Srečno, blagoslovljeno in uspehov polno novo leto zeli svo¬ jim sotrudnikom, naročnikom, podpornim članom in oglaševal¬ cem v Argentini, doma in po svetu SVOBODNA SLOVENIJA Pogled v leto 1954: Nova doba konferenc in pogajanj EL PRIMER MAGISTRADO RECIBIO A SEM1NA- RISTAS DEL PARAGUAY Profesores y alumnos del Seminario Metropolitano de Asuncion, Paraguay, que se hallan de visita en la Argentina invitados por el general Peron, fueron recibido por este el jueves pasado en la Časa Rosada y le expresaron su agra- decimiento por las atenciones que reci- ben. El rector del Seminario paraguayo R. P. Bernardo Landaburu, pronuncio breves palabras para destacar la obra que realiza el gobierno nacional y final- mente obsequio al jefe del Estado con un pirograbado de Eva Peron confeccio- nado por los seminaristas. Cerrando el acto hablo el generad Pe¬ ron quien explico, en lfneas generales el proceso del movimiento peronista. “Nuestra revolucion — dijo — no ha sido de caracter cruento; nosotros no he- mos tenido necesidad de pelear con na- die, sino de persuadirnos de discutir y de convencernos los unos a los otros. SPREJEM PARAGUAVSKIH BOGOSLOVCEV PRI PREDSEDNIKU REPUBLIKE Poročali smo že de je prišla na pova¬ bilo generala Perona na obisk v Ar¬ gentino skupina bogolovcev, gojencev bogoslovskega semenišča v Asuncionu v Paraguayu, skupno z njihovimi profe¬ sorji. Prejšnji četrtek so bili sprejeti pri predsedniku generalu Peronu ter so se mu zahvalili za vso pozornost in go- stoljublje. Predsednika generala Perona je po¬ zdravil in se mu zahvalil za veliko na¬ klonjenost, ki jo je izkazal paraguay- skim bogoslovcem, rektor paraguayske- ga bogoslovnega učilišča Rev. P. Bernar¬ do Landaburu. V svojem govoru je ome¬ njal tudi veliko delo, ki ga vrši v Argen¬ tini general Peron ter mu je končno izročil tudi sliko ge Eve Peron, ki so jo napravili bogoslovci. Končno je povzel besedo predsednik general Peron ter je v glavnih obrisih prikazal razvoj peronističnega gibanja Med drugim je dejal: “Naša revolucija ni imela krvavi značaj. Nismo imeli po- POSLANICI ZA PRAZNIK MIRU Afortunadamente nosotros hemos tenido mas razones y argumentos que nuestros adversarios a los cuales estamos con- venciedo, y ya faltan muy pocos para converCer. Creemos que esa es la meior revolucion que se puede hacer”. Se refirio despues a la reforma so¬ cial y economica y sefialo los distintos sistemas implantados para proteger a la familia, a la ancianidad y a los niiios. Hablo a continuacion sobre la necesi¬ dad de establecer una solidaridad social que permita elevar a la comunidad y, finalmente, expreso: “En nuestra doctrina, en su primer enunciado, comenzamos diciendo que so- mos profundamente cristianos y profun- damente humanistas; eso es la doctrina justicialista. Lo que pasa es que no so- lamente lo decimos sino que lo hecemos, no solamente lo predicamos sino que lo realizamos”. trebe, da bi se s komerkoli borili, am¬ pak, da s prepričevanjem spreobračamo drug drugega. Na srečo smo imeli mi bolj prav in smo imeli tudi več argu¬ mentov kot pa naši nasprotniki, katere spreobračamo. In danes jih je že zelo malo, ki bi jih bilo treba še spreobrača¬ ti. Prepričani smo, da je to najboljša revolucija, ki jo je mogoče napraviti”. V nadalnjih izvajanjih je predsednik govoril q socialnih in gospodarskih re¬ formah ter je omenjal glavne ukrepe za zaščito družin, starih ljudi in otrok ter je naglašal potrebo po ustvaritvi social¬ ne solidarnosti, da se še bolj dvigne skupnost. Končno pa je dejal: “Ko smo se poja¬ vili s svojo doktrino, smo povedali, da smo v globini kristjani in humanisti; to je doktrina justicializma. Kar se do¬ gaja je tole, da tega samo ne govori¬ mo, ampak tudi delamo in da tega sa¬ mo ne pridigamo, ampak tudi izvršuje- 1 NAŠE ŽELJE IN NADE Ko se poslavljamo od starega leta, si moramo priznati, da nekateri gledajo nazaj z zadovoljstvom, drugi pa so zo¬ pet mnenja, da jim to leto ni bilo pre¬ več naklonjeno. Marsikod pa je vladala tudi zaskrbljenost zaradi borbe za ohra¬ nitev tistega življenskega standarda, ki smo si ga znali utrditi v prvih letih na¬ šega dela. Toda to leto je mimo in ako nas smejo opogumljati napovedi o pro¬ gnozah za razmah v prihodnjem letu — in te napovedi so trdno utemeljene in se dejansko že tudi uresničujejo, tedaj se nam obeta ne samo ustalitev, ampak še več boljših možnosti za gospodarski raz¬ mah in procvit. Naša slovenska protikomunistična skupnost si more v novem letu želeti predvsem to, da bi se ohranila trdna in enotna in da bi med svoje vrste prite¬ gnila še več naših prijateljev in somiš¬ ljenikov, ki se nam dosedaj iz tega ali onega razloga še niso priključili. Po¬ trebna bi bila ta okrepitev, ker bi bila lep izraz pravilnega razumevanja naših skupnih potreb in ciljev, ki so pred na¬ mi. Med nami samimi raste cela vrsta krepkih ustanov kulturnega in socialne¬ ga značaja — tem je treba preprečiti, da bi se jim mogoče temelji zašibili za¬ radi premajhnega razumevanja ali pre¬ pozne pozornosti. Toda nimamo zadev samo med nami samimi — tudi onim, ki so doma ali blizu domovine, je treba posvečati vso skrb in ljubezen. Še ved¬ no je v teku naša skupna akcija, veliko delo vseh Slovencev tako onih v Evropi, kakor tudi onih v zamejstvu — akcija za Katoliški kulturni dom v Gorici nas je v preteklem letu zajela tako, kakor le malokatera. Njen uspeh nam bodi zgled za to, kaj more doseči enotnost. Kot lepa tradicija iz preteklega leta se nam odpira za prihodnje leto lepa sli¬ ka o delu, ki so ga razvile naše kultur¬ ne in socialne organizacije v preteklem letu. Skoraj ni bilo sobote ali nedelje, ko bi v mesecih, ki tako delo dopuščajo, ne bilo kako prosvetno predavanje ali pa slična prireditev. Teh prireditev ni bilo mnogo samo v prestolnici, ampak tudi na vsem področju Velikega Buenos Airesa. Kakor so nas vezale in zbirale te prireditve, tako naj nam novo leto podeli, da bi se število teh prireditev vsaj ohranilo, glavna skrb pa bodi, da bi se jih v novem letu udeleževalo še več, kakor pa je to bilo v preteklem letu. Svetla točka v vsem tem delovanju pa nam bodi delo, ki ga za našo mladi¬ no razvijajo organizacije, ki jih mladi¬ na ima in pa delo tistih, ki mladini pri vsem tem radi pomagajo in svetujejo. Kot podjetje kulturnega in književne¬ ga značaja se tudi “Svobodna Slovenija” obrača do vseh, da ji v novem letu osta¬ nejo zvesti naročniki in bralci. Pa ne samo to: uvidijo naj, kolikšne žrtve in skrbi spremljajo to delo. V mnogem bi nam bilo lažje, ako bi bil naš krog na¬ ročnikov večji in da bi vsi ti tudi redno plačevali naročnino in naše publikacije radi kupovali. V veliki meri bo položaj vse naše slovenske protikomunistične skupnosti ob koncu novega leta 1954 trdnejši in boljši, ako bo tudi položaj našega lista tedaj s pomočjo nas vseh boljši in trdnejši. Bil bi prevelik dokaz pomanjkanja pravega idealizma med na¬ mi, ako bi takega dokaza ne mogli ali ne hoteli doprinesti. Upajmo vsi, da se bodo te naše želje in nade za leto 1954 tudi uresničile — tako nam daj Bog. Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1954 je pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.— Pri vplačevanju v obrokih je za pol leta $ 38.— in za četrt leta $ 20 .— Poravnajte naročnino za leto 1954 čimprej. Veliko boste s tem poma¬ gali upravi pri njenem delu. Leto 1953 je šlo mimo nas, ne da bi prineslo kakšnih posebnih razčiščenj v mednarodni politiki. Med vzhodom in za¬ hodom so bile vezi takorekoč prekinje¬ ne, konference štirih ali treh ni bilo, dasi jih je zahod Moskvi tako pogosto predlagal. Vse preveč je bilo dokazov, da rabijo komunisti take mednarodne konference in pogajanja samo za svojo propagando — pa še taka redka poga¬ janja, ki so bila, so dokazala samo, da to pravilo drži, saj so pogajanja za pre¬ mirje na Koreji na primer trajala sko¬ raj dve leti. Res je, da so se nazadnje zaključila s podpisom premirja in kon¬ cem sovražnosti na Koreji -— toda glav¬ na zadeva je še pred durmi: nikdo ne ve, kdaj bo prišlo do politične konference, ki naj sklene mirovno pogodbo za Kore¬ jo. Konferenca bi se morala sniti pred 22. januarjem toda vse je še zavito v te¬ mo, nikdo še ne ve, kaj mislijo komuni¬ sti storiti na Koreji. CELA VRSTA NEREŠENIH VPRAŠANJ Med komunisti in zahodnimi zavezni¬ ki je cela vrsta vprašanj, ki jih prinaša novo leto kot dar iz preteklosti. Ureje¬ no ni vprašanje miru na Koreji, v Indo- kini so komunisti sprožili novo nevarno ofenzivo proti notranjosti Laosa, ki leži na meji Siama. V Siamu imajo zastopni¬ ki zaveznikov sicer močne postojanke, v imenu ameriške vlade je tam priprav¬ ljal obrambo proti temu predvidenemu vdoru komunistov proti sredini Siama in Malajskega arhipela ameriški vele¬ poslanik, znani Donovan. Siam sicer ni¬ ma dovolj vojske, ki bi se mogla upreti kom. premoči, toda Amerikanci imajo tam dovolj letalskih sil, s katerimi upajo zlomiti kom. ofenzivo v to smer. Hočiminh, ki je to ofenzivo sprožil, je si¬ cer še pred nekaj tedni ponudil poga¬ janja za premirje, toda njegov sedanji naval dokazuje, da imajo v Moskvi svoje račune in načrte vkljub temu, da se pri¬ pravljajo na pogajanja z zahodom. Sovjeti so dogovorjeno konferenco šti¬ rih v Berlinu, ki bi se morala začeti 4. januarja, odložili za tri tedne. Zahodni zavezniki so pristali na poznejši začetek konference, toda pri tem se že veča zaskrbljenost, ali se bo ta konferenca mogla res tedaj začeti. V Franciji bo takrat ravno kriza vlade, ker mora novi predsednik republike po 17. jan. imeno¬ vati novo vlado. In po starem običaju traja francoska vladna kriza lahko več tednov. Brez francoskega zunanjega mi¬ nistra pa se konferenca v Berlinu ne more začeti. Na konferenci bi morali obravnavati vprašanje zedinjenja Nemčije. Franco¬ zom se prav nič ne mudi, da bi bila Nemčija prekmalu enotna, sovjetom pa bi bilo tudi všeč, da bi francoska vladna kriza izpadla tako, da bi prišel na vod¬ stvo francoske zun. politike mož, ki bi bil proti Evropski obrambni skupnosti. Ka¬ kor se skladata sovjetsko in francosko stališče o enotnosti Nemčije in o nevar¬ nosti nemške vojske v Evropski obram¬ bni skupnosti, tako se lahko znajdeta na isti črti francoska in sovjetska tak¬ tika na konferenci štirih, ko bo treba preprečevati ameriške in angleške na¬ črte o okrepitvi Nemčije v obrambnem sklopu zahodnih zaveznikov. Ker v Fran¬ ciji ratifikacije o pogodbi za EOS ni pričakovati pred pozno pomladjo, je zelo verjetno, da se bo napovedana ber¬ linska konferenca štirih spet razvila v navadno sovjetsko propagandno trobi¬ lo. Zadevo Nemčije bo treba reševati vsaj tja do sredine poletja, če ne celo do jeseni. Kdo bi mogel upati, da bo nemško vprašanje v 1. 1954 res krenilo kaj daleč naprej z mrtve točke, na ka¬ teri je danes. NEVARNOST TAJNIH POGAJANJ? Konferenca štirih v Berlinu se bo raz¬ vijala v svojem starem okviru, vendar bodo ostali zahodni zavezniki, zlasti pa Francija in Anglija nujno pod vtisom, da se trenotno že vodijo tajna pogajanja med ZDA in sovjeti za takozvano “agen¬ cijo o porabi atomske energije,” kakor je to v svojem govoru 8. dec. razložil ge¬ neral Eisenhower. Sovjeti so najprej pogajanja o tej “agenciji” odklonili, po¬ zneje pa so pristali, ker jim je bilo ob¬ ljubljeno, da se bodo pogajanja vodila “tajno.” Dulles je nedavno priznal, da so se ta pogajanja že začela in da jih je treba le pozdraviti. Ena glavnih želja pok. Stalina pa je bila, da bi ZDA konč¬ no dovedel do “tajnih in dvostranskih” pogajanj s Sovjeti. Sicer ni nujno, da bi si bil Stalin obetal posebnih uspehov pri razgovorih z ZDA (v Teheranu in Jalti je sicer dosegel ogromno uspehe pri Rooseveltu) vendar bo že dejstvo, da se vodijo tajna pogajanja, počasi razrahljalo zaupanje med zahodnimi za¬ vezniki samimi. Poleg tega bodo sovjeti zlasti v Franciji, to nezaupanje v ZDA še napihovali, in napovedane in tolikrat zahtevane ratifikacije pogodbe o EOS še ne bo. Dulles pa je že napovedal, da mi¬ slijo ZDA svojo politiko do Francije spremeniti, ako Francija pogodbe o EOS ne ratificira. Nikdo ne more prav nič napovedovati, kako bodo tajna atomska pogajanja med sovjeti in ZDA potekala, gotovo je samo to, da bodo verjetno zelo dolgo¬ trajna ip da se bodo zavlekla daleč tja čez 1. 1954. Namen sovjetov pri teh po¬ gajanjih ne more biti samo ta, da enot¬ nost med zahodnimi zavezniki omajajo, ampak bi jim bilo še mnogo bolj korist¬ no, ako dosežejo, da bi se ameriški kongres ali pa ameriški predsednik ta¬ ko razočarali nad Evropo, da bi se odlo¬ čili za čisto svojo politiko, to je za — izolacijo. V ZDA je vedno zagovorni¬ kov teze, da bi bilo najbolj primerno, da se ameriška obramba nasloni samo na zahodno poluto. ZDA in Južna Amerika — to je dovolj močan in varen blok, drugi pa naj se zavarujejo, kakor se ve¬ do in znajo. KONEC “MRZLE VOJNE”? Predhod k pogajanjem in konferencam pomeni lahko vsaj eno: med zahodom in vzhodom bodo pogajanja omogočila, da se takozvana mrzla vojna ustavi ali vsaj omili. Zahod že ves čas to hoče, za¬ nimivo je le to, da so očevidno tudi v Moskvi za konec mrzle vojne. Ako že niso odkrito za to, tedaj “negotovost”, v kateri je sovjetska zunanja politika, to dokazuje. Ta “negotovost” je najbolj razvidna iz dveh dogodkov zadnjega ča¬ sa: 1. ko so pred nekaj tedni zahodni zavezniki ponovno predlagali konferen¬ co štirih, so jo v Moskvi odklonili toda čez nekaj dni so začeli trditi, da je ni¬ so odklonili in da so dejansko nanjo pristali; 2. Eisenhowerjeve predloge o atomski energiji so najprej ostro odklo¬ nili, dva dni nato pa so pristali na po¬ gajanja in vsebino govora celo obja¬ vili v ruskih listih. Tako oklevanje in negotovost lahko pomeni v Moskvi marsikaj, gotovo pa je v zvezi s spremembami, ki se morajo v Rusiji dogajati že ves čas po Stali¬ novi smrti. Nekaj ne more biti v zu¬ nanji politiki več trdno v Molotovljevih rokah — toda kriza zaradi tega ni nujna. Iz vsega tega se lahko razbere samo, da si morajo tudi tam želeti konec ali vsaj drugo obliko mrzle vojne, ker imajo no- PAPEŽ PIJ XII. Papež Pij XII. je v božični poslanici pozval narode, da se združijo in zažive v sožitju. Opozoril je na nevarnost kon¬ flikta med moderno tehniko in duhovni¬ mi vrednotami in ugotovil, da “tehnični koncept življenja ni nič drugega kot po¬ sebna oblika materializma.” Potrdil je, da samo tehnični napredek in dvig živ¬ ljenskega standarda ne moreta prinesti miru narodom in v duše posameznikov. Vse mora prevevati duh krščanstva, ki edini more združiti razdvojene narode. Pozval je predvsem Evropo, da se zdra¬ vi oblastniki drage zadeve, ki jih mora¬ jo urediti med seboj in si zato žele, da se mednarodna napetost vsaj ne veča. Sovjeti pa mrzle vojne ne prekinjajo, da bi s tem utrdili mir, tudi ne zato, da bi odprta vprašanja reševali tako, ka¬ kor si to žele na zahodu. V Aziji je od¬ prto vprašanje miru na Koreji in konec sovražnosti v Indokini, v Evropi je na dnevnem redu vprašanje Nemčije in Av¬ strije (poleg tega še vprašanje Posarja in Trsta, v Egiptu vprašanje Sueza in v Perziji vprašanje petroleja), pa za vse to ni mogoče reči, da bi bilo ob letu osorej od vsega tega kaj prida do¬ končno urejeno. Na poti za ohranitev miru bi bili samo toliko na boljšem, da bi po Churchillovem naziranju vsaj vsi tisti, ki so sprti, prišli za zeleno mizo, kjer bi se pogajali, ne da bi pri tem imeli odprte nože za hrbtom. Toda po¬ gosto je dejstvo, da ni možno nič več, ko samo še priti na razgovor in z nje¬ ga oditi še bolj prazen in razočaran, kot pa si prišel na razgovor, tudi zgovoren dokaz, kako šibki so temelji miru, ki ga hočejo na takih konferencah reševati. ži, ker so narodi ugotovili, da dose¬ danja politika materializma vodi v po¬ poln polom. “Čas je dozorel za uresni¬ čenje te realnosti”, je Pij XII. zaklju¬ čil svojo božično poslanico. PREDSEDNIK EISENHOWER Eisenhower pa je za božične praz¬ nike poslal vsem Amerikancem lepa voščila za praznike in v poslanici med drugim poudaril: “Ceremonija nocoj¬ šnjega večera v Beli hiši bo ena od mi¬ lijonov obredov po vsej USA, ki letos znova praznuje rojstvo, pred 2000 leti, Kneza miru... Mi, Amerikanci postav¬ ljamo vero na prvo mesto, medtem ko komunisti zanikajo sleherno dostojan¬ stvo človeka in bivanje Boga... Ameri¬ ka je že davno zavrgla vsako dogmo, ki bi trdila, da je vse odvisno le od mate¬ rialnih vrednot.” Pozval je Amerikance in ves svet, da se zahvalijo “Očetu vseh ljudi, vseh dežel, ras }p ver”, za minulo leto in da prosijo Boga, da svet pripelje v prihodnjem letu v mir. BERIA USTRELJEN Te dni je moskovska radijska po¬ staja uradno objavita, da je sov¬ jetsko vrhovno sodišče na tajnem pro¬ cesu obsodilo Berijo in šest drugih so¬ krivcev na smrt. Ustreljeni so bili na dan pred božičem. Matenkov je tako na kratko opravit s svojini tekmecem za oblast v Kremlju. Opazovalci menijo, da Malenkov ni tvegal javnega procesa v stilu procesov iz dobe 1934-1936 zato, ker se ni dovolj močan za morebitne močne odmeve v sovjetski javnosti ob priliki takih čistk. Spet drugi pa so mne¬ nja, da javnega procesa ni bilo, ker jte bil Beria že davno prej mrtev. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 31. XII. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Po prekinitvi razgovorov'na Ko¬ reji je Eisenhower objavil, da bo ame¬ riška vojaška sila na polotoku zmanj¬ šana za dve diviziji. Poveljstvo na Ko¬ reji je zatem objavilo, da tega odloka za sedaj še ne bodo izvedli. Opazovalci menijo, da je s tem Eisenhower posred¬ no opozoril Rheeja, da ga USA ne na¬ merava podpreti, če bi sam na svojo ro¬ ko znova začel vojno na Koreji po 27. januarju, ANGLIJA: Burgess, pred dvema le¬ toma izginuli britanski diplomatski u- radnik, je letos za božič poslal po nezna¬ ni poti praznična voščila svoji ženi v London. Policija je ugotovila, da je papir pisma britanskega izvora in sedaj preiskujejo, po kakšni poti je pismo prišlo v Anglijo. Ugotovili so že, da se je takrat, ko je bilo pismo vrženo v pošt¬ ni predal v Londonu, v tem pristanišču mudila neka poljska ladja. Burgess je z McLeanom, drugim brit. dipl. uradni¬ kom, skrivnostno izginil pred dvema le¬ toma za železno zaveso. FRANCIJA: Za državnega predsed¬ nika Francije je bil izvoljen v trinajstem glasovanju v skupščini Rene Coty. Novi predsednik bo nastopil svojo sedemlet¬ no predsedniško dobo 16. januarja. FLRJ.: Beograjski parlament je “iz¬ volil” za svojega predsednika Milovana Djilasa. dosedanjega podpredsednika fe¬ deralnega izvršnega Sveta. Obdržal je pa še vedno položaj tajnika CK KP Jugosla¬ vije. — Tito je izjavil, da Jugoslavija smatra novi vojaški sporazum z Grči¬ jo in Turčijo kot samoobrambo proti mo¬ rebitnim italijanskim zavojevalnim na¬ menom na Balkanu. Po njegovem sle¬ herno drugačno tolmačenje sporazuma ne odgovarja resnici. — Titov zun. mi¬ nister Koča Popovič je pozval diplomat¬ ska urednika “Politike” in “Borbe” v svoje ministerstvo, kjer jima je dal iz¬ javo, da “so sleherna, nekajkrat že tudi javno izražena mnenja, da Jugoslavija znova prehaja v sovjetski tabor, zlona¬ merna.” BOLGARIJA: V Bolgariji so bile v nedeljo splošne volitve, na katerih so mogli glasovati kot običajno v drža¬ vah za železno zaveso, samo za komu¬ nistične kandidate. V obeh državah so seveda komunisti dobili 99% glasov. Na enak način so bile “volitve” v Romu¬ niji. PERZIJA: Teheransko vojaško sodi¬ šče je obsodilo Mosadeka na tri leta konfinacije. Milo kazen je izreklo sodi¬ šče na posebno prošnjo šaha, ker se je bilo sodišče delno že izreklo na smrtno kazen. INDOKINA: Komunisti v Indokini so pričeli z veliko zimsko ofenzivo ter so z 20.000 možni izvedli močan prodor pro¬ ti jugu in dosegli mejo Tajlanda. Indo- kina je sedaj presekana na dvoje. V Tajlandu in sosednji državi Laos so pro¬ glasili pripravno stanje, mesto Bangkok pa proglasili za odprto mesto. Francoske čete so doživele hude poraze. FORMOZA: čangkajšek je baje sporo¬ čil ameriškemu vrhovnemu poveljstvu v Washington, da namerava v prihodnjem letu izvesti napad na kitajsko celino. ZA OSVOBODITEV EVROPSKIH NARODOV IZPOD KOMUNISTIȬ NEGA NASILJA Ob priliki konference treh velikih na Bermudih: predsednika Združenih Dr¬ žav Eisenhoverja in njegovega zunanje¬ ga tajnika Dulles-a, premierja Churchil¬ la in zunanjega tajnika Edena, predsed¬ nika vlade Laniel-a in zunanjega mi¬ nistra Bidaulta, sta dve največji organi¬ zaciji zastopnikov podjarmljenih evrop¬ skih narodov, “Srednje in vzhodno ev¬ ropski odbor” in “Srednje in vzhodno evropska konferenca”, v katerih obeh so¬ delujejo tudi Slovenci, poslali navede¬ nim zunanjim ministrom naslednjo brzojavno predstavko: “Demokratični zastopniki iz Albanije, Bolgarije, Čehoslovaške, Estonije, Lat¬ vije, Litvanije, Madžarske, Poljske, Ru- munije in Jugoslavije so Vam s svoje seje dne 14. oktobra v Washingtonu za¬ hvaljujejo, da ste pri sestanku zunanjih ministrov v Washingtonu dne 14. julija 1953 izjavili, da “morajo vsi, ki resnič¬ no žele mir, stremeti za tem, da se vzpo¬ stavi svoboda, upanje in človeško dosto¬ janstvo.” Zato Vas prosimo, da pri se¬ danjih izjavah izrazite željo, da bi “se Vzspostavila resnična svoboda v vseh deželah vzhodne Evrope. “Polni smo zaupanja, da svobodni narodi sveta ne morejo niti jamčiti meje Sovjetske Zve¬ ze, ki jih je nasilno osvojila, niti ne morejo sprejeti in odobriti zatiranja neodvisnosti naših narodov.” “TRST I TITO” V “Svobodni Sloveniji” smo objavili že več poročil, izjav in stališč glede re¬ šitve tržaškega vprašanja. Med drugim smo priobčili odločno izjavo gg. dr. Kre¬ ka in dr. Mačka, s katero sta zavrnila Foticeve predloge za rešitev tržaškega spora s plebiscitom, kakor to zahtevajo Italijani, objavili šmo pa tudi izjavo Na¬ rodnega odbora za Slovenijo, s katero zavzema stališče do tržaškega problema. Danes pa bralce “Svobodne Slovenije” seznanjamo s člankom glavnega tajnika Hrvatske kmetske stranke dr. Jurija Krnjeviča, ki ga je pod gornjim naslo¬ vom objavil v kanadskem glasilu HSS “Hrvatski glas” z dne 9. novembra 1953. Zaradi zanimivosti iz članka povzema¬ mo naslednje najvažnejše odstavke: “Za tiste, ki poznajo mednarodne od¬ nose, ni nikakega* dvoma, da je za vse to, kar se je v zadnjih tednih dogajalo s Trstom kriv Tito, skupno s Kardeljem, Djilasom in ostalimi prvaki rdeče Jugo¬ slavije. Zagotavljam, da se to ne bi zgodilo, če Tito in & že več let ne bi prejemali od Amerike na stotine milijonov dolar¬ jev, ki jih ne bo treba vrniti. Meseca maja in junija je ameriški kongres pretresal ameriški proračun za, leto 1954. Pri razpravi o podporah tu¬ jim državam so padli v oči zneski, ki so bili odobreni kot podpora rdeči Jugosla¬ viji. še bolj pomembna je bila razprava o podeljevanju te podpore. Titovi Jugoslaviji je bilo končno odo¬ brenih kot vojaška podpora 216 milijo¬ nov 906 tisoč dolarjev, za obrambo in jačanje gospodarstva pa 45 milijonov dolarjev, kar predstavlja skupno 261 mi¬ lijonov 906 tisoč dolarjev. To je znesek, ki ga bo Tito in njegova klika dobila iz Amerike v letu 1954, in za kar ne bo treba vrniti niti enega dolarja. Kakor vidite, to niso male vsote. Do¬ biti 261 milijonov dolarjev v enem letu in da od tega ni treba ničesar vrniti bi pomenilo mnogo še za mnogo večje in bogatejše države, kakor je pa obuboža¬ na komunistična Jugoslavija. Kdor je bral sejne zapisnike kongres¬ nega odbora, na katerih se je odločeva¬ lo o dolarjih za Tita, je lahko opazil, da do sklepa ni prišlo tako lahko. Bilo je mnogo ugovorov in predstavniki vlade so se morali zelo truditi, da so poslan¬ ce prepričali o potrebi podelitve polno¬ močja Jugoslaviji. Večkrat so morali sejo celo prekiniti in jo proglasiti za tajno, da so na njej, potem, ko je bilo občinstvo odstranjeno, poslancem lahko povedali to, česar kot državne tajne ni¬ so smeli povedati javnosti. In šele po več takih tajnih sejah je bil odobren Titu & Co 261 milijonov dolarjev. Kar so razpravljali na teh sejah, jav¬ nost ne ve, vsakdo pa ve, kdor je za¬ sledoval letošnjo razpravo v ameriškem Zbomik-Koledar Svobodne Slove¬ nije za leto 1954 stane v prodaji sa¬ mo 44 pesov. Kupite ga lahko v upravi Svobodne Slovenije na Vic- tor Martinez 50, vsako nedeljo in praznik ga pa prodajata pri sloven¬ skih mašah pred cerkvami: V Ra- mos Mejia in San Justo g. Franc Zupanc, v San Martinu in na Belgra- nu pa g. Pavle Homan. kongresu, da so morali biti razlogi zelo tehtni, ker je kongres drugače podpore tujim državam povsod zmanjševal v pri¬ meri s prejšnjim letom. Samo pri pod¬ porah za Tita in njegove komuniste so bili širokogrudni.” V nadalnjih izvajanjih dr. Jurij Kr- njevič govori o ameriški pomoči raznim evropskim državam. Pravi, da so Ame- rikanci s svojimi dolarskimi podporami storili mnogo dobrega v povojni Evropi. Z ameriško pomočjo se je povojna Ev¬ ropa opomogla od vojnih pustošenj ter se gospodarsko dvignila. Za to pomoč mora biti Evropa Ameriki hvaležna. Pripominja pa, da nekatere evropske države niso z navdušenjem sprejemale ameriško pomoč. Kot primer navaja An¬ glijo, Francijo ter Holandijo. Na vpra¬ šanje zakaj temu tako, odgovarja, da se je “kmalu ugotovilo, da Amerika niče¬ sar ne daje zastonj, čeprav ne zahteva vračila v dolarjih. Kdorkoli je prejemal kot podporo ameriške milijone, s tistim so Amerikanci postopali tako, kakor s tistim, ki ga vzdržujejo. Vsaka država, ki je od Amerike prejemala pomoč v dolarjih, je to plačala z obrestmi na di¬ plomatskem polju. Vsakemu na svetu je to jasno, samo Titu, Djilasu & Co ne. Oni so leta in le¬ ta naivno verjeli, da so dosedaj prejeli 1.000 milijonov ameriških dolarjev in da jih bodo prejemali še naprej ter da jim za to ne bo treba nič plačati. Jaz sem že ob priliki Titovega potovanja v Lon¬ don pisal, da Tito sploh ne pozna med¬ narodnih običajev in odnosov in da se obnaša neresno. Jaz sem že tedaj zapi¬ sal, da ga bo nekega dne zahod udaril po domišljavi glavi, kakor je to svoj čas storil tudi s Petrom Karadjordjevičem. In to se je zgodilo sedaj. Zato se Tito & Co tako razburja in tako vpije. Sami pravijo, da ne toliko zaradi Trsta in Slovencev, ampak zara¬ di tega, ker jih nihče predhodno ničesar ni niti vprašal. Kakor da bi se drugače postopalo s tistim, ki živi od milosti tu¬ je blagajne. Amerikanci odkrito pravijo, da je bil to “calculated risk”, to se pra¬ vi, da so s Titom lahko tako postopali, ker je odvisen od njihovih milijonov. Amerika tega nikdar ne bi storila Titu, če ne bi bil predhodno dobil milijone do¬ larjev. Tito danes lahko napravi kar hoče. Nikdar več ne bo ne on in njegova kli¬ ka to, kar so bili pred tem udarcem. Amerika jih je postavila na mesto, ka¬ mor spadajo. Poučila jih je, kako se po¬ stopa s tistimi ,ki s tujim denarjem pa¬ radirajo po Brionih in Bledu, vzdržuje¬ jo na ducate nepismenih generalov, zi¬ dajo palače na pesku itd. V zadnjih letih sem ponovno pisal o tržaškem vprašanju. Opozarjal sem na njegovo važnost in vedno povdarjal, da moramo mi Hrvati ob vsaki priliki po¬ kazati svojo solidarnost s tržaškimi Slo¬ venci in z njihovo borbo proti italijan¬ skemu modernemu barbarizmu najgrše vrste. S tem, da na eni strani podpira¬ mo Slovence v Italiji, podpiramo pra¬ vično borbo slovenskega naroda, z dru¬ ge strani pa branimo sami sebe. Nikdar ne pozabimo, da Italija Trsta ne potre¬ buje za ničesar drugo, kakor za to, da bi se z njega zopet poskušala širiti na sever v slovenske kraje in na vzhod v hrvatske kraje. Borba Slovencev v Tr¬ stu je tudi naša borba. Zato jih mora¬ mo podpreti sedaj še bolj, kakor pa po¬ prej, ker so jih Tito & Co pahnili v tež¬ ko zlo s svojim sprejemanjem ameriških dolarjev.” S to ugotovitvijo pa dr. Jurij Krnje- vič zaključuje svoja zanimiva izvajanja. AMERIŠKO SVARILO FRANCIJI Na zasedanju NATO v Parizu je Dul- les resno izjavil, da bo USA prisiljena temeljito spremeniti svojo politiko do Evrope, če se ta ne bo zedinila in spra¬ vila v življenje toliko odlašano evropsko obrambno vojsko. Izjavil je tudi, da je Zahod varen pred napadom le za silo, ne toliko, koliko bi bilo želeti, to pa spet zato, ker ima večje možnosti vodi¬ ti atomsko vojno, kakor jih ima ZSSR. Dullesovo svarilo je povzročilo pred¬ vsem v Franciji veliko nezadovoljstvo in ga smatrajo za ameriški ultimat Ev¬ ropi. V Zah. Nemčiji je Dulles žel odo¬ bravanje. Adenauer se tudi udeležuje sej NATO in je na Dullesovo izjavo de¬ jal, da je konstruktivna in pove vse. Zaradi francoskih protestov proti Dul- lesu je v USA spregovoril sam Eisen- hower, ki je potrdil, da je za Dullesovo izjavo vedel vnaprej in poudaril, da je Dulles moral povedati, kar je povedal, ker tako zahteva zakon o ameriški vo¬ jaški pomoči Evropi. V januarju bo namreč kongres glasoval o nadaljevanju ali ustavitvi te pomoči Evropi. V Washingtonu je po svoji vrnitvi iz Evrope Dulles ponovno opozoril za- padno Evropo, s posebnim povdarkom na Francijo, čeprav je izrecno ni imenoval, da “sleherno zavlačevanje ratifikacije evropske obrambne skupnosti za nas Eisenhower je potrdil tudi to Dullesovo opozorilo zahodni Evropi, da bo USA prisiljena spremeniti svojo politiko napram temu delu sveta, če Francija in Italija ne bosta v doglednem času rati¬ ficirali evropske obrambne pogodbe. Evropska skupnost je edini praktični na¬ čin obrambe zahodne Evrope pred komu¬ nizmom, je potrdil Eisenhower. Doslej je samo Nemčija ratificirala evropsko obrambno pogodbo. VILKO ČEČ-PETDESETLETNIK Kdor ga pozna, pač ne bi verjel, da je že dopolnil petdeset let svojega živ¬ ljenja. Pa jih je prav na božični dan. Tega njegovega življenskega jubileja so se spominjali z jubilantom njegovi šte¬ vilni prijatelji ter so mu iskreno želeli mnogo uspehov v njegovem poklicnem udejstvovanju in mnogo sreče v njego¬ vem zasebnem življenju. Vilko čeč se je rodil 25. dec. 1903 v Radečah pri Zidanem mostu. Njegov oče je bil tovarniški mojster v papirnici v Radečah. Nadarjenega sina Vilka je po¬ slal v škofijsko gimnazijo v Št. Vid nad Ljubljano, kjer je bil sošolec pok. prela¬ ta dr. Odarja, dr. Tineta Debeljaka in lanuškega župnika Janeza Hladnika. ŽIVLJENSKA POT POK. P. HUSA BRENA P. Hugo Bren se ja rodil 5 decembra 1881 v Rovišah v župniji Sv. Gora pri Litiji. 18 let star je vstopil v franči¬ škanski red v Ljubljani. Srednješolske študije je dokončal na frančiškanski gimnaziji na Kostanjevici pri Gorici, na¬ to je študiral bogoslovje eno leto na frančiškanskem bogoslovnem učilišču v Kamniku in tri leta v nadškofijskem semenišču v Gorici. Za duhovnika je bil posvečen 14. julija 1907. Bogoslovne štu¬ dije je nato nadaljeval v Freiburgu. Zla¬ sti je študiral pri tedanjem slovitem profesorju Pruemmerju moralno teologi¬ jo. Za doktorja teologije je bil promovi¬ ran leta 1914. Še pred doktoratom je bil imenovan za profesorja na modro- slovnem in bogoslovnem učilišču sloven¬ ske frančiškanske province sv. Križa. Na tem mestu je deloval 10 let. Pouče¬ val je razne teološke in filozofske pred¬ mete. Z 39 leti je bil izvoljen za pro¬ vincialnega svetovalca domače redovni¬ ške province, naslednje leto se je tej službi odpovedal, ker je odšel v provin¬ cialni komisariat v Združene države in tam organiziral modroslovno-bogoslovni študij za slovenske frančiškane. To de¬ lo je opravljal zopet 10 let. Po dveh le¬ tih bivanja v ZAD so ga povrh še iz¬ brali za provincialnega komisarja, kar Vilko Čeč je že v mladosti kazal veli- predstavlja dejansko sovražno dejanje.” 1 ko ljubezen do grafične stroke. Zato se je po končani nižji gimnaziji posvetil črni umetnosti ter je bil zaposlen v Ju¬ goslovanski tiskarni. V svoji stroki se je tako spopolnil, da je v podjetju uži¬ val sloves izvrstnega stavca. Posebno znan je bil zaradi svojega ročnega stav¬ ka. Kot takemu mu je vodstvo podjetja je ostal tri leta. Na ta položaj so ga izvolili ponovno, a se je službi odpove¬ dal, ker se je odločil za vrnitev v do¬ movino. Doma je pa ostal samo nekaj zaupalo stavljenje raznih delikatnih časa, ker je znova odšel v ZAD in po¬ stal tam rektor frančiškanskega bogo¬ slovnega učilišča. Med bivanjem v do¬ movini je bil imenovan tudi za general¬ nega komisarja bosanske frančiškanske province. Pred drugo svetovno vojno je pok. p. Hugo prišel zopet iz Amerike domov. Sam je dejal, da je prišel domov umret. A božja Previdnost je odločila drugače. Po skoro tridesetletnem profesorskem in organizatornem delovanju na šolskem polju so ga vrhovni predstojniki pova¬ bili v oktobru 1941 v Rim za univerzi¬ tetnega predavatelja na frančiškanski univerzi. Na teološki fakulteti te univer¬ ze je postal leta 1946 najprej izredni profesor, še isto leto pa redni profesor in takoj nato tudi dekan iste fakultete, kar je ostal vsa naslednja leta do leta 1952, ko je bil imenovan za generalne¬ ga definitorja mogočnega' frančiškan¬ skega reda. Na tem položaju se je 8. decembra 1953 iztekla njegova življen- ska pot. Dva dni pozneje — 10. decem¬ bra — so ga pokopali na rimskem po¬ kopališču. tekstov. Navajamo med številnimi n. pr. samo AViesthalerjev Latinsko-slovenski slovar. V zadnjih letih je v podjetju za¬ vzemal položaj faktorja. S svojo strokovno usposobljenostjo je tudi Vilko čeč doprinesel svoj delež, da je Jugoslovanska tiskarna uživala slo¬ ves najuglednejšega in najmodernejšega tiskarskega podjetja ne samo v Jugo¬ slaviji, ampak v državah Srednje Evro¬ pe. Poleg svojega poklicnega dela se je Vilko čeč doma marljivo udeleževal tu¬ di dela v raznih katoliških organizaci¬ jah. Pri srcu mu je bila posebno Orlov¬ ska organizacija. Po prihodu v Argentino je tudi tu dobil zaposlitev v svoji tiskarski stroki, kjer prav tako kot doma z veliko ljubeznijo do slovenske tiskane besede z vso vest¬ nostjo izvršuje zaupana mu dela. Čestitkam številnih jubilantovih prija¬ teljev in znancev za njegovo petdesetlet¬ nico se pridružuje s toplim voščilom tu¬ di Svobodna Slovenija ter iskreno želi, da bi dosegel vse cilje, ki si jih je po¬ stavil. ARGENTINA, Predsednik republike general P e . ron je podpisal zakon o proglasitvi dosed. nacionalnega teritorija Misio- nes za provinco. Ob tej priliki je imel radijski govor prebivalstvu nove ar¬ gentinske province. V govoru je na- glašal, da je vlada s tem zakonom priznala provinci Misiones pravice ki si jih je pridobila že pred sto leti. Prebivalstvo te 17 argentinske pro¬ vince je ves čas odlikovala neomaj¬ na vdanost in ljubezen do skupne ar¬ gentinske domovine. Na predlog notranjega ministra Borlenghija je predsednik general Peron podpisal zakon o splošni am¬ nestiji za politične, vojaške in gre- mialne prestopke. Zakon nosi številko 14.296 ter je takoj stopil v veljavo. V Bs. Aires je pred dnevi prispela Pilar Primo de Rivera, hčerka pok. španskega generala in predsednika vlade Primo de Rivera. Pilar de Ri¬ vera je v Španiji znana osebnost. Vodi žensko krilo španske falange, se udejstvuje politično, kulturno in so¬ cialno. V Argentini je bila prvič le¬ ta 1949, tokrat je pa bila na uradnem obisku v Kolumbiji, Peruju in Čilu. Med svojim sedanjim bivanjem v Bs. Airesu je bila sprejeta tudi pri pred¬ sedniku generalu Peronu. V Bs. Airesu se je mudila skupi¬ na višjih častnikov čilskega general¬ nega štaba in čilske vojaške akade¬ mije. V argentinski prestolnici so si ogledali razne vojaške ustanove ter so bili sprejeti tudi predsedniku ge¬ neralu Peronu, ministri vojnih reso¬ rov so pa čilskim gostom priredili več pogostitev. Med poslanci, katerim bo po žrebu prenehal veljati poslanski mandat 30. aprila 1955 radi delne obnovitve po¬ slanske zbornice, je tudi predsednik parlamenta dr. Antonio Benitez. Za božične praznike smo v Buenos Airesu doživeli prijetno spremembo temperature. Med tem, ko so bili dnevi pred Božičem izredno vroči ter je termoter n. pr. v četrtek popoldne kazal 31 stopinj C, je zvečer istega dne — na sveti večer proti enajsti u- rizačelo deževati. Dež je padal ra¬ zen manjših presledkov celo noč in na božični dan, kar je imelo za posle¬ dico, da je temperatura padla na 15 stopinj. V Santiago del Estero so pa tega dne imeli kar 43 stopinj C. Po praznikih se je temperatura znova dvignila ter smo imeli v Bs. Airesu minuli ponedeljek “samo” 32°7. Mar del Plato, znano argent. mor¬ sko kopališče, je za božične praznike obiskalo nad 30.000 izletnikov. Trgovinsko pogodbo med Argentino in Avstrijo so podaljšali še za eno le¬ to. Za dva meseca so podaljšali tudi trgov, dogovor med Argentino in Ja¬ ponsko. Pred božičnimi prazniki je bil ob¬ javljen ukaz o velikem napredovanju v vojski, mornarici in letalstvu. Fundacion Eva Peron je kakor prejšnja leta tudi pred letošnjimi bo¬ žičnimi prazniki brezplačno delila si¬ romašnim slojem božične potice, sidro (jabolčni šampanjec) in igrače za otroke. Ministrstvo za poljedeljstvo in ži¬ vinorejo je objavilo poročilo, iz kate¬ rega je razvidno, da je stanje pašni¬ kov in živinoreje v republiki zaradi zadostnih padavin zelo ugodno. KRŠČANSKO-DEMOKRATSKE ŽENE V EVROPI Od 1. do 4. septembra 1953 je v Salz¬ burgu zboroval prvi Mednarodni kongres evropskih krščanskih žena, katerega je pod skupnim geslom “Žena in narod” sklicalo avstrijsko žensko gibanje s se¬ dežem na Dunaju. Namen tega zboro¬ vanja je bil utrditi odnose krščansko usmerjenih političark v evropskem sve¬ tu in to zlasti radi skupnih ukrepov v družinsko-političnih vprašanjih. Glavni referat “Socialni položaj zapo¬ slene žene” je podala parlamentarka dr. Helena AVeber. Univerzitetna profesori¬ ca dr. Sylvia Klimpfinger, Dunaj, je go¬ vorila o “Odnosu Mati-otrok v sodob¬ nosti” (biološki vidik). Mme Germaine Bougret, Pariš, voditeljica žen v M.R.P- o “Družini kot nositeljici države (dru¬ žinsko pravo), senatorica dr. Conci, Rim, o “Enakopravnosti v javnem življenju” in kazenska sodnica dr. Verena Borsin- ger, Basel, o “zdravem in ogrožanem otroku.” švicarske žene so prevzele nadalnjnje vodstvo započetega dela in bodo priprav¬ ljale nadalnja zborovanja. Buenos Aires, 31. XII. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'Tirnice T3TBIN KRISTAN UMRL V ljubljanskem sanatoriju je 22. no¬ vembra umrl v 86. letu starosti Etbin Kristan. Pok. Etbin Kristan je bil med glavnimi ustvarjalci slovenskega socia¬ lizma. šel je nato v -Ameriko in živel tam skoro 40 let. Na stara leta se je vrnil domov ter se sprevrgel iz borca za svobodo v propagandista Titove ko¬ munistične diktature. V svojem življenju je deloval kot no¬ vinar, politik in pisatelj.. Ob njegovi smrti so v ljubljanskih listih objavili osmrtnice Izvršni Svet ljudske skupščine LRS, - predsedstvo soc. zveze delovnega ljudstva, Slov. izseljenska matica in Društvo Slov. književnikov. Pokopali so ga 25. novembra v Ljub¬ ljani na državne stroške. “Zbor volilcev” v Velikih Laščah je jasno pokazal, da komunisti med naro¬ dom doma ne uživajo nobenega zaupan¬ ja. “Zbor volilcev” je bil sklican koncem oktobra na nedeljo v veliko dvorano prosvetnega doma. Komunisti so računa¬ li, da bo dvorana vsaj polna, če ne že premajhna. Pa so doživali veliko razo¬ čaranje. Od 650 volilnih upravičencev je prišlo na komunistično zborovanje samo 48 ljudi. Sami priznavajo v ljb. kom. glasilu, da je “prišlo nekaj kmetov iz okoliških vasi, ki spadajo pod občino, tržani med njimi so bili redki”. Čakali so in čakali in mislili, da se bo le kdo spozabil in zašel v to družbo. Pa se ni. Zato so organizatorji sestanka napodili nekatere komuniste ljudi iskat po trgu. Sami to priznavajo, ko pravijo: “Takrat so se nekateri razšli na trg in po hišah in morda tudi po gostilnah, kdo ve... ” In tem komunističnim priganjačem se je posrečilo segnati v dvorano nekaj de¬ setin volilcev, da se je zborovanje sploh lahko začelo. Med udeleženci zborovanja so bile sa¬ mo tri žene, mladine pa sploh ne. Pi¬ sec poročila o tem klavernem “zboro¬ vanju velikolaških komunistov” nato ves ogorčen vprašuje “kaj dela Socialistič¬ na zveza v tem kraju, kaj vse ostale množične organizacije”. Ugotavlja tudi, da ima Zveza komunistov v 'Velikih La¬ ščah “visoko število članov”, zbora vo¬ lilcev pa se je udeležila komaj slaba šestina komunistov. Zato krepko pri¬ jemlje obe organizaciji ter jima očita, da nista storili svoje dolžnosti in se za¬ radi tega “ni čuditi, da na zboru volil¬ cev ni bilo udeležbe in da je tudi sam zbor volilcev potekal tako, kakor je, da je namreč bilo glasovanje o kandida¬ tih gola formalnost, brez podrobnega razgovora o njih in ne da bi imeli vo- lilci pred glasovanjem toliko časa, da bi o predlogu za kandidate lahko razmisli¬ li.” “Slov. Poročevalec” končno priznava, da je ponekod na področju Velikih Lašč in Dobrepolja bilo še več tako sla¬ vz bo obiskanih komunističnih volilnih zbo¬ rovanj. Ponekod je bila udeležba tako slaba, da se napovedani zbori volilcev sploh niso mogli vršiti. V Ribnici na Pohorju so izročili pro¬ metu prvi del planinske ceste Ribnica- Ribniška koča na Pohorju, s katero bo Pohorje povezano z dolinskim cestnim omrežjem. Da so titovi komunisti namenoma iz¬ rabljali napetost med Jugoslavijo in Italijo radi Trsta samo v svoje notranje¬ politične namene, t. j. na eni strani r a svojo novembrsko volilno komedijo, na drugi strani pa tudi za povečanje gonje in sovraštva proti kat. Cerkvi in nje¬ nim predstavnikom, dokazujejo tudi hudi napadi komunistov na apostolskega ad¬ ministratorja Msgra dr. Mihaela Toroša, ki je bil pri komunistih dobro zapisan tako dolgo, dokler ni začel braniti pape¬ ža, katerega je ves titov kom. tisk sra¬ motil in prikazoval kot največjega im¬ perialista. V zvezi s tem so “Primorske novine” Msgra dr. Toroša takole na¬ padle: “Svojo mrežo zvestih služabnikov, ki jim niso mar koristi svojega ljudstva, pa ima še danes Vatikan tudi pri nas, in žal, med verskimi predstavniki, ki so pri ljudstvu in ljudski oblasti do sedaj uži¬ vali ugled zai’adi izkazane vsaj navidez¬ ne lojalnosti do nove Jugoslavije. Med temi je v prvi vrsti goriški apostolski administrator dr. Toroš, ki se ob vsaki priložnosti trka na prša kot preganjani borec proti fašizmu in povdarja svoj patriotizem, Res, da je obsodil pohlep¬ nost italijanskega imperializma, spretno pa se je izognil obsodbi papeževe politi¬ ke, ki ob vsaki priložnosti aktivno pod¬ pira uresničitev italijanskih iredentin- stičnih zahtev po naši zemlji. Mnenja smo, da bi bila v prvi vrsti prav njego¬ va dolžnost, da kot slovenski škof na delu slovenske zemlje, po katerem že stegujejo svoje prste, prvi in odločno po¬ ve svoje mišljenje na zadnji, Slovencem sovražni blagoslov papeža Pija XII. Na¬ mesto tega pa se dr. Toroš sam postavlja na stališče višjega sodnika in izjavlja, da so uradne vesti agencije “Tanjug” in poročanje naših listov le laži. Tako se je M s gr. dr. Toroš postavil v odkritega zaščitinika vatikanske politike na škodo naših pravičnih interesov.” Isti list nato po vrsti napada zaradi obrambe papeža pred komunističnimi napadi župnika Efrena Mozetiča iz Gradnega v Brdih, tiste duhovnike v Brdih, ki “pridno za¬ hajajo” h g. Krapežu v Biljano in končno župnika Aleksandra Lestana v Prvačini. Umrli so. V Ljubljani: Danijel Zevni- kar, elektrorevizor drž. žel. v p. in zna¬ ni funkcionar v Slov. lovski zvezi, Zvon¬ ka Rustja, roj. Šuler, gospodinja, Ivana Dovgan iz Ciglarjeve ul. 15, Marija Ore- beg, roj. Čebašek, Ignacij Smole, žel. u- radnik v p., Ana Oranič, gospodinja, Drago Kastelic, strojni ključavničar, Jožica Meršnik, biv. uradnica DZSZ, Ja¬ nez Strgar, posestnik iz Peruzzijeve ul., Joža Jankovič, žel. upokojenec, Mar¬ tiča Plaper, hčerka dr. in ing. Marjana Plaperja in Marija Testen v Celju, Jože Soršak na Vrhniki, Marija Krhne, roj. Trček v Brežicah, Anton Kovačič, upo¬ kojenec v Radečah, Anton Lasan (iz Buenos Aires Leto 1953 je končano. Ali ste že poravnali naročnino za Svobodno Slovenijo? Če še niste, storite to ta¬ koj in ne otežujte dela upravi lista z odlašanjem plačila naročnine. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g dr. Franca Zorca in njegove žene, gospe Jo¬ že v San Martinu so dobili sinčka ki mu bo na željo starejšega bratca Petra ime Mihec. G. dr. Maksu Virniku in njegovi ženi, ge Sonji, roj. Zemanek se je pa dne 24 decembra 1953 rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Majda. Obema družinama naše iskrene čestitke! t Nace Jeriha. Na Štefanovo dne 27. decembra je umrl od kapi zadet na svo¬ jem stanovanju v Ramos Mejia g. Na¬ ce Jeriha. Pok. Jeriha je bil rojen 29. julija 1898 leta v Devici Mariji v Polju. Kot mlad fant se je udeleževal vseh bojev slovenskega katoliškega delav¬ stva pod dr. Krekovim vodstvom ter je bil agilen član v katoliških kulturnih, I prosvetnih, socialnih in političnih orga¬ nizacijah. Doma je bil zaposlen v knji¬ goveznici Jugoslovanske tiskarne. Kot protikomunist se je leta 1945 umaknil ,na Koroško, odkoder je leta 1948 emi- griral v Argentino. V Buenos Airesu je bil zaposlen v torbarski stroki. V zadnjem času je bolehal na srcu ter je imel nekaj hujših srčnih na¬ padov. Takemu napadu je tudi podlegel na Štefanovo. Pokojnika so položili na mrtvaški oder na njegovem stanovanju v Ramos Mejia, odkoder je bil pogreb v nedeljo, dne 27. decembra ob enajsti uri dopoldne. Pogrebne molitve je opra¬ vil g. Janez Kalan. Društvo Slovencev, katerega član je bil pokojni Nace Jeriha od svojega prihoda v Argentino, je pri pogrebu zastopal podpredsednik Društva Slovencev g. Rudolf žitnik. Pok. Nace V vsako slovensko dru¬ žino Koledar - Zbornik Svobodne Slovenije Ljubljane), ga pokopali v Šibeniku, Ka¬ rol Suhi, upokojenec v Novem mestu, Marija Rozman, roj. Jerala v Naklem in Albin Jeretič iz Brestja pri Kojskem. V Ljubljani je bila v novembru prva predstava “Tončka”, mladinske igre v šestih slikah, ki jo je po svoji znani mla¬ dinski povesti “Tonček” napisal France Bevk. Jeriha zapušča v Argentini sina Ladisla¬ va, doma pa žalujejo za njim njegova že¬ na Angela, roj. Martinjak, hčeri Mari¬ ja in Ferdinanda ter sin France. Vsem izrekamo iskreno sožalje, pok. Nacetu Jerihi pa želimo večen mir in pokoj in naj počiva v miru v argentinski zemlji. Nezgoda. Pred božičnimi prazniki se je med vožnjo na vlaku ponesrečil g. Ivan Hočevar. Na nogo mu je padel težji predmet in mu jo ranil. Zdravi se v bol¬ nišnici Pirovano, sala 5. Monroe 3551, Bs. As. Želimo mu skorajšnjo popolno ozdravitev! Rafko Vodeb, pesniška zbirka “KAM POTUJEJO OBLAKI” Oprema in lesorezi Aleksa Ivančeva. Pesniška zbirka je izšla v Rimu. Vsak izvod nosi lastnoročni podpis pesnika. Nekaj izvodov je prispelo tudi v Ar¬ gentino in morete dobiti izvod pri Dru¬ štvu Slovencev po ceni 25 pesov. DRUŠTVENI OGLASNIK Krajevni odbor Društva Slovencev v Mamos Mejia priredi v nedeljo 3. januar¬ ja 1954, takoj po slovenski maši, v cer¬ kveni dvorani v Ramos Mejia prosvetni sestanek, na katerem bo govoril g. Fran¬ ce Kremžar. Povedal bo nekaj spominov iz slovenske preteklosti, ki naj bodo nauk slovenski mladini za bodočnost. Nastopil bo tudi slovenski cerkveni pev¬ ski zbor iz Ramos Mejia. Vse člane društva in vse rojake najlepše vabi k udeležni Krajevni odbor. OBVESTILO Knjige Družbe sv. Mohorja iz Celov¬ ca so prispele v Buenos Aires. Kdor jih želi kupiti, jih lahko dobi v Dušnopastir- ski pisarni, Victor Martinez 50, ali pa pri poverjeniku g. Janku Arnšku, Luis Paster 851, Evita, FCNGBM. Izlet v Mendozo bo priredila Družabna pravda v pustnih dneh. Na sporedu je obisk rojakov v Mendozi, ogled medna¬ rodne razstave in izlet v andsko pogor¬ je. Kdor se želi pridružiti, naj se javi pri odbornikih Družabne pravde. Nova maša lazarista Franceta Susma.na Na sveti dan je v kapeli na Belgrano opravil prvo svojo daritev lazarist g. Franc Susman iz Prevalij pod Žalostno goro v preserski fari. čeprav je bil dan deževen in je bila večina običajnih ude¬ ležencev belgranske maše že pri polnoč¬ nici, se je vendar slovesnost v cerkvi izvršila ob zelo številni navzočnosti ver¬ nikov. Pred stranskim vhodom sta usta¬ vili novomašni sprevod deklici Gabrijela in Marijanica Pregljevi, ki sta s koraj¬ žnim nagovorom izročili novomašniku križ in cvetje. Novomašni govor je imel g. Ciril Demšar CM iz Lujana. Na koru je pel pevski zbor Gallus Gollerjevo lo- retsko mašo in vmes Mavovo Svetonoč- no blagovest. Novomašno kosilo je bilo v restavraciji “Ilirija” v Ramos Mejia. Tam sta govorila gg. Ciril Demšar CM in župnik Anton Orehar, nazadnje pa se je zahvalil svojim dobrotnikom novo- mašnik. Njegov oče je postal žrtev ko¬ munistične revolucije, dobra mati mu še živi doma. Poleg drugih učiteljev in vzgojiteljev se je spominjal zlasti rajne¬ ga dr. Antona Breznika, čigar sestra je bila med novomašnimi svati. Povedal je, da je bila zanj velika šola za vse živ¬ ljenje doba, ki jo je preživel kot vojak med plemenitimi in junaškimi domobran¬ ci v Rovtah. Po njegovem govoru so se podali svatje v ramoško župno cerkev k litanijam, kjer so se izkazali domači pevci, nato pa so se vrnili v “Ilirijo”. Škoda, da se zaradi defekta niso mogli oglasiti žalostnogorski zvonovi, ki jih je pri svojem zadnjem obisku v domovi¬ ni posnel, g. Anton Grdina in poslal plo¬ ščo kot novomašni dar svojemu sovašča¬ nu novomašniku. ■G. Susman odhaja po novem letu za profesorja cerkvene umetnosti in litur- gike v metropolitansko bogoslovje v Asuncion v Paraguayu. Vztrajnost, s katero se je že doslej prebijal skozi živ¬ ljenje ter ljubezen do znanosti in umet¬ nosti bosta našemu rojaku pomagali k uspehom, ki naj jih božji blagoslov še posveti in obdaruje z bogatimi sadovi. Poizvedba. Rad bi zvedel za naslov contratista Alojzija Mačka, ker ga po¬ trebujem za pričo v odškodninski zahte¬ vi napram nemški državi. Kdor ve za njegov naslov, naj bo tako dober in naj mi ga sporoči ali pismeno na naslov. Franc Slavič, Alvarado 350, Ramos Me¬ jia, FCNDFS, ali pa tudi kar na tele¬ fon štev. 658-0827. III. VELETOMBOLA ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE 10. JANUARJA 1954 V KRASNIH PROSTORIH ŽUPNIŠČA V SAN JUSTO GLAVNI DOBITKI: ŠIVALNI STROJ (DAR), KOLO (DAR), RADIO KOMBINADO (stoječi) 500 DRUGIH VREDNIH DOBITKOV. DARUJTE DOBITKE! VEČ DOBITKOV BO, VEČ ZADOVOLJSTVA IN SREČE ZA UDELEŽENCE! TABLICE SO ŽE V PRODAJI PO 3.— PESE. POHIT ITE, DA JIH NE ZMANJKA, DOBITKI SO VABLJIVI! PRIDITE NA TOMBOLO, BO LEPO KOT ŠE NIKDAR TAKO! Slovenci v Argentini RUDA JURČEC: KNJIGE IN LJUDJE SLOVENSKI Francoska revija “La ŠOPEK Table Ronde” slovi kot vrhunska revija v sodobni francoski re¬ vijalni literaturi. Revijo je po 1. 1945 začel izdajati krog katoliških pisateljev okoli znanega pisatelja in člana akade¬ mije Frangoisa Mauriaca. Glavni fran¬ coski reviji “Revue des Deux Mondes” in “Nouvelle Revue Frangaise” sta nam¬ reč izhajali tudi med okupacijo (in se¬ veda tudi danes mirno izhajata naprej le pod za spoznanje spremenjenim ime¬ nom), zato je krog književnikov menil, da se mora odločiti za novo revijo, kjer ne bi sodelovali ljudje, ki niso hoteli vpoštevati parole o “kulturnem molku.” Tako je “La Table Ronde” postala — najbrž proti predvidevanju ustanoviteljev in sodelavcev — predstavnica tistega ka¬ toliškega kulturnega kroga, ki v zadnjih 50 letih v francoski književnosti ni imel lastne revije; Mauriac sam in drugi nje¬ govi sodelavci pri reviji so kmalu spet začeli pisati tudi v druge revije brez o- zira na to, ali so pod okupacijo izhajale ali ne (francoski katoliški kulturni krog pa je dobil revijo, ki še danes ohranja visoko stopnjo kvalitete svojih prvih let¬ nikov). Med glavnimi sotrudniki revije sta poleg Mauriaca, ki je predsednik u- redniškega zbora, tudi Gabriel Marcel in Thierry Maulnier in Claudel. Marcel Schneider je pisatelj mlajše francoske generacije in je stalni sotrud- nik te revije. V novemberski številki je napisal esej pod naslovom “Slovenski šopek.” Kakor se iz pisanja vidi, je bil povabljen, da pride v Slovenijo in da o njej kaj napiše. Zdi se, da so računali, da bo napisal kaj več hvale za tiste, ki so ga povabili, toda vse, kar je napisa¬ no, izzveneva tako, da ni nikjer nobene hvale režimu, ki danes v Sloveniji vla¬ da. Svoj spis pa začenja Schneider v Vrbi ig sicer na domu pesnika Prešer¬ na, kjer sta mu na pragu hiše dve Slo¬ venki izročili šopek nageljev, rožmarina in roženkravta, “slovenski šopek”, ki po- menja zanj neke vrste grb, ki nosi v se¬ bi vse značilnosti tega “čudovitega na¬ roda, ki se je na tem koščku zemlje mo¬ gel ohraniti samo po čudežu. Nagelj da pomeni strasten zanos, rožmarin zvesto¬ bo, roženkravt pa umetnost.” Ves esej je Schneider zato razdelil v tri poglavja in v prvem poglavju o nagelju išče sle¬ dov za Črtomirjem iz Prešernovega Kr¬ sta pri Savici. Obiskal je Ajdovski Gra¬ dec pri Bohinju, obiskal slap Savice in Bled. Ko omenja Črtomirjev konec, na¬ vaja, da Slovenci še nimajo svetnikov svojega rodu. Ko je na Bledu iskal sle¬ dov Bogomile in boginje Žive, mu je bil za mentorja pesnik Tone Vodnik, ki ga naziva “pesnika molka in nočnih medi¬ tacij.” Pridružila sta se mu še pisatelja Andrej Vučko in Ivan Andric. Slednji mu priznava, da komaj čaka vsake šte¬ vilke revije “La Table Ronde”, zlasti pa da ceni Mauriacov dnevnik, ki izhaja v reviji. Vsekakor zanimivo, da hvali An¬ dric zapiske, ki so pogosto ostra kritika komunizma in sveta, ki ga komunizem obvlada — tudi Titovega. Poglavje o rožmarinu začenja pisatelj s temi besedami: “Ofelija naziva rožma¬ rin grb spomina. Treba ji je verjeti, kajti blazneži vedno govore resnico. Rožmarin je zveneča roža spomina in zloma.” Ko je hodil naprej po Sloveniji, je prišel do vasi Strmec pod Mangartom. Toda v tej vasi žive samo ženske, ki so vedno oble¬ čene v črnino. Kadar stopi moški v vas ali gre skozi vas, tedaj odvračajo oči in ga ne marajo videti: žene tega naselja so v sebi obvladale vse strasti in napake, le obvladati se ne znajo do konca. Zgo¬ dilo pa se je to zaradi tega, ker je med vojno nanesla pot nemškega generala v to vas, kjer so ga ubili. Nemci so takoj pobili vse moške, tudi otroke moškega spola — vse žene pa zapodili v hribe. Po vojni so vas nanovo zgradili, toda matere, žene, sestre in neveste so se za¬ vezale, da ne bodo nehale žalovati za žrtvami tistega strašnega dogodka. Ta¬ ko čuvajo nad svojim naseljem, zavite v črnino, živijo življenje, ki je podobno smrti, grobovi njih mož, očetov in ženi¬ nov ter bratov so se raztegnili nad vso vas. Te žene so postale moderne Antigone, njih žalost in trpljenje je polno veličine, ki jo opeva že antika. Ob nedeljah ho¬ dijo v cerkev z vejo rožmarina v roki in ko jih ob smrti polagajo v krsto, jim dajejo vejo rožmarina na srce. Ta tematika žalosti in trpkega spomi¬ na preveva tudi poglavje roženkravta. Vso njegovo pot po naši zemlji je sprem¬ ljala pesem naših fantov in deklet, toda v pesmih, ki jih navaja v prevodu, je res polno melanholije in pesniške mili¬ ne. Kako Slovence bogate darovi umet¬ nosti, pa so mu dokaz številna gledali¬ šča, saj ima samo Ljubljana danes kar štiri gledališča. Toda Ljubljana sama ni najvišji dokaz o tem, vrhunska dela sve¬ tovne dramatike ne igrajo samo v Ljub¬ ljani: “Hamlet” je postal slovenska ljudska igra in Molierja igrajo kar že v vsakem večjem naselju. V neki vasi je “Tartuffea” igral navaden kmečki fant, dasi je vloga med najtežjimi, kar jih je Moliere napisal. Ta košček slovenske zemlje spada med najmanjše v Evropi in le z drobnim pa¬ som krasa sega še do Jadrana. Tam je na skali nad obalo tega morja grad Devin, ki je bil pesniški okvir za pesni¬ tev enega redkih pesnikov, ki je že ta¬ krat pripadal vsej Evropi in slovi kot “pravi pesnik Evrope” še danes — Rai¬ ner Maria Rilke. Ko je bil Rilke gost princese Turn Taxis na tem gradu, je v svoji sobici, ki je bila v stolpu tega gradu, je ob najlepšem razgledu na ta slovenski zaliv Jadrana spesnil svoje “Elegije”. Ko so zavezniki 1. 1945 prišli v Trst, je bil med njimi tudi mlad slo¬ venski poet, ki je sklenil na svoj način počastiti Rilkejev spomin v slovenskem Devinu. Hotel je obiskati grad, pa ni maral tja niti z jeepom, niti z drugim vozilom, niti peš. Zajahal je Pegaza — konja, a ko je po strmini prihajal pred vhod gradu, mu ameriški vojaki niso do¬ volili vstopa. Schneider imena tega mla¬ dega poeta ne navaja, in dostavlja, da ni bil poet prav nič žalosten ali prese¬ nečen, “ker da nikdo nikdar ne sme živ stopiti v Obljubljeno deželo.” Ko je ob koncu svojega bivanja obi¬ skal še izkopavanja, ki jih pri Stični vo¬ di ravnatelj ljubljanskega muzeja dr. Jože Kastelic, razumeva skrb slovenskih mladih arheologov, ki iščejo sledov v ilirskih grobovih, kajti “etnologi meni¬ jo, da so Slovenci potomci romanizira¬ nih Ilirov, ki so najdalje bivali na tem področju in pa Slovanov, ki so koncem 6. stoljetja vdrli na to ozemlje.” Teden dni pred njegovim prihodom je dr. Ka¬ stelic odkril grob ilirske princese, in v grobu njen zlat diadem. Sedaj da iščejo grob ilirskega poglavarja, vladarja, ki da je moral ponesti v grob s seboj še druga bogastva in skrivnosti. Toda ko je hotel iti pogledat še cerkev pri Ma¬ riji na Škrilju fresko, ki da predstavlja “strahoten ples mrtvakov”, se mu je pripetila nezgoda, ki mu je pot po tej “čudoviti zemlji” zaključila. (Zvil si je nogo). Tako zaključuje svoj esej. Preveva ga občutje ljubezni in globokega spoštova¬ nja do rodu, ki živi na tem tveganem koščku Evrope. Dasi je bil gost režima, se ni dal speljati, pač je dobro ujel o- zračje, v katerem živi danes naš narod. Vsemu, kar je videl, daje tak ton, da se vidi, da se ni mogel otresti tega občut¬ ja in še sam daje o njem tako sliko, kakor da bi bil ta narod obsojen, da ži¬ vi samo še v melanholiji in v nekakšni poslednji pripravljenosti na še nove žr¬ tve. Ker pa je vse napisano z veliko lju¬ beznijo do Slovencev, je tudi taka slika lepa in simpatična. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 31. XII. 1953 SLOVENCI Avstrija Požar y spittalskem taborišču V ponedeljek dne 14. decembra smo imeli zopet požar v taborišču. Tokrat je bila žrtev požara taboriščna kapela. Ba¬ raka, v kateri je bila kapela, je pogore- da do tal. Notranjščino kapele so rešili. Zgorela je v baraki tudi čevljarska de¬ lavnica, Dolinarjeva brivnica, Hočevarju ena omara s knjigami. Zaletlju in Zdolj- šku štirje pletilni stroji, ki so pa bili na srečo zavarovani. Slovenci imajo sedaj začasno službo božjo v madžarski kapeli. VSA Pri sv. Vidu v Clevelandu, kjer župni- kuje g. L. Baznik, je škof dr. Rožman blagoslovil štiri nove zvonove. Navzoči so bili naslednji župniki slovenskih fara: Msgr. Oman iz Newburgh, Jager iz Col- linwooda, Čelešnik iz Barbertona, na¬ dalje pa še gg. Virant, Tomc, Varga, Msgr. škerbec in J. Godina. V režiji Rudija Kneza je dramatsko društvo “Lilija” postavilo na oder “Rev¬ čka Andrejčka” z naslednjimi igralci: Janez Hauptman, Avgust Dragar, Pav¬ le Borštnik, Anica Štepec, Julka Zalar, Mari Štepec, Karel Zajec, F. Hren, za¬ konca Hočevar, M. Odar in drugi. Poročila sta se v farni cerkvi sv. Vi- PO SVETU da v Clevelandu g. Alojzij Kodrič in gdč. Ivanka Blažir. Na zadnjem občnem zboru Kluba “Krog”, katerega namen ni, kot je dejal predsednik kluba ob otvoritvi predaval- nih večerov v preteklem letu, postavlja¬ ti kak nov narodni program, so bili izvo¬ ljeni: za predsednika dr. Mate Resman, za tajnika Pavle Borštnik in za blagaj¬ nika Uroš Resman. V preteklem letu je bilo pri “Krogovih” večerih več preda¬ vanj. “Krog” je povabil na obisk tudi dr. Kreka, ki je eno uro vsem navzo¬ čim odgovarjal na vsa stavljena vpra¬ šanja. Kanada V Winnipegu, kjer je okrog 130 Slo¬ vencev, starih in novih naseljencev, so si ustanovili skupno društvo, katerega predsednik je g. Fonda, tajnik pa dr. France Kozin. Doslej jih je dvakrat obi¬ skal p. Odilo in enkrat g. Wolbank, pred nedavnim pa je p. Odilo prišel ponovno na obisk v spremstvu kaplana Štefana Kraljiča. V Torontu so se poročili: Janez žlah- tič od sv. Martina pri Mariboru in Ljud¬ mila Rus iz Brezovice pri Ljubljani, Loj¬ ze Merhar iz Dol. vasi pri Ribnici in Ma¬ rija Trošt iz št. Vida pri Vipavi, Ivan Hrvaj iz Beltincev in Terezija Princi od Sv. Marka niže Ptjuja. k Srečno in uspehov polno novo leto želi vsem rojakom v Argenti¬ ni in drugod po svetu Santeria v Papeleria Santa Julia Vlctor Martinez 39 Buenos Aires UPARIVA - ZLATARNA SILVESTER LIPUŠČEK Provincias Unidas 36IG — San Justo želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto 1954. Ure, nakit, budilke, popravila. Nizke cene. L E TJ ROPA K CANGALLO 439, oiicina 119,1. nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil. Paketi prispejo v roku približno 25 dni Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV: 2.50 kg riža 2 kg sladkorja 0.50 kg mlečne čokolade 0.50 kg holandskega kakaa 0.25 kg Ceylon čaja la 0.25 kg popra v zrnih Singap. Paket štev. 9. $ 110.— 1 kg kave Santos la 2 kg riža 1.50 kg sladkorja Paket štev. 16. $ 146.— 2 kg kave Santos la 1.50 kg riža 1 kg sladkorja Paket štev. 20 $ 175.— 3 kg kave 1.50 kg riža Paket štev. 28. $ 246.— 3 kg kave Santos la 3 kg riža 3 kg sladkorja vrečah po najugodnejših cenah. Moko, riž in sladkor odpošiljamo tudi v Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto. Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od- škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬ mi z odpošiljatvijo takega paketa. Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 18. ure pop. razen ob sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12. ure dop. Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬ na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK. Umrli so v Torontu. Franc Urbas, ki je živel v Kirkland Lake, Ont., Marica Metič, stara 24 let ter Ignacij Bon v 49. letu starosti. Ob priliki kanadske proslave stoletni¬ ce posvetitve Barage za škofa je vse cerkvene slovesnosti vodil škof dr. Rož¬ man. Predavali so ing. Jože Gregorič o zgodovini postopka Baragove zadeve, g. Wolbank o Baragovem misijonskem de¬ lu med Indijanci, dr. Jakličevo predavan¬ je “Kaj je Baraga dal Slovencem in kaj so Slovenci njemu dali” je pa prebral Franci Pajk. Pri prireditvi so sodelovali še pevski zbor pod vodstvom g. Mirka Renerja ter igralci z igro “žrtvovana ljubezen” v režiji g. Brunška. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Dne 26. decembra 1953 je zadet od srčne kapi umrl član Dru¬ štva Slovencev gospod IGNACIJ JERIHA bivši uslužbenec knjigoveznice Jugoslovanske tiskarne. Pokojni je bil vse svoje življenje požrtvovalen društveni delavec. V begunstvu in v Argentini je bil vnet zagovornik slovenske skup¬ nosti in nesebičen prijatelj slovenskih organizacij. Molimo za pokoj njegove duše in ohranimo ga v lepem spominu. Buenos Aires, 26. decembra 1953. Društvo Slovencev V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno novico, da je dne 26. decembra 1953 umrl v Ramos Mejia v Ar¬ gentini od kapi zadet naš dobri in ljubljeni mož ter oče Družabna pravda. December 1953, štev. 7. Vsebina: Božji proletarec (A.S.); Derechos y deberes (“Juven- tud Obrera”); Delavsko vprašanje v lu¬ či socialnega nauka Cerkve (dr. Rudolf Čuješ); Preobljudenost in kulturna za¬ ostalost — dve važni vprašanji Italije (Jurij); Spoznavanje in sporazumevanje (F.D.); Pričakovanje (pesem, Vital Vo¬ dušek); Ob zaključku šestega letnika našega lista; Za božjo demokracijo kru¬ ha. Duhovno življenje, januar 1954. Vse¬ bina: Blesteča krona (enciklika pape- j ža o razglasitvi jubilejnega Marijinega leta); Trije krsti na Slemenici (Gregor Hribar); Otroška pobožnost do Marije (škof dr. Rožman); Izseljenčeva božič¬ na pesem (Ljubka Šorli), Skrita žrtev (N. Z.); Ljubezen med nami (dr. Ign. Lenček); Na poslednjih mejah (Zora Piščanec); Upanje naše (dr. France Gni-' dovec); Vrt (Bogdan Budnik); Brezje (Marjan Marolt); Krščansko edinstvo in Rusija (dr. Franc Gnidovec); Naše j šege na domačih tleh (Joža Kmetov); | El ano nuevo y los reyes en la tierra j eslovena (Joe Juck); Iz starega v novo leto (Matevž Gorjan); Svetniki gredo v pekel (Vinko Flek); Klic po močni ženi (M-ova); Slepemu očetu (Slavko Srebr¬ nič); Svojo smrt si je napovedal gospod IGNACIJ JERIHA Pokopali smo ga na pokopališču v Moron v Argentini v nedeljo 27. decembra 1953. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči Angela, roj. Martinjak, žena, Marija, Ferdinanda, hčerki ter France in Ladislav, sinova Buenos Aires, Devica Marija v Polju, 28. decembra 1953. PRODAM ali dam v NAJEM hi¬ šo (spalnica, comedor, kopalnica) z zemljiščem. Informacije: calle La Cautiva 1225, Villa Bosh. Dr. Jose Ermenc Billinghurst 97/L Dpto. D, Capital Ordinira vsak torek, četrtek in soboto od 5. do 7. ure popoldne za zenske bolezni in kirurgijo. Prosim, prijavite se prej na T. E. 62-7213 Vsem prijateljem in znancem želim srečno in blagoslovljeno novo leto Ivan Hočevar PENSION - RESTAVRACIJA ADRIANA Zmerne cene — Dobra hrana Solidna postrežba. Vsem Slovencem se priporoča Dušan Simonovich Calle 34-1365 Miramar FCNGR PENSION IN GOSTILNA ILIRIJA ALVARADO 350 — T. E. 658-0827 — Ramos Mejia želi vsem svojim cenjenim gostom in obiskoval¬ cem srečno in blagoslovljeno novo leto 1954. Za zadnji dan letošnjega leta pa pripravljamo veliko silvestrovanje s plesom Vse rojake vabimo, da se ga udeleže, da bomo na tem veselem družabnem večeru ob dobrem prigrizku ter izvrstni in hladni pi¬ jači v prijetnem razpoloženju pričakali novo leto. Na veselo svidenje! SUDENPORT - TRST znano podjetje za odpošiljanje paketov iz Trsta. Triletno delo za kliente iz Argentine je zadostna garancija. Zastopstvo za Argentino: 25 de Mayo 140, 2?, of. 15. Tel. 34-8661 in 33-7294, Buenos Aires Prvovrstno blago. Vsaka pošiljka je zavarovana. Vsako morebitno škodo povrnemo. Paketi prispejo od dneva naročila v roku 20—25 dni. Nekaj naših standard paketov: $ 176.— Paket št. 6. $ 320,— 3 kg kave la Paket št. 1. 3 kg kave la IV2 kg riža Paket št. 2. 3 kg kave la IV2 kg sladkorja Paket št. 3. 3 3 3 1 172.— . $ 420— kg kave la kg riža splendor kg sladkorja kg švicarske čokolade V2 kg orig. Ceylon čaja 1 kg holand. kakaa Vi kg ind. popra 1 kg prvovrstnega prepečenca Paket št. 4. $ 365— 3 kg kave la 4 kg testenin 3 kg riža splendor 1 kg holand. kakaa Paket št. 5. $ 332.— 3 kg kave la V2 kg. orig. čaja Vi kg. ind. popra 3 kg riža splendor 6 kg riža splendor 6 kg sladkorja Paket št. 7. $ 262— 3 kg kave la V 2 kg čaja Vi kg popra % kg kakaa Paket št. 8. $ 342— 3 kg kave la 1 kg riža splendor extra 3 pare Nylon nogavic Paket št. 9. . $ 230— 3 kg kave la 3 kg riža splendor extra 3 kg sladkorja Paket št. 10. $ 550.— Vreča moke 5 kg riža splendor extra 1 kg sladkorja Paket št. 11. $ 67— 4 V 2 kg sladkorja Paket št. 12. $ 80.— 4 V 2 kg riža Paket št. 13. $ 139.— 5 kg riža 4 kg sladkorja 3 kg sladkorja 45 kg bele kanadske moke v dvojnih vrečah No. 000 . $ Cene blagu za kombinirane pakete po želji naročnika: 1 kg kave la extra . 1 kg kave Rio . 1 kg riža splendor . 1 kg sladkorja . 1 kg testenin vseh vrst iz kanadske moke. 1 kg pravega hol. kakaa . 1 kg orig. Ceylon čaja . .. 1 kg orig. ind. popra .... 17 kg — v kanti — čiste svinjske masti. „ 306. 300.- V te cene je vključena poštnina vse do bivališča prejemnika. NAROČILA, INFORMACIJE, GIRO-POSTAL, ČEKE, POŠILJATI NA SUDEXPORT 25 de Mayo 140, 2?, of. 15, Buenos Aires Imprenta "Dorrego”, Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644