Novi uradniški zakon. Določbe o prestanku službe. Državnemu uslužbencu preneha služba, odnosno se ga upokoji: 1. ako je sodnijsko obsojen na iz^ibo službe, ali zaradi nečastnih dejanj; 2. ako je disciplinsko kaznovan z izgu^ bo službe ali z upokojitvijo; 3. ako postane telesno ali duševno ne= sposoben za službo; 4. v slučaju 12 mesečnega neprekinjene= ga bolezenskega dopusta ali 15 mesečnega bolezenskega dopusta v 2 letih zaporedoma, 5. ako je postavljen pod varuštvo; 6. po enem letu na razpoloženju: 7. po trikratni zaporedni slabi ocer.i ab šestkratni slabi oceni v dobi službovanja; 8. ako izstopi iz državljanstva ali ga iz^ gubi s poroko; 9. ako se 10 dni po lastni krivdi ne javi, ob kaki izpremembi v službo; 10. ako je sodnijsko obsojen nad leto dni zapora, za dejanja izven točke 1.; 11. ako je pozvan v redno službo v kadru; 12. ako je ob vstopu v službo zatajil podatke iz gornjih točk; 13. če dovrši 70 leto starosti; 14. ako poda ostavko; 15. ako je na lastno zahtevo upokojen: 16. ako pristojna oblast odloči, da mu prestane služba (§ 104.). Pravico do pokojnine izgubi uslužbenec v slučaju prestanka službe po točki 1., 8., 9. in 14. čl. 104. Enaiko izgubi pravico do pokojnine uslužbenec, ki je bil kaznovan z disciplinsko sodbo po čl. 2., četudi si jc pridobil že pravico do pokojnine. V slučajih prestanka službe po točki 3., 4., '5., 6., 7., 13. in 16., čl. 104. se uslužbenca odpusti iz službe, odnosno upokoji, če si jc pridobil pravico do pokojnine. V slučaju točke 10., čl. 104. se odpusti. a če si je pridobil pravico, do pokojnine, se pa upokoji, razen če ni z disciplinsko sodbo odrejena izguba pokojnine; v slučaju točkc 11. se uslužbenca odpusti, po točki 15. pa upokoji (čl. 105.). Osebna pokojnina. Uslužbenec se mora na lastno prošnjo upokojiti, ako je dovršil: 1. 35 efektivnih let v državni službi, ali 2. 40 let vštevnih za po^ kojnino in je 3. 65 let star (§ 104/15). Prošnja se mora rešiti v 1 mesecu od dne, ko je do« spela na pristojno mesto (§ 109.). Za odlok o prestanku službe po § 104./16 je potrebna soglasnost predsednika ministr; skega sveta (§ 110.). Uslužbenec ne more sam zapustiti svojo službo, temveč mora biti po zalkonu razrešen. Razentpo toaki 8. in 9. iz § 104. se mor.i uslužs benca razrešiti v roku 1 meseca od dneva, ko dobi njegov neposredni starešina obvestito o prestanku službe (§ 111.). Pravico do aktivnih prejemkov ima dr^ žavni uslužbenec do konca onega meseca, v katerem mesecu je bil, ali se smatra razrešen, odnosno v katerem je umrl (§ 112.). Uslužbenci izpolnijo pogoj za pridobitev pravice do pokojnine, ko dovrše 10 let, ki so jih stvarno prebili v aktivni državni službi; v državnih oblastvih, zavodih in ustanovah. V ta rok se ne šteje čas prebit v službi di* žave v svojstvu iko-ntraiktualnega uslužbenca ali dnevničarja. Pripravniška služba se šteje v aktivno državno službo, ko dobi pripravnik neposredno službo, ki se šteje po 1. stavku (§ 113.). V rok za pridobitev pravice do pokojninc (§ 113.) se računa tudi čas, ki ga je državni uslužbenec stvarno prebil v aktivni službi kot uradnik, zvaničnik ali služitelj državnih saobračajnih ustanov po odredbah zakona, ki veljajo za to osobje in čas vojaške službe, ki se po odredbah zakona o ustrojstvu voj= ske in mornarice računa v pokojnino (ofi« cirska, uradniška ali druge .vrste služba v vojski in mornarici). (§ 114.). V dobo za dosego pravice do pokojnine se šteje največ 1 leto od časa, ki ga ie prebil uslužbenec na razpoloženju. (§ 115./2). Štetje let za pokojnino. Uslužbencu, ki je izpolnil pogoj iz § 113., se priznava za odmero ikoličine pokojninc v stvarnem trajanju: 1. čas, ki ga je prebil uslužbenec v aktivni državni službi, ali v službi prometnih ustanov, ali kot oficir, odnosno uradnik V službi vojske ali mornarice, ki bi se mu štel po zakonu te strolke v pokojnino; 2. čas pripravniške službe pod pogojem 4. odstavka § 113.; 3. čas prebit v službi države v svojstvu kontraktualnega uradnika, če je bil prestop v državno službo neposreden — brez prcki* nitve; 4. čas, ki so ga prebili profesorji univer^ ze v državni službi v inozemstvu, preden so nastopili kot proiesorji na univerzi; 5. čas prebit v samoupravni službi ba= novin in samoupravni službi vobče v poklicih za katere se zahteva fakultetska izobrazba, če je bil izvršen prestop v 30 dneh; 6. čas, ki so ga duhovniki priznamh ver prebili pred vstopom v državno duhovniško službo v duhovniški službi in 7. čas, ki je uslužbencem poedinih strok priznan po specialnih zakonih za državno službo, odnosno za poikojnino. (§ 116.). Če se državni uslužbenec (ne po lastni krivdi) vršeč državno službo tako poškaduje, da postane za službo nesposoben, se mu more priznati za pokojnino poleg odsluženih let še 10 let. Za tak odlok sta potrebna: a) pristanek finančnega ministra in b) sogiasnost predsednika ministrskega sveta. Tako pri^ znanih 10 let se računa v rok >po § 113. <§ 118.). Za pokojnino se ne računa: 1. čas pred 18 letom starosti; 2. čas začasne odstranitve iz službe v slučaju, če disciplinsko sadišče obsodi usluž; benca na kazen upokojitve; 3. čas preko roka po katerem prestane služba po § 166.; 4. čas prebit v pokoju; 5. čas pred upokojitvijo, ako uslužbenec y slučaju § 126. izgubi pravico do pokojnine; 6. čas, ki ga je uslužbenec izgubil za po= kojnino po zadnjem odstavku § '237. (§ 119.). Odmera pokojnine. Osnova, za odmero količine osebne pos kojnine uradnika, je plača in položajni doda= tek, ki mu je pripadala v času upoikojitve. Položajni dodatek služi kot osnova še=le potem, ko dovrši uslužbenec 20 3et službe, ki se po § 113. računajo v rok za pridobitev pra= vice do pokojnine (§ 120.). Za prvih 10 let pripada uslužbencu 50% plače. Za vsako nadaljnje XA leta, ki se ra^ čuna po § 116. pripada po 0*9%. Če je pa državni uslužbenec upokojen pred 50 leti starosti ali pred dovršenimi 30 leti službi^ mu pripada od plače za vsakega K leta: 1. če ni dovršil 15 let službe in 35 let starosti 0*50%; 2. če ni dovršil 20 let službe in 40 !et starosti 0*60%. 3. če ni dovršil 25 let službe in 45 Iet starosti 0*70%; 4.,če ni dovršil 30 let službe in 50 let čtarosti 0*80%. Započeta % leta se računa za celo polleto. i Osebaa pokojnina ne more biti večja od 95% poikojninske osnove (§ 123.). Od položajnega dodatka pripada v pokojnino po 20 letih službe 50%, po 25 letih. 60%, po 30 letih 70% in 95% po 35 letih služ* be, ki se računa po 1. odstavku § 113. v rok za"dosego pravice do pokojnine. (§ 124.). Poziv upbkojencev v državno službo. Uslužbenca, ki je bil upokojen iz razlo^ gov navedenih v točki 3., 4., 5. in f>. § 104., se more v roku petih let po upokojitvi pozvati zopet v državno službo iste stroke, če so prestali razlogi, in če ni uslužbenec v času po= ziva dovršil 60 let starosti. Tak uslužbenec ne more dobiti nižiega položaja od onega, iz katerega je bil upoko« jen. Ako se uslužbenec ne odzove pozivu, iz= gubi pravico do pokojnine — zveza točka 5. § 119. (§ 126.). , Osebna draginjska doklada se odmerja upokojenemu državnemu usluž« bencu po istem %, po katerem mu je odmer* jena pokojnina od plače, kot osnove za po* kojnino. Za odmero osebne draginjske do» •klade je osnova ona draginjska doklada, ki je pripadala uslužbencu v času upokojitve. Ta draginjska doklada ne sme biti manjša in to: v I. draginjskem razrcdu od 550 Din, v II. draginjskem razredu od 500 Din, v 'III. draginjskem razredu od 450 Din. Poleg osebne draginjske doklade pripada upokojencu rodbinska doklada mescčnih 150 Din za ženo in vsakega otroka. Odredbe § 28. veljajo tudi za osebne in rodbin&ke doklade upokojenih državnih uslužbencev. (§ 127.). Odlok o upokojitvi uslužbenca se izda po predhodnem sporazumu ministra financ. Količina osebne pokojnine se odredi z istim rešenjem, s katerim je uslužbencc upo« kojen. Če je uslužbenec upokojen s kraljevim ukazom, se odrcdi količina osebne pokojnine s posebnim rešenjem, ki se izda najdalje v 15 dneh po ukazu. (§ 128.). Za odmero službene dobe in osebnc po* kojnine veljajo podatki »Uslužben. lista« in dokumenti, ki so služili za sestavo »Uslužb. lista«. (§ 129.). Za odmero osebne pokojnine se šteje čas do dneva ukaza ali rešenja o upokojitvi. (§ 131.). Upokojenec izgubi pravico do pokojnine: 1. z izgubo državljanstva, ali če vstopi v službo tuje države brez dovoljenja, izdanega po resornem ministru, s soglasnostjo pred* sednika mini-strskega sveta; 2. z razsodbo sodišča; 3. z razsodbo disciplinskega sodišča in 4. če ne sprejme uslužbenec službe v slučaju § 126. (§ 132.). Rodbinska pokojnina. Za rodbinsike pokojnine se ustanavlja »uradniški pokojninski fond«. »Uradniški pokojninski fond«, kot sa= mostojna pravna osebnost, se ne sme upo* rabljati v druge svrhe, razen za one, ki so s tem zakonom določene. Fond upravlja Državna hipotekarna ban= ka, pod posebnim nadzorstvom ministra fi* nanc. Ona je dolžna predložiti finančnemu ministru vsako leto poročilo in račun dohod^ kov in izdatkov. Koncem leta (koledarskega) predloži račun v pregled Glavni kontroli, ki s klavzulo o razrešenju, objavi račun v »Službenih novis nah«. (§ 133.). Dohodki fonda so: 1. prva mesečna plača ministrov, banov in vseh ostalih uslužbencev; 2. prva mesečna razlika med dotedanjirni in novimi prejemki ob napredovanju; 3. mesečne vloge (vplačila); 4. obresti kapitala tega fonda, ki so za lA % manjše od obresti, ki jih plačuje Držav= na hipotekarna banka svojim upnikom za dolgoročna posojila; 5. disciplinske denarne kazni. (§ 134.). V »uradniški pokojninski fond« so dolžni vplacevati ministri, bani in vsi uslužbenci oženjeni in neoženjeni (omožene in neomo= zene). Isto velja za one, ki so na razpolože= nju in v pokoju. (§ 135.). Osnova za vlaganje v fond je pri urad= nikih plača in položajni dodatek, pri priprav* nikih pa 'A plače. {§ 136.). Mesečno vlaganje v fond znaša 5% osno= ve. (§ 137.). Vlagatelj dobi pravico do rodbinske po* kojnine iz »uradniškega pokojninskega fon» da«, če je vlagal vanj najmanj 5 let in umrl kot vlagatelj. To velja tudi za ministre in bane. Rodbinska pokojnina se odmeri procen* tualno od prejemkov, od katerih je vlagatelj plačeval v fond v času svoje smrti, po od= redbi § 136. Procenti znašajo: 1. po dovršenih 5 letih vlaganja za 1 rod* binskega člana 25%, za 2 člana 35%, za 3 čla= ne 45% in za 4 in več članov 55%; 2. po dovršenih 10 letih vlaganja se zviša ta procent za 5% in za vsako nadaljnje leto preko 10 let se poveča za 1%, a tako, da ne more biti pokojnina za 1 člana višja od 55%, za 2 člana ne nad 65%, za 3 clane ne nad 75% in za 4 in več članov ne večja od 85%. Ako ima pravico do pokojnine Več člaa nov in prestane enemu izmed njih pravica, se procent zmanjša v smislu prejšnjega od» stavka. <(§ 139.). , Vlagatelj, ki preneha biti državni usluž* benec, lzgubi pravico še nadalje vlagati v fond. Na njegovo zahtevo mu je fond dol* zan vrniti vplačane vloge, a v tem primeru lzgubi pravico do vračunanja teh let za rod* binsko pokojnino, če se ponovno vrne v dr^ žavno službo. Vlagatelj nima pravice do povračilaj vlog, če je izstopil iz službe pred 5 Ieti vla» ganja, a obdrži si pravico, da se mu štejejo ta leta vlaganja, ako se ponovno vrne v dr« žavno službo. Te odredbe ne veljajo za one, !ki so iz« stopili iz službe vsled upokojitve. (§ 140.). Za rodbinsko pokojnino se računa samo oni čas, za katerega je vlagatelj plačal vloge. (§ 143.). Vloge za fond se odtegnejo od rednih prejemkov. (§ 144.). Državna hipotekarna banka prevzame izplačevanje rodbinskih pokojnin počctkom 8. leta obstoja fonda. Do tcdaj se bo vršilo izplačevanje iz državnih proračunskih sred= stev. § 145.). ! Ako vlagatelj zaradi poškodb dobljenih v izvrševanju službe umre, sc more priznati njegovi rodbini za pokojnino 10. lct vlaganja več. Odlok o tem izda finančni minister na predlog resornega ministra s soglasnostjo predsednika ministrskega sveta; povišanje pokojnine v takcm primeru obremenjuje dr= žavno blagajno. ¦(§ 146.). Rodbinska doklada pripada vlagateljevi zakonski ženi in otrokom rojenim po zako= nitem zakonu in pozakonjenim. Po predpisih rimsko.katoliške cerkve los čeni ženi, ne pripada rodbinska pokojnina. (§ 147.). Rodbine umrlih državnih uslužbenccv, ki uživajo rodbinsko pokojnino, imajo iste draginjske doklade, ki jih je imcl. ali bi jih imel uslužbenec, čc bi bil na dan smrti upo= kojen. Predpisi § 28. veljajo tudi za osebne in rodbinske draginjske doklade. (§ 148.). Rodbinska doklada se more na zahtevo uživalcev tudi razdeliti, in sicer na enake de» le, tako da dobivajo vsi uživalci enake zne« ske od celokupne rodbinske pokojnine. Ako izgubi kateri izmed članov pravico do rod-* binske pokojnine. je tudi tu postopati po določilih glede višinc rodtnnske pokojnine. § 139. {§ 149.). Odlok o rodbinski pokojnini se mora \t.dati uradno najdalje v 1 mesecu od dneva smrti aktivnega uslužbenca, odnosno od dneva predložitve mrtvaškega lista upokoje= nega državnega uslužbenca. Do odreditve rodbinske pokojnine se iz« plačuje rodbini na račun pokojnine po umr; lem aktivnem uslužbencu Va vseh uslužben* čevih prejemkov, po umrlem upokojencu pa XA njegovih celokupnih prejemkov. (§ 150.). Pravico do rodbinske pokojnine izgubi vdova: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo za dejanja. za katera bi tudi uslužbenec izgubil pravico do osebne pokoj = nine: 3. s sprejemom državne službe in 4. s poroko. (§ 152.). Otroci izgube pravico do rodbinsket po* kojnine: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo za dejanja,*za katera bi tudi uslužbenec izgubil pravico do pokojnine; 3. s sprejemom državne službe, odnosno mesta gojenca v državnem ali drugem jav* nem zavodu, doklier traja služba ali štipen= dija; 4. hčere s poroko; 5. sinovi s polnoletnostjo. Izvzetno dobe rodbinsko pokojnino do 23 leta, ako se red* no in z uspehom šolajo, ali odslužujejo stalni kadrski rok. Moška deca, ki je uživala že rodbinsko pokojnino ali ne, dobiva rodbinsko pokojni= no, če postane telesno ali duševno nespo* sobna za pridobivanje, kar se mora komisijsko ugotoviti; uživanje traja, dokler traja nesposobnost in to po-d pogojem, da nima uživalec drugih sredstev za pridobivanje. (§ 153.). Hčerke, ki so izgubile pravico do rodbhv ske pokojninc s poroko, imajo ob vdovelosti zopet pravico do pokojnine. ako dokažejo, da nimajo pokojnine po možu niti druge vzdrževalnine. (§ 154.). Osebna pokojnina pripada od 1. dne prihodnjega mescca po razrešitvi, rodbinska pokojnina pa od 1. dne prihodnjega meseca po smrti vlagatelja. (§ 155.). Dveh pokojnin ne more nihče prejemati; ako ima pravico do dveh, prejema večjo. {§ il56.).  Pokojnina se sme uživati v inozemstvu (z izrtubo 30% draginjske doklade) lc z dovo= ljenjem finančnega ministra v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. (§ 157). Jz prehodnih določb. Z razsodbo, ali po lastnem pristanku sc sme odtegniti aktivnemu ali upokojenemu uslužbencu (rodbini) do 1/3 — prcjcmkov ra= zen osebne in rodbinske draginjske doklade. Za vzdrževanje rodbinc se smc odtegniti uslužbencu na osnovi razsodbe tudi več ka= kor '/3 vseh prejemkov. Za državne terjatvc se sme odtegniti 30% pokojnine. (§ 264.). Uslužbenccm, ki so bili v državni službi pred 1. septembrom 1923., in bodo upokoje** ni. potem ko je stopil ta zakon v veljavo, s pridobitvijo pravice do pokojnine po § 113., sc jim bo računalo od časa prcd 1. septem^ rom 1923. za odmcro pokojnine, poleg časa iz § 116. še čas, ki ga določa § 270. Upokojenci, ki uživajo pokojnino po za= konu z dne 31. julija 1923. so dolžni vlagali v »uradniški penzijski fond« od dncva, ko jc stopil ta zakon v veljavo. Osnova za vlagaj nje v fond je osnova, od katcre se je odmerila pokojnina. V čas vlaganja se jim štejejo vsa leta do upokojitve. Upokojenci po prejšnjih zakonih niso dolžni vlagati v fond. (§ 272.).