, ki ne ustreza strokovnim šolam! Dečki bi raje bolj stvarne in praktične stvari, ki bodo mladeničem služile v vajeniški dobi. Ob izhodu je bila razstava ljudske šole. Tudi tu smo videli razne lepe izdelke in človek se kar čudi marljivosti in požrtvovalnosti učencev, učiteljev ter profesorjev. DEVIN Preteklo soboto je lepo število- staršev in prijateljev mladine prisostvovalo, zaključni prireditvi in asih ljudislklošolskih oltrok. Za to priliko so nam učenci pripravili dokaj zahtevno Golievo štiridejan.ko »Princeska in pastirček«. Ker smo vedeli, da se je v zadnjih letih število slovenskih učencev znatno zmanjšalo, smo bili zelo radovedni, kaiko bo igra izpadla. Bili pa smo prijetno izne-nadani, ko smo videli, da so vsi otroci svoje vloge častno in nekateri celo brezhibno odigrali. Vsi so želi mnogo priznanja, vendar je posebno navdušenje vzbudil mladi (kluhar (Mervič Leopold), ki je pokazal pravi igralski dar. Pri igri so sodelovali vsi učenci in najbolj ganljiv je bil prizor, ,ko so se v začaranem gozdu prikazale žabe in razborita medvedka. Občinstvo je pridne in požrtvovalne otroke nagradilo z burnim ploskanjem. Ljubitelj slovenske besede je bil prav gotovo zadovoljen, ko je slišali pravilno izgovarjavo, Ik.i dela toliko težav naši .mladini na Tržaškem. To je dokaz, da se z vajo in z močno voljo tudi naši otroci prav lahko nauče najlepše slovenske govorice. Na koncu je šolski zbor dvoglasno zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi. V imenu staršev in otrok se je učenika Semula Ondina z izbranimi besedami lepo zahvalila g. učiteljici za njen trud in požrtvovalnost. V sosedni dvorani so si lahko Starši ogledali razstavo ročnih del in risb, /ki je bila zares okusno pripravljena. Posebno zanimanje so vzbudila različna ženska ročna dela, ki so pokazala, da so v šoli marljivo delali. Preteklo nedeljo je bil v devinskem gradu »praznik cvetic«, ki ga je priredil princ Rajmunkl Thurn-'Taxis. Ta dan je bit! po mnogih letih vstop v grajski park prost, kar «o izkoristili številni obiskovalci, ki so si ogledali vse tamkajšnje zanimivosti. Praznika so se udeležile tudi mnoge slovenske prodajalke cvetic iz Trsta in okolice, Ik.i so la dam prihitele v Devin v lepih narodnih uošah. Zvečer je bil v grajskem parku ljudski ples. Izkupiček edinstvene in lepe prireditve pojde v dobrodelne namene. MEDJA VAS Z bhskovito naglico se je v ranih torkovih urah razširila pri nas in v bližnjih vaseh žalostna vest, da je kruta usoda strla življenje komaj 16-let n emu domačinu Lenardu 1’ericu. Fant se je kakor vselej tudi ta dan odpravil kmalu po 6. uri z doma ter se na kolesu odpeljal proti devinski železniški postaji, kjer naj bi nadaljeval pot z vlalkom do Trsta na delo. Vozil je najbrž s precejšnjo hržimo po strmi poti proti Štivanu in liilo je prav gotovo prepozno, ko je zagledal na nevarnem križišču v začetku vasi avtobus, ki vozi proti Gorici. Nesrečni mladenič je sicer močno zavrl, toda zaradi brzi-ne ga je vrglo čez krmilo, tako da je z vso silo treščil ob avtobus. Usoda je hotela., da je nato še padel pod težko zadnje kolo avtobusa in obležal na mestu mrtev. Vozač je sicer skušal preprečiti nesrečo, toda ves trud je bil zaimam. Truplo nadobudnega mladeniča so odpeljali na štivanslkio pokopališče, kjer bo našel večni počitek. Pokojnik je bil miren iin dober fant, ki so ga vsi tako v vasi kakor tudi na delu radi imeli,. Težko prizadeti družini, naj Bog pomaga prenesti hudo boil. Mlademu Lenardu naj sveti večna luč! SESLJAN V nedeljo je bilo v našem lepem zalivu prvo letošnje mednarodno jadralno tekmovanje, ki so se ga udeležili predvsem mnogi ljubitelji tega športa iz Nemčije in Avstrije. Čeprav je bilo vreme nestalno in neprimerno za Ikrimarjenje po morju, je prireditev dobro uspela, saj je privabila precejšnje število tujcev. Kmalu po (t. uri popoldne sta odjadrala iz Sesljana ter usmerila svojo ladjico proti Trstu tudi pomorski kapetan Anton Noven-ta in neka spremljevalka. Materi sta naročila., .maj se odpelje v mesto z avtomobilom ter naj ju počaka čez nekaj ur v tržaškem pristanu, itiako. iiimenoivaniil »Saicchetitikc. In res je brezskrbna ženska potrpežljivo ča/kala do polnoči, toda mladeničev ni bilo od nikoder. Policijski čolni že dva dni neprestano iščejo izgubljeno ladjico, vendar o njej in o dveh krmarjih ni doslej nobenega sledu. NABREŽINA Tudi nabrežinska strokovna šola je zaključila šolsko leto z razstavo izdel/kov svojih učencev, ki so napolnili kar 4 šolske prostore. Razstavljena so bila okusna in precizno ■zdelana- dekliška ročna dala,, (ga Mihalič je izkušena strokovnjakinja) tehnične in ornamentalne risbe; kulinarični .izdelki ter deška ročna dela iz železa, lesa in kamna. Kamnoseški izdelki so posebnost te šole. zato so tudi letos vzbujali največ pozornosti. G. Devetaku, ki uči ta predmet, se pozna, da je star mojster. Celotna razstava je napravila zelo prijeten vtis in dokazala:, da dobijo naši otroci na tej šoli dovolj strokovne izobrazbe. Istega dne je priredila tudi nabrežinska osnovna šola razstavo' in zaključno, prireditev s pestrim sporedom. Prireditev je privabila veliko ljudstva in škoda, da je bila šolska jedilnica premajhna. Tako razstavo kot prireditev sta sijajno uspeli. O razstavah bomo prihodnjič priobčili obširnejše poročilo. S0LSKA RAZSTAVA NI2JA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA v Trstu (Rojafi, ul. Montorslrio št. 8/TII.), priredi ob zajetjučku šolskega .leta razslav® deških in dekliških ročnih izdelkov. Otvorfev bo 23. t. m. ob 11. Uiri1. Razstava bo odiprta do 29. t. ra., vsak dan od 9. ure dt> 12.30 in od 15. do 19. u e. »VIST A« TRST - Via CARDUCCi 15 - Teteron 29-65« Bogata izbira naečnikov, c'aJi;og ledov, toplomerov in fotografskega materia'a Za birmo Utilcolf URARNA IN ZLATARNA ČAMPO S. GIACOMO 3 - TRST SEJA MESTNEGA SVETA V ponedeljek preteklega tedna je bila kakor smo že poročali, seja goriškega ob' canskega sveta. Daljša razprava je nastala, ko so svetovalci načeli vprašanje nove ureditve sodnij na Goriškem. Kazni svetovalci so poudarili, da se bo to vprašanje zadovoljivo rešilo samo v okvira pokrajinske avtonomije. Občinski svet je soglasno odobril poziv, naj vlada obrani celovitost goniške dežele. Svetovalci so obenem odobrili tudi vsa posredovanja pri vladi in parlamentarcih, Iki jih je opravil župan dr. Bernardis. Mestni očetje so ugotovili, da je zloglasni Morov predlog izzval že celo vrsto protestov. Zato so zalite-vali, naj se ukine drugi odstavek člena 1. zakonskega predloga. Zupan je obvestil občinski svet tudi o odgovoru podministra Bovettija ter državnega podtajnika Martinellija na znano resolucijo mestnega sveta o goriškem letališču. Državni podtajnik ugotavlja, da to vprašanje proučuje sedaj generalno ravnateljstvo za civilni promet, medtem ko podminister Marli-nelii zatrjuje, da niso doslej uradno ničesar ukrenili v korist letališča v Ronkah. Župan je poudaril, da je treba to prevažno vprašanje vsestransko proučiti in da se mora- pri lem upoštevati stvarnost in ne polemika. Gre za to, da se ustvarijo najugodnejši pogoji za civilni zrakoplovni promet v obmejni coni. Občinski svet je imel zadnjo sejo v četrtak. Na dnevnem redu je bilo vprašanje ribolova v Jadranu. To razpravo je zelo nerodno sprožil našim č it at el j etn predobro znani Pedroni z nedostojno izzivalno izjavo o »tatinskem piratstvu«, kar je dalo gg. sve Pri nastopu so sodelovali pevski zbori iz Doberdoba, Rupe, štandreža, Števerjana ter oktet iz Gorice, ki je pod vodstvom mladega pevovodje odpel tri pesmi. Najbolj je ugajala znana Komelova »Korutanlki«, ki ji je Bršljanski spesnil besedilo. Za oktetom je nastopil pevski zbor iz Rupe pod vodstvom Nik. Pavletiča.. Zbor je častno izvršil svojo nalogo. Nato so nas s svojim petjem razveselili Doberdobci. Všeč nam je zlasti bila večno lepa in pretresljiva pesem »Oj Doberdob«, ki tako globoko izraža nadčloveško trpljenje slovenskih bojevnikov v prvi svetovni vojni kakor tudi njihovo odločno borbo za kulturno in politično svobodo. Zadnji je nastopil števerjanski zbor pod vodstvom Svojega nadvse vnetega, pevovodje. Zlasti dobro je odpel »Ribniško« in »En glažek vinča rumeni«. Razsodišče je prisodilo prvo nagrado Ste-verjanskemu zboru, kar je občinstvo potrdi- lo z dolgotrajnim ploskanjem. V spomin je zbor dobil lep pokal. Števerjanci se vsem, ki so pri našem prazniku češenj« sodelovali, iz globokega srca zahvaljujemo. Prefektura je pretekli teden odobrila sklep našega, občinskega sveta, ki je svoj čas določil novo plačo obč. tajniku. tovalcema Paulinu in Šuligoju povod, d.a sl v znak protesta zapustila sejno dvorano. »Končno smo sami«, je vzkliknil junak dneva, odvetnik Pedroni, a se je vročekrvnež takoj streznil, ko je zagledal oči slovenskega svetovalca Rudija Bratuža, ki so ga ho-lele prebosti. V razburjenosti je namreč mislil, da SO' vsi. Slovenci zapustili sejo, a gospod Bratuž je pametno storil, da je ostal na svojem mestu. PRAZNIK SV. ANTONA V GORICI Letos je Gorica z el, o slovesno obhajala praznik priljubljenega svetnika Antona Pa-dovaodkega. V cerkvici sv. Antona v stolniški fari, ki je bila, kakor trdijo zgodovinarji, zgrajena na temelju celice, v kateri' je živel nekaj ča- sv. Anton Padovanski, je bilo letos še veseleje kot druga leta. Nekaj dni pred praznikom je namreč beneški urad za čuvanje spomenikov obvestil stolniškega župnika msgr. Veleija, da je stara cerkvica sv. An-°na z znamenitim obokanim »tropom in hodnikom pred njo priznana kot državni spomen-k. Prejšnji samostan, ki ga je bil zgradil baje svetnik, je danes spremenjen v stanovanja. Sv. Anton je živel v Gorici od 1227. do 1229. leta. Današnja cerkvica jc b il a pa zgrajena leta 1825. STEVERJAN V nedeljo je bil pri nas »Praznik češenj«, ga je priredilo goriško S. K. P. D. Kljub nestalnosti vremena je ta že običajni praznik privabil veliko število ljudi. SOVODNJE Bralcem Novega lista je že znano, da je naša občinska uprava v sporu z goriško občino zaradi dohodkov, ki jih ta ima od proste cone. Kalkor bogataš nikdar ne razume, da ima tudi revnejši človek neke pravice, tako ni hotela tudi goriška občina doslej nikakor priznati, da pritiče del teli dohodkov tudi Sovodnjani. Naša uprava se je končno navelličaVa prerekanja in je pred ikrailtkim odposlala svojega tajnika v Rim, da pri naj-višjih oblast v ib posreduje, naj se to prevažno denarno vprašanje končno pravično reši. Iz poročila, ki ga je imel na zadnji seji orVkega občinskega sveta odbornik za pro sveto prof^Gianantonio, smo zvedeli, da tako imenovana ustanova »Gitta di Gorizia« prav z dohodki proste cone prireja razne kulturne manifestacije, koncerte in umetniške razstave. Ta ustanova je imela samo od »prostovoljnih« prispevkov, ki jih je plačal avtomobilski klub nad 17 milijonov dohod kov, od katerih je z nad 11 milijoni pod prla razne kulturne prireditve. Gorici iz srca privoščimo, kar ji gre, toda obenem zabičamo, da se tudi nam Sovodenjeem da vse. kar nam pritiče. Prepričani smo, da bomo prej ali slej z upravičeno zahtevo tudi uspeli. Naša občina je že pred tremi Jeti to zu-devc. obrazložila Rimu s posebno spomenico. Poudarila je, da imajo Sovodnje pravico do trošarine od blaga proste cone, ki se potroši v njeni občini, česar ji pa Gorica doslej ni hotela priznati. Naš tajnik se je v Kirnu tudi zanimal za asfaltiranje ceste Sovodnje—Rubije—Gabrje in za napeljavo vo-dovoda v vse vasi sovodenjske občine. Posebni izdatki, za obe deli naj se vnesejo v proračun z,a leto 1956-57. Občina je že davno zaprosila za državno posojilo. Z novim avtobusnim voznim redom, ki ga je Ata pred kratkim uvedla, nismo Sovo-denjei zadovoljni. Podjetje je ob praznikih ukinilo preveč voženj, izmed katerih pogrešamo zlasti ono ob 18. uri iz Gorice ter ob 18.30 iz Sovodenj. ŠTANDREŽ Goriški občinski svet je na zadnji seji odobril skoro štiri milijone lir za asfaltiranje cest in trgov. K tem dedom spada tudi asfaltiranje našega trga' pred cerkvijo. Štandrež-ei smo se za to dalj časa borili, sedaj pa upamo, da se ho nasa stara želja 'končno u.res-. ničila. Zadnja nevihta je štamdreškamu polju ob tržaški cesti napravila precej škode, na jRojoah smo pa, hval,a Bogu, skupno s Sovo-|denjoi in drugimi vasmi, še pred hudo nevihto seno pokosili in ga spravili domov. IZ DOBERDOBA Predpreteklo nedeljo so izplačali nagrade, ki so jih razni kmetovalci prejeli, ob razstavi živine. Prvo nagrado 3000 lir je odnesel, kakor smo že poročali, naš župan Fer-letič Miro, ki se na' vse mogoče načine trudi, da bi dvignil napredek, Ikulturo in blagostanje dob er dobske občine. Vsa čast mu! Prefektura je nedavno tega odobrila sklep občinskega sveta o otvoritvi delovišča za popravo cest. Med 42 novimi trgovinami na Goriškem je bila registrirana pri goriški trgovinski zbornici tudi naša nova slaščičarna. IZ TRŽIČA Stavka v ladjedelnicah je predpreteklo soboto dobro uspela, ker sta jo napovedali obe sindikalni organizaciji. Delavci so protesti-rali proti vodstvu GRDA, ki je hotelo znižati akordne plače. Stavka je trajala 48 ur. Odložiti so zato morali splovitev dveh ladij in tudi »Barbare«, o kateri smo v Novem listu že poročali. DEKAN ANDREJ SIMČIČ I o vsem Goriškem cenjenega solkanskega dekana Simčiča je tamkajšnje sodišče obsodilo na 6 mesecev zapora in povrhu, da eno leto ne bo smel izvrševati svojega poklica,. Ker je dekan znan naši javnjjsti še iz dobe lasiznia, ko se je značajno in neustrašno upiral črnemu nasilju, se je vest z veliko naglico razširila in izzvala splošno začudenje. Ljudje se sprašujejo, kaj je ta pošteni :n narodno zavedni mož zagrešil v matični državi. Baje naj bi bil zlorabil spovednico, da se na nedovoljen način vtikuje v družinske razmere. Ker je spovedna tajnost za vsakega duhovnika sveta in neprekršljiva, je dekan moral pred sodiščem molčati in se ni mogel braniti. Razen tega pri spovedi ni bilo prič. Tožitelj lahko trdi, kar lioče, ne da bi mo-gel svoje obtožbe dokazati. Kako je moglo sodišče na taki podlagi obsoditi dekana Simčiča? Ljudje šušljajo, da se mu je maščevalo, ker je izstopil iz C. M. D. Goričane je še posebno prizadelo, ko so brali v nekem goriškem tedniku, da se''dekan nahaja že v solkanski ječi. Ta časopisna vest je k sreči lažna, kajti g. Simčič je na svobodi in čaka, da ljubljansko sodišče reši njegov priziv. Trdno »mo tudi prepričani, da bo prizivno sodišče zaslužnega narodnega delavca oprostilo. Take obsodbe so pa vsekakor zelo škodljive matični državi, ker jo spravljajo ob ugled v zamejstvu ter so samo voda na mlin sovražniiklov Jugoslavije. 5WofiGfi//a ŠEMPETER SLOVENOV Sedaj ko so se po ostri volilni borbi duhovi pomirili, je izid volitev predmet živahnih raizgovorov. Skupni napad vseh strank, ki so nastopile pod krinko »neodvisnih«, proti D. C., ni uspel. Ta je dobila 668, »neodvisna« pa le 392 glasov. Demokristjanska stranka je pa precej nazadovala od zadnjih volitev in bi bila še bolj, če bi ne bili nastopili komunisti. Strah pred komunisti ji je namreč prinesel marsikateri glas. Komunisti so odnesli 176 glasov. To je več kot preveč za Šempeter, tembolj, ker so se nahajali uied njimi ljudje, ki so se pred leti odlikovali kot »itallianissimi«. Za pokrajinske volitve so v naši občini glasovali takole: MSI 75 glasov, komunisti 302, socialisti 279, liberalci 89, demokristjani 738, monarhisti pa 153. Na komunistični listi je kandidiral domačin, učitelj Petričič, za katerega bi bila glasovala ogromna večina volivcev, da bi se Vključil v kako drugo listo. Tudi na liberalni listi je kandidiral domačin I. Sirk, toda ketr pri nas ne maramo kapitalistov, je mož dobil le 89 glasov. Čeprav je g. Siiik v sedmih občinah odnesel komaj 768 glasov, bo vendar sedel v pokrajinskem svetu, ker so mu bili prišteti še vsi drugi liberalni glasovi ostalih volilnih okrajev. Tako bo naš okraj, h kateremu spadata tudi furlanski občini Pavoletto in Faedis, imel v pokrajinskem svetu Iklar dva svetovalca: demokristjanko gospo Adrijano Se-lan-BroIlo, kateri so nadiške občine dale 4067 glasov, in pa g. Iv. Sirka. Upamo, da bosta svetovalca tekmovala med seboj ne le za it ali jamstvo nadiških dolin kot svoj čas polikiovnik Olivieri, marveč v resnični pomoči našemu revnemu ljudstvu. Pri nas je pri zadnjih volitvah močno napredoval tudi socializem, ki smo ga tu doslej poznali le po imenu. Za to stranko so glasovali brezposelni in delavci ukinjenih tovarn. PODBONESEC V Podbonescu so za pokrajinski svet volili takole: MSI (Grisi) 14, komunisti (Petričič) 47, socialisti (Vanon) 69, liberalci (Sirk) 173, demokristjani (ga. Sela.n-Brollo) 1121, monarhisti (general Dal Bin) 288. ŠT. LENART Pri občinskih volitvah je Kršč. deinoZklra-eija komaj odnesla zmago s 518 glasovi proti 483 glasovom neodvisnih, oziroma vseli ostalih strank, ki so se jim pridružili tudi vsi boldarinovci iz Kozce. Malokje v Italiji J je bil spopad z demokrisljansko Stranko in I njenimi nasprotniki tako bud Ikalkor pri občinskih volitvah v Sv. Lenartu. Za pokrajinski svet pa »o v Sv. Lenartu volili takole: MSI 105, komunisti 109, socialisti 98, 1 iberalei 218, demokristjani 546, monarhisti 41. Število glasov komunistov in fašistov so dvignili odpuščeni delavci podrle cementarne in boldarinovci. IZ ČEDADA Upravne volitve so za nami. Čedad-eev ni bogvekaiko nadlegovala hrupna volilna propaganda. Vsi smo namreč bili prepričani, da bo zmagala D. C., in sicer po zaslugi mestnega župana senatorja Pel iz-za, ki se je dobro izkazal v bivši upravi. Prav gotovo nam bo dr. Pelizzo nepristransko županova! tudi nadaljnja 4 leta. Zaradi njegove delavne in plemenite osebnosti smo tudi čedadski Slovenci volili njegovo stranko im komunisti ter socialisti so bili razočarani, iker so se nadejali velikega napredka, ki pa ga ni bilo. Skoro v vseh občinah našega okraja so zmagali demokristjani, le v Prapotnem so z malo večino prodiiii socialisti. Ta primer je iznenadii vso okolico, še najbolj pa župnika im kaplana, ki pomagata ondotniim »italiamissimom« pri raznarodovanju Slovencev. ELiGR AKLETi 0 Dne 12. junija so jugoslovanske čete odkorakale iz Trsta. Zastave so se spet zamenjale. To pot pa je tudi na miramarskem gradu zavihral nov prapor z zvezdami in črtami. Novi ameriški gospodarji so se ogledovali v nekdanjem razkošju. Na normanskem stolpu belega gradu se vijejo novi prapori. Pred skoro sto leti so iz Miramara ponesli avstrijskega orla v novi svet, zdaj, v novi dobi, pa so kot v maščevanje zasadili vrh gradu zastavo s tiste eemlji-ne, kjer je Maksimiljan zgubil krono in življenje. V ta najbolj vetrovni kotiče/k povojne Evrope SO' prišli kot novi gospodarji Američani in Angleži. Toda ti niso več bili princi ali velike politične glave, marveč le genera-fi. Na ozemlju okrog belega gradu so se še vžigale strasti in narodna maščevanja. Težko je bilo krotili nemirne duhove in tlačiti pridrževano mržnjo, ki je kakor pod pepelom tlela v srnih. Generali v krat/kih hlačah in s kosmpit.imi koleni so s palčico pod pazduho krožili po mestnem nabrežju in prezirljivo zrli skozi monokle na ljudi, ki si iz vojne revščine in strahu še niso opomogli. Tem častnikom, iki so prevzeli vso oblast, se je zdelo, da kakor kje v kakšni kolonialni deželi predstavljajo silno mogočnost njih držav ali veis sijaj Njj/hovilh Verličanstev. Nekoliko s kruhom, pravzaprav z mesnati-mi škatlami in po načelu »razdeli, pa vladaj«, so preko policije obvladovali Svobodno tržaško ozemlje, na katerem robu se je še vedno ponosno dvigal MiramaT z vso svojo belo lepoto in temno preteklostjo. ŠEST STRELOV Kakor vse dosedanje oblastnike tako je tudi nove gospodarje privabil grad v svoj račarani krog. V njem in v Devinu so postavili svoj glavni slan. V Miramaru SO' preuredili sobane po svojem kričečem okusu. Mogočno prestolno dvorano so Ikar belo prepleskali, da je služila za. pojedine in svečane plese. V nočnem sedežu visokih častnikov se je začelo živahno vrvenje in življenje. Lestenci so metali žarke luči na nemirne valove pod školji, ko je v gradu bučala godba in šelestela svila po zglajenih p anket ih. Stari, turobni spomini so utonili v pozabo. Le od časa do časa se je kdo spomnil na nekdanje zgodbe, ki so se začele v lepem dvoru in tega ali onega pogubile. Veseli svet se je smejal, (ko so v novih časopisih zaveznikov brali, kaj vse se je tu pripetilo. To so bile zanje »stare pravljice«, ki se jih nihče več ne boji, češ kaj more do ži-v ega njemu, ki živi pod mogočnim zvezdnim praporom? Bajke o običajnih strahovih, ki jih poznajo iz vseh starih angleških in škotskih gradov, so romantično predrznost in /vedavosl mladih častnikov še podžigali, da se jim je beli grad zazdel še stokrat zanimi-\ ejši. Toda kmalu je spet odbila usodna ur® za enega izmed njegovih prebivalcev. General De Winton je bil poslan kot poveljujoči general zavezniškega vojaštva na tržaško ozemlje. V razkošnem gradu je mrki in Tes« ni mož uredil svoje bivališče. Bilo je sredi zime leta 1947, Takrat je bilo treba močne roke, da bi krotila nemirne duhove. Približevala se je namreč odločitev; govo- Irilo se je o bližnji razmejitvi in da bo velik del Istre s Puljem vred prišel pod upravo sosednje Jugoslavije. Pri italijanskem delu prebivalstva je začeilo 'vreti; spretna podtalna propaganda je vzpodbujala na izseli-lev. Ljudstvo je nasedalo obljubam raznih hujskačev. Na zavezniško upravo' in na njene generale so leteli očitki, da hote spreminjajo narodnostno lice Istre. Izbruhnili so po raznih krajih nemiri in upori, ki sta jih vojaštvo in policija potlačila po novih načinih s 'krožečima lahkimi avtomobili in curki vode. V Pulju je pa postalo bolj vroče. Prve dni februarja' so se v mestu pojavile slkupine mladih ljudi, ki so oboroženi z gorjačami prepevali bojne pesmi iz starih črnih časov. Začele s o- pokaiti tudi bombe im padati nove žrtve. Takrat je general De Winton prevzel oblast in pokazal vojaško moč. Ukazal je, da so čete večkrat v popolni bojni opremi korakale po mestu, da bi nemirneže preplaši- ( Dalja) TOVARNA PVmeic "1 KRMIN - CORMONS - | j TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, knhinje itd. hrrii vsako delo po naročila. Prodaja po tovarniških cenah, jamči r.a solidno delo. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA (Razgovor z glasbenikom JHertzujem Zadnje čase smo zasledovali vašo polemiko v ljubljanskih »Naš. h razgledih«, v kateri zavzemate stališče, da naj bi se sodobna slovenska glasba rešila svoje okostenelost, oziroma provincialnosti. Kaj sodite o sodobni slovenski glasbi? Zaradi posebnih pogojev, v katerih se je razvijala slovenska kultura, je sloveni ka ig.astoa v preteklem stoletju močno zaostala za razvojem svetovne in tudi za slovensko književnostjo in likovnimi umetnostmi. Naša moderna zborovska in instrumentalna glasba je nastala šele vzporedno z na .topom Moden ne v književnosti ip četvorice impresionistov v slikarstvu. .Vse, kar je dala slove', iska ghsba po Gallusu, je delo izrazi, ih epigonov m ekleklikov. Ker je maral prvi rod naših »modernih« (Skladateljev tako rekoč orati ledino in i adokinaiiti vse, česar naim ni preteklost dala, jie smemo pričakovati od njega, da bi dosegel naviti tedanjih naju a redr.ejših glasbenih gibanj. Ta doba modernega slovenskega glasbenega prebujenja je vezana na imena mentorja Go.mira Kreka ip, skladateljev Emila Adamiča ter Antona Lajovica. * Naslednje pokolenje se je že lahko pridi užilo prizadevanjem svetovnih ■; kladate jev: to je doba, ki traja približno od nastanka glasben ga ekspresionizma do konca tridesetih let in k jo zaradi ene njenih vidnejših značilnosti rad imenujem dobo ekspe-rimenitizma: iskanja novega za vsako ceno. Slovenci imamo močne osebno iti ebsper.men i ov v Slavku Ostercu, Miariju Kogoju, Karlu Pahorju in drugih. Mnogi predstavniki tega rodu so še vedno ustvarjali pod vplivom poznoromantične tradicije in že preživelega impresionizma. Med temi je najpomembnejši Lucijan Marija Škerjanc. Z nastopom pretekle vojne se je začel uveljavljati v svetu rod, ki se sicer okorišča z vsemi pridobitvami eksperimentistov in ceilo izpričuje nove izrazne možnosti, vendar ga predv em zanima vsebina iglasbene izpovedi: zato lahko govorimo o humanosti sodobne glasbe, ki se s tem' močno nazliku e od glasbe eksperimentistov. Pri ras pa je položaj še zelo zmeden: še vedno je močno število skladateljev ki se v bistvu d: žijo poznoromantične ali impresionistične tradicije; redkejši so tisti, ki so po svojem bistvu revolucionarji, eksperimentisii. Nekateri so v zadnjem desetletju skušati prodreti s programskim značajem svojih skladb: političnim, kulturnim in podobnim špekulacijam so dodali še glasbeno s tem, da so skušali obudi i n: čine, ki so se v preteklosti dobro obnesli. Uspehov, ki so jih trenutno imeli s takimi deli t mislimi predvsem na nekatere opere, vendar spadajo sem še številna deta iz vseh ostalih panog glasbenega ustvarjanja), ni gotovo pripisati umetniški vrednosti del samih. Zelo redki pa so tisti, ki čutijp potrebo, ustvarjati resnično sodobno glasbo: t. j. gla bo, ki je pretrgala vsako vez s pozno romantiko, impresionizmom in ek presionlz-raom ter postala svobodna in osebna v izbiri sredstev, mogočna in povedna po izpovedi. Vzrokov je mnogo. Mled glavnimi naj omenim le nekatere: slovenske glasbene ustanove (Slovenska Filharmonija, Radio, Društvo slovenskih skladateljev, glasbeni oddelek Državne založbe Slovenije itd.) prispevajo s svojo reproduktivno in založniško dejavnostjo premalo k jasni usmeritvi načel; občinstvo, skoraj kot povsod po svetu, ni dovolj zrelo, da bi znalo podpirati najbolj zdrave sodobne težnje v glasbi. Največja krivda pa je v samih skladateljih: premalo so razgledani, potovati hi morali po svetu, spoznavali glasbeno življenje drugje. V velikem številu bi jim morale biti dostopne sodobne partiture in dobre plošče, imeti bi morali stike s svetovnimi skladatelji, razčistiti bi motali svoje es etske nazore in se jasno zavedati, kje je meja med obrtjo in resničnim umetniškim ustvarjanjem. Katere slovenske glasbenike iz preteklosti in sodobnosti največ cenite? (Najpomembnejši slovenski skladatelj je nedvomno Jakob Petolin-Gallus. Slovenci ga premalo po znamo im cepimo. Zato nujno potrebujemo izdajo njegovega zbranega dela in i čpmo študijo o njem. Nikoli ne bi smeli pozabiti da je Gallus edini slovenski skladatelj, ki je izredno pomemben tudi v svetovnem merilu. Gd modernih cenim predvsem tiste, ki so prispevali k razvoju neše gla ibe in so pi ali izvirne in povedne skladbe: Anton Lajovic (zborovske skladbe in samospevi), Marij Kogoj, Marijan Kozinia (nje- gova opera »Ekvinokcij« je vredkia vsakega odra) Karol Pahor (njegova poslednja dela), Marijan Lipovšek, Ubald Vrabec (zborovske sk ac.be) idr. Od predstavnikov .mlajšega rodu — izmed istih, katerih dela poznam — cenim predvsem1 Primoža Ramovša, Vladimirja Lovca, Janeza Matičiča, Aleksandra Lajovica, Alojza Srebotnjaka. Od teh si obetam, d'a bodo slovenski glasbi utrli pot v sfvtt. (V zadnjih letih sledim z velikim zadoščenjem uspehom Ramovševe glasbe v svetu: po izvedbah na Danskem in v 'Nemčiji bodo letos podali njegova dela na Kitajskem ter v Belgiji in v drug h evropskih državah). Ali ustreza slovensko glasbeno založništvo potrebam po uveljavljanju dobre slovenske glasbe? V primeru z ostalo založniško dejavnostjo je glasbeno zabžniš vo v Sloveniji skromnejše, vendar presega vsako podobno prizadevanje izpred vojne. Državna založba Slovenije, ki je najpomembnejša, je objavila v pirvem de;etletju 170 glasbenih iizdiaj, med njimi približno polovico Izvirnih slovenskih del. Teh uspehov se mora vsak ljubi el j glasbe veseliti. Kriteriji pri izboru izvi nih skladb sicer niso vedno jasni. Temu je nedvomno kriva tu:’j zaple e-na birokracija. (Vsako delo mora skozi štiri instance. Prva: M. Bravničar, vodja gl: sbenega odde ka DZS .Druga: prva strokovna k'misija. Tretja!: druga strokovna komisija. Četrta: za ožniški svet). Tako si tudj lahko .razlagamo, zakaj DZS mi priobčila del nekaterih pomembnih slovenskih sklada eljev, medtem ko pogo: torna tiska dela avtorjev, ki ro njenim- krogom najbližji. Pri glasbenem založniškem delu DZS pogrešam predvsem dvoje: zbrana dela slovenskih skladateljev (tako kot izdaja zbrana dela slovenskih pesnikov in pisa'eljev. Zbrano delo Jakoba Petetima, Marija Kogoja, Slavka Osterca in Antona Lajovica nam je nujno potrebno), in kvalitetne skladbe sodobnih, predvsem mla:ših slovenskih skladateljev. Poslednji potrebi delno zadošča Društvo slovenskih skladateljev s svojo skromno založniško dejavnostjo, O izdajah tega društva sem napisal nedavno oceno, ki je sprožila precej, ostro, a ze’o koristno polemiko. Društvo je na žalost odvisno od državnih podtpor, ki jih pa dobiva v znatno nižji meri kot sorodna jugoslovanska združenja. Prav zaradi tega je njegova založniška dejavnost tako skromna. Pri tem želim pa poudariti pomen Slovenske glasbene revije, ki jo društvo Izdaja in Drž-vca založba Slovenije že šest let zalaga. (V tem času so izšli trije letniki). Kaj sodite o slovenski lahki glasbi? Priznati moram, da izvirno slovensko lahko glasbo zelo malo poznam. Za lahko g’'a®bo se nisem nikoli zanimal, ker je njena vsebina plehka in njen izdelek obrtniški. Nasprotno sem pa ljubitelj pristnega jazza in pristne ljudske glasbe. Kako si preds avl Jate dobre priredbe ljudskih pesmi? Slovenske ljudske pesmi slišimo največkrat v slabih, zastarelih, taboimenovapih čitalniških priredbah. Vzorne priredbe so — kakor n. pr. Miaroltove — harmonsko pestre in ritmično razgibafae; njihov izdelek ni enolično ponavljanje najbolj preprostih akordičnih obrazcev, temveč sveže zaporedje pestrih in domiselnih prijemov. Ali Vas zadovoljuje‘o programi slovenskih glasbenih prireditev v Trstu? Na splošno da. Glede ina moči, s katerimi razpolaga slovenska glasbe.na kultura v Trstu, so odločno dobre. Od bodočnosti pa si obetam mnogo več. Kakšno jie po Vašem mnenju tržaško glasbeno življenje na spLšno? Takšno je, kakršno more biti v kraju, ki pomeni za oba naroda iskrajno periferijo. Mimo tega je usodna kulturna mlačnost večine Tržača..ov. Domače pobude so premalo števime, pa še te ne najdejo ne doma nie zunaj potrebnega razumevanja. Doslej sva govorila o glasbi na spicš.o. Zdaj pa še kaj o Vas, o Vašem glasbenem razvoju, o Vaših vzornikih in o načrtih. Glasbe sem se učil, preden s m znal pisati: tedaj mi ni bilo še pet let. Ko sem začel igrati, sem začutil potrebo, pisati packe, ki naj bi bile podobne vajam in 'skladbicam., ki stan jih igral. Kakor vsi otioci sem tudi jaz zelo rad oponašal starejše in delal, kar so oni. 'Skladateljevaiija sem se lotil dvanajst let pozneje, ko sem se nehal učiti v,otipe. Prav zaradi violine in ljubezni do starih italijanskih violinistov, katerih dela tem najrajši igral, je verjetpo nastalo v meni nagnjenje do linearne, polifonske glasbe. Ni mi lahko reči, y kolikšni meri so vplivali name veliki mojstri, posebno zato pje, ker sem se vedno skušal ogniti vsakemu zunanjemu vplivu. Pač pa liahko povem, da so nti . z redno pri srcu stari po-lifonisti, glasbeni barok, klasic.zem in sodobnost. Nekaj imen: Bach, Mozart, Schumann, Musoigskij, Ravel, Bar ok, Hindemith, Šostakovič, Gershtvin. Moj razvoj? Začel sem s samospevi: saj se človeški glas najlepše glasbilo. Pii njih me jie zanimala sodobno občutena psihološko utemeljena spevnost, čeprav daleč od patetičnosti in romantičnih vzorcev. Potem .so me zamikale pa.različnejše komorne zasedbe s pretežno uporabo godal in lesenih pihal. Pri njih .sem skušal ustvariti svoj osebni polifonsbi izraz. Zelo me mika tudi simfanič. a glasba, vendar sem na tem področju napisal le nekaj majhnih del, ki jih še nisem dal iz irok. Poleg skladateljevanja se rad posvečam publ ci-stiki. To mi pomaga izostiiti misli in razore. Načrti? Težko govorim p njih. Imam jih dovolj za tri življenja. Trenutno imam v delu zbirko klavirskih preludijev ip fug. Za pa. bi žjo bodočnost imam v načrtu opero, ob kateri delam že leto dni: vendar .bom potreboval še več let, predep spravim zadnjo noto pod streho, ker delam vzporedno še ob drugih skladbah. KULTURNE VESTI Niti s prihodnjim šolskim letom pe bodo v Celovcu odprti slovensko, ali bolje rečero, dvojezično gimnazijo, bi je bila koroškim Slovencem zagotovljena v avstrijski mirovni pogodbi. Avstrijska Vlada se izgovarja, da mora še novoizvoljeni parlament sklepati! o tem in izdati poseben zakoji. Povsod ista pesem, kadar gre za šolstvo slovenskih manjšin. Mora biti res nevarno. * * • V Sloveniji so s posebno anketo ugotovili, da je večina slovenskih vzgojiteljev za to, da bi odpravili dosedanjo prakso pisanja »karakteristik« v šoli o učencih, be,- so nesmiselne ip nepedagoške. • ♦ • Nova številka ljubljanske revije »Naša sodob-nos « .prinaša večje števi o pisem, ki jih je pisal Ivan Oankar svoji dunajski zaročenki Štefaniji Lof-ler, ki še zdaj živi na Dunaju. Edina doslej znana ljubezenska pisma i.iajvečjega slovenskega pisatelja so vzbudila razumljivo pozornost, a mnogo bralcev je nad njimi razočaranih. V prihodnjih številkah revije bodo objavljena še druga pisma, ki jih je L8f-lerjevia .sama Izročila pred nekaj leti nekemu slovenskemu literarnemu zgodovinarju, ki jo je obiskal. * • » V Rimu je umrl 11. t. m. Corrado Alvaio, eden najvidnejših sodobnih italijan-kih pisateljev. Bil je star 61 let. Doma je bil Iz Kalabrije Up v svojih romanih in povestih je opisoval njene ljudi, pastirje, Izmete in delavce. Napisal je večje število romanov, med katerimi je zaslovel posebpo »Asp: omontski ljudje«. Njegova dela so prevajati v mnoge tuje jezike. GOSPODARSTVO SNAŽI KOŽO ŽIVALIMI Živina očitno č-uiti posebno ugodje, če ji snažimo Ikožo, ker drugače ne bi tako mirno e tali a in se pustila čistiti. Živina s čisto kožo pa ni samo lepša in bolj zdrava, temveč tudi bolj donosna. Koža predvsem uravnava toploto živali. V koži go posebne žleze, tako imenovane znoj-nice, ki v toplem okolju živahneje delujejo - žival se poti - v hladnejšem olklolju pa bolj počivajo. Na ta način se uravnava toplota v notranjosti živalskega telesa. Poleg tega živali po znojnicalh izločajo mnogo snovi, ki bi povzročile notranje zastrupljenje, če ne bi zginile iz telesa. Vse, kar izločajo znojnice, pride na koži v diotilk s prahom, katerega je vedno dovolj v ozračju. Tako se ob znojn-icah tvorijo razne spojine. Njiih bistveni sestavni del so različne bakterije, katerih je tudi vedno dovolj v zraku. Te pa le prevečkrat povzroča-jo razne bolezni, spojine same pa onemogočajo pravo »dihanje« kože in s tem izravnavanje toplote. Zaradi tega trpi zdravje živali. Živinorejec pa je na šlkodi tudi pri mleku in mesu. Snaga kože je velikanske važnosti. Če koža ni. čista, tudi mleko ni snažno. Strokovnjaki so prešteli razne kali, ki se nahajajo v mlelku snažnih in zanemarjenih krav: v prvem primeru so našli komaj 1/8 toliko kali ikot v drugem. Med temi kalmi je bilo mnogo zdravju zelo škodljivih. Če hočemo torej imeti lepo- in zdravo pa tudi donosno živino, moramo redno> skrbeti za njeno snago in ne smemo pozabiti na kožo, posebno- poleti. TOČA JE PADALA... Marsikod je letos toča že klestila in napravila ogromno škodo. Kaj naj kmetovalec napravi takoj po toči? To< je odvisno- od povzročene škode. Koruzo lahko p od sadim o vse do konca junija, do srede julija pai lahko sejemo^ še razne sorte, predvsem činkvantin. Isto velja za fižol. Krompir — pa tudi1 fižol — moramo ta-ILoj -po toči poškropiti z raztopino modre galice ali asporja ali z raztopino prahu »Caf-faro«. Drugače nam peronoepora uniči ves pridelek. — Kmetovalec mora s trt in iz vinograda takoj odstraniti vse odbite Liste in poganjke, odrezati prelomljene rozge in trte nemudoma- poškropita- proti peronospori. — Isto mora narediti sadjar. Tudi tu je na mestu škropljenje z modro galico ali aspor-jem. Škropilo pa naj bo za 1/3 do 1/2 šibkejše kot tisto za trte. SE BORIŠ PROTI ČRVIVOSTI SADJA? V listu smo pravočasno dali potrebna pojasnila. Z enkratnim škropljenjem z arzenali ni* gesarolom n-e bomo obvarovali hrušk in jabolk pred črvivostjo, ker metuljčki ne izletajo ratočfaeno. Potrebno je več škropljenj, in sicer vsakih 10 dni od srede maja do konca junija. — Sedaj je nujno potrebno škropiti. MARGARINA ALI UMETNO MASLO V Italiji je prepovedan naziv »umetno maslo« in se mora rabiti beseda »margari- na«. Po nekaterih državah pa prodajajo »umetno maslo«. Izdelujejo -ga iz rastlinskih snovi in -tudi iz kitovega- olja. Proizvodnjo margarine n-a vsem svetu cenijo na okoli 50 milijonov q. (Največji potrošnik je Nemčija z nad 6 milijoni q -ali s 13 kg potrošnje na osebo na leto-. Pravega tnasla potrošijo le 6 kg na osebo. Potrošnja niargarine se v splošnem zelo dviga -predvsem v Rusiji, kjer so odiprli v zadnjih 3 letih 4 nove tvornice, in na Japonskem, -kjer delajo margarino predvsem iz kitovega olja. SVEŽI KRUH V ŠKATLAH Po devetih letih preizkušenj se je ameri- ^ ški vojaški upravi posrečilo odkriti postopek, ki skozi mesece ohranjuje kruh tak. kot se vzame iz peči. V zadnji vojni so ameriška vojaki najbolj tožili po svežem kruhu. Od sedaj naprej pa ga bodo imeli n-a voljo tudi v najbolj neugodnih položajih, kamor ga -bodo dobili vedno svežega v posebnih škatlah. KRIZA PŠENICE V Italiji se je že večkrat govorilo o krizi vina, -ker je njegova prodaja zastajala. Letos pa je nastopila tudi kriza- pšenice, kei računajo, da je sedaj ob novi žetvi ostalo neprodanih okoli 25 milijonov q pšenice lanskega pridelka in ne bo na razpolago dovolj prostora za vskladiščenje novega pridelka. Ta bo po sed,anjih ocenitvah le za o-ko- V — CŠportni pregled —j NOGOMET ■Z nedeljsko tetino med Avstrijo hi Jugojlavljo smo bili razočarani. Čeprav so bili Jugoslovani ves čas v odločni premoči, jliso in niso mogli odločiti tekme v svoj prid. Kot vedno j m je tudi to pot manjkalo točnih in odločnih strelcev v vrata. Ves prvi polčas so igrali v p. ostoru Avstri.cev, izsilili so 7 kotov, a vrat se niso dotaknili. Po prvem pol-času je avstrijski reporer g. Meis!a takole poiočal radijskim poslušalcem: »V Zagrebu Jugoslovani po mili volji gospodarijo na igrišču. Napadalci oblegajo ubogega Engelmaerja, ki pa je vendar v prvem polčasu vzdržal pritisk. Pričakujemo najhu;še žele v drugem delu « V drugem (polčasu so Jugoslovani spet napadali, a nepričakovano so Avstrijci prešli v protinapad, žogo je dobil Koller, stranski krilec in jo z daljave 25 m poslal neubranljivo v mrežo. Med jugoslovanskimi igralci je tedaj -nastala prava zmeda ijii šale po nekaj minutah so se zopet /našli in spet prešli v napad. Tedaj je Hajkovu uspelo izenačiti. Borba za zmago se j,e nato nadajevala, Jugoslovani so imeli še nekaj krasnih p iložnosti za gol, a uspeh je ostal nespremenjen. Po današnji tekmi je stanje za poloal dr. Geifija naslednje: Madžarska 10 točk, CSR 6, Ava‘rija 6, Jugoslavija 5, Švica 1 in Italija 0 točk. Na Dunaju so se v soboto pomerili B moštvi Avstrije in Jugoslavije In tudi tam je b:l uspeh neodločen (2:?). V Grazu pa so proti mladincem Jugoslavije slavili zmago s 3:1, čeprav so Jugoslovani v prvem polčasu vodili z 10. Nemci so vendar enkrat zopet zmagali. To jim je uspelo proti predstavništvu Norveške v Oslu. Čeprav so Nemci 5e Vedno svetovni prvaki, so njih zmage zadnje čase prava redkost. V tekmi za pokal evropskih prvakov, v katerem so nastopata najboljša mržtva posameznih držav, je zmagalo moštvo Reala iz Madrida, dtrugo mesto pa je zasedel lanskoletni francoski -prvak Reims. OLIMiPIADE Tudi olimpijske igre s tekmovanji V jahanju so za nami. Te jahaipe tekme imajo na sporedu skup- li 10 °/0 do 15 % nižji od lanske rekordne žetve. Izkazalo se je, da drža a-a -ni izpraznila svojih zalog, iki izvirajo od lanske obvezne oddaje, ker ni hotela o-bremenjavaiti trga. Kljub temu ostane tudi za novi pridelek v isti meri Ikot lansko- leto- še vedno v velja- vi predpis o obvezni oddaji. Količina in cena sta isti. Ker pa je na razpolago -premalo državnih skladišč, bodo letos deležni posebne nagrade vsi tisti, ki bodo čim pozneje oddali predpisano količino-. — Za, izvoz je italijanska pšenica mnogo predraga, saj je skoraj 2-,kral». IMP0RT ■ EXP0RT Farmacevtski proizvodi in kemikalji TRST - Via lorrebianca 21/11 «31-315 mo 3 discipline. V prvi, MilitaTyju, je -bila prva Anglija in za njo Nemčija, Kanada, Avstralija, Italija in Argeptina; prvi posameznik -pa je bil Sved Ka-stenmian in drugi Nemec Lutke-West-hews. V drugi -so zmagali Švedi In prvi- posamezn k je že ponovi o 52-letn-i Sved Henri St. Cyr ki je kot pred 4 leti le za malo prekosil gospo Lis Hartel iz Danske. V tretji, tekmovanju čez ovire, je bila prva Nemčija, za njo Italija, Anglija in Argentina, me h tem ko je prvi posameznik Nemec Wi-nkler, za jiijm pa brata Ralmondo in Piero DU-nzeo iz lita, 11 e. Največ zlatih medalj ,sl je tako osvojila Švedska (3), nato Nemčija (2) in Anglija (1). TENIS Tekme za Davisov pokal se nadaljujejo. V pol f ima tu je Švedska premagala Anglijo s 3:0 in Italija Francijo s 3:2. Zmaga Italije jiad Francijo je pravi čudež, saj je po prvem dnevu tekmovanja vodila Francija že z 2:0. BOKS Ze dvakrat,p.i evropski prvak srednje-težke skupine Tržačan Mitiri -je bil zopet premagan. Tokrat ga je -po točkah prekosil južnoafriški boksar Jlrnmy El-llott. Zaradi bolezni Italijana Pravisani-a so njegovo srečanje s Hemandezom preložili pa 28. junij. KOLESARSTVO Komaj so bile zaključene krožne tekme po Italiji, že -so v polnem teku dirke po SviclJ. Ker je tudi Koblet v zadnjem trenutku odpovedal udeležbo, je ta tekma precej Izgubila na svojem pomenu. Vsi boljši kolesarji se namreč vadijo za največjo prireditev leta »Tour de France«. ATLETIKA Na prvenstvu Slovenije v atletiki je Knezova z zmago nad Slamnikovo postavila nov državni višek v teku na 800 m v času 2:147. Tudi Sl^mnikova, ki je ves prvi del tekme bla daleč pred Knezovo, je s časom 2:15’7 izboljšala lastni višek. O'Brian je v Los Angelesu sunil kroglo 18,69 m daleč in tako zopet znatno -izboljšal »voj In svetovni višek. V -Sa-nigerju je pred nedavnim Dave Sime dosegel v tekli na 220 yardov izreden Sas 20 sebupd In 9 tem uradno še nepriznani svetovni rekord. HI WlHI .TOLE' NAMA BO POTE-ŽILO LAKOTO, KA3------------ U S OGENTS 3E ŽE. \ \ PRIPRAVLJEN ! ) GNEZD6 IN V N3EM 3A3CČ.! w, PRAVO PRAVCATO S N03EVO JMCE!) 0'YrvV}\i LE POČASI,BRATEC,BATI NEBOl SPET TREBUŠČEK ZRASEL, KO Tl 3E KOMA3 SPLAHNEL. ^ NIMAVA NITI MASTI,NITI SOLI, PA VEM,DA Ml CVRT3E SE NIKOLI NI TAKO TEKNILO, ^________ KOT Ml BO Nri/S /£N: ' *; ';d'* v-. I' I - \ ČEZ NEKA3 ČASA SO ZVITOREPCU POŠL£ MOČI,,. nemore^Tdaue^ fNEBODI ru OSTANEM IN rSMEREN! NOBENA SILA J (ZARADI NE=* ME NE SPRAVI j > KAT PR ASU i OD TOD r~_y / VENDAR NE VSE KOŠČICE Ml 3E POLOMIL..0303!! N ČUTIM .DANE,-I BOM DALEČ J V PRIŠEL.../ F NO, NO, V POTOLAŽI SE, BO Ž.E k BOLI E, S TEŽAVO STA SE PREBI3ALA SKOZI GOBAVO DEBEL IN OVI 3ALK... fe. «* ^ IN NA&EL PRAZNO GNEZDO KO STA St ODPUAVL^ALA.SE 3IMA 3E NEOPAZNO PRIBLIŽAL N03.„ J HIHIWI>'N /ZDA3 SE Ml V . SE TA PUSCA' ^ VA NE ZDI c TAKO VELIKA? ^POJDIVA! f Zarja pred zatonom Ilelga Mirt jc nehal« gladiti rokavice. Dvignila se je in uprla oči v duhovnika. »Nisem domnevala, da bom morala tako nastopati. Sicer pa spada tudi to med moje službene dolžnosti. Ne morem namreč dosoliti, da bi gospod Vender šel iz hiše in se izpostavil nevarnosti.« Župnik Ivan je prikimal. »Razumem.« V resnici pa je od vseh besed razumel prav malo. Spreletaval ga je dvom, ki je meji1! že na strah. Nelklaj je pa spoznal: Helga nima preveč nagnjenja do Adrijane. »Torej, če mi je jasno, prišli »te k meni, ker že tri dni ne najdete Adrijane. Zakaj je zginila?« »Mislim, da bi Vi mora.li kaj vedeti«, je odvrnila Helga — saj je zadnje čase vedno obiskovala Vašo cerkev in pomagala pri dobrodelnih društvih.« Župnik Ivan je čutil rahel zasmeh v njenih besedah. »Saj je tudi tkala prt za oltar, če se ne motim«, je pristavila obiskovalka. Župnikov obraz je dobil trpek izraz: »Mislim, da Adrijano Doren prav dobro poznam.« Helga je z neko kljubovalnostjo vztrajala: »Dovolite mi, da sem odkrita. Mislim, da Adrijana Doren ni nikoli kaj podobnega delala, tkala oltarne prte in pomagala pri dobrodelnosti. — Že od prvega dne sem imela svoje dvome o njej, zdaj pa vem za gotovo.« »Dostikrat videz tudi moti«, je ugovarjal gospod Ivan. Helga se je prisiljeno nasmehnila: »Saj sem Vam že rekla, da preden sem prišla k Vam, sem jo že nekajlkirat iskala, doma. Po naročilu gospoda Venderja, seveda. Govorila sem tudi z vratarico1. »Ta/ko — ?« »Vratarice navadno mnogo vedo«, je podčrtala Helga. Župnik si je mirno prižgal cigareto: »Menim, da osebe, katere je obiskovala Adrijana Doren, jaz prav dobro poznam.« Helga je stresla z glavo. »V tem se motite«, je ugovarjala. »Ko* moški zgube glavo, so lahkoverni kot otroci ob božičnem drevesu in gospod Ado-r ni nikafca izjema. Adrijani se je posrečilo, da jo Ador vidi )kbt popolnoma drugačno bitje, želi se celo poročiti z njo.« Helgin glas ni več mogel prikriti piilkrosti; bil je brea vsakega usmiljenja kot pri ženskah, ki se čutijo čednostne. Trenutek je župnik premišljeval, ali bi delkile vprašal, čemu ji je zadeva toliko pri srcu, pa se je premislil, ker mu je bilo dovolj jasno. Čednostna — zagrenjena in — zaljubljena, to je bilo zanj gotovo. ..TER DOSPELA NA BREZKONČNO TRAVNATO PUŠČAVO. ---------------•> i- j— _ — i |(p^ TRA’ TL TRDON3 A JALESh^VROtl NA, TRAVA Ml NI NIČ KA^AVRbONA! PA VŠEČ., N1K3ER 31 rTLAČEN SEM Tl* NI VIDETI KONCA .S Dl 1E, DA SE \ h — > BOM 1 KMALU M ( ŽAC.EL PASTI. C-C-C-P-P-POBERI SE/ i ZVITOREPEC, 1!! TEDENSKI KOLEDARČEK 24. junija, nedelja: 5. pobink., Janez Krstnik 25. junija, ponedeljek: Viljem. Grlica 26. junija, torek: Janez in Pavel, Hrana 27. junija, sreda: Hema, L ar'o 28. junija, četrtek: Irenej, Zorana 29. jutnija, petek: peter in Pavel 30. junija, sobota: Spomin sv. Pavla, Predislav VALUTA — TUJ DENAR Dne 20. junija si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterliing nemško marko pesos švicarski frank zlato mapoleon 627—679 lir 23,75—24 50 lir 93—95 lir 157—160 lir 1650—1700 lir 148—149 lir 13—’ 6 lir 146,50—147,50 lir 714—7 7 lir 4650—4750 lir RADIO TRSTA Nedelja, 24. junija ob: 9.00 Kmetijska oddaja’ 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za rajmlajše; 13.30 Glasba po željah; 15 00 J. Strauss: »Netopir«, opereta v treh dejanjih; 17.C0 Moški zbor iz Doline ;18.00 Koncert tenorista R. Kodermaca; (20.30 Do-nizetti: »Don Pasquale«, opera v treh dejanjih. Ponedeljek, 25. junija ob: 18.30 Z začarane police; 18.40 Koncert tenorista P. Pokomyja; 19.15 Radijska univerza; 21.15 Dvorakovi slovanski plesi; 22 Italijanske kulturne revije; 22.15 Beehoven: Simfonija št. 6. Torek 26. junija ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež ;20 30 Vokalni oktet; 21.00 Radijski oder — A. Christie: »Tri sive miši«. Sreda, 27. junija ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18 30 Radijska mamica; 18.40 Koncert basista J. Antiča; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 21.30 Koncert violinista K. Sancina; 21.50 Gershwin: Druga rapsodija; 22.00 Sodobni slovenski pripovedniki. Četrtek, 28. junija ob: 19.15 Sola in vzgoja; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.15 De Falla: Noči v španskih vrtovih; 23.00 Mozart: Mala serenada. Petek, 29. junija ob: 9.00 Slovenski motivi; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Slvšna igra - Goldoni: »Krčmarica«, igra1 v 3 dej.,'izvajajo člani SNG; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Zbor od sv. Ivana; 21.00 U-metnost im prireditve v Trstu ;21.30 Vokalni kvintet. Sobota, 30. junija ob: 14.45 Ritmični orkester Swingimg Brothers; 16.00 Sobotna novela; 16.40 Kavarniški koncert orkestra Pacchiarija; 19.15 Spsta-nek s poslušalkami; 20.30 Moški zbor Slovenske filharmonije; 22.00 Beethoven: Simfonija št. 9. VPRASMIJA IH ODGOVORI Vprašanje št. 259: Koliko takse mora plačati dedič državi, ako mu oče zapusti v oporoki hišico z vrtam, vredno dva milijona. Kdo oceni vrednost dediščine? V primeru da ima oče dva sipa, 'ali lahko zapusti enemu yeč kot drugemu? Prvi je namreč mnogo pripomogel za hišo, d.ug pa nič. Odgovor: Dedič mora pred vsem plačati 2% od vrednosti dediščine za prepis. Plačati mora nadalje pristojbino - takso, katere višina je odvisna od vrednosti dediščine. Ce ta ne dosega 800/ 00 lir, sploh ni pristojbine. Ce yredmo:.t pre ega 800.000, a me 1,500.000 znaša pristojbina 3%. Ta pristojbina se zviša na 4%, če vrednost dediščine presega poldrugi milijon, a ne dveh in pol milijona. Ded č morla sam prijaviti vrednost dediščine, pravilnost prijave pa ugo ovi Tehn črni urad (Ufficio Tecnico), ki skoraj redno zviša cenitev za polovico. Ce ima oče dva sina, lahko zapusti enemu % premoženja, to je prosto razpoložljivo polovico in Vi kot nujni delež. Drugi sin ima pravico do nujnega deleža, v tem primeru do Vi premoženja. Ce bi bili 3 otroci