GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX. - ŠT. 16 - 1. SEPTEMBER 1980 Pomembne in odgovorne naloge sindikatov Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije kot udeleženci dogovora o skupnih osnovah za osebne dohodke in skupno porabo in družbenega dogovora o povračilih stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog so v juliju letošnjega leta sprejeli: Skupen sklep o organiziranju javne razprave. V Sindikalnem poročevalcu — prilogi Delavske enotnosti z dne 9. 8. 1980 št. 6 sta oba družbena dogovora objavljena, hkrati pa so zapisane tudi naloge OOZS in KOOS pri organiziranju in vodenju javne razprave^^^^^^^, >>S! -I/v'elja vitev”načela delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela ima izjemen pomen za povečanje zavzetosti delavcev za delo ter smotrno upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi, dobre rezultate in na podlagi predlaganih gradiv V sredo, 27. 8. 1980 nas je obiskal general polkovnik Dane Petkovški, pomočnik zveznega sekretarja za LO in član CK ZKJ v spremstvu general majorja ORO — pomočnika komandanta IX. armadnega območja in drugih visokih vojaških osebnosti ter najvišjih predstavnikov družbenopolitičnega življenja občine Celje. dogovorimo takšna merila, Namen javne razprave o celotnem gradivu oziroma družbenih dogovorih je ta, da delavci v organizacijah združenega dela ugotovijo konkretne probleme, ki o-virajo uresničevanje nače-delitve po delu in rezultatih dela, ugotovijo vzroke za njihov nastanek ter predlagajo konkretne rešitve. Predlagatelji gradiva pripisujejo poseben pomen javni razpravi v združenem delu, da na podlagi izkušenj, ki so v praksi dale ki bodo postala trajen akt V kratkem razgovoru jim je glavni direktor Franci GAZVODA predstavil našo delovno organizacijo in naše razvojne načrte, predsednica komiteja za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito tov. Jožica Kovačič pa jim je predstavila našo organiziranost in aktivnost na področju SLO in DS. Visoki vojaški gostje so se v raz- za delo in urejanje odnosov na področju nagrajevanja. Rok za javno razpravo o družbenih dogovorih je zelo kratek, zato je naloga sindikatov na vseh nivojih organiziranosti zelo odgovorna. Potrebno je, da OOZS in KOOZS v delovnih organizacijah skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovijo oziroma organizirajo razpravo tako, da bo vsak delavec z materiali seznanjen in da bo lahko vsak posameznik podal o gradivu svoje pripombe in predloge. Poročilo o vsebini in poteku razprav v posameznih organizacijah združenega dela poročajo OOZS občinskim svetom Zveze sindikatov do 20. septembra 1980. govoru predvsem zanimali za učinkovitost del na področju SLO in DS, aktivnost družbenopolitičnih organizacij — predvsem Zveze komunistov in sindikata ter za naš položaj v trenutno zapleteni gospodarski situaciji. Po razgovoru so si gostje ogledali proizvodnjo o-brata TOZD Emokontejner. Druga pomembna tema za obravnavo v OOZS v vseh sredinah je tudi gradivo, katero je obravnavalo Predsedstvo RS ZS Slovenije, to je: Usmeritve in naloge Zveze sindikatov na področju humanizacije dela z vidika varstva pri delu, invalidnosti in zdravstvenega varstva, Gradivo, ki obravnava to tematiko, je posredovano v Sindikalnem poročevalcu št. 5 z dne 2. 8. 1980. Gradivo obravnava skupne usmeritve na področju humanizacije dela in postavlja v ospredje delavca in njegov vpliv pri planiranju humanih delovnih razmer. Nadalje obravnava varstvo pri delu oziroma varno delo kot nepogrešljiv del socialne varnosti delavca in kot bistveno prvino pri produktivnosti dela in doseganja večjega dohodka. Ugotovitve o gibanju invalidnosti v zadnjih desetih letih kažejo, da hitro narašča število delovnih invalidov. Naloga organizacij združenega dela na tem področju je predvsem preventivno delovanje. Naloge sindikata na tem področju so jasne, gre samo za preverjanje stanja in dogovora o nadaljnji aktivnosti in doseganje boljšega stanja. Nadalje gradivo govori tudi o zdravstvenem varstvu in naloge sindikatov na tem področju. To področje zahteva še kako temeljito dogovarjanje in koordinirano delo med OZD — zdravstveno službo — družbenopolitičnimi organizacijami in odbori za varstvo pri delu v vsaki TOZD. Na 9. kongresu ZSS je bil sprejet sklep, da se bodo OOZS zavzemale, da se v vsaki TOZD ustanovi odbor za varstvo pri delu. Kaj so odbori za varstvo pri delu, vsebina dela odborov, način dela odborov je do potankosti opisano v materialih, katere je potrebno na IO OOZS čim- Visoki gost pri nas prej obravnavati in zavzeti do njih stališče in dogovor za nadaljnjo akcijo. V naslednjem obdobju čakajo sindikat in vse sorodne faktorje v naši DO velike naloge, tako na področju boljšega gospodarjenja, aktivnejšega družbenopolitičnega dela in seveda ob maksimalni angažiranosti vsakega posameznika na vseh področjih, bo vse delo zadovoljivo opravljeno. Slavko ADAMIČ MLADINSKA POLITIČNA SOLA \ V Vikrčah pri Ljubljani je bila v času od 18. do 23. avgusta organizirana politična šola za mlade družbenopolitične delavce, ki bodo v jeseni prevzeli mandat. V njej so bodoči mladinski funkcionarji dobili širši vpogled v politično delo. Za to je poskrbel vsestranski program, v katerem so kot predavatelji sodelovali: Stane Dolanc, France Popit, Mitja Ribičič, Milan Kučan, Vasilije Tupurkovski, Vlado Janžič in vrsta izkušenih mladinskih funkcionarjev iz vrst RK ZSMS. Politično šolo za mlade, ki jo bodo v naslednjem obdobju vodile občinske konference ZSMS, je obiskovalo o-koli 500 mladih iz vseh slovenskih občin. Letošnja poletna politična šola, ki je bila že druga po vrsti, je bila dobro organizirana s kvalitetnim programom in predavatelji tako, da so mladi v tednu dni na predavanjih in številnih razgovorih z našimi u-glednimi družbenopolitičnimi delavci spoznali osnovna področja in izhodišča svojega nadaljnjega dela v organizacijah ZSMS. OSREDNJA KNJ. CELJE CELJSKI OBRTNI SEJEM PRIPRAVE SO V POLNEM TEKU Poudarek na lesni stroki Pred nami je naj večja sejemska prireditev v Celju. Prireditev, ki i-ma bogato tradicijo. Kako potekajo priprave, smo se pogovarjali s predsednikom organizacijskega odbora celjskega sejma obrti Franjom Vernikom, ki nam je povedal naslednje: »Priprave na letošnji sejem so praktično stekle že lani, tisti dan, ko smo zaprli vrata XII. obrtnega sejma v Celju. Letos pa smo vse leto vsi, ki sodelujemo pri organizaciji sejma, intenzivno delali in imeli mnogo stikov s posameznimi obrtniki. Zato računamo, da bo na sejmu, ki se bo nekoliko razlikoval od lanskega, sodelovalo okoli tisoč samostojnih obrtnikov v okviru občinskih obrtnih združenj ali obrtnih zadrug. Letos bo obrt prikazana po obrtnih združenjih oziroma obrtnih zadrugah, tako da bodo posamezne regije razstavljale skupaj. Prijavljenih je že štirinajst o-brtnih zadrug, 38 občinskih obrtnih združenj in več pogodbenih organizacij združenega dela in poslovno združenje For-mator Celje, ki bo tudi prikazalo izdelke svojih članov. Med obrtnimi združenji bodo le redka, ki na sejmu ne. bodo sodelovala. Posebnost letošnjega sejma bo specializiran prikaz lesne stroke. To bo uvod v serijo tako specializiranih sejmov, ki bodo sledili letošnjemu. Vsako leto želimo namreč bolj podrobno prikazati eno vejo obrti. Letos bo to lesna stroka, drugo leto morda kovinska ali pa plastična. S tako specializacijo bo sejem dobil nove dimenzije in postal še bolj zanimiv.« Vse to bo razstavljeno v' osrednjem prostoru. Mimo tč)ga pa v Zavodu Golovec pripravljajo še razstavo podjetij, ki skrbijo za opremo za obrt. Uvedli bodo prodajo izdelkov široke potrošnje s popustom. Poskrbljeno bo za naše malčke v zabavnem delu sejma, ter seveda tudi za vse ostale občane v gostinskem delu, ko bodo dnevno na jedilnih listih specialitete. Prvo soboto bodo pekli kar celega vola. Zato na svidenje na celjskem obrtnem sejmu. Vodja službe varstva pri delu Milan Šorn, varn. ing. Novosti predpisov iz varstva pri delu (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 11. če v predpisanem roku ne sporoči, da je izvršila odločbo inšpektorja dela (drugi odstavek 42. člena); 12. če ne vodi predpisane evidence (48. člen). Z denarno kaznijo od 50 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe oziroma državnega organa, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. 55. člen Z denarno kaznijo od 500 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zasebni delodajalec, ki stori takšno dejanje iz 53. in 54. člena tega zakona. 56. člen Z denarno kaznijo 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če dopusti, da se dela, ki bi se morala opravljati pod nadzorstvom, opravljajo brez nadzorstva ali se ne opravljajo tako, kot določajo predpisi o varstvu pri delu oziroma navodila proizvajalca za določeno delovno pripravo ali napravo; 2. če pri delu ne zagotovi uporabe predpisanih sredstev in opreme za o-sebno varstvo pri delu; 3. če ne poskrbi, da so delovne priprave in naprave v brezhibnem stanju in da se uporabljajo namensko; 4. če dopusti, da delavec dela pod vplivom alkohola. Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori takšno dejanje iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo 1.000 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek zasebni delodajalec, ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena. Denarno kazen za prekršek iz tega člena izterja takoj na mestu inšpektor dela. 57. člen Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu delavec, če kljub poprejšnjemu opozorilu ne uporablja namensko sredstev in o-preme za osebno varstvo pri delu ali če namerno odstrani z delovne priprave varnostno napravo (tretji odstavek 26. člena in 27. člen). Denarno kazen za prekršek iz prvega odstavka tega člena izterja takoj na mestu inšpektor dela. Ostala določila zakona o varstvu pri delu (Ur, list, št. 32/74) niso bila spremenjena in se smiselno uporabljajo z navedenimi dopolnili. Služba varstva pri delu smatra, da bodo ostrejše sankcije, vplivale na odgovornejši odnos do spoštovanja predpisov in ukrepov s področja varstva pri delu, kar v preteklosti v mnogih primerih ni bilo. Delavciodločite o usodi našega pihalnega orkestra! Naš pihalni orkester ima dolgoletno tradicijo in veliko prijateljev med člani našega delovnega kolektiva, zato nam ne more biti vseeno, kaj se z njim in v njem dogaja. Je del nas in naše kulturne dejavnosti, z njim praznujemo vesele in doživljamo žalostne življenjske dogodke. Toda življenje teče dalje in z njim tudi raz- voj ... Ob delovanju takega glasbenega aktiva se je zlasti v zadnjem času na-kupičilo obilo problemov: od kadrovskih, organizacijskih, materialnih in drugih. Zavedati se moramo, da vseh ne bodo mogli rešiti člani godbe sami, če jim ne bo stal ob strani tako številni kolektiv kot je naš. Te težave so nastale še bolj pereče ob stabilizacijskih ukrepih, saj so naši godbeniki dobili iz sklada združenih sredstev resnično najnujnejše — veliko premalo za normalno delovanje. Probleme bi lahko nanizali po nekem vrstnem redu: — organiziranost — dotrajanost inštrumentov (90 % inštrumentov nabavljenih v letu 1946) — nekompletne uniforme — notni material zastarel — problem dirigenta — problem mlajših godbenikov — problem prostorov itd. Še in še bi lahko naštevali težave, ki jih v zadnjem času z razumevanjem rešujejo ali vsaj skušajo rešiti družbenopolitični dejavniki v našem kolektivu. Toda vsako prizadevanje lahko ostane v ozkem krogu, če ne bodo za odločitvijo stali vsi člani našega delovnega kolektiva. REKLI BOMO ODLOČNO BESEDO! REKLI BOMO »DA« ZA NAŠO GODBO! ODLOČILI SE BOMO ZA PRISPEVEK 5 din MESEČNO! Godbeniki pa se bodo prav gotovo oddolžili vsem, ki jim bodo pomagali rešiti njihov obstoj in delovanje! GODBI BOMO ZAGOTOVILI NORMALNE STROKOVNE IN OBJEKTIVNE POGOJE ZA DELO! NAŠE ŽIVLJENJE NAJ BO KULTURNFTŠE OB GLASBENI SKUPINI, KI NAM LAHKO VELIKO NUDI OB VSESTRANSKI PODPORI IN RAZUMEVANJU NAS VSEH — TOREJ VSAKEGA ZAPOSLENEGA V EMO. Mirko Gorjup ORDINAC1JSK1 ČAS O A EMO - CELJE DOPOLDNE: POPOLDNE: ponedeljek od 7. do 13. ure torek od 7. do 13. ure sreda od 7. do 13. ure četrtek od 7. do 13. ure petek od 7. do 13. ure Prednost (mimo predpisanega reda) imajo osebe, ki so prišle iz delovne organizacije EMO s posebno DOVOLILNICO za IZDAJO PROPUST-NICE, katero izda ambulanta za prvo pomoč oziroma gasilska dežurna služba! Prvi pregled — sprejem zdr. knjig: 8. ure in od 14. do 15. ure. Kontrolni pregled — sprejem knjig: od 8. do 10. ure. Injekcije: od 7. do 8. ure. Prevezi: od 8. do 9. ure. FIZIOTERAPIJA: od 7. do 13. ure, SPREJEM NA DELO (TOREK in ČETRTEK) od 14. do 16. ure od 14. do 16. ure od 14. do 16. ure od 14. do 16. ure od 14. do 16. ure od 7. do ob 10. uri. Sistematski pregledi po predhodnem naročilu in z napotnico ob 7. uri. Uveljavljanje staleža brez čakanja za nego otroka in za pacitente EMO, če stalež urejujejo svojci od 7. do 11. ure. Pisanje receptov brez čakanja — samo kronični bolniki, ki so dogovorjeni z zdravnikom O A EMO: TOREK od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure SREDA od 15. do 16. ure ČETRTEK od ll. do 12. ure in od 15. do 16. ure Cas malice: od 9.30 do 10. ure! Naša godba čaka na našo odločitev ñafitee EMO - razstavljalec na radgonskem sejmu V dneh od 23. do 31. avgusta 1980 je bil v Gornji Radgoni kmetijsko-živilski sejem. Prireditev je v soboto 23. avgusta slovesno odprl predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano IVO MARENK. Otvoritve sejma so se udeležili tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor AVBELJ, član predsedstva SR Slovenije Tone BOLE, predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo in prehrano Milovan ZIDAR, podpredsednik ZIS Zvone DRAGAN, podpredsednik republiške gospodarske zbornice Ivan ATELŠEK, predsednik zadružne zveze Slovenije Andrej PETELIN ter številni drugi ugledni gostje in predstavniki gospodar- Letos so prvič na sejmu sodelovale tudi kmetijske organizacije in proizvajalci kmetijske opreme iz sosednje Madžarske in za-hodnonemškega mesta Ingolstadt. ..' : ' : ......... ' Večletna prizadevanja kmetijskih delavcev iz Pomurja oziroma vse Slovenije pri organiziranju zdaj že tradicionalnega radgonskega sejma so ob njegovi ugodni lokaciji obro- dila sadove. Sejem je pre-rastel republiške okvire in danes že predstavlja ugledno specializirano mednarodno prireditev. Naglo se dviga število in kvaliteta razstavljalcev, kakor tudi obiskovalcev, sejem pa je svoj obstoj že opravičil z dobrimi poslovnimi in komercialnimi rezultati. stva. Radgonski sejem se je z leti iz lokalne prireditve izredno uspešno razvil v drugi naj večji kmetijski sejem v Jugoslaviji in predstavlja pomembno mednarodno prireditev na področju agroživilstva. Na sejmu je sodelovalo okoli 500 domačih in 130 tujih razstavljalcev iz 14 držav. ma v Gornji Radgoni je bila tudi naša delovna organizacija EMO — CELJE. Na lepo urejenem stavnem prostoru smo predstavili dva izdelka iz bogatega proizvodnega a-sortimana TOZD KONTEJNER in sicer prifarmski silos ter posebno varianto skladišča vnetljivih snovi za skladiščenje plinov. Sejem je spremljal tudi bogat program strokovnih predavanja, demonstracij in prireditev. Dopisujte v naše glasilo Odšla je naša Vera Naš silos na razstavi Program sejma je opredeljen s sporazumom interesnih skupnosti in zajema celotno področje kmetijske in živilske proizvodnje, kakor tudi proizvodna sredstva, stroje, orodja, reprodukcijska sredstva in materiale. Na šestih hektarih površin je bila razstavljena najsodobnejša kmetijska mehanizacija in stroji, o-prema za potrebe živinoreje, predelovalne in prehrambene industrije ter prehrambeni proizvodi. Sejem je vseboval tudi bogato razstavo živine v vzorčno urejenih hlevih. Organizatorji sejma so največ prostora namenili dosežkom domačih proizvajalcev strojev, kmetijske mehanizacije in opreme. Med razstavljalci letošnjega 18. mednarodnega kmetij sko-živilskega sej- PQglovili smo se od naše zveste sodelavke Vere Teržan iz Finančne operative, in sicer 20. 6. 1980. Kot ponavadi, je tudi tega dne prišla med nas nasmejana, sicer pa o prijetnem vzduš-priča tudi fotografija, ki je ob tej priložnosti nastala. Iztekla so se leta Verinega prizadevnega dela nami in čas je že, da se odpočije in najde več časa za svojega konjička. Težko bi bilo s suhoparnimi besedami izraziti naše želje ob njenem odhodu v pokoj, vendar smo skušali vse dobre želje strniti v nekaj skromnih verzov, ki naj našo Vero še dolga leta spominjajo na nas. VERI Le par besed napisati želimo pa ne v slovo, temveč v spomin v spomin predvsem na lepe dni, a slabo — če je le mogoče — naj zbledi. Naj to ne bo od nas slovo sprejeli vselej bomo te toplo četudi v teh trenutkih greš od tod še bomo našli k tebi pot. Premalo zdaj je reči hvala za vse, kar si v teh letih dala le ena želja v naših mislih se prepleta, ostani zdrava nam še na mnoga leta. Želimo pa še to na kraju, ko uživala boš v dvoje tam v zelenem raju, poglej sem dol, kako zelo trpimo, ko revčki v mestnem smradu se dušimo. Sodelavci ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi mojega dragega o-četa DEŽAN Stanka se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz skladišča polizdelkov, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali vence in cvetje. Žalujoči sin Dušan in ostalo sorodstvo ^ñafitee Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni urednik: Viki Klenovšek. Odgovorni u-rednik: Stevo Pratnekar. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanj a davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. v' ■ / • '*** JfozAdasua Janiča KOSMOM JE V POLNEM fr RZCVETU JzfiSEÙENO 0( KflCJE-ZRBJfí PESEM SEM PR JE TIHO iki Tait /xr REGafjc , kacc />cr /motčatf Cvetek ah/ RE&int /mite, _ cedite ah/ /¡e kačje a>U*iz . jvxda Je REGat kupita , />tuc ctukr REGčat/u/vojff da ki /k Mji&H REGwvctê, - Ttemfoni^acya *ače REGye REGa , RE6a.t. KOSñKKñ ÙOMR die /meče po^ojt /nu^mer ZRBOJEV ! V'.'ÎI /9 ,poH& * * A' * ^¡r-v „ 6 £ * ^(9*? SflM& ■ wlîitt-1^ Al \ « Çl/yMy Jtétakc /HM 4/OZ xx. ï ilku,. o ' PL r* Ä i(: íWA C° . /4'» é>< $ fs ; aT,_.. K;V' , _. JAJ>80 V