PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /n\ l • Abb postale I gruppo LCDd OU UF Leto XXIV. Št. 258 (7151) PO PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH V ZDA novi Nixonovi vladi bodo tudi demokratske in neodvisne osebnosti Republikanski kandidat je prejel manj ljudskih glasov od Humphreya - Deljena mnenja v svetu o izidu ameriških volitev - V Sajgonu so zelo zadovoljni »j. WASHINGTON, 7. — Novoizvoljeni ameriški predsednik R. J“x°n je z družino odpotoval na kratek počitek v Key Biscay-oe v Floridi, kjer bo med drugim imel vrsto sestankov s svojimi ožjimi sodelavci. Kot je izjavil njegov glasnik Ron Zie-~ler> bodo na teh sestankih proučili smernice bodoče administracije ter razpravljali o sesta-------------- Vi nove vlade. Glasnik je dejal, aa bo Nixon poklical v vlado tepublikanske, demokratske in ^odvisne osebnosti na edini Podlagi njihove osebne sposobnosti. v tej zvezi ne bo vseka-aj>!’ do 5. dec. nobene odločitve, medtem ko se širijo razne domne-Tako naj bi Nixon imenoval za državnega tajnika namesto Ru-*ka bivšega guvernerja Pennsy!va-®jie Williamd Scrantuna, enega "bučnih ministrstev (mogoče o-urambno) bi pa moral dobiti Nel-Rockfeller. o-eprav je bila Nixonova zmaga "a volitvah že uradno potrjena, je *r vedno v teku štetje glasov v nekaterih državah. Tako niso npr. sp znani rezultati iz Aljaske, ki razpolaga s tremi elektornimi gla-?eyi. negotov pa je tudi izid v “tssouriju (12 1 ' M*ssouriju (12 ' elektornih glasov), jjer morajo še prešteti skoraj sto usoč glasov, ki so dospeli po pošti. Morebitna Humphrcyeva zmaga v °beh državah pa bi ne utegnila ?Premeniti položaja, saj si je Nixon zagotovil zadostno število elek-wnih glasov (287). Po zadnjih podatkih o številu «]judskih» glasov, katerih štetje ni še zaključeno, je ‘Iumphrey prešel v vodstvo s 29 'bilijoni '730.272 glasovi proti 29 b?.’>ijoni 726.409, ki jih je dobil 1;bron. Te številke znova postavajo v ospredje problem preno-V|tve ameriškega volilnega sistema, ki je ostal nespremenjen od °semnajstega stoletja, in po kate-,rem je možno, kot se je že zgodi-?• da zmaga tisti, ki je dobil manj ‘JUdskih glasov, čeprav si je zagotovil večino elektornih glasov. . Nikonova izvolitev je vzbudila v ys®m svetu različne in nasprotu-si reakcije, v glavnem pa so opazovalci edini v tem, da so A-bjeričani glasovali za reputolikan-**e8a kandidata zaradi nezadovoljna nad politiko demokratske vla-?.?> predvsem v zvezi z vojno v g>etnamu in z rasnim problemom, faaširjeno je tudi mnenje, da Je "faba za oceno izida volitev čakati januar, ko bo Nixon dejansko •aiel voditi ameriško politiko, saj r bil doslej Nixonov program ze-nejasen. V bistvu je še neznano, .‘•'ko bo novoizvoljeni predsednik Jfmerii svojo politiko, kaj misli napraviti v Vietnamu in kako misli t®*lti ameriške notranje probleme, k~ko da manjkajo temelji za vsa-*r®ho oceno izida volitev. Najbolj zadovoljni z Nixonovo $nago so menda prav v Južnem 'letnamu, kjer prevladuje mnenje, J?a bo novoizvoljeni predsednik bolj natro posegel v vojno. Tako je n.pr. Fedsednik poslanske zbornice Ba ^Uong dejal, da bo nova ameriška {,.ada začela odločnejšo politiko v "'atnamu za dosego ((častnega« mi-„!■ Ba Luong je tudi izrazil mne-AJ.e. da je bila Johnsonova odločitev o prekinitvi bombardiranja preveč zaletava« in da je bil njen J**ni namen pomagati Humphreyu volilni kampaniji. .Zadovoljstvo izražajo tudi v špa-in Grčiji, medtem ko v Franci menijo, da bo prišlo po Nixo-ovi izvolitvi do zbližanja med Wa-jntngtonom in Parizom. Francoski blikanske vlade v splošni želji ljudstva po novi vodilni skupini in po novi politiki. V Angliji in Nemčiji so komentarji o Nixonovi zmagi po večini zelo previdni. Samo bonski list ((General Anzeiger« piše. da so A-meričani izbrali »manjše zlo». V Pankovvu poudarjajo Nixonovo an-tikomunistično in konzervativno preteklost, vendar prevladuje mnenje, da ne bo novi predsednik bistveno spremenil ameriške politike. V Beogradu menijo — kot piše danes «Borba» — da je treba čakati, za oceno izida volitev, na januarsko Nixonovo ustoličenje. Ni-xon — piše beograjski list — ni danes to, kar je bil, ko je stopil v politično življenje, ali kot podpredsednik pod Eisenhowerjem. ali kot neuspeli protikandidat Johnu Kennedyju. Mnogo si je od tedaj prizadeval, da bi postal boli popolna in neodvisna osebnost, in to mu je uspelo. V SZ poudarjajo, da se volilni platformi demokratske in republikanske stranke nista v bistvu razlikovali in da je Nixon zmagal zaradi vse večjega nezadovoljstva ameriškega ljudstva zaradi vojne v Vietnamu, rasne diskriminacije in vala kriminalitete. V Varšavi so zaskrbljeni, da ne bi Nixone-va izvolitev privedla do večje a-gresdvnosti ameriške politike. Zaskrbljenost vzbuja tudi ve-liko število glasov, ki jih je prejel skrajni desničar Wallace, čigar »tretja stranka« bi utegnila v kratkem času postati vplivna politična sila. Kitajska reakcija je zelo ostra: Nixon, Humphrey in Wallace — piše tiskovne agencija «NOva Kitajska« — so šakali iz istega brloga. Medtem ko ni bilo v Severnem Vietnamu do sedaj nobenega u-radnega komentarja, je glasnik FNO Južnega Vietnama izjavil, da ne bo Nixonova izvolitev prinesla nobene spremembe v vodenju vojne. Mi ne vidimo nobene razlike med Johnsonovo upravo in republikansko stranko — je dejal glasnik FNO — vendar vemo, da bo uprava, pa naj si bo katerakoli, ki bo vodila agresivno vojno proti naši državi, doživela nove in še hujše poraze, 61 mrtvih pri poplavah Poročilo treh ministrov na seji komisij senata RIM, 7. — Ministri Restivo, Andreotti in Bosco so danes poročali na skupni seji komisij za notranje zadeve, za industrijo in za delo senata o položaju pokrajin, ki so jih prizadele poplave. Tako je minister Restivo navedel, da so do sedaj ugotovili, da je med poplavami 61 oseb izgubilo življenje, 76 je ranjenih, 13 pa pogrešajo. Minister pravi, da so na poplavljena področja pravočasno poslali pomoč. Andreotti je dejal, da so po podatkih trgovinskih zbornic poplave v Piemontu povzročile škodo v višini 208 milijard lir. Nato je navedel podrobnejše podatke o škodi raznih industrijskih dejavnosti. Minister Bosco je nato navedel nekatere podrobnosti o izgubljenih delovnih mestih. Poročilo KP SZ o razgovorih in KPF PARIZ, 7. — Danes' so objavili skupno francosko-sovjetsko poročilo o razgovorih, ki jih je imela delegacija francoske KP s sovjetsko. V zvezi s češkoslovaškimi dogodki je v poročilu rečeno, da sta obe delegaciji izrazili željo, da se v okviru sporazumov, ki so bili sprejeti in izvedeni med sovjetsko in češkoslovaško partijo, položaj normalizira na osnovi marksizma-leninizma in da se okrepi ter razvije socializem v tej državi. Iz tega odstavka je razvidno, da je francoska partijska delegacija v bistvu pristala na sovjetsko stališče, saj nikjer več ni omenjeno nesoglasje s sovjetsko politiko, se ocenjuje sporazum kot nekaj povsem dvostranskega, normalizaciji pa so daje sovjetsko vsebino. TRST, petek, 8. novembra 1968 V MOSKVI PRED VODITELJI NA RDEČEM TltGU Tradicionalna vojaška parada na proslavi obletnice revolucije Istočasno študentske in delavske demonstracije v Pragi, kjer so sežgali več sovjetskih zastav - Prosovjetska demonstraeija ob prisotnosti Kuznjeeova MOSKVA, 7. — Danes so S tradicionalno parado na Rdečem trgu proslavili 51. obletnico oktobrske revolucije. Obrambni minister maršal Grečko je obšel čete, nakar je imel kratek govor, v katerem je omenil, da imperializem pripravlja novo vojno In da vodi subverzivno dejavnost proti socialističnim državam. Kot običajno, je pri paradi vzbudil največjo pozornost mimohod raket, pri čemer pa letos po mnenju strokovnjakov niso prikazali novih tipov, bilo pa je cel arzenal raket najrazličnejših vrst in za najrazličnejše namene. Veleposlaniki držav NATO se z izjemo Francozov niso parade udeležili. V Pragi pa je istočasno prišlo do napetega ozračja in do demonstracij na ulicah, ki so jih priredili študentje ter mladi delavci. Neposredni povod so nudile sovjetske zastave, ki so jih obesili na nekaterih poslopjih ob obletnici oktobrske revolucije skupno s češkoslovaškimi zastavami. Prve manifestacije so se pričele v Karlovi univerzi v Pragi, kjer so se pojavili tudi letaki, ki so pozivali študente in profesorje, da stavkajo v znak protesta proti o-kupaciji CSSR. Prva javna demonstracija pa se je pričela okrog 13.30 pred ministrstvom za trgovino, kjer so delavci iz bližnjega gradbišča pričeli kričati, da naj odstranijo sovjetsko zastavo. Funkcionarji ministrstva so zastavo sneli. Skupina demonstrantov se Je od se zbrali okrog Dubčka in ga men da vlekli za rokavu ter vprašali: «Kdaj boste uredili vaš režim?* Neka ženska pa je Čemiku zakričala, kdaj bo naredil red v šolah. Dubček in Černik nista odgovorila. Na manifestaciji je bil prisoten tudi sovjetski namestnik zunanjega ministrstva Kuznjecov, kakih dvajset sovjetskih funkcionarjev in številna skupina sovjetskih televizijskih in filmskih operaterjev. Delili so tudi letake in sovjetski časopis, ki ga sovjetska armada ilegalno tiska v ČSSR. Med letaki je vabilo na manifestacijo za SZ, ki bo v nedeljo dopoldne in na kateri bo govoril Vaclav David bivši zunanji minister, ki je moral odstopiti, lio je prišel Dubček na oblast. bilo hujših incidentov tudi zaradi tega, ker je bilo zelo malo razobe-šenih sovjetskih zastav, odnosno so jih razobesili samo na strogo državnih uradih kljub številnim pozivom. Po nekaterih vesteh pa so včeraj sneli številne sovjetske zastave na poziv policije, da bi tako preprečili, da bi jih mladinci ponoči sneli in zažgali. Predsednik Jugoslavije maršal Tito je ob proslavi 51. obletnice oktobrske revolucije poslal predsedniku SZ Podgornemu in generalnemu tajniku KP SZ Brežnjevu telegram, v katerem pravi, da se bo «nadaljevalo prijateljstvo in različno sodelovanje na osnovi načel, ki jih vsebujejo moskovska in beograjska izjava in ki .ie dalo medsebojne koristne rezultate*. V New Yorku je bila izvoljena prvikrat črnska ženska v poslansko zbornico. Gre za gospo Shirley Chislom, ki je bila izvoljena na demokratični listi in ki je premagala črnskega kandidata Jamesa Partnerja, ki je prav tako kandidiral na volilnem okrožju v Brooklynu „ _., , , tam usmerila pred poslopje občln- V poročilu je tudi omenjena kon- Ske vojaške komisije, kjer so prav terenca komunističnih partij in je tako vzklikali, . da naj sovjetsko rečeno, da bo imela pomembno | zastavo odstranijo. Mladeniči so vlogo v krepitvi in združevanju nato s pallcaml sklatili del zasta- mednarodnega komunističnega gibanja proti imperializmu. Rečeno je nadalje, da sta bili obe delegaciji zadovoljni s pripravljalnim delom in da se mora konferenca vršiti v bližnji prihodnosti. Proces v Atenah ATENE, 7. — Nadaljuje se proces proti Panagulisu in štirinajstim tovarišem, ki jih dolže, da so izvedli atentat proti predsedniku vlade Papadopulosu. Danes je obtoženec Lekanidis priznal, da je prejel eksplozivni material na ciprskem predstavništvu v Atenah in da je skupaj s Panagulisom postavil bombo na cesto, po kateri se je peljal predsednik vlade. AMAN, 7. — Predstavnik organizacije za osvoboditev Palestine je izjavil, da se nadaljujejo stiki med skupinami gverilcev in vladnimi voditelji. Dalje je izjavil, da je namen teh sestankov proučiti načrte, da bj se izognili ponovitvi krvavih incidentov, kakršen je bil tisk ugotavlja, da je vzrok repu- ta teden SKLEP ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA SFRJ Sprejet predlog zakona o ljudski obrambi Nove določbe o potovanju Jugoslovanov v tujino in o vizumih (Od našega dopisnika) Beograd, 7. — Zvezni izvršni Je na včerajšnji seji sprejel Lj dlog zakona o ljudski obrambi, u‘. bo dostavljen skupščini v odo-. '*» po skrajšani obravnavi. Po lteologu zakona je ljudska obram-a sestavni del družbenega siste-pa in skrb družbenih dejavnikov. tedlog zakona predvideva ustanovitev enot teritorialne obrambe po-s]8 rednih enot jugoslovanske ljud-armade. Ustanovitev in oskrba 3 teritorialnih enot je v pristoj-.osti delovnih organizacij in druž-6bo - političnih skupnosti. ‘Jugoslavija, je poudaril general-j* Podpolkovnik Lončarevič novinar-iJb pri obrazložitvi zakonskega predloga, kot socialistična neodvis-a> samostojna država zunaj blokov a Pripravlja nobene napadalne voj-Pripravlja se samo na obrambo »ted katerim koli napadalcem. V Primeru napada na Jugoslavijo bi j"01? jugoslovanske ljudske arma-'mele posebne obrambne nalo-jte- medtem ko bi enote teritoriah kraj<)t>rambe branile vsak značilni Z ?teta, ki je že stopil v veTjavo, Boslovanski državljani lahko brez J2Urila (zadostuje torej samo pot-i1 test) potujejo v vse države, s aterinu ima Jugoslavija diplomat-Ke oziroma konzularne odnose. lise VOf^a novernbra je prenehal ve «U zakon o ukinitvi vizumov za odlokom zveznega izvršnega iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii iiiiiii m im iiiiii iiii iiiiiiit m ii iiiiiiiiiii m ii n m MiMiiJiiiiiiitiiiuiiiiiiiMittiiiiiiiiii NOTRANJA NASPROTJA KONGRESA SO SE PRENESLA V CENTRALNI KOMITE Pet struj in pet rainih stališč na današnjem zasedanju CK PSI Na kongresu republikancev je tajnik La Malta zagovarjal takojšnjo obnovitev vlade levega centra - Odpoyedana stavka uslužbencev PTT tujce v letu 1968 Od 1. novembra dalje lahko potujejo v Jugoslavijo brez vizuma samo državljani, s katerimi je Jugoslavija podpisala sporazum o obojestranski ukinitvi vizumov. Državljani ostalih držav, s katerimi Jugoslavija vzdržuje diplomatske oziroma konzularne odnose, lahko z rednim potnim listom svoje države na vseh mejnih prehodih dobijo vstopne vizume oziroma tranzitne vizume za eno potovanje, kadar prihajajo v Jugoslavijo na oddih, obisk, oziroma zaradi udeležbe na sestankih, ki so v Jugoslaviji. Za ostala potovanja morajo državljani teh držav poskrbeti vizum pri diplomatskih oziroma konzularnih zastopstvih v inozemstvu. Državljani držav, s katerimi Jugoslavija nima diplomatskih oziroma konzularnih odnosov, lahko pridejo v Jugoslavijo, samo če imajo vizum jugoslovanskega konzularnega zastopstva v inozemstvu. To velja tudi za imetnike potnih dokumentov, ki jih posamezne države izdajajo tujcem na podlagi ženevske konvencije o statusu beguncev oziroma konvencije o pravnem pol« žaju oseb brez državljanstva. B. B. VATIKAN, 7. — Papež Pavel VI. je sprejel poljskega kardinala Wy-szynskega in ga zadržal na razgovoru 45 minut. Med razgovorom je poljski kardinal obvestil papeža o položaju cerkve na Poljskem. RIM, — 7. Danes se bo sestal centralni komite socialistične stranke, ki je bil izvoljen na zadnjem kongresu in v katerem se odražajo vse težave ter notranja nasprotja socialistov, ki jih kongres ni znal rešiti. Tako se je ohranilo vseh pet struj in je menda še vedno docela odprto vprašanje tajnika stranke, sestave izvršnega odbora ter osnovne politične usmerjenosti v odnosu do sestave vlade levega centra. V zadnjih dneh so se vrstila mrzlična posvetovanja med predstavniki štirih struj, ki so v raznih oblikah za levi center, medtem ko je Lombardijeva levica za opozicijo. Pri tem je prišlo do pritiska na De Martina in njegovo skupino, tako da se grozi z združitvijo avtonomistične skupine in skupine Ta-nassija, ki bi imeli v CK šibko večino 52 odstotkov. Vendar pa gre za malo verjetno rešitev, saj bi bilo politično zelo tvegano voditi stranko s tako šibko večino in še bolj tvegano iti na pogajanja z demokristjani, ko dejansko tajništvo ne predstavlja nič več kot dobro polovico stranke. V tej zvezi so se danes sestali člani centralnega komiteja, ki pripadajo De Martinovi struji «riscos-sa e unita socialista*, ki so ugotovili, da je treba novo vodstvo izvoliti na osnovi proporcionalnega sistema, torej da bi bile v njem zastopane vse struje po volilni moči, ki jo imajo v stranki in da je treba obnoviti učinkovito politiko levega centra z avtonomnimi pobudami socialistov. Neuradno pa so podčrtali kandidaturo De Martina za tajnika stranke, kar je verjetno njih osnoyni pogoj za sodelovanje v skupnem vodstvu. Nenni pa je imel danes celo vrsto posvetovanj in je med drugim sprejel Tanassija, Pretija, Ferrija, Zagarija in Pietra Longa. Kasneje pa se je dalj časr razgovarjal z De Martinom. Danes se je sestala tudi Giolittije-va struja «impegno socialista in je kasneje Giolitti izjavil, da trdno o-predeljene struje in nasprotstva med voditelji vodijo k nevarnosti, da se bodo stvari še poslabšale. V tem okviru je tudi negativno ocenil mož nost 52-odstotne večine, ki ne bi bila sposobna voditi enotne politike. Po njegovem je treba izdelati prednostno lestvico vprašanj za sodelovanje v vlad*, pri čemer je pod črtal avtonomijo socialistov glede lokalnih uprav i.i sindikatov, glede zunanje politike pa, da se obnovi atlantski pakt. V Milanu se je pričel XXX. kon greš republikanske stranke, na ka terem je prisotnih 1100 delegatov iz vse Italije. Nd kongresu je imel daljše poročilo tajnik stranke La Malfa, ki je ugotovi, da je po njegovem treba takoj odgovoriti na vprašanje sestavu vlade, in da ni mogoče čakati na izid vretij in kritičnih razprav v italijanski levici. La Malfa pravi, da ni mogoče dopustiti «praznine oblasti*, niti ni mogoče tvegati «avanture volilnega značaja*. Zato je po njegovem treba obnoviti sodelovanje v okviru strank levega centra, saj drugačne alternative ni, če se izvzame takojšnje politične volitve. La Malfa je analiziral stališča de-mokristjanske ir. socialistične levice, pri čemer pa je dejal, da ne zadostuje samo izreči kritične ugotovitve. Predvsem gre za odnos do komunistov, pravi La Malfa, ker ni mogoče osvojiti shematične de litve na socialističn in kapitalistične države, zaradi česar italijanska levica ni sposobna predstavljati politične alternative. Glede razgovora med katoličani ir komunisti je tajnik PRI omenil zadnjo izjavo kardinala Koeniga, pri čemer je izrekel več kritičnih pripomb. V zvezi z notranje političnim položaj jem je ugotovil, da so pripravljeni že vsi bistveni zakonski predlogi in da je odvisno od funkcionalnosti parlamenta, če se bo lahko nekaj učinkovitega naredilo. Kongresu je poslal pozdravni telegram predsednik republike Sara-gat. Sindikalne organizacije so se do govorile, da bodo skupno s splošno stavko o pokojninah, ki bo po vsej Italiji 14. novembra, priredili tudi vrsto zborovanj, na katerih bodo govorili najvidnejši sindikalni voditelji. Na skupnem zborovanju v Trstu bo govoril predstavnik CGIL Montagnani. Sindikalna tajništva uslužbencev PTT, CGIL in UIL so sporočila, da so odložili stavko, ki je bila napo vedana za ponedeljek 11. novembra, ker je ministrstvo pristalo na pogajanja do višine novega izdatka 21 milijard lir. Kicsingcr oklofutan BONN, 7. — Kanclerja Kiesinger-ja je oklofutala mlada 29-letna ženska Beate Klarsfield na zaključnem zasedanju kongresa demokristjan-ske nemške stranke Kongres se vrši v Berlinu in je kongresna dvorana močno zastražena, tako da morajo delegati kar skozi pet policijskih kordonov. VVendar je ženska prispela v Berlin že v soboto trdno odločena, da bo Kiesingerju prima zala klofuto. To ji je danes tudi uspelo, ko je med zaključno svečanostjo šla mirno po dvorani do pred sedniške mize. Kiesinger ni niti prišel k sebi, ko je bilo že vse kon čano. Klarsfield je rojena v Berlinu in živi v Parizu, kjer je poročena in kjer živi tudi njen sin. Že večkrat je javno napadla Kiesingerja, ki ga dolži, da vodi nacistično politiko. Takoj po klofuti j, je policija za prla in so jo št istega dne obso dili na ieto dni zapora nepogojno, tako da bo morala preživeti leto dni v zaporu. Nemški kazenski zako- nik namreč predvideva izredno nagel postopek, če se nekomu povzroči poškodbe, odnosno če gre za zadeve javnega interesa. BEOGRAD, 7. - Predsednik republike maršal Tito je poslal novoizvoljenemu predsedniku ZDA Nixo-nu naslednjo brzojavko: «Ob Vaši izvolitvi za predsednika ZDA Vam i ditelje sprejele pošiljam iskrene čestitke.* ve, ki so jo na trgu zažgali. Policija je Intervenirala in je demonstrante razpršila. Na Trgu Venceslava je prišlo popoldne do nadaljnje demonstracije, ko se je zbralo več tisoč mladeničev, ki so vzklikali »Rusi vrnite se domov«. Na kipu pa so gorele številne sveče v spomin padlim med sovjetsko okupacijo. Do manifestacij je končno prišlo še na starem trgu in pred sedežem centralnega komiteja, kjer je nastopila policija in je demonstrante razgnala. Po nepotrjenih vesteh Ja prišlo do Incidenta z avtomobilom sovjetskih častnikov, ki naj bi ga demonstranti ustavili in je menda neki sovjetski oficir pričei streljati v zrak, nakar so se demonstranti razpršil!. Včeraj je manifestiralo po praških ulicah okrog tri tisoč študen tov in to kakih pet ur ne da bi nastopila policija. Zvečer pa so po licisti odločno nastopili in je bilo več oseb ranjenih, na desetine de monstrantov pa so aretirali. S poredno s temi demonstracijami pa je prišlo tudi do prve proso-vjetske demonstracije na pokopališču, kjer so odkrili ob prisotnosti Dubčka, Černika in drugih vodilnih osebnosti spomenik padlim sovjetskim vojakom med drugo svetovno vojno. Tu se je zbralo okrog 500 oseb in med njimi večina žena, ki so češkoslovaške vo-vzkliki «živela Kljub zelo razgretemu ozračju ni niiiiiiiiHiiuiiHiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiimiiimiiHimHuiiiiiiiiiiiiiiMiiHuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiim« SVETOVNA JAVNOST JE ZASKRBLJENA Zastoj razgovorov za mir v Vietnamu v pričakovanju sajgonskih delegatov Ilanojska vlada in FNO sta pripravljeni na pogajanja v troje - Neuradne vesti o Thieujevem ^mirovnem načrtu> PARIZ, 7. — Pariška pogajanja deval naj bd tudi mednarodno nad- I Sovjetska zveza*. Demonstranti so za mir v Vietnamu so še vedno na mrtvi točki. Svetovna javnost se sprašuje, če bo sajgonski ”e-žim opustil svoje negativno stališče in poslal delegacijo na Avenijo Kleber, kar bi omogočilo začetek stvarnih in plodnih pogajanj za rešitev krize in za vzpostavitev miru v jugovzhodni Aziji. Medtem ko sta FNO in Hanoj-ska vlada izjavili, da sta pripravljeni tudi na pogajanja v troje, vztrajajo Američani pri stališču, da ni mogoče odločati o bodočnosti Vietnama brez prisotnosti sajgonskih predstavnikov. Pariški list «Le Figaro« objavlja danes intervju s sajgonskim ministrskim predsednikom Tran Van Huon-gom, po mnenju katerega je sajgonski režim pripravljen na sodelovanje na pariških razgovorih, če bo Severni Vietnam «jasno pokazal svoje dobre namene«. Svoje «dobre namene« — pravi Huong — bi Hanoj lahko pokazal na tri načine: s spoštovanjem demilitariziranega področja južno od 17. vzporednika, s prekinitvijo napadov proti južmovietnamskim mestom al! s pristankom na direktne razgovore s Sajgonom. Zdi se pa, da je južnovietnamskt predsednik Van Thieu drugačnega mnenja. Njegov mirovni načrt, ki ga je včeraj napovedal sam Van Huong, naj bi predvideval — kot menijo v obveščenih krogih — d-rektne razgovore med Sajgonom in FNO. ki bd morali biti v južno-vietnamski prestolnici, medtem ko bi se v Parizu ločeno pogajali saj-gonska in hanojska vlada v prisotnosti predstavnikov zavezniških sil. Van Thieujev načrt naj bi še predvideval umik tujih čet. prekinitev bojev, priznanje suverenosti Južnega Vietnama in morebitno združitev obeh Vietnamov. Predvi- zorstvo nad prekinitvijo bojev n nad umikam čet. Ta načrt — je pojasnil glasnik sajgonskega režima — bi nikakor ne pomenil priznanja FNO. Ce bi predstavniki osvobodilnih sil pristali na razgovore z južnovietnam-skim režimom je dejal glasnik — bi morali priti v Saj gon le kot posamezniki, ne pa kot uradna delegacija FNO. Zdi se pa, da bi bil tovrstni načrt popolnoma nesprejemljiv ne samo za severno-vietnamsko vlado in za FNO, pač pa tudi za same Američane. Po neuradnih vesteh izvajajo predstavniki zavezniških držav močan ((prijateljski« pritisk na južno-vietnamskega predsednika, da bi ga prepričali, naj pošlje delegacijo v Pariz. Po istih virih se zdi, da bi moral ta pritisk prinesti sadove že prihodn ji teden Sevemovietnamski list »Nhan Dan« poroča, da se veldk del sajgonskega prebivalstva, predvsem študentov, pripravlja na masovne demonstracije z namenom, da strmoglavi «kiiko Thieu-Ky-Kuong» in da omogoči sestavo nove vlade, ki bi se pogajala s FNO in napravila konec vojni. Voditelji FNO in ((Združenja vietnamskih demokratičnih in mirovnih sil« - piše še Nhan Dan« — so se na sestanku, ki je bal od 3. do 5. novembra v nekem južno-vietnamskem mestu, domenili, da mobilizirajo vse vietnamsko ljudstvo in vse domoljubne sile z namenom. da preprečijo ameriško napadalno vojno in strmoglavijo sajgonsko lutkovno oblast. List sevemovietnamskih oboroženih sil «Quan Doi Nhan Dan« pa piše, da je vietnamsko ljudstvo okrepilo svoj položaj z zmago v ameriški uničevalni vojni proti Severnemu Vietnamu. Optimizem sal- l■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllutllllll(||lllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllIlllllllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll«lllllnlllllu ganske vodilne klike _ piše hanoj ZOPET ODLOŽENA SEJA VARNOSTNEGA SVETA OZN midtlm ko s? vS n™pSv» z ameriškimi gospodarji. Prekinitev bombardiranja pomeni bankrot ameriške agresije: namesto da bi obkrožili in izolirali južno* vietnamsko revolucijo, so se Arne* ričani znašli obkrožene in izolirane. Vojna v vsem Južnem Vietnamu se medtem nadaljuje. Enote FNO so obstrelile številne vasi in manjša mesta, do spopadov pa je prišlo tudi ob meji s Kambodžo. Vojna ladja «New Jersey» je danes bombardirala oporišča osvobodilnih sil 160 km vzhodno od Saj gona. Človeške izgube, ki so v preteklih tednih zabeležile znaten zastoj, se ponovno večajo. V preteklem tednu so Američani izgubili 150 mož, ranjenih pa je bilo 1.214. V sajgonski vojski pa so zabeležili 129 mrtvih in 684 ranjenih. Z AR in Jordanija zavračata zadnjo izraelsko spomenico Poudarjata, da ne vsebuje nič novega - Izrael noče pojasniti, kakšne meje zahteva - Naser poudarja, da je ZAR pripravljena na hude žrtve za nadaljevanje odpora - ZDA so že sklenile prodati Izraelu 58 letal «Phantom» NEW YORK, 7. — Varnostni svet OZN, ki se je imel sestati danes, je zopet odložil sejo na jutri na zahtevo ZAR in Izraela. Egiptovski in jordanski zunanji minister sta zavrnila zadnjo izraelsko spomenico o Srednjem vzhodu in se pripravljata na povratek domov. Izraelski zunanji minister Aba Eban pa je odložil napovedano tiskovno konferenco. Egiptovski in jordanski zunanji minister ugotavlja, da izraelska spomenica ne vsebuje nič novega v zvezi z mirno rešitvijo na Srednjem vzhodu. Spričo Izraelske nepopustljivosti je posredovanje Jar-ringa onemogočeno. Kakor je znano, poteče njegov mandat 30. novembra. Egiptovski zunanji minister je tudi izjavil, da ((ostanejo odprta vrata za prizadevanja U Tantove-ga predstavnika Jarringa za sporazumno rešitev«. Izrael je v spomenici prvič sporočil, da je pripravljen vrniti E-giptu demilitarizirani Sinajski polotok, če bodo izpolnjene njegove zahteve po vojaški varnosti, med katerimi je tudi svobodna plovba po Tiranski ožini. Poleg tega poudarjalo Izraelci, da mora biti plovba po Sueškem prekopu svobodna za vse države. Zunanja ministra ZAR in Jordanije sta čakala v New Yorku povratek Ebana, ki se je deset dni posvetoval v Tel Avivu. Ko se ie vrnil v New York ie sporočil, da ima s seboi »nove predloge in pojasnila« o morebitnih pogajanjih. Arabci so zlasti zahtevali od Izraela, naj sporoči, kakšne meje bi bil pripravljen sprejeti na podlagi sporazuma, ki bi vseboval umik čet z zasedenega ozemlja. Izrael pa je vedno odgovarjal, da ne bo okviru neposrednih pogajanj z Arabci. Predsednik Naser je sinoči izjavil, da Izrael govori o «varnih mejah«, toda do sedaj ni Izjavil, kljub številnim stikom zunanjega ministra Ebana z Jarringom, da sprejema resolucijo OZN od 22. novembra 1967. Naser je dodal, da skuša Izrael spletkariti okoli bistvene točke, ki ie umik z zasedenega ozemlja. S tem dokazuje, da ni menjal svoje strategije, v okviru katere hoče doseči mir s silo. »Ne bomo se vdali, ie dodal Naser. Zmaga je draga, toda odločeni smo plačati ceno, sprejeti trdo breme odpora, žrtvovati se in utrneti izgube«. Naser je tudi poudaril, da je potrebno utrditi fronto in jordansko vojsko ter organizacijo komandosov. Dodal je: «Brez pridržkov podpiramo akcijo komandosov in menimo, da so naši bratje v Transjordani.ii in Gazi močni zaradi razvoia odpora v vseh oblikah.« Na vprašanja v zvezi z ljudsko obrambo je Naser izjavil, da je v teku organizacija protiletalske o-brambe, toda naj bo njena učinkovitost še tako velika, se ni moč izogniti pomanjkljivostim, ki bi jih sovražnik lahko izkoristil." »Zavrnitev predaje ima ceno, ki jo moramo plačati.« Kairska agencija socialistične zveze je sklenila ustanoviti komisijo, ki bo skrbela za ljudsko mobilizacijo v prestolnici, da materialno in moralno sodeluje v palestinskem odporniškem gibanju. Da se olajšajo stiki med prebivalstvom in gibanjem, so ustanovili ljudske odbore. »vame meje«. Predstavnik ni hotel komentirati izjav ministra za obrambo Dajana, ki je predlagal, naj se gospodarsko ln upravno združi vse področje, ki zajema Jeruzalem, Hebron in Beerchevo. Dodal je: »Nočemo, da bi se Gaza vrnila Egipčanom in da bi se Hebron vrnil Jordancem.« V političnih krogih v Jeruzalemu tolmačijo nedavne izjave predsednika vlade Eškola, da je reka Jordan varnostna meja Izraela, v smislu da Izrael ni nikoli izjavil, da «se morajo politične meje ujemati z varnostnimi mejami.« Dalje trdijo, da ne bo Izrael nikoli dovolil razmestitev topov ali tankov ob reki Jordan, naj bo obseg ozemlja, »ki bo z upravnega stališča vrnjeno jordanskim oblastem v okviru mirovne pogodbe kakršen koli.« Kakor poroča «New York Times«, so ZDA baje že sprejele izraelsko zahtevo za nakup 58 nadzvočnih lovskih letal vrste »Phan-torn«. List trdi, da je bil sklep sprejet, potem ko je predsednik Johnson 9. oktobra sporočil, da so ZDA pripravljene prodati letala. Tedaj je Johnson ukazal Rusku. naj takoj začne pogajanja. List piše dalje, da je Izrael dobil deset letal od 48, ki jih je prvotno zahteval. List piše dalje, da bo vsako letalo stalo 3 milijone in pol dolarjev (okoli 2 milijardi in 200 tisoč lir) jn dobave se bodo začele ob koncu prihodnjega leta. Vendar je list mnenja, da bi ta letala utegnila prispeti v Izrael še prej »spričo negativnega razvoja krize na Srednjem vzhodu«. V poučenih krogih v Tel Avivu pravijo, da se bo predsednik izrael- ske vlade Eškol ‘ sestal decembra V Tel Avivu pa je predstavnik I v ZDA z novim predsednikom Nixo-izraelskega zunanjega ministrstva nom. To se bo zgodilo, ko se bo ponovil, da. bo Izrael šele na po-j Eškol ustavil v ZDA med potova- govoril o mejah drugače nego vi Bajanjih sporočil, kaj razume za | njem v Latinsko Ameriko. Debre o francoski politiki PARIZ, 7. — Francoski zunanli minister Debre je obrazložil danes poslanski zbornici stališče Francije do glavnih mednarodnih problemov. O Vietnamu je izjavil, da se zaradi ((pogumnega govora« Johnsona vojna usmerja »k razumni rešitvi«. Vendar pa ni usmeritev prihodnjih pogajanj še jasno začrtana. Njihov končni smoter mora vsekakor biti pravica narodov Azije, da svobodno odločajo o svoji usodi brez zunanjega vmešavanja s katere koli strani. O Srednjem vzhodu Je Debre ponovil, da je mogoča rešitev tista, ki jo je predlagala Francija: zapustitev zasedenega ozemlja in pravica vseh držav do obstoja. »Toda, je dodal Debre, želja Izraela, da se neposredno pogaja, moti dejavnost pooblaščencev Združenih narodov in napetost narašča. Mi pravimo, da se morajo velike države sporazumeti, da zajamčijo pametno rešitev in dosežejo njeno spoštovanje. Rekli smo in ponavljamo, da smo pripravljeni obvezati se v sistemu jamstev na podlagi sporazuma, da bi na tem delu sveta uveljavili pravičen mednarodni zakon.« Zatem je Debre govoril o ((novih elementih, ki bi lahko spremenili politično ravnotežje v Sredozemlju«, in je dejal, da se francoska vlada tega zaveda. «Nismo neaktivni, je pripomnil, z alžirsko vlado so se začela nova pogajanja in se bodo nedvomno nadaljevala do konca leta.« e 2 8. novembra 19SI NOV VETER IN NOVE IDEJE V VRSTAH ŠPANSKE DUHOVŠČINE 40 baskovskih duhovnikov iz protesta zasedlo semenišče Med drugimi zahtevajo odpravo privilegijev cerkvenih dostojanstvenikov, ki so sad «politizacije hierarhije» nega ministrstva «Krasnaja Zvezda*. V poročilu je navedeno, da je smrt nastopila zaradi pljučnih komplikacij. Ženski, katere ime niso javili, je 4. novembra presadil srce znani kirurg sovjetske armade prof. Viš-njevski, ki je imel ob sebi ekipo 35 kirurgov. Takoj po presaditvi srca, prve v Sovjetski zvezi, zdravniki zaradi nezadovoljivega zdravstvenega stanja pacientke, niso preveč upali v uspešen zaključek operacije. HOUSTON, 7. - Sidney Lebowitz, ki so mu v ponedeljek presadili srce, se že počuti bolje in upa, da bo že danes nekaj zaužil. Lebovvitz, ki je poslanec new.vorške države, se je moral odpovedati volilni kampanji prav iz zdravstvenih razlogov. Danes je v šali rekel, da je edini, ki je zmagal na volitvah, ker ima novo srce. Zdravniki so povedali,, da je 50-letni politični mož, ko se je zbudil, pozdravil njegovo bolničarko in je izrazil zadovoljstvo, da ima novo srce. Po krivdi Šoferja filohusa Huda nesreča sredi Beograda BEOGRAD, 7. — V središču Beograda, na vogalu Uzon Mirkove in Tadeuš Koščešikove ulice, se je danes pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta izgubili življenje Radmila Beljakovič in njena vnukinja Jelena Beljakovič, očeta slednje pa so hudo ranjenega sprejeli na nevrokirurški kliniki. Nesrečo je zakrivil šofer filobusa Gruja Nikolič, ki je prehitro vozil, zaradi česar so pred ovinkom padle trole, tako da je filobus, namesto na levo na začetno postajo, zdrvel naprej po ulici in se zaletel na Beljakovičevo, ki jo je potiskal pred seboj 20 metrov proti stopnicam, ki vodijo v Kalemeg-danski park, kjer jo je ob zidu popolnoma zmečkal. ..................................im..............im V PRIZADETIH KRAJIH[ PIEMONTA SKUŠAM ZA SILO ZACELITIRANE Predsednik republike Saragat obiskal poplavljena in razdejana področja V Bielli se je sestal z župani uničenih krajev in se razgovarjal o njihovih potrebah za izgradnjo porušenih tovarn in domov BILBAO, 7. — Štirideset duhovnikov bilbaoške škofije nadaljuje z zasedbo škofijskega semenišča v Deriu, kakih 10 km od mesta. Duhovniki hočejo z zasedbo protestirati, kot so že naredili avgusta letos, proti nekaterim «stališčem škofa v Bilbau msgr. Pabla Gur-pida*. Škof je objavil noto, v kateri ožigosa stališče duhovnikov kot protikatoliško in sklicujoč se na nekatere člene kanonskega prava navaja kazni, ki bodo doletele ,»uporniško duhovščino* začenši s ■prepovedjo opravljanja službe. Krajevni in sploh španski tisk negativno komentira stališče »uporniških* duhovnikov, to tem bolj, ker je potekel rok izpraznitve semenišča, ki jim ga je določil nadškof. Duhovniki vztrajajo pri njihovem stališču in trdijo, da ne bodo zapustili semenišča dokler ne bodo dobili zadoščenja. Duhovniki baskovske pokrajine trdijo, da jim cerkvena hierarhija »iz razlogov, ki jih do danes niso mogli razčistiti* preprečuje evan-gelistično poslanstvo kot bi moralo biti v tej pokonciljski dobi. Predvsem pa obtožujejo špansko in še posebno baskovsko cerkveno hierarhijo «spo razuma z vlado pri uveljavljanju ukrepov, ki so v nasprotju z dostojanstvom, svobodo in človeškimi pravicami*. , Španske oblasti so skušale do danes zamolčati o protestih baskovske duhovščine, toda po zaslugi »ilegalnih letakov*, ki krožijo po številnih španskih pokrajinah in «informatorjev», ki vzdržujejo stike med ilegalnimi baskovskimi organizacijami in ostalimi predeli države; najbolj pa na področjih Barcelone, Madrida in Seviglie, je postal ta dogodek že splošno znan. Španski tisk piše že o «težkem položaju bilbaoške cerkvene hierarhije. Opazovalci trdijo, da je treba položaj v bilbaoski škofiji povezovati s stališčem škofije v San Sebastjanu, kjer je škof Bererciartua nekaj tednov pred smrtjo kritiziral konkordat med Šoanijo in Sveto stolico, češ, da ga ne upoštevajo. Ta položaj v dveh najbolj »revolucionarnih* škofijah Španije, (o-stali dve bi lahko bili Barcelona in Seviglia) je nastal zaradi privilegijev, ki jih država priznava kardinalom in škofom, med katerimi je tudi pravica do prisotnosti v «cortes>, ki jih opozicijske skupine, tudi katoliški skrajni desničarji, neusmiljeno zavračajo s trditvijo, «da niso več pripravljeni prenašati*. Ena izmed stičnih točk vseh struj je v zahtevi po odpravi pravice španski državi, da imenuje škofe. Mlada duhovščina in tudi mladi katoličani trdijo, da so sedanji spori posledica »politizacije cerkvene hierarhije*, pri čemer navajajo dejstvo, da so številne španske škofije brez rednega duhovnega voditelja in pripisujejo ta položaj »veliki previdnosti* Vatikana, ki je v »pričakovanju neke rešitve*. Včeraj je škof Bilbaa suspendiral »a divinis* duhovnike, ki niso hoteli zapustiti semenišča. Dobro obveščeni krogi javljajo, da so baskovski' duhovniki, ki so zasedli Semenišče, poslali papežu in apostolskemu nunciju pisma, v katerih zahtevajo odstranitev škofa Pabla Gurpida. _______________ 33 ur po operaciji Smrt prv« Sovjetinjc s presajenim srcem MOSKVA, 7. — Prva sovjetska no lotili dela. Najbolj je pred-ženska z novim srcem je umrla v j sednika pretresel pogled na raz-Leningradu 33 ur po operaciji. Vest j dejane tovarne, ki so dajale kruh o njeni smrti je objavilo danes tisočem in tisočem ljudem. «Te uradno glasilo sovjetskega obramb-, morejo ponovno zgraditi« je rekel ................................................................m....mi...m................................ Valle Mosso. To je vse kar je ostalo od dobro vpeljane tekstilne tovarne, ki jo je deroča voda med sobotnim neurjem popolnoma u- ničiia BIELLA, 7. — Nad prizadetimi kraji v okolici Bielle in Vercellija je zopet posijalo sonce, medtem ko je prvi sneg pobelil bližnje vrhove. Temperatura je padla, a to nikogar ne moti, ker vsak upa, da bodo imeli v naslednjih dneh prav v lepem vremenu največjega zaveznika. Povsod morajo namreč odstranjevati kupe blata in kamenja, izpod ruševin potegujejo mrtvece in kar je neurje uničilo, izvedenci pa menijo, da se bodo lahko odločneje oprijeli dela za ureditev telefonskih zvez, električnega o-mrežja in do neke meje tudi za vzpostavitev prometa. Skrbi jih samo razdeljevanje vode, ker je neurje uničilo vodovodne naprave, voda pa je povsod' okužena. Helikopterji so ponovno stalno v zraku in zalagajo posamezne visi Valle Strpna s potrebščinami. Danes Je prispel v poplavljena področja Piemonta tudi predsednik republike Saragat, ki si je osebno hotel ogledati razdejanje in s svojo prisotnostjo potolažiti ljudi. Saragat Je prispel iz Rima v spremstvu ministra za prevoze Scalfa-ra z letalom, ki je pristalo na vojaškem letališču blizu Novare. Tu ga Je pričakoval helikopter, ki ga je ponesel nad prizadetimi kraji in pristal v Bielli. Po kratkem postanku se je Saragat, ki si je nadel škornje, podal z avtom po državni cesti «dei laghi« čez most vrste «Bailey», ki so ga postavili vojaki, do pokrajinske ceste Valle Strona, kjer Je prestopil v jeep. V Cam-poreju, kjer se je znašel pred o-gromnimi kupi razvalin, ki jih skušajo odstraniti z buldožerji, je predsednik republike izstopil in se peš odpravil skozi vas. Ljudje so pozdravljali Saragata, a ko je ta nadaljeval pot, so se zopet mrzlič in nadaljeval pot v Valle Mosso, i bomo pomagali tako hudo prizade- srečni kot jaz. Usmilite se jih, po-kjer se je v cerkvi poklonil spo- tim ljudem«. Saragat sl je povsod, minu žrtvam tragedije, župan, ki je spremljal Saragata, mu je orisal položaj, predsednik pa je odgovoril, da Je na tem kraju v imenu cele Italije. ((Poklonili smo se spominu mrtvih« je rekel, «pred živimi pa sprejemamo obvezo, da kamor je prišel, ogledoval razdejanje, tolažil In se pogovarjal z ljudmi, ki so izgubili vse. Srečal je tudi emigranta, ki se Je pravkar vrnil iz Nemčije, da pomaga svojcem. »Nisem zgubil ničesar« je roti! predsedniku, »drugi so bolj ne- iiiuiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||,,i„||,ii,||||l,,|,||,„f„|l„l,lim||ll|l||||||||||||||n||||||||||||| PO DOLGI PREISKAVI KARABINJERJEV V Caltanissetti po23 letih odkriti morilci treh oseb CALTANISSETTA, 7. — Karabinjerji iz Caltanissette so poslali republiškemu državnemu tožilstvu obširno poročilo preiskave o trojnem umoru in trojnem poskusnem umoru, do katerih je prišlo na podeželju Nissena spomladi 1945. leta. žrtve so bili trije banditi, Sal-vatore Cammarata, Francesco Gal-Iina in Giuseppe Di Vita, ki jih je po mnenju karabinjerjev ubil Angelo Capitano, ki ima danes 73 let in je v zaporu Turija pri Bariju, kjer prestaja kazen na dosmrtno ječo za druge zločine. Capitano je s pomočjo drugih članov njegove tolpe skušal ubiti še tri sorodnike bandita Cammarate. Zapletena zadeva se je začela decembra 1944. leta, ko je premožni palermski posestnik Liborio Di Salvo, dobil grozilno pismo, s katerim je Cammatara zahteval, če se hoče izogniti represalijam, 250.000 lir. Di Salvo je stopil v stik s Ca-pitanom in zaprosil zaščito njegove tolpe. Capitanu se je posrečilo odkriti izsiljevalca in je v razgovoru s Cammarato zahteval od slednjega, da postavi milejše po- NA PODLAGI NEKIH »FIZIČNIH DOKAZOV* Policija v Los Angelesu aretirala morilca Novarra Sum jc padel na 22 in 17-Ictnega brala Ferguson iz Chicaga Novajro izza časa nemega filma HOLLYWOOD, 7. — Policija iz Los Angelesa je aretirala dva brata iz Chicaga in ju obtožila umora znanega filmskega igralca izza časa nemega m prvih časov zvočnega filma Ramona Novarra, ki so ga točno pred tednom dni našli ubitega v njegovi luksusni vili v severnem delu Hollywooda. Med preiskavo so ugotovili, da sta bila brata Ferguson v noči, ko Je prišlo do zločina, gosta bivšega filmskega igralca. Paul Robert je starejši ln ima 22 let, drugi, Thomas Scott pa jih Ima 17. Slednjega so aretirali v Paulovem stanovanju v predmestju velikega Los Angelesa Bell Gardens, ki je nedaleč od Novarrove vile. Paula Fergusona pa so agenti zasačili v bližnji hotelski restavraciji. Starejši Ferguson je po poklicu pleskar in je, tako pravi policija, stanoval na tem območju približno 5 mesecev Zadnje tri tedne pa je gostil mlajšega brata, ki je zbežal IZ materinega stanovanja v predmestju Chicaga. Ne eden ne drugi nista ničesar priznala, je Izjavil glasnik policije, «vendar obstajajo verjetni fizični elementi, ki povezujejo oba mladeniča s sceno zločina«. Kakšni naj bi bili tl »fizični« dokazi noče nihče povedati. »Ni mogoče«, pravijo detektivi iz Los Angelesa, »še posebno zaradi koč- ljivega obtožilnega postopka.« Paula Roberta Fergusona so aretirali s formulo »suma zločina«, medtem ko so brata priprli na podlagi določb, ki urejajo obtožbe mladoletnih. Ves dokazni material Je policija predložila danes okrajnemu tožilcu v Los Angelesu skupno z zahtevo po inkriminaciji.. Novarra, ki je bil v pižami na ogromni postelji spalnice v bogato urejeni vili, ki jo cenijo 90 milijonov lir, je našel precej ur po zločinu njegov tajnik. Sodni zdravnik je ugotovil, da so igralca zverinsko napadli s topim predmetom. Spočetka so menili, da so mu prebili lobanjo, z avtopsijo pa so ugotovili, da je 69-letnega mehiškega igralca zadušila kri, ki je stekla s prebitega nosa v grlo in pljuča. Orodje zločina so našli v vili, kjer so v vseh sobah odkrili znake nasilja, kar je dokazovalo, da je prišlo med napadalci in napaden-cem do hudega pretepa. Novarro se je gotovo branil z vsemi sila mi, vendar se protagonist prvega «Ben Hurja« ni mogel dolgo postaviti po robu mlajšima napadalcema. Policija v Los Angelesu trdi namreč, da sta bila dva napadalca, noče pa povedati, kakšno je orodje zločina, niti noče povedati na podlagi kakšnih »fizičnih dokazov« je aretirala brata Ferguson. goje. Cammarata se je zadovoljil s 125.000 lirami, toda Di Salvo ni hotel plačati niti teh. Cammarata se je tedaj razjezil in zagrozil Di Salvu, da se ima lahko za ((mrtvega človeka«, če mu v 24 urah ne izplača pol milijona lir. Di Salvo, ki se je pošteno prestrašil, je poveril Capitanu nalogo, da zadevo reši z orožjem. Kmalu potem je prišlo na podeželju Ressuttana do oboroženega spopada, med katerim so Cammarata, Gallina in Di Vita izgubili življenje. Capitano, ki se je bal maščevanja družine ubitega «bosa», je šel tudi v stanovanje Epifania Cammarate in je skušal ubiti njega, ženo in svakinjo. Vsi trije pa so se zaprli v stanovanje in so bili samo lažje ranjeni. Po mnenju karabinjerjev je bil Capitanov oproda v tem poboju bandit Giuseppe Madonia, ki je bil 1950. leta ubit v Mariano-poliju med oboroženim spopadom s policijskimi silami. V ŠVICI, KJER SE ŽENSKA VOLILNA PRAVICA ŠELE UVELJAVLJA Vodilni izvršni in zakonodajni položaj v ženevskem mesto v rokah nežnega spnla magajte jim«. Ob povratku v Biello je Saragat obiskal ranjence v bolnišnici ter je kasneje predsedoval na občini sestanku, na katerega so povabili . _____ župane vseh prizadetih krajev, po- zahtevnimi sodobnimi problemi o-slance in predstavnike oblasti. ' V dvorani občinskega sveta je »Gospa župan, ne gospa županja,* se je smeje, a odločno popravila Madame Lise Girardin, ko se je predstavila na mednarodnem sprejemu, ki so ga v reprezentančnem hotelu Metropol ob jezeru v Ženevi priredili najvišji predstavniki kantona in mesta. Dejansko je nekdanja profesorica francoščine, poslanka radikalne stranke, prvi župan velikega mesta v Švici. «Letos je položaj v Ženevi še toliko bolj nenavaden, ker tudi mestni zakonodajni skupščini predseduje ženska,* se je zasmejala v poznejšem razgovoru županja Lisa Girardin in pribila: «Ženeva je tako dejansko v ženskih rokah!* Ženeva, lepo švicarsko poslovno, mednarodno politično in turistično mesto ob koncu potegnjenega ženevskega jezera, s ključem v svojem grbu, Calvinom, Rousseaujem, prvim Rdečim križem in prvim Društvom narodov v svoji tradiciji, leži sicer tik ob francoski meji. Če se pelješ z avtomobilom od Chamo-nixa proti Parizu, boš na cesti v okolici Ženeve kar nekajkrat prešel vmesne cone, ki sodijo že k švicarskem ozemlju. Če pa boš iz Pariza potoval z vlakom, boš lahko sedel v tako imenovanega »Ženevčana*, hitro motorko, ki se na vsej več sto kilometrov dolgi progi ustavi sa mo dvakrat. Ko so prav tiste dni slovesno odpirali novi najmodernejši tovorni kolodvor Ženeve La Pra-ille, ki dnevno odpravlja od 60 do 70 vlakov, od tega skoraj tretjino za Francijo oziroma iz nje, sta razumljivo direkciji švicarskih in francoskih železnic pri tem tesno sodelovali. In medtem, ko je Ženeva za velemestna pariška merila še vedno majhno mestece s provincialno počasnim delovanjem semaforov in prometa, pa so ženevski časopisi načenjali predvsem mednarodno razsežne probleme, npr. tiste dni vprašanje zdravniških ekip mednarodnega Rdečega križa v Biafri. In čeprav Ženeva ohranja svoje značilne starinske uličice starega mesta z umetnostnimi antikvariati, se vendar mora ubadati tudi z najbolj Smrt kosi brez usmiljenja Do avgusta v Indiji 22.000 primerov koz NEW DELHI, 7. - Do konca avgusta letos so v Indiji zabeležili kar 22.000 primerov koz, od katerih je bilo 5.000 s smrtnimi posledicami. V istem obdobju lanskega leta je zaradi epidemije koz zbolelo 68 tisoč oseb, od katerih jih je 15 tisoč umrlo. Te številke je javil zvezni minister za zdravstvo Satya Narayan Singha. Minister je povabil prebivalstvo na cepljenje proti kozam in je pripomnil, da bi lahko koze po mnenju izvedencev zavzele letos na svetli epidemično obliko. Minister je tudi povedal, da se v Indiji že šest let trudijo, da bi odpravili koze in da bo treba to kampanjo še pospešiti ne samo v korist Indije, temveč tudi človeštva. predsednika republike pozdravil tudi v imenu županov prizadetih krajev župan Bielle. župan Bielle je poudaril da je že obstajala na tem področju ekonomska kriza in da so tudi iskali rešitev zanje. Sedaj se je vse zrušilo in zaskrbljenost ljudi se je še povečala. Družine tisočev delavcev so brez zaposlitve. številni tovarnarji pa brez industrij, župan je nadalje poudaril, da sprejemajo nase obveznosti obnovitve. Ogromne težave jih ne strašijo, toda potrebno je, da se pomaga ljudem, da ne zapravljajo pomoči In da skušajo to vložiti v proizvodnjo. Predsednik republike je odgovoril in v kratkih besedah obrazložil kaj ga je najbolj pretreslo. Spregovorili so tudi župani posameznih vasi, v glavnem preprosti ljudje, ki so tudi v dialektu izrazili razne želje. «Naša dolina je bila bogata« je rekel župan Veglie, »sedaj pa je uboga. Pomagajte nam, da bo postala kot prej.« Iz Vercellija so javili, da je število žrtev narastlo na 57. To se seveda nanaša na trupla, ki so jih odkopali. V Valle Mosso so včeraj izkopali Izpod ruševin popolnoma uničene hiše kar G trupel. preme in zvez premnogih agencij evropskega centra OZN ter drugih mednarodnih birojev, ki so si tu izbrali svoj sedež zaradi čudovitega pogleda na Mont Blanc. Med obiskom župana Ženeve Liso Girardin v njeni magistratni pisarni, so ji najprej zastavili vprašanje: Ali je ta mednarodni značaj mesta za mestno upravo privilegij ali neko breme? »V osnovi je gotovo privilegij, kajti to, da smo križišče izmenjav in odprti vsemu svetu, je prešlo že v tradicijo Ženeve: V zgodovini smo vselej skušali povezovati, in to nameravamo tudi v prihodnje. A hkrati vse te premnoge povezave stanejo, in tako lahko trdimo, da je ta mednarodni značaj za mesto tudi breme. Seveda je treba pojasniti, da vse te mednarodne ustanove ne sodijo povsem v pristojnost mesta, ampak to odgovornost delimo s kantonom. Pri tem pa mednarodne u-stanove po bernskem sporazumu niso davčno podrejene kantonu, kar predstavlja za nas domačine praktično izgubo. Zdaj proučujemo v konfederacijskem merilu, kako bi te odločbe ustrezno spremenili. Zvezni svet je vsekakor prišel do spoznanja, da zavzema Ženeva pose- vilo, mednarodne organizacije, ki sodelujejo pri nas, ne bi bile več breme za Ženevo.* Ko se je dotaknila zelo aktualnih sodobnih političnih problemov, pri katerih je Ženeva vselej zelo aktivno in človekoljubno sodelovala, n.pr. v zvezi s prizadevanji za mir v Alžiriji, Vietnamu in Biafri, je dodala, da je Ženeva kljub svoji takratni verski vnemi nekoč omogočila svobodno delovanje protestantskih reformatorjev in da je vselej skušala slediti nekim širšim idejam, ki so presegale mestne okvire. Na vprašanje, če je v Švici ženski župan nekaj izjemnega, je pritrdila in omenila sicer splošno dokaj zaostalo gledanje švicarskih kantonov na vlogo ženske v javnem življenju. «Kantoni sami imajo po ustavi pravico, da se odločijo, ali priznavajo žeaskam volilno pravico ali ne. Trije francosko govoreči kan-, toni so to pravico dejansko priznali že pred šestimi leti Kanton Basel bo zdaj podelil svojim ženskam to pravico samo v kantonsKem smislu; v Bernu pa so ženskam priznali volilno pravico v še ožjem, zgolj občinskem okviru. V federalnem smislu pa zenske v Švici še vedno nimajo volilne pravice.* Liso Girardin so izvolili za poslanico ženevskega kontrolnega parlamenta, Velikega sveta, že leta 1961. Lani pa jo je njena radikalna stranka, to je formacija levega centra, kandidirala tudi za izvršilno oblast. «Ker so me volivci dejansko izvolili, pomeni to za naše švicarske razmere velik napredek. Mislim, da nisem bila izvoljena zato, ker sem ženska, ampak ker volivci ne delajo več razlik. Svojo profesorsko službo bi tudi zdaj lahko opravljala, toda zaradi pomanjkanja časa to ni mogoče. V mestnem upravnem svetu je moj resor kultura. Županska funkcija je samo dodatna, in tako imam včasih res tudi po 18 ur dela. Župan je po švicarski praksi le prvi med enakim: in ga izvolijo člani mestnega sveta izmed sebe, potem ko se konstituirajo.* Prešla je na področje proračuna, ki je mestni in kantonalni. «Mesto je v tem pogledu dovolj neodvisno, vendar svoje delo tesno usklajamo s poslovanjem kantona. Med mestnim Velikim svetom in kantonalnim državnim svetom so odlični odnosi. Kljub temu pa seveda nismo tudi brez protislovij.* Mesto Ženeva dejansko šteje okrog 180 tisoč prebivalcev, kar pomeni polovico vsega prebivalstva v kantonu. Toda medtem ko znaša proračun kantona za leto 1969, ki so ga začeli obravnavati, celih 619 milijonov švicarskih frankov, pa odpade na mestni proračun samo 148 milijonov švicarskih frankov. «Tako se nekatere dejavnosti med seboj sicer pokrivajo in prepletajo, a mnoge obveznosti ostanejo predvsem na ramenih mesta. V mestnem proračunu so ostale zlasti skoro vse kulturne in športne naprave. Gledališče sodi n.pr. v moje, to je mestno področje, toda njegove predstave v bistvu služijo celemu kantonu. Delno smo spor rešili na ta način, da davčni obvezniki, ki stanujejo sicer zunaj mesta, a delajo in služijo v mestu, plačujejo del svojih davkov na delovišču.* Dodala je, da sodijo vse knjižnice in muzeji v celotni okvir mestnega proračuna, od gledališč pa vsa državna, medtem ko zasebnim gledališčem daje mesto precejšnje subvencije. »Sploh je proračunski delež za kulturo v Ženevi sorazmerno višji kot kjerkoli drugje v Švici: kar 18 odstotkov!* Na zaključno vprašanje o stikih Ženeve z jugoslovanskimi mesti, j® Lisa Girardin odvrnila, da si želi večje poglobitve stikov, da pa sicer Ženeva nima v navad' sklepati tako imenovanih pobratenj mest. »Že; limo biti v dobrih odnosih z vseflii mesti na svetu, ne le z nekaterimi. Z veseljem pa navezujemo razne kulturne in športne izmenjave. Lani sem, recimo, kot gost jugoslovanskega generalnega konzula prisostvovala zanimivi prireditvi skupine jugoslovanske radiotelevizije. Možnosti za gostovanja kakih glas' benih ansamblov ali gledališč s® vedno odprte. Še pred sedanjim* dogodki smo imeli v gosteh delegacijo Prage. Za izmenjavo političnih in komunalnih izkušenj smo vedno pripravljeni z vsemi tudi v prihodnje, seveda, če bi nam to dopuščalo delo, ki ga imamo čez glavo.* ben položaj, in ce bi se to popra- ......""""".............milil.mili.MII..... DVOBOJ DVEH MOGOTCEV ONASSISA IN NIARHOSA Boj za tankerje, žene in veličino Plačevati bi morali parkiranje Demonstracije osebja bocenske bolnišnice BOČEN, 7. — Zdravniki ln o-sebje bocenske bolnišnice so danes manifestirali proti sklepu bolniškega upraivnega odbora, ki je določil tarife od 18 do 30 tisoč lir letno za parkiranje avtov v notranjosti bolnišnice. Včeraj je bolniško osebje blokiralo vhod, zaradi česar so morali nastopiti tudi mestni redarji. Primarij bolnišnice prof. Setti-mi je časnikarjem izjavil, da je sklep upravnega odbora ((ilegalen in edinstven v Italiji in na svetu« »Ni dopustno«, je izjavil prof. Set-timi, »da mora zdravnik, ki so ga nujno poklicali za kirurški poseg, ker je treba pač v notranjosti bolnišnice plačevati, iskati po celem mestu parkirni prostor.« Zdrav stveno osebje bocenske bolnišnice je najavilo nove demonstracije. Kaže, da je Niarhos izgubil bitko, potem ko se je njegov poslovni tekmec Onassis poročil z vdovo po Kennedyju Svoj vzpon sta pričela zelo različno. Onassis, sin prekupčevalca s tobakom iz turškega mesta Smirna, je 1. 1922 odpotoval s 60 dolarji v Argentino. Pričel je kot telefonist, pozneje pa je uvažai orientalski tobak. Med znano gospodarsko krizo je kupil od nekega kanadskega ladjarja, ki je prišel v težave, šest vlačilcev za 120.000 dolarjev, kar je bil v bistvu stoti del dejanske vrednosti. Sin grškega trgovca Niarhos je bil najprej pravnik, nato lastnik ladij. Oskrbel je stričevo trgovino z žitaricami, v kateri je bil zapo slen, s pravim ladjevjem. Z deležem pri dobičku si je kupil do izbruha vojne sedem vlačilcev in dva tankerja. Ko je Hitler gospodaril v Evropi, sta Niarhos in Onassis ponudila svoje ladje za dolarje Po vojni sta pobrala visoke vsote za zavarovanje ladij, ki so jih potopili nacisti, in zgradila iz cenenih delov ameriške mornarice novo ladjevje. Prej kot drugi tekmeci sta spoznala, kje je njuna prihodnost — v prevozu nafte. Leta 1946 se je Onassis povezal s takrat največjim lastnikom ladij Livanom. Oženil se je z njegovo hčerko Atheno (Tino). Ta zveza je kmalu spravila pred oltar tudi njegovega največjega tekmeca. Niarhos se je poročil z drugo Liva-novo hčerko Evgenijo. Tako je postal Onassis njegov svak. Toda pomorski dvoboj med obema tekmecema ni ponehal. Tina je v Hamburgu krstila takrat največji tanker Tina Onassis (45.000 ton) in Al-Malik Saud al-Aval (45.000 ton). Svak Niarhos pa je ponudil 1250 ton več. Nekaj mesecev pozneje je splavil v Veliki Britaniji tanker Spi-ros Niarhos (47.750 ton). Deset let po končani drugi svetovni vojni je plulo pod belim zna- menjem N lastnika ladij Niarhosa največje neodvisno ladjevje tankerjev na svetu. Vendar ga je Onassis prekosil. Le-ta ima danes kakih 100 ladij s 4 milijoni ton (Niarhos le 2,5 milijona ton). Petinosemdeset Onassisovih družb nadzira premoženje, ki ga cenijo na najmanj 320 milijard lir. (Niarhovo samo na približno 180 milijard lir). Oba tekmeca sta se spoprijela z bogastvom, kjerkoli so se njune koristi križale. Niarhos je bil delničar »Societe des bains de mer*, igralnic in hotelskih palač v Montecarlu. Onassis je kupil večino delnic in potisnil od tod svojega sorodnika. To ga je veljalo 230 milijonov lir odškodnine. Zaman se je Niarhos boril v Atfr nah proti odločitvi grške vlade, s katero je dobil Onassis do leta 2006 izključne koncesije za grško «01ym-pic Airways». Zato pa je smel Niarhos zgraditi v Skaramangi pri Atenah največje ladjedelnice v Grčiji — Hellenic Shipyards. Podoba Niar-hovih ladjedelnic od tedaj dalje krasi vsak bankovec za 50 drahem. S širokopoteznimi zračnimi pravicami je takratni premier in kraljev nasprotnik Papandreu poplačal O-nassisovo zvestobo. Tekmec Niarhos pa je «kraljevec». Olimpijskemu zmagovalcu, sedanjemu grške mu kralju Konstantinu, je svoj čas podaril jadrnico, kraljici materi Fre-deriki pa je posial ček «za social no delo*. Tudi potem, ko je Konstantin pobegnil iz dežele, je Niar hos ostal monarhist Prejšnji teden pa je Onassis izbil svojemu tekmecu adut iz rok voja ške junte. Ponudil je Papadopulovi vladi za 250 milijard lir investicij za industrijske in turistične naprave. To je doslej največja za sebna investicija v Grčiji. Oba magnata sta tudi v »zasebnem dvoboju*. Niarhos kroži po Sre dozemlju v svoji jahti Creole s tremi jambori, v največji zasebni jahti na svetu. Ob istem času je kupil Onassis kanadsko fregato Stormont in jo dal pri kielskem podjetju Ho-waldt predelati z naložbo 1,6 milijarde lir v pravo pomorsko palačo. Luksusno fregato je imenoval po hčerki Christine. Dodai ji je tudi dvomotorno, štirisedežno vodno letalo. Pogostoma odhaja letalo v Atene, da bi od tod pripeljalo za Onassisa priljubljene slaščice iz naj boljših slaščičarn. Niarhova ladja zaposluje 35 mož posadke, Onassisova 15 mož več. Le-ta je vgradil na svoji ladji 42 telefonov, tekme : Niarhos pa na svoji Creoli prvi plavajoči teleprinter. Leta 1958 si je poiskal Niarhos izključno pristanišče za svojo ladjo. Kupil je otok Specopula v Saron skem zalivu in dal nasaditi za precej milijonov lir gozda na pusti obali. Onassis pa je kupil zatem kar dva otoka v Jonskem morju. Na Skorpiu je zgradil za 1,6 milijarde lir cest, pristajališče za helikopter, kapelico, posvečeno «mladi de vici*, in bungalove za svoje goste. Na Onassisovi jahti je preživljal Churchill zadnje dni življenja, na Niarhovi obali pa kralj Konstantin medene tedne z dansko princeso Ano Marijo. Stalna gostja Onassiso-ve jahte je bila pevka Maria Cal-las. Ostala je tako dolgo, da se je skrhal Onassisov zakon s Tino Li vanos. Toda tudi njegov tekmec Niarhos se je ločil z Evgenijo v Mehiki. Teden dni po ločitvi se je Niarhos poročil s hčerko ugledne milijonarske ameriške družine — Char lotte Ford. ki je bila 32 let mlajša od njega. Onassis pa je pripeljal domov skrivno ameriško kraljico — Jacqueline Kennedy, ki si, kot je izjavila, »želi čimprej otroka*. Stavros Spyros Niarhos pa se je spet ločil od Charlotte Ford. Zanj preostane — po sodbi atenskih kro gov — samo eno izbira: prava kraljica, grška državna vdova Frede-rika, nečakinja cesarja VVilhelma II... 38-letna Carmela Ferro iz Genov« je štiri leta držala v saiiu policij0. Globo 42 milijonov lir, na katero so Jo obsodili zaradi tihotapstva cigaret in ki je ni plačala, so ji Izleta spremenili v 4 leta ln 8 na®' secev zapora. Toda ženski se j® posrečilo v teh letih spraviti svet tri otroke, ki so se pridruži'1 že sedmim bratom in sestram. 2en-ska je namreč vedela, da noseč« ženske ne gredo v zapor, zato je napravila vse, da bi jih rodila. Se' daj je njene plodnosti konec in J® morala slediti policijskim agentovi ki so prišli ponjo, v zapor, kjef njen mož Francesco Pucci, zna11 kot »mano 'e peče«, ki je bil pleten v nekem baru genovskega pristaniškega območja v spor, ki se je zaključil s streljanjem, že sedem let prestaja kazen. Na slik' Ferrova z osmimi od desetih otrok- SAMOMOR ZARADI SPORA /, zlii*O Krogla ubila moža in ranila sorodnico VIBO VALENTIA ? - Enaintridesetletni Pietro Maiolo je danes napravil pred ženo, nekaterimi Prl-jatelji in sorodniki samomor. Maj iolo se je ustrelil v srce. Naboj, «J mu je predrl ramo, je tudi zad®> 44-letno ženino sestrično Antonietto Tassone in jo hudo ranil. Sorodnik1 in prijatelji so se zbrali v MaiolO' vem stanovanju - namenom, da p°' mirijo zakonca. Dogodek se je pripetil v Lagana* kakih 60 km od Viba Valentie. Pi^J tro Maiolo, ki se je pred dnevi vrni* iz Nemčije, kjer je deial nekaj m®' secev, je dobil pismo, s katerim l>a je neznana oseba opozorila, da j® imela njegova 29 letna žena Assun-ta Franze ljubavno razmerje z n«; kim vaščanom. Razburjen zaradi tega je Maiolo rekel ženi, da b° napravil samomor žena je povabi' la nekatere sorodnike in prijatelj® domov s prošnjo, da preprečijo nWJ žev sklep. Maiolo pa je nadaljeval prepir z ženo in je nepričakovan0 potegnil iz žepa samokres in *® ustrelil. Medtem ko se je Mai°l° zgrudil mrtev na tla, je naboj, k* je šel skozi prsi, ranil Tassonejev°i ki so jo morali v resnem stanje sprejeti v bolnišnico. Ob SL obletnici velike oktobrske revolucije Začetek oktobrske revolucije je bil najavljen ne le kot začetek kakovostno drugačnega življenja v Rusiji, pač pa tudi kot začetek uresničevanja socialistične misli na svetu. Kajti sam socializem kot sistem ni bil in ni mogel biti nekaj. kar se veže na eno samo deželo: njegove postavke so takšne, da zadevajo življenje Hudi ne glede na to, kateremu narodu pripadajo Obdobje obilnega pol stoletja to tudi potrjuje. Socialistična misel ni ostala le modrost knjige, pač pa je dobila obrise konkretnih uresničenj na poti splošnega napredka na svetu. In se ni ustavila na mejah dežele, v kateri ji je Lenin dal resnična krila. To Pa zato, ker socializem ni državni, pač pa družbeni sistem, ki ni vezan na posamezno državo, pač pa je skupek uresničenj, ki jih je ustvaril delavski razred na svoji poti družbenega razvoja povsod po svetu, pa naj bo to v deželah, kjer se oblast proglaša za socialistično, kot tudi drugod. Oktrbrska revolucija je sankcionirala pravico ljudi do plodov svojega dela, pravico narodov do neodvisnosti, pravico držav do enakopravnosti, do lastne poti socialistične gradnje. Zato je oktrbrska revolucija tudi postala simbol, hrabri boljševiki pa prvi nosilci štafete, ki gre danes že čez vse poldnevnike. Zagrebški «Vjesnik» 7. nov. 1968. ... Na našem planetu danes ni kotička, kjer se ne bi, seveda kolikor dopuščajo razmere, vodila borba za tisto, kar je novega napovedal oktober. Socializem je nujna bodočnost vseh narodov in dežel, toda vsakdo bo do njega prišel po svoji poti in na svoj način. Zato ga ne more monopolizirati in si ga prilaščati nihče, nobena država, noben narod, noben delavski razred ali lca-Icršna koli grupacija. Njegove meje se ne morejo določati z zemljepisnimi merili, ker tudi ne sovpadajo z državnimi mejami ene ali vseh socialističnih držav, in to prav zato, ker se svetovni tok, ker se borba za njegovo uresničenje vodi na vseh meridianih, brez toge črte fronte in ne na eni. pač pa na milijonih najrazličnejših barikad. Do socializma ima pravico sleherni narod. Zaradi tega človeštvo kot celota tudi ne more sprejeti nikogar v vlogi vrhovnega sodnika, poglavarja socializma, ki bi izrekel neovrgljive sodbe o tem, kaj je in kaj ni socialistično, kateri socializem je pravi in kateri ne, kaj temelji na pravih osnovah marksizma in leninizma in je v duhu internacionalizma in razredne borbe, in kaj je «revizionizem» ali celo «kontrarevolucija« v neki socialistični državi. Beograjska «Borba», 7. nov. 1968. | PISMO <■PRIMORSKEMU DNEVNIKU* | Pozdrav rojaka iz daljne Brazilije ki ni pozabil na svoj rodni kraj Sao Paulo, 27. 8. 68 Cenj'eni Primorski dnevnik Po tolikem času sem vendarle prišel do peresa za vas. Najtežje je zbrati skupaj družino, da se slikamo vsi skupaj. Torej: tu vam pošiljam sliko iz leta 1910, prvega razreda slovenske šole pri Sv. Ivanu v Trstu. Učitelj je Vinko Trobec. Ravnatelj Daneu. Jaz sem drugi na levo v drugi vrsti od spodaj navzgor. Seveda, se spominjam le nekaterih součencev na sliki, ker je od takrat poteklo 59 let. Slika je posneta po originalu, ki ga hranim jaz. Daleč smo od našega Trsta. Vedno z veseljem čitam «Primorskv», ki me veže z našimi kraji. Hvaležen sem vašim reporterjem za vse. kar poročajo. Dosti reči izvem, kar drugi časniki ne pišejo. Me zelo veseli čitati na predzadnji strani, kor poročajo iz raznih krajev sveta. Či tam rad, da me ohrani v slovenščini, ker če ne, se lahko marsikaj pozabi. Najbolje poznam svoj materin jezik, saj sem ga študiral 8 let. Z veseljem sem či tal, kar je pisal Vladimir Bartol o profesorjih na nemški gimnaziji v Trstu, kjer sem obiskoval 3. razred realne gimnazije, in me je v duhu poneslo v tista leta. Či tal sem o prof. slovenščine e podrejenost. In tako dobimo konkretnejše in bolj jasne orise vzrokov znane obsodbe tajništva sindikata FILZI AT-CGIL, ki javno razgalja dejstvo. da v tem nesrečnem kraju, ki šteje 13.000 prebivalcev, vlada Slstem izkoriščanja, ki prizadeva Predvsem ženske in otroke v starosti med 9. in 12. letom, sistem izkoriščanja, ki izčrpava te ljudi z delom, ki traja po 14 ur na dan v kakih 40 tajnih podjetjih, v kadrih izdelujejo konserve. Ti nesrečneži so vpreženi v organiza-°Jo. ki jo držijo na vajetih skupine izkoriščevalcev v službi gospodarjev in to ne glede na zakone o delu in ob popolni brezbrižnosti krajevnih oblasti. Resnici na ljubo ?°, ta podjetja le na videz tajna, kajti kljub temu, da vršijo svojo dejavnost brez sleherne licence, denejo povsem javno, ne meneč se Za prefekturnega komisarja, ki so ga o dejavnosti teh podjetii obvestili in ga je tudi neapeljski prefekt pozval, naj v vse to početje vnese malo reda, da se bo zakon Vsaj kolikor toliko upošteval. Nato pisec prikaže te «tovarne*. ~re praktično le za majhna pod-letja, za nekoliko večje «kuhinje», sredi katerih je velik štedilnik, na njem eden ali več velikih kotlov, ^ katerih prekuhavajo paradižnika Nato je tu ena ali več miz, na katere stresejo prekuhane paradižnike, ki jih morajo nato ženske SEDAJ, KO SO ZDA DOBILE NOVEGA PREDSEDNIKA Ves «volilni sejem» je stal okoli300milijonov dolarjev Trije kandidati so prijavili nekoliko drugačne stroške - Volilna kampanja postaja vedno bolj draga • Lincoln je stal le 100.000 dolarjev še vrele olupiti, da bi jih nato vložile v običajne konservne škatle. Lupljenje paradižnikov se mora izvesti čimprej, pa čeprav so vreli, kajti paradižnik se ne sme ohladiti. Ena izmed žensk, ki opravljajo to delo, Maria Somma, nam je pokazala svoje otekle in rdeče roke in rekla: «Res je, neprestano imam roke opečene, malo manj kot ožgane, toda stisnem zobe in tako dolgo vztrajam, da ne čutim več bolečin. Moj mož je bolan in imam tri otroke, ki jih moram vzdrževati.* Vztraja pri bolečinah in nadaljuje delo po 14 ur na dan. Vztraja, ker drugače ne gre, saj zasluži od 2 db S tisbč lir na dan in s tem, kar bo ali kar je zaslužila v sezoni, to se pravi avgusta in sep tembra, bo družina živela več mesecev. Okoli žensk, kakršna je Maria Somma, so njihovi otroci, ki pomagajo materam, seveda brezplačno. Tudi oni delajo po 14 ur na dan, da bi mogle ženske opraviti čim-več dela, kajti to je zakon akordnega dela: več napraviš, več zaslužiš. Jasno, da se s tem še bolj poveča dobiček gospodarja. In ti bledi in izmučeni otroci prenašajo zaboje konserviranih paradižnikov in dvigajo bremena, ki so pretežka za njihove šibke roke. Pogosto padajo in se ranijo. Toda gorje tistemu, ki bi poškodbo prijavil. Gospodar noe’ imeti težav... In tudi Maria Somma zaključi svoje pripovedovanje z dobro besedo o svojem gospodarju, ki ji omogoča delati vsaj po dva meseca v letu. Zanjo su takšni delodajalci, so gospodarji «dobri ljudje*, pa čeprav bo eden izmed njihovih «caporalov*, k: jo je ljubeznivo priporočil gospodarju in ki jo med delom nadzira, od njene plače odtegnil svoj delež — 20 odstotkov. Ta »caporale* ni nihče drug kot eden izmed članov tiste mreže, tiste organizacije odločnih* ljudi, ki so povezani z gospodarji. V članku beremo še zaključne misli, kjer je rečeno, da se na tako konservirane paradižnike lepijo «etikete* nekaterih znanih industrijskih podjetij za konserviranje sočivja in paradižnikov. Takšno predelovanje stane manj in prav zaradi tega dajejo «podjetja», kakršna so v S. Antonio Abate, izredno velike dobičke, seveda na račun že suženjskih razmer, v katerih dela okoli 2000 žensk in prav toliko njihovih otrok WASHINGTON, 7. - Med tem ko so se v osrednji tiskovni urad stekali podatki o volilnih izidih v posameznih zveznih državah in volilnih okrožjih, smo si dopisniki agencij in listov krajšali čas na razne načine. Med drugim smo zbirali tudi podatke, koliko je »volilni semenj* stal. Morda bo kdo mislil, da je to le zapravljanje časa. Tej pripombi ne bom oporekal, pa čeprav sem drugačnega mnenja, ker nam tudi ti podatki povedo, kako hudičevo draga zna biti toliko opevana ameriška demokracija, katere rezultat pa je pogosto kaj dvomljive vrednosti. Toda pustimo ta razglabljanja o demokraciji in tudi to, ali se splača »izgubljati* čas z zbiranjem podatkov o tem, koliko te volitve stanejo, saj sem že rekel, da sem mnenja, da ima tudi to svojo težo. In še kakšno! V ZDA človeka ne sodijo po njegovih sposobnostih. Raje bi rekel, da je to v splošni oceni drugorazredna ali celo tretjerazredna vrednota. Tu nekoga cenijo po tem, «koliko velja* — v banki, v delnicah, v površini farme, skratka v premoženju. Da je do tega prišel s svojo sposobnostjo ali tudi na bolj ali manj nepošten način, ni važno: važno je, koliko »vetja*. In koliko veljajo trije glavni akterji sedanjih volitev? dolarjev, Humphrey je prijavil stroške 12 milijonov, VVallace pa trdi, da je volilna kampanja stala »tretjo silo* 10 milijonov dolarjev, skratka 42 milijonov. V samem kongresu pa menijo, da so ti podatki precej «le približni*, ker da je Nixonova izvolitev veljala 40 milijonov dolarjev, ali okroglih 25 milijard lir, Wallace-va volilna kampanja da je prav tako veljala dvakrat več kot je bilo rečeno in torej ne G pač pa kakih 12 milijard lir, najmanj pa naj bi bil «goljufal* Humphrey, ki da je porabil za volilno kampanjo 12, medtem ko je baje porabil 13 milijonov dolarjev. Če bi hoteli verjeti gornjim številkam, celo tistim, ki so jih kandidati uradno prijavili, bi mogli reči, da predsedniške volitve niso niti toliko stale, če upoštevamo, da gre za predsedniške volitve ZDA, torej bogate, nadvse bogate države in če hkrati te stroške primerjamo s stroški kakih volitev na primer, pri nas v Italiji. Se pred nekaj meseci so se pri nas omenjale težke desetine in desetine milijard lir, ki da so jih potrošile posamezne stranke v volilni kampanji. Toda z navedenimi številkami, ki vsekakor niso majhne, še nismo niti od daleč napravili celotnega obračuna, pa čeprav je voditelj ameriških črncev že za gornje šte-Najbogatejši od treh tekmecev vilke rekel, da bi z denarjem, ki i Belo hišo je novi predsednik 1 so ga porabili trije dovčerajsnji ' , »«— -------- kandidati, mogli zgraditi «dva slumsa v Nevv Yorku», to se pra; vi, da bi s temi sredstvi mogli rešiti stanovanjsko vprašanje črncev v Nevv Yorku. ZDA Richard Nixon. Za njega pravijo, da «velja» — 800.000 dolarjev, kar je v naši valuti okoli pol milijarde lir. Na drugem mestu je poraženi predstavnik demokratske stranke Hubert Humphrey, katerega cenijo na nekaj nad 280 tisoč dolarjev ali skoraj 200 milijonov lir, dočim je kandidat «tretje sile*, Wallace »vreden* le 75.000 dolarjev, torej nekaj več kot 46 milijonov lir. Zaradi primerjave bomo navedli, da je dosedanji predsednik ZDA Johnson po tem vrednotenju daleč pred vsemi tremi sedanjimi tekmeci za Belo hišo, še veliko več pa je «veljal» John Kennedy, ki so ga ocenjevali na stotine milijonov dolarjev, kar pa je veljalo za ves »elan Kennedy» in ne le za Johna. Kaj pa konkretni volilni stroški, ki so pripeljali v Belo hišo 55-letnega «trmastega odvetnika in še bolj trmastega politika* Ni-xona? Po uradnih podatkih so predsedniške volitve stale 42 milijonov dolarjev, kajti Nixon je prijavil kongresu, da ga je volilna kampanja stala 20 milijonov OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na delo se temeljito pripravite. V ljubezni kar po starem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Sreča ali naključje in doživeli boste uspeh. Imejte razumevanje do tistih, ki vas ne razumejo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Napnite vse sile, ker boste sicer bitko izgubili. Dobro vzdušje, vendar brez navdušenja. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne boste doživeli navdušenega sprejema, toda to naj vas ne moti. Ljubezen se vam vrača. LEV (od 23 7. do 22.8.) Preden se za kaj odločite, razčistite ozadje. Neko prijateljstvo se bo ponovno razživelo. DEVICA (od 23 8. do 22.9.) V svojih sodbah ne bodite preveč ostri. 'Pomagati boste morali nekemu prijatelju. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Stari napori se bodo pokazali v svoji dobri in tudi slabi luči. V ljubezni si ne delajte utvar. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Razmere vas bodo prisilile, da se boste potnujali. Za ljubezen trdijo, da nikoli ne zarjavi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Iz redno delo in izredni zaslužki. V čustvenih zadevah nič novega in vendar boste zadovoljni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Primerno vzdušje na delovnem mestu in plodovi dela ne bodo izostali. Več poguma v odločanju o domačih zadevah. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vtem ko se boste prepirali s sodelavci, bo dobiček imel nekdo drug. Utrujenost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Edino s kompromisom boste zadevo pripe Ijali do konca. Sreča včasih zahte va tudi žrtve. še preden se je volilna kampanja zaključila, pa je Humphrey očital svojemu tekmecu Nixonu, da »si hoče kupiti Belo hišo*. Pustimo te sicer zgovorne očitke ob stran in preidimo k drugim podatkom o stroških volilne kampanje, kot jo prikazujejo nekateri ameriški krogi in tudi listi. Stroški, ki smo jih navedli doslej, so razmeroma omejeni, kajti «dokaj podrobni in točni* računi govore, da je sedanja volilna kampanja za izvolitev dela parlamenta in »velikih volivcev*, posredno torej predsednika ZDA, stala 300 milijonov dolarjev, torej malo manj kot 200 milijard lir. Kako je možno, da se beležijo tolikšne razlike? Prve številke se nanašajo na kampanjo za predsednika, druga številka pa na celotni »volilni sejem*, ko so to volilno kampanjo ocenili nekateri, Že izvolitev nekega senatorja v kaki večji in bogatejši ameriški zvezni državi stqne okoli 3 milijarde v naši valuti In od kod tolikšne vsote, tolikšna sredstva? V volilne sklade prispevajo najprej kandidati sami, nato razni premožnejši ljudje, finančni krogi, ki so zainteresirani za izvolitev tega ali onega kandidata, pogosto pa se kandidat celo zadolži pri kaki banki, ki tvega tudi to. Demokratični kandidat v Kaliforniji Jesse Un-ruk je glede sredstev za volilno kampanjo rekel: »Denar je mati in mleko politike*. Neki drug kandidat., ki so mu volivci odpovedali zaupanje, pa se je tolažil s sentenco: «Denar je potreben tudi za to, da bitko izgubiš*. Toda niso le sami kandidati, njihove stranke ter neposredno zainteresirane ustanove in krogi tisti, ki prispevajo, da so stroški volilne kampanje tolikšni. V ZDA srečamo tudi posameznike, ki se vržejo v volilno borbo za tega ali onega kandidata in to na lastne stroške. Nisona je na primer podpiral znani ameriški komik Bob Hope. Ob njega se je posta vila tudi sama gospa Ford, zanj se je osebno zavzel bivši ameriški zakladni minister Dillon. So tudi ljudje, kot na primer znani Galbraith, ki je na lastne stroške dal objaviti v raznih časopisih cele strani teksta v podporo demokratskega kandidata Humphreyja. To pa veliko, zelo veliko stane. Če se upoštevajo vsi stroški, ki so jih kandidati, njihove stranke, posamezne zainteresirane u-stanove, določeni finančni krogi, pa tudi posamezniki potrošili ves «volilni sejem*, potem bo že držalo, da je novi predsednik stal Ameriko 300 milijonov dolarjev ali 200 milijard lir. To pa je tudi za Ameriko že precejšnja vsota. Zaradi primerjave bomo povedali, da je volilna kampanja za izvolitev Abrahama Lincolna v Belo hišo stala 100.000 dolarjev ali 60 milijonov lir. Seveda je to bilo pred sto leti, ko je imel do lar večjo vrednost. Toda 100.000 dolarjev je danes v takšnih razmerah za ZDA tako neznatna vsota, da ni dovolj niti za izvolitev občinskega svetovalca v kakem manjšem mestu. Toda ni treba iti vse tja nazaj do Lincolna. Tudi za predzadnje volitve, ko sta se za Belo hišo potegovala Johnson in Goldwater, so bili stroški veliko manjši: 200 milijonov dolarjev ali 130 milijard lir. Ko pa sta se pred osmimi leti borila za Belo hišo pokojni John Kennedy in novi predsednik ZDA Nixon, so ocenili volilne stroške na »samih* 174 milijonov dolarjev. Če so se že tedaj mnogi Američani razpisali o »nepotrebnem, vsekakor pretiranem razsipanju in razmetavanju*, bo to veljalo tembolj sedaj. Seveda se o tem ne bo govorilo te dni, ko je mrzlica zaradi zmage ali poraza še visoka in bodo ljudje začeli bolj trezno gledati tudi na to plat »volilnega sejma* tedaj, ko bo navdušenje splahnelo in se bo razočaranje ublažilo. R. M. dr. Jenku, o prof. Pirjevcu in pozneje sem čital opis nekoga, ki je končal v taborišču smrti, z bolestjo v srcu, seveda. Tolikokrat sem že prijel za pero, da vam kaj pišem o tem, kar sem vse čital in vam izrazim hvaležnost za vse, kar se potrudite. Saj boste razumeli, kako je ta reč, da se tu pa tam dobi kdo, ki z vami čuti, se veseli in trpi. pa o njem nič ne veste in upam, da ne mislite, da ste pozabljeni. Rodil sem se v Trstu in tam živel do 36. leta. Moj oče je bil iz Komna, mati pa iz Kobkjeglave. Obiskoval sem slovensko šolo pri Sv. Ivanu: 4 razrede, potem 2 razreda C.K. pripravnice, potem dokončal, 2 razreda nemške gimnazije; tretjega nisem utegnil končati, ker je Avstrija prej razpadla. Pa sem se šel učit za mehanika in obiskoval večerne šole in se izučil v mehaniki, elektrotehniki in rudni tehniki. Leta 1939 pa sem bil poklican v Milan, kjer sem delal in bivaf do 1959. Leta 1940 sem se poročil s Svetoivančanko Morijo Mijot. Tam sta se nama rodila dva sina, Vladimir, ki ima sedaj 25 let, in Rado, ki ima sedaj 21 let. Obiskovala sta italijanske šole. Doma pa smo vedno govorili po slovensko in govorimo tudi sedaj. Onadva govorita slovensko prav lepo, jaz jima vedno popravljam napake, nimata pa šole v slovenščini. Vladimir se zanima za poezijo itd., pa ne študira, kakor jaz, ampak »od strehe dol». tako da jima manjka podlaga. Sem v Sao Paulo smo se preselili 1958 iz Milana. Sem so me poklicali in smo v družbi ustanovili tovarno električnih visokih uporov za radio, TV, telefon itd. Tako da sem tehnik soustanovitelj tovarne Resi-stencias Brasileiras S.A., delničar 1/3 in uslužben kot tehnični direktor. Sina pa sta študirala tu še 10 let in diplomirala v mehaniki. da sta postala diplomirana tehnika. Moje moči seveda pešajo. 65 let ni šala. Imamo svojo hišo in tudi hišico na deželi za konec tedna, ker mene veseli pečati se z rastlinami in z zemljo na deželi. Kar se tiče Slovencev, pa ni slovenske družbe, razen maše, ki je vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17. uri v cerkvi Rua Tutoia Vila Mariana. Tam tudi priredijo miklavževanje in druge cerkvene zabave. Tu se sestajajo Slovenci. Pa jih ni dosti. Vsi so prispeli Družina Švara v Braziliji. Od leve na desno: Vladimir, Marija Mijot* Švara, Rado, Stanislav Švara mladost v naših krajih, večinoma v Jugoslaviji, in ki imajo slovensko podlago, njihovi otroci pa ne, so močno pobraziljeni in le malo jih govori samo kako slovensko besedo. Nadaljujem po 35. dnevih 1. oktobra 1968 Tu sem vendarle združil družino, da smo se fotografirali, kar je bilo najbolj težko. Jaz ne grem že dve leti k maši in tako ne vidim nikogar. Žena in fanta pa gredo, da se malo pogovorijo s Slovenci. Podnebje je tu v S. Paolu za nas lepo. Zima traja 6 mesecev, sem potem, ko so preživeli svojo I letos se je začela aprila in šele MMMft & * i sedaj je malo boljše. V teh mesecih je ponoči do 10 stop. in tudi manj, podnevi pa tudi do 24 stop. C, in je treba biti precej oblečeni in čez noč dobro pokriti. Pomlad je boljša, temperatura se počasi viša, da v poletju pride tudi do 29 stop. C največ, v stanovanju, pa traja samo po nekaj ur, potem pa pride nevihta in mrzlo, ki traja tudi po dva tedna. Ti padci temperature na niso nic kaj prida za zdravje, in kdor jih ni vajen, ne ostane tu. V notranjosti države Sao Paulo pa je vreme stalno in poleti tudi toplo, do 40 stop. C. Brazilija je kotel vseh vrst lju- m t r~ RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 11.35 Slov. narodne - 12.10 Blagoznanstvo za domačo rabo - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Pacchio-rijev ansambel - 17.20 Glasbeni mojstri - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Bach, Partita v h molu - 19.10 Združevanje Evrope - 19.45 »Beri, beri rožmarin žele ni* - 20.00 Šport - 20.35 Gospodar stvo in delo 20.50 Operna glasba - 22.00 Skladbe davnih dob TRST 12.05 Furlanske pesmi - 12.25 Tretja stran - 14.00 Istrske pesmi - 14.30 Manzutti, suita za flavto in klavir. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glas ba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Poje J. Hallyday - 10.35 Prisluhnimo jim - 11.00 Turistične beležke - 11.30 Današnji pevci 12.00 in 12.50 Glasba po željah 14.10 O perna panorama - 15.30 Od Soče do Drave - 16 30 Simf. koncert -17.40 Ritmi za mladino 18.00 in 19.30 Prenos RL • 19.00 Pianist Aldrich - 22.10 Pisana glasba -22.35 Godalni orkester. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13 00. 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni trak - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Tenorist Lauri Volpi - 12.05 Kontrapunkt - 13.15 Massimo Ranieri - 14.45 Pesmi - 16.00 Program za Slovenska ljudska šola pri Sv. Ivanu v Trstu leta 191«; prvi razred: Od spodaj navzgor, prva vrsta od leve na desno: 6. Mijot, 9. Kodrič. Druga vrsta: I. Švab, 2. Stanislav Švara, 3. Antončič, 4. Fakin, 6. Grmek, 8. Oblauf, 9. Hrast, 11. Žgur, 12. Emil Daneu. Tretja vrsta: 3. Novak, 7. Lipold. 9. Velentič, 11. Ilas, 12. Alojz Grgič, četrta vrsta: 1. učitelj Vinko Trobec, 3. Cesar 14. ravnatelj Daneu di, vseh narodnosti iz vseh krajev sveta. Kdor se tu rodi, je tukajšnji državljan. Tu ni sovraštva med narodi m nič ne stri, če se govori kakršen koli jezik, nihče se ne zgraza. Tudi po radiu oddajajo italijanske, nemške, japonske, francoske, itd. pesmi in v prejšnjih letih so tudi te jezike govorili, sedaj pa, ne vem zakaj, ne več. govorijo cbrazilersko», pesmi pa pojejo v njih jezikih. Največ je Japoncev, ki so zelo mar- ‘ Ijivi ljudje in njim se imamo večinoma zahvaliti za lepo povrtnino, ki nima konkurence. So zelo skromni ljudje. Tu v mestu je neverjetno velik promet. Vse po'no avtomobilov, saj tu so velike tovarne VW, Cry-sler, Wi'lis, itd. in vsak dan pride iz teh tovarn na tisoče avtomobilov naiholjše kvalitete. 18. oktobra _ In še dosti bi se dalo pisati pa ni časa za to in res ne vem, kaj vas zanima. Slovenskega kulturnega življenja tu ni, nas je premalo in razen verskih slavnosti ne zanima nobenega drugo. Mene pa vedno zanima znanost, tehnika in lake težke reči; nisem za romane, novele itd. Tore), jaz vam to lepo pošiljam tja tako. kakor je. Vi napravite izvleček in objavite, kar se vam zdi in za vnaprej pa mi lahko pošljete «vprašanja», jaz vam bom odgovoril. Torej mnogo srčnih pozdravov Vaš Stanislav švšra C.P. 3131 Sao Paulo Brasil PETEK, 8. NOVEMBRA 1968 najmlajše - 17.10 Program za mladino - 19.30 Orkester - 20.15 črnska poezija - 20.45 Simf. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Lahka glasba 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz -11.40 Pesmi desetletja - 13.35 Brez naslova - 14.05 Juke box - 15.15 Pianist Ciccolini 16.00 Popoldanski spored - 17.45 Enotni razred - 18.20 Enciklopedija - 20.01 Gledališki pregled - 21.10 Najnovejše plošče - 22.40 Nove pesmi. III PROGRAM 10.00 Klavirske skladbe 10.55 Dvorak ir, Ibert - 11.50 Polifonska glasba 12.20 VVeber in Rubin-stein 13.20 Simf. koncert 14.30 Tenorist P. Bottazzo - 16.40 Mozartov divertimento K 289 17.20 Angleščina - 17.45 Rimska glasbena srečanja - 18.30 Lahka glasba - 19.15 Koncert 20.30 Sodobna biologija - 21.00 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.15 Bachova Kantata 212 in Bartokova Kantata - 8.55 Antologija interpretov 10.10 Geminiani, Concerto grosso - 11.00 Na sporedu Čajkovski - 12.10 Rossini, VVilhelm Tell. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas 7.25 Telesna vzgoja - 8.08 Sklad be Jakoba Ježa - 8.55 Pionirski tednik - 9.25 Naši ansambli in so- lz albuma Maksa Ungerja - 12.30 O čebelah v Sloveniji - 12.40 Čez polja in potoke ■ 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Lahka glasba - 15.20 Glasbeni intermezzt 15.45 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Človek in zdravje 17.15 Koncert po željah 18.00 Aktualnosti - 18.15 Zabavna glasba - 18.40 Na mednarodnih križ-potjih - 19.15 Lidija Kodrič - 20.00 Zbor Moravskih učiteljev - 20.30 Pogovori o glasbi ■ 21.15 Oddaja o morju 22.15 Berg in Serocki -23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zabavna glasba. ITAL 1FLEVIZI JA 12.30 Velika verstva - 13.00 Za konec tedna - 13.30 Dnevnik 17.00 spored za najmlajše 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Koncert - 19.15 Filozof Sokrat - 19.45 šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 Javna razprava o aktualnosti1! - 22.00 Evropa 1914-1918 - 23.15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik 21.15 La valle della paura - 22.10 Gledališče in kino. JUG TELEVIZIJA 20.00 in 22.40 Poročila - 9.35 in 14.45 TV v šoL ■ 11.00 Osnove splošne izobrazbe • 11.30 Francoščina - 17.45 Pionirski zimski šport 18.20 Mladi v JLA 19.05 človek in znanost - 19.30 Ekonomska šola - 20.35 Odporništvo v filmski upodobitvi 22.20 Ob 25 obletnici umetniškega delovanja L. Korošca listi - 10.15 Pri vas doma - 12.10 • 22.50 Nogomet Brazilija FTF PKKJKIJ SMO Peter Habič: KRAŠKI SVET MED IDRIJCO IN VIPAVO -Prispevek k poznavanju kraškega reliefa — Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut m geografijo. Vreme včeraj: NajviSja temperatura 14.6, najnižja 12.4, ob 19. url 12.9 stopinje, zračni tlak 1009,2 stanoviten, vlaga 84%, veter 5 km vzhodnik, nebo 8/10 pooblačeno, 15,4 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 17,4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, *. novembra BOGOMIR Sonce vzide ob 6J55 in zatone ob 16.43 — Dolžina dneva 9.48 — Luna vzide ob 18.17 in zatone ob 10.26 Jutri, SOBOTA, 9. novembra NEVENKA /7 POROČILA ODBORNIKA ZA FINANCE TRIPANIJA Glavne postavke 42 milijard izdatkov deželnega proračuna za prihodnje leto Deželna uprava skuša čimbolj zavreti upravne izdatke Velik delež pri izdatkih v gospodarske in socialne namene KAKO JE Z RIBIŠKIM LADJEVJEM V NAŠI DEŽELI Število čolnov in ladij, tonaža in moč motorjev se v Trstu krčijo, v Tržiču pa rastejo Polagoma se večajo razsežnosti novih plovil Kot smo že poročali, so v prvi razširjeni komisiji deželnega sveta z glasovi večinskih strank odobrili deželni proračun za leto 1969 Jn obračun za leto 1967 na posvetovalni ravni. Sedaj bodo morali predložiti proračun deželnemu svetu v dokončno odobritev. Brl tem se pričakuje obširna razprava, ki bo precej dolgo trajala, a se bo vsekakor končala pred božičnimi prazniki. V poročilu odbornika za finance Tripanija, ki je priloženo k proračunu, se poudarja, da nadaljuje dežela tudi letos dosedanjo proračunsko politiko, to je, da skuša tekoče upravne izdatke čimbolj zavreti, medtem ko je majhen levji delež izdatkov za gospodarske in socialne izdatke. Proračun predvideva 42 milijonov lir dohodkov, ki izvirajo pretežno lz deleža od državnih davkov, katere izterja država v naši deželi. V splošnih obrisih so postavke izdatkov naslednje: 16 milijard lir in pol za izdatke na podlagi prejšnjih zakonov, ki jih sproti dopolnjujejo z novimi zakonskimi o-snutki, čemur pravijo ponovno finansiranje; 5 milijard lir za stalne izdatke, ki 9o tudi že določeni po zakonih; 7 milijard in pol za izdatke, ki so porazdeljeni na večje število finančnih let; tri milijarde in pol lir za izdatke v prid kmetijstvu v skladu z državnimi zakoni za to panogo; 5 milijard za deželno osebje; 3 milijarde za splošne stroške, poldruga milijarda za tako imenovani »globalni sklad« za finansiranje nekaterih deželnih zakonov za posege na važnih področjih. če vzamemo izdatke na splošno, je za označitev proračunske politike najbolj važen skupni izdatek 27 milijard lir v kapitalnem računu, kar pomeni dve milijardi več kot v letošnjem proračunu. Po porazdelitvi tega izdatka naj omenimo 1.800 milijonov za nakup nepremičnin ter za razna dela v deželnih uradih. Za šolstvo, prosveto in znanstvene raziskave je določenih 1.300 milijonov, to je 100 milijonov več, ker se je za toliko zvišal prispevek za univerzo. Na tem torišču bo dežela ponovno izdala 550 mi-lljonov lir za tehniške In strokovne šole ter otroške vrtce in 150 milijonov za menze in dnevne prostore za študente. Za ljudske gradnje je namenjenih 790 milijonov lir; k temu je treba dodati še 200 milijonov za ponovno finansiranje zadevnega zakona. V socialne namene bo dežela izdala 4 milijarde in 700 milijonov lir, to je skoraj pol milijarde več kakor letos. Za neposredne gospodarske posege bodo porabili 17 milijaTd in to je poldrugo milijardo več r letos. Za kmetijstvo bodo porabili 7.663 milijonov, za indu- strijo in trgovino 6.300 milijonov, to je 900 milijonov več kot letos, za javna dela 530 milijonov, za turizem dve milijardi in pol, to je za turistične ceste 600 milijonov, za razne javne in zasebne naprave nad eno milijardo, in sicer za planinske koče, za prispevke lastnikom hotelov in restavracij ter zasebnih turističnih sob itd. 200 milijonov pa je namenjenih za urbanistiko. Dvodnevno zasedanje o tržaškemu gospodarstvu Sindikalna organizacija CISL organizira, kakor napovedano, za jutri in nedeljo v našem mestu dvodnevno zasedanje o tržaškem gospodarstvu. Zasedanja se bosta med drugimi udeležila tudi zastopnik študijskega urada CISL dr. Morese in zvezni tajnik za gospodarska vprašanja V. Scaglia. Konferenca se bo pričela jutri, v soboto, ob 17. uri v prostorih restavracije «Sette Nani« v Seslja-nu. Dr. Morese bo najprej prikazal osnovno študijo o sedanjem stanju v tržaškem gospodarstvu, s posebnim poudarkom na zapodite v. Nato se bo razvila p tem splošna razprava, ki se bo nadaljevala še v nedeljo dopoldne. Na koncu dvodnevnega zasedanja nameravajo sindikalisti v zaključnem poročilu nanizati vrsto programatičnih točk, ki naj bi predstavljale izhodišče za ponoven razmah tržaškega gospodarstva. • Županstvo sporoča, da bo v sejni dvorani občinskega sveta 11. t. m. ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju redna seja mladinske konzulte s sledečim dnevnim redom: izvolitev izvršnega odbora; izvolitev komisij in razno. Konec lanskega leta je bilo v tržaškem in tržiškem pristanišču vpisanih 74 ribiških ladij in 560 motornih čolnov s skupino tonažo 3.458 brt. Skupna moč vseh pogonskih strojev pa je znašala 16.640 KM. V zadnjih letih se ribiško ladjevje v naši deželi na splošno veča. Od leta 1965 do konca lanskega leta se je skupno število ladij povečalo za 6 odsto, njihova skupna tonaža za 24, skupna moč instaliranih strojev pa za 17 odsto. To se pravi, da'se v poprečju sčasoma večajo tudi razsežnosti novih plovil. V tržaškem matičnem pristanišču je balo kanec lanskega leta vpisanih 267 ribiških enot s skupno tonažo 2.108 'brt in skupno močjo pogonskih strojev 7.508 KM; v tržiškem pristanišču pa je biio ob istem času vpisanih 367 plovil s skupno tonažo 1.350 brt in instalirano močjo 90.96 KM. V pri- meri s preteklimi leti se število čolnov in ribiških ladij, kakor tudi skupna tonaža in moč inštaliranih motorjev v tržaškem pristanišču krči, medtem ko v tržiškem pristanišču nasprotno narašča Isti pojav je opaziti tudi kar zadeva plovila brez pogonskega stroja. Teh je danes v obeh matičnih pristaniščih 773, medtem ko jih je bilo pred letom dni 806. Njihova skupna tonaža je nazadovala z 902 na 888 ton. Tudi glede teh zadnjih plovil je tržaško pristanišče na slabšem kakor lani, medtem ko so v Tržiču zabeležili rahel napredek. Delovanje deželnih organov Včeraj zjutraj je predsednik deželnega odbora Berzanti sprejel na poslovilnem obisku poveljnika vojaške posadke v Trstu generala Schintuja, ki odhaja na novo službeno mesto. Deželni odbornik Stopper bo zastopal danes v Trstu na 11. kongresu vsedržavnega združenja povratnikov deželno upravo. Udeležil se bo položitve vencev na spomenik borcu na Trgu Riborgo na spomenik padlih in oh ploščo umrlih v koncentracijskih taboriščih pri Sv. Justu. Kongres se bo začel ob 11.15 v Kulturno-umetni-škem krožku in odbornik Stopper bo pozdravil udeležence v imenu dežele. Deželni odbor KPI o demonstraciji v Avianu Deželni odbor KPI je na zadnji seji razpravljal o demonstraciji, ki so io priredile v Avianu 3 novembra deželne in pokrajinske federacije KPI Furlanije Julijsko krajine in Veneta, federacije PSIUP. Gibanie avtonomnih socialistov iz obeh dežel, s sodelovanjem mnogih političnih osebnosti avtonomnih skupin laične in katoliške levice in mnogih članov leve struje PSI. Demonstracije se je udeležila tudi velika množica mladih delavcev in dijakov. Člani deželnega odbora so Izrazili zadovoljstvo za uspelo demonstracijo in poudaril predvsem enot-nost, do katere je prišlo na demonstraciji v, pogledu mednarodne in notranje politike, kakor tudi v zahtevah po gospodarskem in socialnem razvoju dežele Furlanijc-Juldjisike krajine, ki ga zavirajo vojaške služnosti in ki ga ogrožalo tuje voiaške baze. Deželni odbor KPI ugotavlja, da je odstranitev tujih vojaških baz in izstop Italije iz NATO pogoj za novo avtonomno zunanjo politiko države, ki se bo zavzemala za popuščanje mednarodne napetosti, za mir v Vietnamu in na Srednjem vzhodu, ter za premostitev vojaških blokov v Evropi in za atomsko razorožitev. Takšna politika bi bila tudi pogoj za gospodarski in socialni razvoj Furlanije Julijske krajine in za njeno naravno mednarodno vlogo. Zato se deželni odbor zahvaljuje vsem organizacijam stranke za njihovo udeležbo in za u-speh demonstracije v Avianu, ter jih poziva naj nadaljujejo z utrjevanjem vezi enotnosti z ostalimi levičarskimi silami in naj razvijejo še naprej obširno akoijo za dosego smotrov, ki so bili nakazani v Avianu. V soboto ob 11. uri Javno zborovanj« upokojencev Sindikat upokojencev CGIL, napoveduje za soboto, 9. t. m., zborovanje, ki se bo začelo ob 11. url na Trgu Garibaldi in na katerem bo govoril tajnik Nove delavske zbornice Arturo Calabria . Po govoru bo s Trga Garibaldi krenil sprevod do prefekturne palače na Trgu Unita. Delegacija u-pokojencev bo prosila za sprejem pri prefektu, kateremu bo orisala položaj starih delavcev, ki sedaj žive v neugodnih razmerah. Manifestacija, ki jo organizira sindikat upokojencev, spada v okvir vsedržavne akcije za povišanje pokojnin in/reformo pokojninskega sistema sploh. Ulice zaprte za promet zaradi obnovitve kanalizacije V zvezi z obnovitvijo kanalizacije je župan prepovedal promet motornih vozil po sledečih ulicah: Ul. dei Leo, med Ul. Conti in Ul. Ros-settl; Ul. del Porta, med Ul. Pic-cardi in Ul. Rossetti; Ul. Sterpe-to, med Ul. Oonti in Ul. Donadoni; Ul. Donadoni, med Ul. Gambini in Ul. Sterpeto; Ul. Gambini, med Ul. Oonti in Ul. Rossetti in Ul. del-1’Eremo, med Ul. Piccardi In Ul. Rossetti. Vse te ulice bodo zaprte za promet dokler bodo trajala omenjena dela. Premiera v Stalnem gledališču Zelo dobra predstava Svevove «Marijine dogodivščine» Tržaško Stalno gledališče je včeraj prvič v tej sezoni nastopilo s svojim delom. (Prej je imelo v gosteh gledališče iz Genove). Za to priložnost si je izbralo dramo Rala Sveva «Marijina dogodivščinam ki jo je zrežiral Aldo Trionfo. In kar no tem mestu moramo poudariti, da gre prav Trionfu glavna zasluga, da je delo na odru zaživelo v tako prijetni obliki. Tako je bolj režiser povedal, ka< je hotel povedati avtor, ko je v svojem delu pokazal na težko združljivost mirnega meščanskega življenja in ekscentričnega življenja umetnikov. Režiserju je bila na voljo skupina dobrih igralcev. Franca Nuti je nastopila v naslovni vlogi ter z njo ustvarila prepričljiv lik bodisi v trenutkih svoje zanesenosti kot v mirni intimnosti. Mario Erpichini kot Alberto, trgovec z ženo in sinčkom, ki ga zmoti Marijina vihravost, se je dobro znašel v tej, včasih nekoliko pridigarski vlogi. Paola Bacci je bila njegova žena Giulia, nastopili pa so še Edoardo Zanmar-chi (12-letni sinček), Massimo de Francovich (Giorgio, brat Giulie), Gianni Galavoti (posestnik), Franco Mezzera (Carlo Tarelli), Claudio Cassinelli (Maineri) in Giusg Carrara - Tieghi (Amelia). Problem scene je domiselno rešil Emanuele Luzzati, ki je poskrbel tudi za kostume. Gledališče je bilo vse zasedeno in verjetno bo imela predstava tudi pri ponovitvi dober obisk. PISMO IZ BRNA Rad bi si dopisoval Prejeli smo pismo, pisano v italijanščini, ki ga v celoti objavljamo: «V upanju, da imate kotiček bralcev. ali oglasni kotiček, si dovoljujem prosili vas, da objavite mojo željo, da bi si izmenjaval razglednice in si dopisoval. Imam 29 let in se lahko izražam v italijanščini. V upanju, da boste ugodno rešili moje pismo, vam pošiljam svoje pozdrave.» Ladislav Odehnal, Brno ■ Zab, Tol-steho 13 — ČSSR. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje ln pojasnila na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Gep pa 9, tel. 31-119. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7, novembra 1968 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 15 oseb UMRLI SO: 76 letni Rodolfo Carpi, 67-letnl Celestino Tuiach, 79-letna Lui-gia Scherl vd. Spazapan, 68-letna Glo-vanna Deolich por. Romoli, 38-letn! Claudio Castellani, 33-letni Edo For-no, 66-letni Manilo Tuni, 59-letni Antonio Crebel 14, 64-letni Francesco Cri-smancnch, 91-letmi Giacomo Gorenz, 97-letni Francesco Capitanio, 65-letna Eugenia Berettini, 86-letna Maria De. grassl vd. Chicco, 73-Ietna Maddalena Brazanovich vd. Tesolato. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure) Busolinl, Ul. Revoltella 41. Plzzul-Cignola. Korzo Italija 14. Prendinl, Ul. T. Vecellio 24. Serravallo. Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 0 30) AlFEsculaplo. Ul. Roma 15. INAM, Al Cammello, Drev XX septembra 4. AUa Maddalena, Ul. dellTstria 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. Z DS vabi na predavanje prof. Sama Pahorja «50 let Trsta pod Italijo» ki bo v soboto, 9. t. m. ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Sledila bo družabna prireditev. priredi 9.11.1968 v dvorani prosvetnega društva v Barkov-Ijah družabni večer s plesom z začetkom ob 19. uri. Vabljeni vsi. Ljudska prosveta Prosvetno društvo France Prešeren priredi danes, 6. nov. ob 20.30 Gregorčičevo proslavo v domači osnovni šoli. Na sporedu: govor, recitacije, mešani pevski zbor. Sodelujejo otroci osnovne šole. Vaščani vljudno vab. ljenl. * * * PD Barkovlje opozarja svoje člane in ostale Barkovljane, predvsem mladino, da bo tudi v Barkovljah predvajanje filma KOZARA, in sicer v torek, 12. t.m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Ob tej priliki, po filmski predstavi, bi se pogovorili o barkovljanskih prosvetno - kulturnih razmerah in o bodočem delovanju. Vabljeni vsi. Izleti Prosvetno društvo iFrance Prešeren« obvešča izletnike, da bo odhod v nedeljo, 10. t.m. ob 6.30 iz Boljun-ca. * * * SPDT priredi za zaključek planinske sezone 24. oktobra izlet na Javornik in društveno večerjo v Črnem vrhu. V primeru slabega vremena bo ogled znamenitosti Idrije. Prijave za izlet ali za samo večerjo v Ul. Geppa 9. Kino Nazionale 14,30 «Mayerilng». O. Sha-rif, C. Deneuve, J. Mason, A. Gar-dner. Techni-color. Grattacielo 16,00 «Barbarella». Jane Fonda. Technicolor. Eden 16.00 «Romeo in Glulletta«. O, Hussey, L. VVhiting. Technicolor. Fenice 15.30 «11 medico della mutua«. Alberto Sordi. Excelsior 15.30 «Straziami, ma dl bacl saziami«. N. Manfredi, U. Tognazzi, P. Tiiffin. Technicolor. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) Reklamna prireditev, Alabarda 16.30 «L’uomo venuto per uccidere«. Bart Harris. Technicolor. Moderno 16.00 «L’lmboscata». D. Martin, S. Berger. Technicolor. Filodrammatico 16.30 »Pariš secret«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «E per tetto un cielo dl stelle«. GluF.ano Gemma. Cristallo 15.00 «Dr. Zivagoo Kolos letošnje kinematografije. Metrocolor. Capitol 16.00 «La strana coppia«. J. Lemmon, W. Mathau. Technicolor. Impero 16.30 ((Benjamin«. P. elementi, C. Deneuve. Prepovedano mladi, ni pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Quella sporca dozzina«. Lee Marvin, Ernest Bor-gnine. Technicolor. Garibaldi 16.30 «La noia«. C. Spaak, H. Bucholz. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «Tom e Jerry in top-cat«. Ideale 16 00 «11 tesoro di Rommel«. D. Adams, P. Crlstian. Technicolor. Abbazia 16.00 «Questl pazzi agenti segreti«. M. Allen, S. Rossi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. TRŽAŠKA KNJIGARNA 1’rnt - Ul. siv, I runčlska ‘id I« le Ion «1-702 Novo: LIKOVNA VZGOJA OTROK L 3.150,— MUCEK IN BELA KOŠUTA L 200,— Slovensko gledališče v Trstu A. P. Cehov TRI SESTRE drama v štirih dejanjih V petek, 8. novembra, ob 20. v ILIRSKI BISTRICI V ponedeljek. 11. nov. ob 19.30 v KRANJU V torek, 12. novembra, ob 19.30 v KRANJU V sredo, 13. novembra, ob 19.30 v KRANJU V četrtek, 14. novembra, ob 20. v IDRIJI V petek, 15. novembra ob 20. v TOLMINU V soboto, 16. novembra, ob 20. v NOVI GORICI Jugoslovanski celovečerni film «K OZ A RA» ki na edinstven način prikazuje izrez iz NOB, bodo predvajali: danes, 8. 11. ob 20.30 PD LO-NJER-KATINARA v Lonjerju v soboto, 9. 11. ob 20.30 — PD »TABOR« na Opčinah; v ponedeljek, 11. 11. ob 21. uri PD Prosek - Kontovel; v torek, 12. novembra ob 20. PD Barkovlje; v sredo, 13. 11. ob 20,30 PD Vesna v Križu; v četrtek, 14. 11. ob 20. 30 PD Prešeren v Bol juncu; v petek, 15. 11. ob 20.30 PD Slavec v Ricmanjih; v soboto, 16. 11. ob 20.30 PD Primorec v Trebčah. Slovenska prosvetna zveza Odbor za proslavo stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju vabi na predavanje DELEŽ SKEDNJA V SLOVENSKI KULTURI ki bo v ponedeljek, 11. t, m., ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva Skedenj. Predavala bo Milena Lavrenčič - Lapajnetova Vstop prost. KONCERT LJUDSKIH PESMI V soboto, 9. novembra, bo v Mali dvorani Kulturnega doma nastopil naš domači ZBOR J. GALLUS s programom slovenskih narodnih pemi. Slišali bomo tako preproste kakor tudi zahtevnejše koncertne prireditve skladateljev Adamiča, Bajuka, Deva, Boštjančiča, Flajšmana, Merkuja, Vrabca in Žirovnika. Začetek ob 21. uri. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Jožka Maverja darujejo Bogomil Zobec; 200® in pekarna Ota 2000 lir za PD F. Prešeren v Boljuncu. Prof. dr. Andrej Budal daruje 1° tisoč lir za Dijaško matico. Dne 7. t. m. je umrl Anton Crebelli Žalostno vest sporočajo žena ANGELA, otroci JOLANDA, LUCIANO in SILVANO, zet Josip BALDASSL nevesta, nečaki, sestra ANTONIJA in Drugi sorodniki. Pogreb pokojnika bo v sobotoi | 9. t. m. ob 10.45 iz mrtvašnice glav-1 ne bolnišnice. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiii SEJA UPRAVNEGA SVETA TURISTIČNE IN LETOVIŠČARSKE USTANOVE Razprava o proračunu za prihodnje leto 76 odst. dohodkov za turistični razvoj Morda že prihodnjo turistično sezono otvoritev novih prostorov pomorskega muzeja - Obnovitev odra za prireditve na gradu Sv. Justa V sredo je bila seja upravnega sveta tržaške turistične in letovi-ščarske ustanove, ki ji je predsedoval predsednik odv. Di Giacomo. Na seji so ugotovili, da bo finančni program ustanove za prihodnje poslovno leto in morda tudi za nekaj let naprej namenjen v veliki meri za javna olepševalna dela in za ovrednotenje turističnega značaja mesta. Tržaška turistična in letoviščarska u-. stanova, kot je bilo že svoj čas ugotovljeno, je edina od 300 podobnih ustanov v Italiji, ki določa 76 odstotkov svojih dohodkov za dela turističnega pomena, za reklamo in propagando, za razna gostovanja in za najrazličnejše kulturne in turistične manifestacije. Do sedaj je ustanova porabila poprečno eno tretjino omenjenih 76 odstotkov dohodkov za «dela turističnega pomena«. Prihodnje leto pa bodo za omenjena dela porabili polovico svojih dohodkov. Na seji so razpravljali o osnut ku proračuna za leto 1969, ki ga morajo predložiti v odobritev pristojnih organov. Člani upravnega sveta so soglasno sklenili, da bo- do vložil vse sile za uresničitev konkretnega programa stalnih javnih del in predvsem za uveljavitev zgodovinske, arhitektonske in tradicionalne značilnosti mesta. Izvršilni načrt ustanove predvideva predvsem otvoritev novega sedeža pomorskega muzeja v Ul. Čampo Marzio 1. Tu bodo popolnoma preuredili zgradbo, v kateri je bito artilerijsko ravnateljstvo, ki jo bodo na novo opremili. Poudariti je treba, da je tržaški pomorski muzej eden petih najbolj bogatih tovrstnih muzejev v Italiji. Takoj ko bo finančno nadzomištv« izdalo ustrezno dovoljenje, bo u-stanova začela z de-li, ki bodo stala 8 milijonov lir. Ce bo birokratski postopek kratek, bodo pomorski muzej odprli že med turistično sezono leta 1969. Poleg tega načrt ustanove za prihodnje leto predvideva tudi popolno prenovitev podzemeljskih prostorov «Bas ti one Lalio« grada Sv. Justa. V teh prostorih bodo uredili stalno razstavo upodabljajoče umetnosti in stalno deželno vinsko razstavo. Hkrati bodo prenovili in razširili restavracijo na ..............litim.......................................................................Hlinil.....im.......................................................mul NA ZADNJI SEJI UPRAVNEGA SVETA Soglasno odobren proračun ustanove za razvoj kmetijstva Ena milijarda lir za izboljšanje kmečke posesti in za obnovo zemljišč Ustanovili bodo številne krajevne razvojne centre za razvoj kmetijstva gradu «Bottega del vino«. V prihodnjem letu bodo opravili tudi razna popravljalna dela v gradu samem. V preteklih mesecih so preuredili in obnovili dvorano Ca-prin in druge dvorane občinskega muzeja v prvem nadstropju. V pri hodnjih letih bo ustanova opravila v gradu Sv. Justa še druga delu Pri tem je treba še omeniti, da je turistična in letoviščarska ustanova obnovila na svoje stroške ((dvorano koralov« v naravoslovnem muzeju, ki zbuja med obiskovale! izredno občudovanje. Končno bo ustanova kmalu za čela podirati leseni oder na velikem grajskem dvorišču, na katerem so 30 let nastopale najrazličnejše umetniške skupine iz vsega sveta. Na istem mestu bodo do prihodnje sezone postavili nov oder iz železobetona, ki ga bodo tudi sodobno opremili Proslava oktobrske revolucije Na zadnji seji 31. oktobra je u-pravni svet ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) soglasno odobril proračun za leto 1969 in poročilo predsednika Lucce. Gre za prvi proračun, ki se tiče enega celega leta, kajti zadnjega so odobrili julija meseca in je veljal le do konca letošnjega leta. Odobritev proračuna pomeni nov korak k popolnemu delovanju ERSA, ki razpolaga z vsemi organi za učinkovito delovanje, saj so medtem zaposlili potrebno tehnično in upravno oseb je. Poleg tega bodo začele tudi delovati posvetovalo‘ študijske komisije, Ki bodo proučevale razna vprašanja, s katerimi se bo ukvarjala ustanova. Odobrili so tudi dogovor s kreditnimi ustanovami za podelitev jamstva, za kredite kmetovalcem in zadrugam ter so sprejeli številne druge ukrepe, da se ustanova lahko vključi v deželne kmetijske strukture. Novi proračun je različen od prvega, ki je moral predvsem poskrbeti za organizacijo raznih uradov. Proračun nakazuje glavna področja posegov, in sicer za zadružništvo, za valorizacijo kmetijske proizvodnje, za izboljšanje zemljišč in strokovno u-sposabljanje kmetovalcev, za okrepitev kmečke posesti in zemljiško obnovo ter za živinorejo. Predsednik Lucca je v svojem poročilu poudaril potrebo po uresničenju nekaterih struktur za ugodno prodajo kmetijskih pridelkov, zlasti pa povrtnin, grozdja in vina ter živine. Govoril j<' tudi o vprašanju izboljšanja posevkov in zemljišč. Glavni namen vseh teh posegov je zvišanje dohodka kmetoval- vanje številnih vprašanj zadružništva ter gospodarskega in socialnega razvoja. Za izboljšanje kmečke posesti in obnovo zemljišč je v proračunu predviden izdatek ene milijarde lir. Se veda ne bo moč uresničiti vsega naenkrat in na vsem deželnem področju. Zato bodo pripravili krajevne načrte, katere bo razmejil de želni odbor. O teh načrtih govori tudi zakon, s katerim je bila ustanovljena ERSA. Predsednik Lucca je zatem poudaril, da bo treba prilagoditi ustroj ustanove vsem operativnim potrebam. V ta namen bodo tudi ustanovili razne razvojne centre, ki bodo posejani po vsej deželi. S pomočjo teh centrov bo ustanova uresničevala svoje načrte na podlagi smernic njenega upravnega sveta. Tehniki v teh centrih bodo na razpolago zlasti najbolj potrebnim kmetovalcem, tako da jim bodo pomagali pri razvoju kmetijstva. Seveda ne bo namen teh centrov izločiti svobodno pobudo posameznih kmetovalcev, marveč bo njihova naloga predvsem, da jim bodo pomagali ter jim nakazovali tudi smotre. Na ta način bo tudi ERSA pripomogla k splošnemu socialno gospodarskemu razvoju v deželi. Po poročilu so spregovorili skoraj vsi člani sveta ter v svojih govorih obravnavali razne naloge ustanove v korist kmetijstvu. Seja deželnega gospodarsko-socialnega odbora žela napraviti s tem denarjem. Doslej so izrekli svoja mnenja člani Scorzon, Stavro di Santa Rosa, Le-sani, Burba, Scarano, Franz, Zu-liani, Marchesa, Marinello. Cadetto, Lokar, Geppi, Zuccali in Lonciari. Danes se bo komisija zopet sestala ob 16. uri in bo nadaljevala razpravo. Na seji, ki bo 13. novembra, pa bodo razpravljali tudi o praivlniiku odbora. V ta namen bo mnogo koristila strokovna spopolnite / kmetovalcev Predsednik je dejal, da je treba na tem torišču doseči res nekaj novega in učinkovitega, tako da se kmečka mladina dobro pripravi na svoj poklic. Zato predvidevajo tudi nove tečaje, ki jih bodo obiskovali ta, ki predvideva izredne drži učenci od 14. do 18. leta starosti, P^P^ke, ?„ež,e„lnlK£ ter posebne tečaje za specializacijo " J starejših učencev. Ustanova hoče namreč doseči, da bo lahko kmetijstvo računalo s sposobnimi voditelji, ki kodo pripravljeni za reše- Deželni gospodarsko socialni odbor je imel pod predsedstvom dr. Giacomettija v četrtek ln včeraj seji, na katerih je nadaljeval razpravo o zakonskem osnutku za uresničenje čl. 50 deželnega statu- državne gospodarstva. Razprava se je zelo poglobila in člani odbora so izrekli razna mnenja in sodbe o kriterijh, po katerih naj bi dežela postavila svoje zahteve, pri čemer ie treba upoštevati, kaj vse namerava de Nalezljive bolezni od 28.10. do 111. Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, fla so od 28. oktobra do 3. novembra ugotovili v tržaški občini sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škrlatin-ka 9; ošpice 4; norice 1; garje 1; infekcijsko vnetje jeter 4 (eden izven občine); akutni sklepni revmatizem 1. Na včerajšnji proslavi 51-letnice oktobrske revolucije, ki jo je priredila tržaška federacija KPI, je bila dvorana ljudskega doma v Ul. Madonnina nabito polna. Manifestacijo je opdrl sen. Vittorio Vidali, v slovenščini pa je spregovoril Lucijan Padovan. Nato je imel osrednji govor na proslavi tajnik tržaške federacije inž. An-tonino Cuffaro, ki je podčrtal važnost oktobrske revolucije, ki je odprla novo obdobje človeštvu in narodom, ki so se borili in se še danes borijo za svobodo in narodno enakopravnost. Cuffaro je nato govoril o Sovjetski zvezi danes. Kljub dogodkom na Češkoslovaškem, o katerih je Cuffaro potrdil kritično stališče, ki ga je zavzela KPI in večina mednarodnega delavskega in revolucionarnega gibanja, je današnja vloga SZ važna, kajti imperializem je napadalen in v marsikaterem primeru je prav pomoč in vloga SZ odločilna v tem spopadu. Omenil je zmago vietnamskega ljudstva, prekinitev bombnih napadov na DR Vietnam in to, da so Amerikanci prisiljeni sprejeti za mizo pogajanj FNO, kar je velik uspeh vseh komunistov, vseh demokratov. Po govorih so predvajali sovjetski film, ki prikazuje življenje in junaško smrt slavnega komandirja uralskih oddelkov rdeče garde Č8 pajeva. iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiHHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiii NA PREDLOG ODBORNIKA ZA DELO Nesreča kuharice Na nenavaden način se je sinoči ponesrečila 43-Ietna gospodinja E-ma Urdič por. Peditto. Bila je doma, v svojem stanovanju v Ul. Lamarmora 4 in se lotila kuhinjskih del. Najprej je pospravila, toda ura je bila že pozna in mož bi moral kmalu priti na večerjo. Iz hladilnika je vzela večji kos mesa, da bi ga razrezala. Za tako delo je imela dobro nabrušen nož. Se sama ni vedela povedati, kako se je točno zgodilo. Nenadoma se ji je v glavi zavrtelo, pred očmi se Ji je zatemnilo in izgubila je ravnotežje. Pri tem je nagonsko stegnila roke pred seboj, da bi se zavarovala. Ni se pa zavedla, da ima v desnici nož, s katerim ie pravkar rezala meso. Padla prav na ostrino, da se ji je nož zapičil v trebuh. Obležala je v mlaki krvi. Tako je ostala na kuhinjskem podu nekaj dolgih, večnih minut, dokler si ni opomogla in se dvignila ter poklicala rešilni avto. Ko so bolničarji prihiteli v stanovanje so našli žensko, ki je bila vsa bela zaradi izgube krvi. Rana v trebuhu ji je še vedno močno krvavela. Z vso brzino so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na II. kirurški oddelek Zdraviti se bo morala osem dni. Deželni odbor odobril načrt za 63 tečajev za usposabljanje V ta namen bo dežela prispevala 160 milijonov lir Na predlog deželnega odbornika lin sicer 13 v Trstu, 8 v Vidmu, 7 ■? , . • ■ ‘i- Gonci in 6 v Pordenonu ter za delo, socialno skrbstvo in obrt v Gona m b v Pordenonu Stopperja je deželni odbor na svo- porabilo skupno 65 milijonov lir ji seji odobril načrt financiranja ...............- 63 tečajev za strokovno usposab ljanje delavcev. Ti tečaji bodo letos po vsej deželi Deželna uprava bo prispevala zanje nad 160 milijonov lir. Deželni načrt prispevkov je 31. oktobra soglasno odobrila posebna deželna komisija za strokovno usposabljanje delavcev. Načrt predvideva 65 rednih in 7 izrednih tečajev. 40 tečajev se tiče industrije in obrti. (9 jih bo v tržaški pokrajini, 12 v videmski in 19 v pordenonski.) Trgovinskih tečajev bo 23 (14 v Trstu, 3 v Vidmu in 6 v Pordenonu). Skupno bo torej v tržaški pokrajini 23 tečajev, v videmski 15 in v pordenonski 25. Kot je znano, dopolnjuje dežela s svojimi posegi pobude mnistrstva za delo in za socialno skrbstvo. Za letošnje leto je ministrstvo financiralo doslej 60 tečajev na industrijskem in obrtnem področju za skupno 186 milijonov lir. Petnajst tečajev bo v Trstu, 27 v Vidmu, 12 v Gorici in 6 v Pordenonu: na trgovinskem področju ie ministrstvo financiralo 34 tečajev, Skupno sta torej dali dežela in država 421 milijonov lir. Ministrstvo pa bo financiralo še nadaljnje tečaje in predvideva da bo dežela nakazala v ta namen še 250 milijonov lir. V treh letih, odkar je v veljavi ta zakon, je dežela že mnogo prispevala za financiranje tečajev, za pomoč učencem, za gradnjo in razširitev centrov kakor tudi za izboljšanje njihovih naprav. Doslej je porabila dežela v ta namen 1,585 milijonov lir, kar kaže njeno prizadevanje za strokovno usposabljanje delavcev. Športno društvo «SOKOL» Iz Nabrežine priredi v nedeljo, 22. decembra, popoldanski avtobusni izlet v Ljubljano z ogledom Ameriške drsalne revije H0LIDAY ONICE Cena (vožnja ln vstopnina) 2.500 (za člane 2.200. lir) Vpisovanje na sedežu društva. Ker vlada za prireditev izredno zanimanje, se vpisovanje zaključi nepreklicno 23. nov. t. 1. —— + Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in ded LUDVIK BUDIN Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 8. novembra, ob 15. uri iz hiše žalosti v Nabrežini - Kamnolomi na domače Dokopališče. Žalujoči žena, hčerki Milka in Irma sin Aldo, zeta, snaha in vnuki Nabrežina, 8. novembra 1968 ■ ■■im «|« -■ n i Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono FRANC KRIŽMANČIČ Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes 8. nov., ob 14.30 iz hiše žalosti v Gropadi na pokopališče v Bazovico. Žalujoča žena JULIJA, hči ZOFIJA sin VLADIMIR z družino in drugo sorodstvo I.T.F.. Ul. Zonta 3 tel 38-OHh Za vedno nas je zapustila 5. t. m. naša draga MARIJA MARC roj. ŽAGAR Pogreb bo danes, 8. t. m,, ob 14.30 iz cerkve v Bazovici. Žalostno vest sporočajo mož, sin Anton in hčerka Svetka skupno z drugimi sorodniki. I.T.F., Ul. Zonta 3, tel. 38-006 ZAGONETEN DOGODEK NA KAZENSKEM SODIŠČU Oproščen obtožbe ropa zaradi pomanjkanja dokazov Neprišteven mladenič je napadel svojo prijateljico ter se polastil 7000 lir Zapletene dogodivščine mladega Koprčana z ukradenim potnim listom , Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Ta-vella, zapisnikar Ciccarelli, obramba Masucci) se je moral zagovarjati včeraj 28-letni Gianfranco Mazzaroli iz Istrske ulice 50, ki je bil obtožen ropa in telesnih poškodb. V tem primeru gre pravzaprav za mladeniča, ki duševno ni čisto priseben, kar so ugotovili tudi zdravniki kazenske psihiatrske bolnišnice v Reggiu Emdiji, ki so menili, da je Mazzaroli le delno sposoben pravilnega presojanja in hotenja. Mazzaroli je že tri leta dvoril še skoraj nedorasli deklici (tak videz je vzbujala deklica včeraj na kazenskem sodišču). Vsak večer jo je čakal pred pralnico v Ul. Locchi, kjer je bila zaposlena ter jo je spremljal domov. Vedel je tudi, da je dekle prejemala vsako soboto svojo tedensko plačo, in sicer okoli 7.000 lir. Bila je sobota 23. marca letos, In sicer okoli 20.30, ko je Mazzaroli počakal dekle pred pralnico In jo nato spremljal p« Ul. Orlan-dini proti domu. Oba sta se poznala že več let, ker stanujeta v istem mestnem okolišu. V bližini parka je Mazzaroli zgrabil nenadoma dekle za vrat ter jo začel klofutati. 'Deklica je spustila na tla plašč in torbico in nato zbežala. Mlade-niš se je polastil okoli 7.000_ lir, ki so bile j v torbici, a obtožnica je trdila, da je ukradel tudi plašč (pezneje so ugotovili, da so ga agenti našli na mestu napada). Spričo teh ugotovitev so karabinjerji prijavili Mazzarolija sodišču zaradi navadnega ropa in telesnih poškodb v obtežilnih okoliščinah. Na včerajšnji razpravi je postalo takoj jasno, da ne gre za tako hude prekrške, in sicer predvsem zato, ker je kazenska umobolnica v Reggiu Emiliji spoznala obtoženca za delno slaboumnega. Sicer pa je ta okoliščina bila potrjena tudi na samem zasliševanju obtoženca. Mladenič je namreč izražal svoje pojme na zelo zmeden način, počasi •n brez sleherne utemeljitve. Ponovil je svojo prvo tezo, ki je pojasnjevala dogodek na ta način: zgrabil je dekle za vrat in jo začel suvati, ker je bil prepričan, da se druži z nekim drugim mladeničem. Na zaslišanju na karabinjerski postaji je izjavil, da se je hotel polastiti 7.000 lir, ki jih je imela deklica v torbici (karabinjerji tedaj seveda niso vedeli za mnenje psihiatrični izvedenec, ki je bilo podano šele pozneje). Zanimivo je bilo zaslišanje mlade Lidije. Deklica je v glavnem potrdila svoje prejšnje izpovedi, toda je izključila, da se je Mazzaroli polastil njene torbice v treppt-ku, ko jo je zagrabil za vrat, ali pa nekoliko pozneje, ko je ona zbežala. „ Te izjave so bile odločilne za jen na koprskem okrajnem sodišču na nekaj več kot en mesec zapora. Za italijanske oblasti pa je bil Lovrecich še nekaznovan in je tak ostal do včerajšnje razsodbe, ko ga je sodišče spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 5 mesecev zapora in 30.000 lir globe. Mladenič je bil obtožen, da je zagrešil tri prekrške: 1. da je ukradel potni list, 2. da' je ponaredil javno listino in 3. da je to uporab ljal. V septembru lani se je 27-letni Franco Posar iz Ul. Udine 53 odpeljal z avtom proti Bujam, kjer je hotel obiskati svoje sorodnike (on sam je doma iz tistih krajev). Na škofijskem bloku je privolil, da odpelje neznanca do Kopra. Vozilo je ustavil pred hotelom «Triglav» ter se poslovil od njega in nadaljeval pot proti Bujam. Kmalu pa je opazil, da je brez potnega Usta. Kako se je vrnil v Trst, ni znano. Gotovo pa je, da je 5 dni pozneje prijavil tatvino policijskemu komisariatu v Barkovljah. Pojasnil je tudi, da je verjetno tisti večer odložil potni list na desni sedež avtomobila. Da je potni list ukradel prav »neznanec* so pojasnili kmalu potem. Jugoslovanske policijske oblasti so namreč aretirale Lovrecicha v bližini Škofij, ko je hotel čez mejo. Pri njem so dobili ponarejeni potni list. Zaradi tega prekrška je bil mladenič sojen v Kopru (pozneje so ga prijavili, sodišču tudi zaradi goljufije). Potni list so jugoslovan ske oblasti izročile italijanskemu konzulatu v Kopru, ki je poskrbel njegovo dostavo sodnijskim oblastem v Trstu. Lovrecicha so pozneje (v marcu letos) zasledili v našem mestu. Mladenič je sicer zanikal, da bi ukradel potni list Posarju (baje ga je nekje našel), toda prizadeti je na soočenju petih oseb spoznal svojega sopotnika. Potem pa je Lovrecich izginil brez sledu. Zvedelo se je, da se je baje izselil v Švico. Zato so ga včeraj obsodili v njegovi odsotnosti. PO DOLGIH LETIH MOLEDOVANJA VRH JE KONČNO DOBIL TELEFONSKO POVEZAVO Javn« govorilnico urejuje SIP v gostilni «Pri Devetaku} Hlinili im m iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiriimiiiiiMiiMiniiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiinmiiiiiniiHiiiiiiiiiiiii NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV Z UNIVERZE posle, ki spadajo v delokrog organizacije, opravljala videmska zbornica. Lani promoviralo 416 študentov Večina slušateljev se odloči za književne fakultete Na tržaški univerzi je v šolskem zbornico v Pordenonu. Doslej je letu 1966-67 promoviralo 416 slu-' šateljev; njihovo število je bilo za 85 višje kakor v šolskem letu 1965-66 in za 132 višje kakor v letu 1964-65. V zadnjih treh letih je na univerzi promoviralo 1.031 študentov; na književnih fakultetah 620, na znanstvenih pa preostalih 411. Za zadnje leto — 1967-68 — še ni dokončnih podatkov, kajti pred zaključkom leta so na vrsti še zadnji izpiti; doslej pa je promoviralo 120 slušateljev. Razmerje med književnimi in znanstvenimi fakultetami je ostalo v bistvu nespremenjeno: 76 na prvih in 44 slušateljev na drugih. Zidar se je ponesrečil na delu Med delom se je včeraj ponesrečil 54-letni zidar Vittorio Giu-liam iz Muzzana v videmski po-krajini. Pred gradbišče podjetja «Lionetti», je pripeljal kamion, na katerem so bile natovorjene železne palice v snopih, ki se uporab-| ljajo za ogrodje cementnih ste-] bro-v in tramov. Vittoriu Giulianu Zakai se večina slušateliev ndlo-iS0 ukazali' naJ 8» raztovori. Sto-čl za književno fakulteto? Opazo-1pl1 Jce za kaml“ m odprl stram-valci trdijo, da se to dogaja iz dveh razlogov: prvič, ker je študij na teh fakultetah krajši, in drugič, ker je baje tudi znatno lažji kakor na znanstvenih fakultetah. Diploma književne fakultete pa žal ne odpira posebno širokih možnosti za primerno zaposlitev mladih diplomirancev, kateri se morajo pogosto zadovoljiti — včasih tudi po večletnem iskanju — s skromnimi uradniškimi mesti v javnih uradih ali pri zasebnih podjetnikih. Nekoliko bolje pa je glede zaposlovanja za diplomirance z znanstvenih fakultet. Farma-cisti, inženirji itd., imajo več izbire in več zadoščenja pri vstopanju v poklic. Vas Vrh. ki Je bila do sedaj najbolj osamljeno naselje v sc-vodenjski občani, bo končno s telefonom dobila povezavo s svojim občinskim središčem, z Gorico in ostalim svetom. Napeljava je v svojem zunanjem delu že končana in te dni zaključujejo notranja dela v gostilni «pri Devetaku« na št. 48, kjer bo SIP uredila telefonsko govorilnico. Prav te dni so skušali spraviti v hišo telefonsko kabino, pa so delavci pri tem naleteli na težave, ker so vhodn§ vrata premajhna. «Vendar pa to ne bo ustavilo dela in že v nekaj dneh, na vsak način še ta teden, bo Vrh povezan s telefonom z ostalim svetom,« tako nam je zagotovil ravnatelj SIP v Gorici, inž. Lodati. Včeraj so dobili tudi na županstvu v Sovodnjah pismo s prefekture, v katerem jih prefekt dr. Pietrostefani obvešča, da je prejel od ministrstva za komunikacije sporočilo, da so dali družbi SIP nalog, naj takoj napravi potrebna dela za vključitev te naše kraške vasi v telefonsko mrežo na Goriškem Kot smo na začetku omenili, so delavci družbe SIP delo v glavnem že zaključili in je le še vprašanje kakšnega dneva, pa bodo lahko tudi Vrhovci po telefonu poklicali pomoč, kadar bo potreba, kar j" važno zlasti v primerih bolezni ali nesreče. SIP se je pogodila z g v stilničariem Renatom Devetakom na Vrhu št. 48, ki bo uoravljal jav no govorilnico. 2e dolgo let se vaščani borijo za dosego take povezave. V tem času jim je občinska uprava iz Sovodenj preskrbela električno napeljavo, povezala jih je z asfaltirano cesto z občinskim središčem, le za telefon so obstajale težave in ovire, čeprav je občinska uprava v Sovodnjah že zdavnaj izpolnila vse svoje obveznosti v tem smislu. berdobske občine. Te dni pa so člani pripravljalnega odbora za postavitev spomenika padlim začeli z nabiralno akcijo v Doberdobu in zaselkih doberdobske občine. V DobiTdobu proslava oktobrske revolucije Jutri, v soboto bo v dvorani prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu, ki je za to priliko bila dana na razpolago krajevni sekciji KPI, proslava 51. obletnice oktobrske revolucije. O pomenu revolucije in o sedanjih političnih dogodkih v svetu bo govoril dr. Karel šiškovič. Ob tej priliki bo krajevni odbor sekcije KPI podelil priznanja (diplome) članom prve komunistične celice v Doberdobu, ki je bila ustanovljena 18. oktobra leta 1943 Seznami študentov za štipendije in potnine Na oglasni deski goriške občine je objavljen prednostni seznam prošenj, ki so jih študentje višjih sred njih šol in strokovnih zavodov predložili goriški občini da bi bili deležni štipendij in potnin, ki jih daje na razpolago deželna uprava. Seznami bodo na oglasni deski do vključno ll. novembra. Proti sestavi seznama je možna pritožba najkasneje deset dni po objavi; pritožbe sprejema deželno odborništvo za vzgojo in kulturne dejavnosti, ki je edino pristojno za sprejem dokončn'h sklepov« Tiskovna konferenca o gledališki sezoni Ustanova EMAC, ki skrbi za kulturne prireditve v Gorici prireja drevi ob I8.45 tiskovno konferenco v Circolo di lettura v Gorici, kjer bedo predstavili gledališko sezrnc. Sodelovali bodo voditelji in režiserji Teatro Stabile di prosa dežele Furlanije - Julijske krajine. KLUB «SIMON GREGORČIČ> Pomemben doprinos Goričanov slovenski slikarski umetnosti Predavanje prof. Copičeve je omogočila Cankarjet'a založba Da so predavanja o življenju slovenskega človeka, ki več kot tisočletje kljubuje poskusom asimilacije, zunanjim vplivom, vsem mogočim osvajalcem in gospodarjem, dobrodošla goriški slovenski publiki, nam dokazuje prisotnost na predavanju o slovenskem slikarstvu, ki ga je v sredo zvečer imela v klubu «Simon Gregorčič* Špelca čopič, profesorica na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in avtorica zajetne knjige o slovenskem slikarstvu, ki je pred dvema letoma izšla pri Cankarjevi založbi. Omenili smo goriško publiko. Dvorana kluba «Simon Gregorčič* se napolni vsakokrat, ko je govor c naši zgodovini, o aktualnih problemih naše manjšine, o planin stvu. Ugotovili pa smo nekaj. Ko klub povabi v svojo sredo renomi-rane predavatelje, je lahko snov milinimillllimillllllimillHmimiimmmillllllliniilliiiiimilllllllllllimilllimMllllilllllllllllllllHlllllimilllilllllllMIIIItllllllllllllllllimillliiimilllllllltlllllUia potek obravnave. Že sam Predsed- v šolskem ,e{u 1966.67 je opra. nik sodišča je ze prej izjavil, da Je, vilo diplomski izpit na pravni fa-potek dogodka, posebno glede na-1 ikiilteti 56 študentov, na gospodar-fiibov, zavit v popolno temo. le ski fakulteti prav tako 56, na knji-dvome je potrdil tudi javni toži- lec, ki je menil, da ne_ obstajajo stvarni dokazi o obto/.enčevi krivdi Slede prvega prekrška ter je zato zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Glede telesnih poškodb pa je menil, da je krivda dokazana. Mazzarolijev zagovornik je napel vse svoje sile, da bi dosegel popolno oprostitev svojega varovanca Med drugim je navedel, da je mladenič sin očeta, ki ima številno družino (11 otrok), da je bil pred leti žrtev neke prometne nesreče, ki mu je pustila trajne_ posledice, posebno na področju duševnosti in Predvsem, da mladenič ni hotel oronati dekleta. Iz torbice je pobril! denar samo zato, da bi ta ne ostal na cesti na razpolagu prvemu orištocu. Sodniki so sprejeli v bistvu zahtevo tožilca ter so oprostili Maz-* "roli ja obtožbe ropa zaradi no-manjkanja dokazov. Glede obtožbe te'esmh poškodb pa so sprejeli b^anilčevo zahtevo v smislu, da so Ra oprostili, ker ga prizadeta stranka ni tožila. * * * Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 24 letni Josip Lo vrecich, ki je baje svoj čas bival v Ul. Belpoggio 27 pri družini Samec. Pravzaprav ni o nekem stalnem bivališču mladeniča nobenih točnih Podatkov, razen tega, da je prej živel v Kopru in cia je še vedno jugoslovanski državljan. Pa tudi v to državljanstvo so svoj čas podvomili, ker so italijanske policijske oblasti domnevale, da je dobil v Italiji politični azil ter celo italijanski potni list. Vse te domneve so se pozneje izkazale za neosno-vane. Lovrecich je bil še vedno jugoslovanski državljan iz Kopra, ki je v določenem trenutku ukradel Potni list nekemu Tržačanu ter bil zaradi uporabe te listine tudi obso- ževni 52, na političnih vedah 43, na filozofski fakulteti 27, v literarnih vedah 18 in na pedagogiki 12. Kar zadeva znanstvene fakultete, pa je v omenjenem letu opravilo diplomski izpit na kemiji 35 študentov, na farmacevtski fakulteti 26, na prirodoslovni 16, na elektronski 14, na elektrotehnični 10, na ladijsko-tehnični in mehanični pa 11 študentov. Na fiziki je v tem letu diplomiralo le 8 študentov, na matematiki-fiziki pa samo eden. Civilnih inženirjev so našteli 5. na specializiranem oddelku za gradbeništvo in na hidravlični specia^ lizacijd pa nobenega. co. Snop železnih palic so se med vožnjo verjetno premaknili in ko je Giulian stranico umaknil, je eden teh snopov padel s kupa in ga udaril v lice in čelo, da se je nezavesten zgrudil. K njemu so takoj pritekli delovni tovariši, ki so poklicali rešilni avto, s katerim so ranjenega Giuliana odpeljali v bolnišnico. Tu so ga zdravniki pregledali in ugotovili, da mu je udarec pretresel možgane in mu povzročil več ran po nosu in ustnih. Zdraviti se bo moral 15 dni. ■ 11IIIN11 ■ 1111111111II lU MlilllMlVl OBMEJNI PROMET V OKTOBRU Gradnja spomenika padlih partizanov v Doberdobu Obrtniško podjetje «Lakovič» iz Doberdoba je zgradilo že dobršen del kamnitih zidov in podstavka, na katerem bo obelisk in plošča iz kraškega kamna, kar sestavlja spomenik padlim partizanom iz do- Povečali bodo glavnico finančne družbe «Friulia» Te dni je bil v Trstu občni zbor delničarjev deželne finančne družbe «Friulia». Na njem so med drugim soglasno sprejeli obračun prvega poslovnega leta družbe. Iz poročila predsednika dr. Mali-piera se je izvedelo, da je družba — ki je bila ustanovljena v aprilu 1967 — povečala svojo glavnico s 500 na 7.495 milijonov lir ter da jo namerava ponovno v kratkem povečati na 10 milijard. V prvem poslovnem letu je «Friulia« prejela 94 vabil primerih pa je pristala na sodelovanje, pri tem P« se je skupno obvezala za 1.200 milijonov lir. Nad milijon potnikov je prešlo mejo na Goriškem Precej povečano število prehodov tudi v Beneški Sloveniji - Velik promet za praznike V PONEDELJEK V GORICI OBČINSKA SEJA Razprava o prizivu proti načrtu za izgradnjo deželne palače Občinska uprava namerava kot ustanovni član pristopiti k mednarodnemu sociološkemu zavodu Goriški občinski svet se bo sestal v ponedeljek 11. novembra ob 18.30. Za to sejo je na dnevnem redu priziv inženirjev Graziata in Gerlija proti odločitvi komisije občinskih predstavnikov in strokovnjakov, ki so arhitektoma Picotti podelili prvo mesto v natečaju za izgradnjo deželne palače v Ul. Ro- življali, ne bodo branile, da ne bi v kar največjem zadovoljstvu proslavili ta svoj okrogli jubilej, h ka teremu .jim tudi z naše strani iskreno čestitamo. Slavke v Tržiču Tri sindikalne organizacije CGIL, Ustanovljena trgovinska zbornica v Pordenonu V Uradnem vestniku je bil objavljen dekret, ki ustanavlja četrto trgovinsko zbornico v deželi Furlaniji - Julijski krajini, namreč •»■l»l»»IIHI»|»||4H|||||||llllll»IJIIII*«l«ll»il»«l««»»,,,»,l,l,«,1,,,,,,,l,»ll,,,,,,,l,l,,,,,,,,,l*l,l,,,,,B.. VČERAJ PRI TRGU GARIBALDI Z avtom smrtno povozil starčka, ki je prečkal cesto Mokra cesta ter neprevidnost sta včeraj terjala novo smrtno žrtev. Zaradi možganskih poškodb Je namreč po dveh urah agonije izdihnil v tržaški bolnišnici 91-letnd upokojenec Giacomo Gorenc, ki je živel v Ul. Traversale del Bosco 3. Upokojenec je . včeraj zjutraj vstal zelo zgodaj in se napotil Proti mestnemu središču. Dan je bil grd, siv in ceste so bile mokre od dežja, ki je vso noč rosil. Ob tisti uri ni veliko prometa in priletni upokojenec je sklenil prečkati cesto pri Trgu Garibaldi. Pet metrov dlje je prehod za pešce In semafor, a ga Gorenc verjetno m opazil, kot ni opazil avta, Ka Ra je vozil 28-letni Sergio Sabat-ti iz Ul. Soncini 68, Ta je vozil svoj «850-coupe» po Drevoredu D’Annunzio proti UL Gnani. Preu seboj je imel kamion tvrdke «TOR-VIS», ki je začel zavoj v levo. Zmanjšal je hitrost ko je nenadoma zagledal pred seboj moškega, ki je prečkal cesto. Gorenc je avto opazil zadnji trenutek in, kot mu je starost pač dopuščala, pohitel. Sabatti je pritisnil na zavore in sunkoma zavil v desno, toda avta ni mogel ustaviti zaradi mokre ceste. Z levim blatnikom je zadel starčka in ga podrl. Takoj so poklicali rešilni avto in orožnike, ki so prihiteli na krat nos re Starčka so odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se je pri padcu močno pobil po obrazu In sencih ter si pretresel možgane. Ko so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek je bil v nezavesti in se sploh več ni prebudil. Izdihnil je ob 8.10. V preteklem mesecu oktobru so na goriškem področju zabeležili v obeh smereh 1 milijon 21.220 prehodov meje s potnimi listi in prepustnicami. Od tega je šlo pri Rdeči hiši na drugo stran s potnimi listi 544.966 ljudi in sicer 359 italijanskih in 185.785 tujih državljanov. V istem mesecu Je šlo na drugo stran s prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji 285.755 italijanskih in 190.499 jugoslovanskih državljanov. V primerjavi s preteklim septembrom se je število prehodov v oktobru zvišalo za nad 280 tasoč, zlasti pri prehodih s prepustnicami, ki so se podvojili. Na prehodu pri Rdeči hiši so zabeležili 147 turističnih skupin, med njimi številne češke, poljske in avstrijske skupine Precej se je povečal tudi potniški promet po železnici med Gorico in Novo Gorico, kar je v zvezi s splošnim povečanjem prometa na tej progi po zrušenju mostu pri Dunji, Precejšen porast oseonega prometa so zabeležili tudi na meji v Beneški Sloveniji, zlasti na prehodu pri Stupici. S potnim listom je potovalo preko Stupice v obeh smereh v oktobru tega leta 156.648 ljudi; od tega je bilo 129.382 italijanskih ter 27.264 tujih državljanov K tem je treba seveda prišteti še lastnike prepustnic in dvolastnikih izkaznic, ki so prešli mejo na šestih mejnih prehodih tega področja. Z avtobusom iz Čedada so potovali proti Tolminu 1803 ljudje, v nasprotni smeri z jugoslovanskim avtobusom pa 1650 ljudi. V zvezi s prazniki v začetku novembra je bil tako na Goriškem kot v Beneški Sloveniji živahen o-sebni mejni promet. Zlasti je potovalo mnogo Italijanov tiste dni v Slovenijo in na vojaška pokopališča, največ seveda h kostnici italijanskih vojakov v Kobaridu. Samo na prehodu pri Stupici so v štirih dneh zabeležili 100 tisoč prehodov, od tega 40 tisoč dne 2. novembra, ko je šlo na svečanosti v Kobarid 20 županov iz Čedada in drugih oočin Beneške Slovenijo ter drugi romarji do ib novembra. Delo so zaupali podjetju Mattirold, ki bo namesti la tudi prometna znamenja. Zlom kolena v oddelku «fiocco» V kemičnem obratu fiocco tekstilne tovarne v Podgori se je včeraj zjutraj ponesrečil 59-letni Gio-vanni Munarin iz Ul. Vicenza 17 v Gorici. Kakor je povedal dežurnemu zdravniku v splošni bolnišnici v Ulici Vittorio Veneto, mu je zdrsnilo, ko je šel od enega stroja k drugemu. Pri padcu je udaril ob tla z desnim kolenom ter si zlomil pogačico. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za mesec dni. ma. Inženirja Graziato in Gerli sta I CISL in UIL so sklenile, da bodo svoj priziv poslala na državni svet, I povečale sindikalno akcijo v trži-vendar pa je občinska uprava skle- | ški ladjedelnici ter so določali 24 nila vztrajati pri svojem sklfepu. ----------1-----”— ~'~-J-------------*■“* Razlogov za vlogo priziva ne po znamo, vendar pa smo izvedeli, da izbrani načrt — po sodbi vložilcev priziva — ne upošteva določil regulacijskega načrta. Druga prav tako pomembna točka dnevnega reda je odločitev goriške občine, da kot ustanovni član sodeluje pri ustanovitvi mednarodnega sociološkega inštituta v Gorici (ISIG), ki so ga sklenili ustanoviti letos spomladi in ki naj bi obravnaval tako vprašanja, ki zadevajo ravnanja s slovensko manjšino kakor tudi vsa tista, ki se pojavljajo v družbeno političnem dogajanju v srednji in vzhodni Evropi. Na tej seji bi morali svetovalci odobriti pravilnik tega novega zavoda. Nadalje bodo odda i v najem bivši sedež INAM v Ul. Leopardi ter sprejeli nove sklepe glede odškodnine za delo župana in odbornikov. skem uradu za delo. Včeraj so delavci teh delavnic stavkati dve uri in danes bodo tako stavko ponovili. Tudi prihodnji teden nameravajo nadaljevati s stavkovnim gibanjem v še večjem obsegu. tudi nevsakdanja, pa se dvorana napolni. Na predavanju v sredo smo doživeli, kar je bilo mnogim neznano; prikaz slikarstva na Slovenskem, ki se kot rdeča nit vije od dvanajstega stoletja do današnjih dni in ki ostaja vezano na slovensko pokrajino, na slovenskega človeka, čeprav se slikarji šolajo v Parizu, na Dunaju, v Benetkah. Slikarji sledijo raznim tokovom v svetovni umetnosti, ostajajo pa vseskozi Slovenci In prav v tem neprisiljenem izrazu imamo najbolj »slovenske* umetniške stvaritve. Poseben poudarek je prof. čopičev« dala Goričanom, ki so se udejstvovali na slikarskem področju in ki so se čutili člani slovenskega naroda. Teh umetnikov j« bilo in jih je tudi dandanes precej in morda bi bilo prav ob kaki prihodnji priliki osvetliti njihov do-prinos slovenski umetnosti, kajti prav ti so bili najbolj podvrženi zahodnim kulturnim tokovom. Ob koncu predavanja se je predsednik kluba Marko VValtritsch zahvalil prof. čopičev? za lepo podan prikaz slovenskega slikarstva, obenem pa izrazil zahvalo tudi Cankarjevi založbi, ki je to predavanje omogočila. Obvestil je tudi prisotne, da bo klub »Simon Gregorčič* priredil v bodočnosti v sodelovanju s Cankarjevo založbo še nekaj podobnih večerov, ko bo ta založba izdala dela, ki bodo imela za goriške Slovence poseben pomen. Prihodnji teden bo na vrsti kulturni večer posvečen letošnji sezoni Slovenskega gledališča v Trstu. Slovensko gledališče v Trstu Gostovanje v KATOLIŠKEM DOMU v GORICI V soboto, 9. t. m. ob 20.30, v nedeljo, 10. t. m. ob 16. uri A. P Čehov TRI SESTRE drama v štirih dejanjih Režiser: BOJAN STUPICA Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma v Gorici Prisrčno srečanje ob okroglem jubileju V soboto zvečer se bodo v ne kem znanem gostišču ob Tržaški cesti srečali 50-letniki iz Štandre-ža. Skupno se jih bo za obloženo mizo zbralo kakih 13, ki so preživeli vse težave, katerim je bil izpostavljen letnik 1918. Rodili so se tik ob koncu prve svetovne vojne, toda razmere so nanesle, da so bili med najbolj nesrečnimi letniki, na katere je padla vsa teža druge svetovne vojne. Vse to je sedaj za njimi in jim nesreče, ki so jih do- ur za izmenične stavke v enem tednu, Vzrok za stavke je dejstvo, da so prekinili pogajanja za električne varilce pri Intersdndu v Trstu. Za jutri, v soboto, je predvidena celodnevna stavka, včeraj pa so varilci stavkali štiri ure. Tudi danes bodo stavkali 4 ure. Izmenične stavke so začeli Izvajati tudi v delavnicah Meteor, potem ko niso mogli doseči spora? zuma pri pogajanjih na pokrajin- j v*)'.'-'; * ' • ' ■' ’3 ' iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiimiimiiiifKtuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiKiirtiiiaiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiii PO PODATKIH ZA OKTOBER Rekorden blagovni promet v pristanišču Por tor ose ga Letos so izkrcali že nad 600 tisoč Ion blaga, od lega 85 tisoč ton v oktobru Boni proste cone v Tržiču Center za razdeljevanje bonov za blago proste cone v Tržiču opozarja da zapade 15. t.m. rok za dvig bencinskih bonov. Bone delijo na županstvu v Tržiču ob delavnikih od 9. do 12.30 ure. Avtomobilske kose sta kradla Goriška policija je prejšnji dan aretirala in zaprla dva mladeniča iz Kranja pod obtožbo, da sta kradla avtomobilske dele. Gre za 22-letnega Ivana Razporja in 17-let-nega Cirila Kozjeka, ki sta se pripeljala s svojim avtom ter sta po poklicu prvi avtomehanik in drugi mehanični vajenec. Bila sta najprej v Trstu kjer sta ukradla kose za avtomobilsko karoserijo v trgovini s starimi avtomobilskimi deli Zamparo ter nato še v Gorici pri podobnem podjetju na Tržaški cesti. Del teh kosov sta aplicirala kar na svoiem vozilu. Oba so prijavili sodišču. Blagovni promet v tržiškem pristanišču Portorosega Je bil v preteklem oktobru najvišji mesečni promet v tem letu ter je dosegel skoro 85 tisoč ton. S tem je promet v prvih 10 mesecih znatno pre koračil kvoto 600 tisoč in tudi promet v istem obdobju lani Do takega porasta je pripomogel večji dovoz lesa. V 10 mesecih so izkrcali v tem pristanišču sko-ro 360 tisoč ton lesa za papirno tovarno Timavo v štivanu, za Saici v Torviscozi in za tovarno Papa ter razna druga manjša podjetla po Furlaniji. Do povečanja prometa z lesom je prišlo tudi zato, ker so v pristanišču uredili skladišče za hlode eksotičnega lesa, OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Kramar iz Neaplja mu je podtaknil dve navadni uri za zlati Šoferja iz Tolmina so oprostili, ker ni zakrivil kaznivega dejanja - Ni se držal predpisov za policijsko nadzorstvo Asfaltirali bodo cesto S. Pctcr-Ronke V prihodnjih dneh bodo zaprli za promet pokrajinsko cesto 3. Pier oh Soči, Soleschiano, Ronke, da bi jo mogli asfaltirati. Cesta bo za promet zaprta predvidoma Okrajni sodnik iz Gorice dr. Ba-lani je včeraj pogojno obsodil «pa-takara» iz Neaplja, 23-letnega Giu-seppa Mondica, ker je opeharil naivnega kupca iz Nove Gorice ter mu prodal dve navadni uri za zlati. Dne 14. novembra lani je prišel s prepustnico po opravkih v Gorico 28-letni Aldo Pahor iz Nove Gorice, Gregorčičeva ul. L Na Travniku, kjer se je Pahor najprej ustavil, ga je takoj vzel na piko neki prodajalec z italijanskega juga ter mu ponudil v nakup moško in žensko uro. S svojo živahno govorico je kmalu premagal Pahorjevo nezaupanje. Trdil je, da sta uri zlati in dobre znamke Omega in Longines, da sta vredni 50 tisoč lir ter da jih prodaja pod ceno, ker nujno rabi denar. Pahor je nato povedal, da ima samo 8.000 lir. Prodajalec mu je nato »svetoval* naj si sposodi še 10.000 lir pri kakem znancu in kupi obe uri. V resnici sta šla do Pahorjeve tete, ki stanuje v Ulici Sile, kjer je dobil denar na posodo. Kaj kmalu pa je Pahor pri nekem urarju izvedel, da ga je prodajalec pošteno opeharil, ker uri nista bili niti zlati niti ne dobre znamke. Ko je čez deset dni zopet prišel v Gorico, je na Travniku opazil tedanjega prodajalca, ki se je pripeljal na trg z avtom «simca» z značko iz Neaplja. Zapomnil si je njegovo številko ter prijavil zadevo na kvesturi. Tam so mu pokazali več slik takih sumljivih kramarjev in med njimi je v resnici prepoznal tudi tistega, ki mu je prodal uri. Policija je tako ugotovila, da gre za Giuseppa Mondico, ki ima že več podobnih grehov na grbi ter ga prijavila sodišču. Pri včerajšnji razpravi je Pahor odločno potrdil, da je bil prav obtoženi Mondico tisti, ki mu je naprtil obe uri ter ga olajšal za 18 tisoč lir, čeprav obtoženec prav-tako odločno tajil. Sodnik ga je nato obsodil na 4 mesece zapora in 14 tisoč lir globe ter plačilo sodnih stroškov. Vendar pa je kazen pogojna za dobo petih let. Obtoženca je branil odv. Pangrazi iz Vidma. Pri drugi razpravi pa so v odsotnosti obtoženca obravnavali zadevo 42-letnega šoferja Stanka Kozoroga iz Tolmina Ul. Simona Kosa št. L V obtožnici je rečeno, da je vozil ki ga uvaža podjetje Papa V oktobru je priplulo v pristanišče 52 ladij od teh 37 italijanskih in 15 tujih. Prav toliko jih Je tudi odplulo. V tem mesecu so izkrcali naslednje blago: skoro 60 tisoč ton lesa, 10.909 ton olja m nafte, 4.884 ton celuloze, 4.468 ton kaolina, 4.230 ton soli itd. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zg Gorjah pri Bledu. Vpisovanje in pojasnila na sedežu SKGZ v Gorici » Ul. Ascoli 1. Goriški gasilci v Piemontu Goriški gasilci so te dni odšli v Veneto in Piemonte, da bi nudili svojo pomoč poplavljencem. 2e v četrtek zvečer je odšla skupina gasilcev v Mestre, kjer se je pridružila številnim skupinam, ki so jih zbrali na področju spodnjega toka reke Pad, da bi takoj stopili v akcijo, če bi se njihova pomoč pokazala za nujno. Minulo noč so namreč pričakovali val visoke vode v spodnjem teku Pada ter so oblasti podvzele potrebne varnostne ukrepe. Goriški gasilci so peljali s seboj dva pnevmatična čolna, anfibijsko vozilo In tovornjak. Pomoč so poslali tudi v Vercelli, kamor so s* odpeljali trije goriški gasilci z buldožerjem. C arovi in prispevki težak tovornjak s prikolico, na katerem je bil tovor 210 stotov kalcijevega karbida ter da tovor ni bil v skladu s predpisi, ki veljajo za prevoz takega nevarnega blaga. To so ugotovili dne 18. oktobra lani na prehodu pri Rdeči hiši in vsa zadeva je šla takrat na ministrstvo v Rim, od tam pa pred okrajnega sodnika v Gorici. Po zagovoru odv. Pedronija, ki je dokazal, da veljajo v tem primeru posebni mednarodni predpisi, je sodnik oprostil obtoženca s polno formulo, ker dejanje ni kaznivo. Ker se ni držal predpisov policijskega nadzorstva, ki mu ga je naložilo okrožno sodišče v Gorici, se je moral včeraj zagovarjati pred okrajnim sodnikom tudi 22-letni Gianni Paoletti iz Gorice Ul. Ba-lilla 15. V obtožnici je navedeno, da ga je policija presenetila 29. novembra lani v kavarni »AUa Posta* v Gorici, kjer je kvartal z nekaterimi sumljivimi ljudmi, s katerimi ne bi smel občevati, čeprav je Paoletti trdil, da z njimi ni kvartal, ker je prav tisti trenutek stopil v lokal, mu to ni pomagalo in sodnik ga je obsodil na dva meseca aresta in plačilo stroškov. Branil ga je uradno odv. Cossa. Prostovoljni zvezi krvodajalcev v Gorici so darovali: Antonio Franzot ln sinovi 5.000 lir namesto venca na grob pokojnega brata ing. Maria Franzottija; Adele Bancheri in prof. Salvatore Bancheri z družino 3.000 lir v spomin na ing. Riccarda Visintina; N. N. 1000 lir namesto rož na grob tete Meri Petarin, vd. De Valentino. O or i ca CORSO. 17.00: «11 medico della mutua«, A. Sordi in B. Valori. Italijanska klnemaskope v barvah. VERDI. 17—22: «Straziaml, ma di baci saziami«; U. Tognazzi ln N. Manfredi; ital. film v barvah MODERNISSIMO. 17.15: «Vendo čara la pelle«, M. Marshall in M. Girardon; italijanski kinemasko-pe v barvah. VITTORIA. 17.15: «Quella carogna delTispettore Sterling«, Henry Silva in Beba Lončar Kinema-skopski film v barvah. Mladini pod 14 letom prepovedan CENTRALE. 17.00: «La gang dei diamanti«, G. Hamilton ln J. Cot-ten: ameriški kinemaskope v barvah Tržič AZZLKRO. 17.30—22: «11 sesso de-gli angeli«, R. Dexter, v kinema-skopu in barvah. EXCELSIOR. 16—22: «La strana coppia«, J. Lemmon, v kinema-skopu in barvah. PRINCIPE. 17.3U: «1 commedianti«, R. Burton in Alec Guinnes. Ki-nemaskope v barvah. Jamarski odsek Slovenskega planinskega društva v Gorici bo priredil v drugi polovici novembra jamarski tečaj. Obsegal bo teoretična predavanja o kraških zanimivostih in tehniki raziskovanj jam ter praktične vaje v nekaterih bližnjih jamah. Prijave sprejema A. Košuta, Ul. Mamelli 8 v Gorici do 15. novembra letos. DEZDRNI- IKKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna PONTONI BASSI — Raštel 26 - tel 33-49. TRZIC Danes Je v Tržiču odprta lekarna «Rismondo» — dr. Rismondo; Ul. Toti 52; tel 72-701. RONKE Danes 'e odprta lekarna «Alla Stazione« dr. Matitti; Drevored Garibaldi 3, Vermegliano. KOLESARSTVO SVETOVNO AMATERSKO PRVENSTVO Končno zlata kolajna za Italijo Borghetti zmagal v hitrostni vožnji 2. Fredborg (Danska), 3. Van Laneker (Belgija), 4. Tunini (Italija) MONTEVIDEO, 7. — Luigi Borghetti Je enajsti Italijan, kateremu je uspelo osvojiti naslov svetovnega amaterskega kolesarskega prvaka. Letos pa ni opravil tega podviga pred njim že noben Italijan, zato je s svojo zmago tem bolj razveselil ostale člane italijanske reprezentance, ki doslej s svojimi nastopi niso imeli preveč zadoščenja. V polfinalu sta bila zagrizeno bitko za vstop v finale zlasti Italijan Giordano Turrini in Danec Nlels Fredborg. Turrini je zgrešil taktiko: čeprav Je na tej progi zelo težko prehiteti nasprotnika, Je spustil Danca naprej in ta Je seveda obakrat izkoristil Italijanovo napako. V prvi polfinalni vožnji je Danec na cilju prehitel Italijana !e za dva am, tako, da je zmagovalca pokazala žele fotografija^ V drugem polfinalu je imel Luigi Borghetti (doma je v Rihoju v Lom- bardiji) lažje delo. V tem delu tekmovanja je zopet znižal rekord proge s časom 11”54. Njegov nasprotnik Van Lanoker mu ni bil kos in je vozil tudi zelo neokretno, tako, da so morali posredovati sodniki. V finalu sta morala Borghetti in Fredborg opraviti še tretjo vožnjo. V prvi je namreč zmagal Danec, v drugi pa Italijan in Je bilo tako stanje po obeh predpisanih vožnjah neodločeno. V tretjem startu je Italijan na cilju sicer prehitel Danca za dolžino kolesa, toda Fredborg je takoj po zaključku vožnje vložil priziv zaradi nekih nekorektnosti, ki naj bi jih bil zagrešil Borghetti. Sodišče pa — po več kot enournem razpravljanju — tega priziva ni sprejelo in Borghetti je tako postal tudi uradno svetovni prvak v hitrostni vožnji. V bitki za tretje mesto je Turrini storil zopet isto napako, kot Predsednik Tito sprejel jugoslovanske olimpijce Predsednik republike je izrazil svoje zadovoljstvo nad sijajnim uspehom jugoslovanskih športnikov v Mehiki BEOGRAD, 7. — Predsednik re- Izvezi z Vero Nikoličevo). Tak psi-Dublike in njegova soproga sta * hološki pritisk lahko ugonobi šport- danes sprejela v Belem dvoru ju goslovanske športnike, ki so zastopali Jugoslavijo na olimpijskih 1-grah v Grenoblu in Mehiki, funkcionarje olimpijskega odbora in časnikarje, ki so poročali o poteku Iger ter se zadržala z njimi v nad enournem razgovoru. Na sprejemu so bili navzoči tudi Mi-1 en ti je Popovič, Koča Popovič, Vladimir Popovič, Vida Tomšič, Marko Bulc in drugi. Predsednika Tita Je v imenu športnikov pozdravil predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja Zoran Polič, ki je med drugim poudaril, da uspehi, ki so jih dosegli jugoslovanski športniki v Mehiki niso samo rezultat telesne pripravljenosti temveč prvenstveno njihove srčnosti in želje, da na o-limpijskem jamboru zaplapola tudi Jugoslovanska zastava. Predsednik republike Je izrazil zadovoljstvo, da lahko kot svoje goste pozdravi športnike, ki so tako «sijajno zastopali naš šport na olimpiadi v Mehiki«. Tito je dejal, da je vedno, ko je imel čas spremljal na televiziji tekmovanja in priznal, da je bil včasih tudi nekoliko razburjen. Predsednik republike spremlja, kot je povedal, vedno z zanimanje m vsako tekmovanje jugoslovanskih športnikov v inozemstvu z željo, da bi dosegli uspeh, pri tekmovanjih doma pa mu je vseeno kateri klub zmaga, da je le tisti, ki igra boljše. Tito je izrazil mišljenje, da so v športu tudi majhne države lahko velike in da bo Jugoslavija to dosegla če se bo mladina množično oprijela športa. Po mišljenju Tita, ki se je, kot je dejal, tudi sam ukvarjal s športom, se okrog športnika pred tekmovanjem ne sme ustvarjati ozračje in prepričanje, da bo najboljši, ker to duševno negativno deluje. Naši športniki gredo vedno na tekmovanje z drugimi športniki pripravljeni, da dajo vse od sebe, toda občinstvo ne kaže dovolj razumevanja za duševno stanje nastopajočega in zahteva od tekmovalca, ki je bil enkrat svetovni prvak, da je vedno prvi Cpri tem je predsednik verjetno mislil na dogodke v nike. Je poudaril Tito. Jaz sem proti temu in sodim, da mora biti odnos do njih res športen. Tito je izrazil prepričanje, da bodo jugoslovanski športniki tudi v bodoče dali vse od sebe in dosegali pomembne uspehe. Po govoru predsednika Tita, ki so ga športniki navdušeno pozdravili, so olimpijski zmagovalci izroči!] predsedniku svoja skromna darila. Predsednik republike je s svoje strani vsem nosilcem olimpijskih kolajn dal darila. Pred koncem sprejema, ki je trajal več kot Je bilo predvideno, je Tito Izrazil željo, da bi se na terasi Belega dvora šlikal s posameznimi skupinami. Zatem je vsem dal svoje avtograme z nekaterimi pa je izmenjal tudi spominčke. KOŠARKA Crvena zvezda osvojila nagrado Bulova v Vicenzi VICENZA, 7. -- Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Vicenzi so dosegle jugoslovanske košarkarice lep uspeh: zasedle so namreč prvo in drugo mesto. Zmagala je beograjska Crvena zvezda, 2. je bil njen someščan Par tizan, 3. italijanski državni prvak Recoaro in 4 drugoligaška ekipa Comber. V dveh dneh so dosegli na tem turnirju naslednje izide: Partizan - Recoaro 54:44 (26:21) Crvena zv. - Comber 80:37 (48:18) Crvena zv. - Partizan 51:49 (20:21) Recoaro - Combčr 51:50 (31:20) V vrstah Recoara sta igrali tudi Tržačanki Pausich in Persi. v polfinalu. Belgijec Van Laneker ga je zato gladiko premagal in si zagotovil bronasto odličje. Poraz Turrinija pa je bil za Italijane zaradi zmage 25-letnega Borghet-tija manj grenak, kot bi bil sicer. V posameznih vožnjah so dosegli naslednje rezultate: Prva vožnja Prvi polfinale 1. Fredborg (Dan.) 11”87 2. Turrini (It.) Drugi polfinale 1. Borghetti (It.) 11”54 2. Van Laneker (Bel.) Druga vožnja Prvi polfinale 1. Fredborg (Dan.) 11”67 2. Turrini (It.) Drugi polfinale 1. Borghetti (It.) 11”91 2, Van Landker (Bel.) Finale za 1. mesto Prva vožnja 1. Luigi Borghetti (It.) 11”65 2. Niels Fredborg (Dan.) Druga vožnja 1. Fredborg (Dan.) 11”99 2. Borghetti (It.) Tretja vožnja 1. Borghetti (It.) 12”15 2. Fredborg (Dan.) Finale za 3. mesto Prva vožnja 1. Van Lanoker (Bel.) 11”75 2. Turrini (It.) Druga vožnja 1. Van Laneker (Bel.) 11”87 2. Turrini (It.) OBVESTILO Košarkarski odsek Športnega združenja Bor obvešča vse mladince, ki se zanimajo za košarko in bi se radi udejstvovali v mlniba sketu, da so treningi vsak tede.i (ib torkih ob 16.30 na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu. KOŠARKA NAKAŠČAJNIŠKA LIGA Prihodnji nasprotnik Bora nevarna peterka Mivarja Za Bor l»o zopet nastopil tudi Pertot Livij - Na lestvici so borovci trenutno na drugem mestu Borovi naraščajniki so sredi prvenstvenega zaleta. V dosedanjem delu prvenstva so dosegli pozitiven izkupiček, saj so v treh srečanjih dosegli dive zmagi in se zdaj pripravljajo na svojo četrto ligaško preizkušnjo. V četrtem kolu bo njihov nasprotnik Italsider. Ta peterka sodi med boljše v tem prvenstvu. Trenutno ima po treh odigranih tekmah 4 točke in na lestvici deli z enakim številom točk drugo mesto skupno z Borom in Lloydom B ter Mivarjem. Za borovce bo to srečanje zelo težko. Ekipo Italsiderja namreč sestavljajo dokaj visoki igralci, ki so poleg tega tudi zelo izkušeni. S tema vrlinama so se izkazali tudi preteklo nedeljo, ko so premagali lanskega pokrajinskega zmagovalca ekipo Ricreatori. Naraščajniki Bora so se tudi na to tekmo dobro pripravili In bodo lahko, kot vse kaže, poslali na igrišče tudi enega svojih najboljših igralcev Livija Pertota, ki je že o-kreval. Poleg njega pa bodo nastopili še Hrvatič V„ Hrvatič S., Deško, Sosič, Barazuttl, šegina, Ljubič in Bogateč. še nekaj besed o tem prvenstvu. S tremi zmagami vodi trenutno na vrhu lestvice Lloyd A, ki je tudi glavni favorit za končno zmago. Ekipo sestavljajo sami visoki igralci, ki so tudi precej stari, saj so skoraj vsi poslednje leto oblekli drese kot naraščajniki. Med ekipami, ki so najbolj razočarale je lanski prvak Ricreatori. Zmagal je le v enem srečanju in sicer proti dokaj skromni peterki Servolane, pa še to je premagal z naskokom borih petih točk. Prav Servolana pa je pripravila preteklo nedeljo presenečenje: premagala je namreč višje kvotirano lliiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimviMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||Um|||,||milll,l,||||||||,|| NAMIZNI TENIS Lep uspeh Edija Košute na turnirju v Vigevanu Med 128 igralci se je uvrstil med prvih osem ŠAH milit Igralec Bora Edi Košuta je nastopil 3. in 4. novembra na zelo važnem državnem turnirju v Vigevanu. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je ta igralec res izkazal v vseh odigranih tekmah, čeprav je bila na tem turnirju iz redno močna konkurenca: tu je namreč nastopilo kar 128 igralcev. Zato je Košutova uvrstitev med prvih osem v drugi kategoriji res izreden uspeh za našega igralca. V višji kategoriji pa je celo premagal Scarpellinija, iz Bergama, kloniti pa je moral pred močnima igralcema iz Rima, Camevalijem in Barsacch&jem. Tehnični rezultati Košutovih tekem: V drugi kategoriji: Košuta E. — Di Dario (ENEL Milano 2 : 0 (21:11, 21:6) Košuta E. — Gondo (G. Recaldi | Novara) 2 : 0 (21:19, 21:18) Košuta E. — Bertoldi (Augusta T. T. Milano) 2 : 0 (21:13, 21:14) Košuta E. — DalTAntonia (P. T. Como) 2 : 0 (22:20, 21:19) Četrtfinale: Košuta E. -r Camevali (Marbert Roma) 0 : 2 (17:21, 20:22). TRST, 6. — 3. in 4. novembra je bil v Rovigu ekipni šahovski turnir, katerega so se udeležila skoraj vsa italijanska šahovska društva. Zmagalo je tržaško šahovsko dru- | Višja kategorija: štvo v postavi dr. Filipovič, dr. | Košuta E. — Scarpeilind (Nosari Gioulis, Cosulich in Battisti. Bergamo) 2 :'l (13:21, 21:14, 21:17) Košuta E. — Barsacchi (Marbert Roma) 1:2 (19:13; 21:13, 14:21). G. ekipo Mivarja. V 3. kolu tega prvenstva so dosegli naslednje izide: Montiizza — Tricolore 42:41 Servolana — Mivar 42:30 Bor — Lloyd B 43:33 Ricreatori — Italsider 39:41 LESTVICA Mednarodno prvenstvo SFRJ Jugoslavija A v polfinalu BEOGRAD. 7. — V Beogradu se je danes pričelo 17. mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu na katerem sodelujejo športniki iz 14 držav. Po današnjih dopoldanskih in popoldanskih srečanjih so se v polfinale uvrstile naslednje ekipe: MOŠKI češkoslovaška - švedska Jugoslavija A - Romunija Madžarska — Jugoslavija B Vel. Britanija - SZ ŽENSKE četrtfinale Zah. Nemčija - Jugoslavija A 3:1 Madžarska - Velika Britanija češkoslovaška - Vzh. Nemčija Romunija - Sovjetska zveza brez borbe Od Jugoslovanov sp se v prvem kolu uvrstili v nadaljevanje tekmovanja šurbek, Ustovič, Karakaševič, Galič, Jovanovič, Stipančič in Markovič. Od žensk pa samo Korpa. Tekmovanje se nadaljuje. 3:1 3:1 3:2 3:1 3:0 3:0 3:0 Lloyd A Bor Italsider Lloyd B Mivar Servolana Montuzza Ricreatori Tricolore —jan V SOBOTO IN NEDELJO Split in Olimpija na turnirju v Vidmu VIDEM, 7. — 9. in 10. t. m. bo v Vidmu pomembnejši mednarodni moški košarkarski turnir. Sodelovala bodo štiri moštva: Split in ljubljanska Olimpija iz Jugoslavije, ameriška peterka Gillette ter domače furlansko moštvo Snaidero. Prvega dne bosta na sporedu kvalifikacijski tekmi, drugega pa finala za 1. oz. 2. mesto. V okviru svojih predprvenstve-nih priprav bo drevi Snaidero odigral srečanje proti jugoslovanskemu prvoligašu Slovanu iz Ljubljane. Poraz peterke Candy BOLOGNA, 7. — V zanimivem košarkarskem srečanju je ameriška ekipa Gillette premagala italijansko moštvo Candy Bologna z 82:67 (37:29). POKAL ŠVEDSKEGA KRALJA Svedska-Bclgija 4:1 STOCKHOLM, 7. — V mednarodnem teniškem srečanju v švedski prestolnici je Švedska premagala Belgijo s 4:1. Srečanje so odigrali v okviru prvega kola tekmovanja za pokal švedskega kralja Gustava. Srečanja tega tekmovanja igrajo v dvoranah. PADOVA, 7. — V istem tekmovanju so Angleži že po prvih treh srečanjih posameznikov zapečatili usodo Italijanov. Po prvem dnevu je namreč Anglija že vodila z 2:0 V lepem in napetem srečanju Brazilija - ostali svet 2:1 V reprezentanci sveta je nastopil tudi Jugoslovan Diajič DIO DE JANEIRO, 7. — Brazilija: Picasso; Carlos Alberto (Mo-reira), Jurandir, Dias, Everaldo; Gerson, Rivelino; Natal (Borges), Jairzihho (Tostao), Pele, Paulo Cesar. Reprezentanca sveta (prvi polčas: Jaših (SZ; Novar (Mad.), še-sternev (SZ), Schiutz (Z. Nem.), Marzolini (Arg.); Beckenbauer (Z. Nem.), Suos (Mad.); Amanclo (ŠP.), Albert (Mad.), Overaith (Z. Nem.), Džajlč (Jug.). (Drugi polčas): Mazurkiewicz (U-rug.); Novar (Madž.), šesternev (SZ), Schultz (Z. Nem.), Marzolini (Arg.); Beckenbauer (Z. Nem.), Perfumo (Arg.); Metreveli (SZ), Rooha (Urug.), Overath (Z. Nem.), Farkaš (Mad.) Sodnik: Di Leo (Meh ). Goli: p. p. 4’ Rivelino, 33’ Albert; d. p. 44’ Tostao. Gledalcev: 100.000. Z golom, ki ga je dosegel Tostao v zadnjih sekundah igre je Brazilija, svetovni prvak v letih 1958 in 1962, premagala reprezentanco ostalega sveta s tesnim izidom 2:1. Srečanje, ki so ga odigrali v toplem večeru pred 100 tisoč gledalci na stadionu Maracana v Rio de Janei-ru je izpolnilo pričakovanja. Igra je bila zelo živahna, kakovostna ter zanimiva tako s tehničnega, kot z agoniističnega stališča. Brazilci so zmago na splošno zaslužili, saj so bili nevarnejši na igrišču in so tudi pokazali boljšo igro od nasprotnikov. Treba je pripomniti, da je sodnik zaradi dokaj dvomljivega offsida v 20’ prvega dela srečanja razveljavil gol, ki ga je dosegel Rivelino (strelec prvega gola v 4’ igre), če bi sodnik razveljavljeni gol priznal, bi se stvari po stanju 2:0 verjetno razvijale precej drugače, kot so se sicer. Reprezentanca sveta, v kateri pa ni bilo Italijanov (evropskih prvakov) in Angležev; (svetovnih prvakov), ki so bili zadržani zaradi domačega prvenstva in mednarodnih obveznosti, je imela seveda najšibkejšo točko v slabi povezavi med posameznimi oddelki enajsterice, pa tudi med posameznimi igralci. Kljub temu pa je zaigrala zelo borbeno in od časa do časa je tudi prikazala res blestečo igro. Seveda je precej vplivala na igralce tudi vročina (kljub večerni uri 30 stopinj), posebno na Evropejce, ki niso navajeni igrati pri takih temperaturah. Pele, «čmi biser* brazilskega nogometa tokrat ni dosegel nobenega gola, ker ga je izredno uspešno kril Nemec Schultz, vendar pa je to Nemcu uspevalo le z največjo te- do časa Schultzu na pomoč še en reprezentant, s tem pa je bilo o-lajšano delo brazilski reprezentanci, ki je imela prostega enega mo ža več. Brazilci so ubrali premeteno taktiko. Vedeli so, da člani svetovne reprezentance v začetnim minutah še ne bodo uigrani, zato so prav v tem delu igre pritisnili na vso moč in so tudi dosegli gol. Ko se je kasneje svetovna reprezentanca nekoliko uredila, so domačini ritem igre zmanjšali, nato pa so spet silovito pritisnili v zadnjih minutah tekme in — kot po načrtu — so dosegli prav v tem obdobju še gol, ki jim je prinesel zmago. Brazilci so dosegli prvi gol s pomočjo presenečenja: Rivelino je povsem nepričakovano ostro streljal in žoga je šla mimo nemočnega Jašina v mrežo. V 33 minuti je svetovna reprezentanca izenačila in to v glavnem po zaslugi Jugoslovana Džajiča. Ta je prejel žogo od Overatha, popeljal jo je po levi strani polja v bližino nasprotnega kazenskega prostora, kjer jo je odlično podal Madžaru Albertu. Ta je streljal in zadel. Izenačenje! V drugem polčasu je prišlo v o-beh ekipah do številnih menjav. V svetovni ekipi je med drugimi vstopil v igro tudi Madžar Farkaš, ki je zamenjal Džajiča. Pobuda je prišla v tem delu igre v roke svetovne enajsterice, katere strelci pa so imeli dokajšnjo mero smole. V zadnjih minutah so skušali zavlačevati igro, vendar se Brazilci niso pustili speljati na led. Niso se hoteli sprijazniti z neodločenim izidom. Nenadoma so silovito pritisnili na nasprotno stran igrišča, v 44’ je Borges prišel do žoge, preigral je več nasprotnikov, stekel v kazenski prostor, podal Tostau in že je bila žoga v mreži. Veselje Brazilcev nad zmago je bilo upravičeno. Zaslužili so jo. In ko je v drugem dnevu Battrick premagal bi Domenlca z 2:0 je bi- . T, . , „ , • la Italija izločena. Ostali dve sre-1 zav°. Ker pa je bil Pele izredno čanji nista več vplivali na rezultat.1 dinamičen je moral priti od časa lllllllllll■lll■■ll||■l■lllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllll■lllIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllltnlll HOKEJ NA LEDU Slovenski hokejist Tišler profesionalec v ZDA JESENICE, 7. — Na Jesenicah so dobili od svojega nekdanjega igralca Tišlerja pismo iz ZDA iz Massachussettsa, v katerem sporoča nekaj podrobnosti o svoji športni karieri v ZDA. Viktor Tišler, ki je bil stalni član jugoslovanske državne reprezentance je pred časom z nekaterimi drugimi slovenskimi hokejisti odpotoval v ZDA, da bi ga tam sprejeli v enega izmed tamkajšnjih profesionalnih hokejskih klubov. Medtem, ko so se ostali igralci vrnili v domovino pa so Tišlerja v Los Angelesu sprejeli v klub Springfield, ki nastopa v drugi ameriški ligi. Tišler je tako prvi slovenski hokejist, ki nastopa v ZDA kot profesionalec. Zmaga HC Bolzano BOČEN, 7. — V ledeni palači v Boonu je v okviru tekmovanja za alpski pokal domači HC Bolzano premagal EV Innsbruck z izidom 5:3 (2:2, 2:1, 1:0). iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiHiiiimiiiiiiMipmmimimiiiiiiiiiimii l LETOŠNJIH OLIMPIJSKIH IGER Anglež Hemery spočetka še sam ni verjel, da je s svojo olimpijsko zmago postavil tudi nov svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami. Ko pa je to še ves zadihan (na sliki) prečital na velikem semaforju, se mu je kar dobro zdelo Sovjet Janis Lusis — prišel, vrgel, zmagal: 90,10 m je zadostovalo za zlati obesek (levo). Vsi so občudovali ameriške plavalce, vendar brez moža na sliki (desno) hi jih ne bilo: možak je namreč trener ameriške reprezentance George Ilaines, za katerega pravijo, da bi še kamen naučil plavali... _____ B. TRA VEN- PASJA KUPČIJA «Moja Felicia jih ima sedemnajst, je zdravo in čvrsto dekle, moja Felicia. Da, taka je. In zelo čedno dekle je. Okoplje se dvakrat na teden v velikem sodu. Da, okoplje se. Ima zelo lepe, dolge in goste lase. Vsak dan si jih počeše dvakrat pa koliko časa porabi zato.» «Tak takšna je vaša Feli-oia? Bueno, toda zakaj mi to pripovedujete —?» Ni mu pustil, da bi končal vprašanje. «Moja Felicia skuha frijoles in zna sploh vse dosti bolje ko moja žena. Pa šteti zna tudi bolje od mene. In gotovo mi ne boste verjeli, a je gola resnica, svoje ime zna celo napisati. Da, to zna Felioia.» Psi so se igrali prav pred najinimi nogami. Zdaj se je Ascension pripognil in dvignil enega izmed malih, kd ga je že prejšnji dan imel v rokah. «To je mali lajavec, ki mi ga hočete prodati za en pezo?» «Da, ta je tisti. Ta velja en pezo in niti centavito manj. Ta je zelo pogumen in zna dobro lajati.« «To že skoraj tudi sam mislim, ima dober, močan gobček in zobje so mu že kar lepo šilasti in ostri. Zdi se mi, da bo že kmalu lahko u-griznil kakega bandida. En pezo, pravite, seflor, in niti centavito manj? To je drago, zelo drago.« «Vi pustite kar lepo psa pri meni, saj ga sploh ne maram prodati,« sem rekel. «Kaj je Felicia, moja hči,« je spet povzel, «ta vam bo dobra kuharica. To vam morem priseči. Ona ne zahteva dosti plače. Sest pezov na mesec. Pa kuha dobro in o-pravlja vsako delo. Seveda tri peze od plače moram dobiti vnaprej, sicer ne gre. Imam mnogo izdatkov zanjo, če mi zdajle plačate tiste tri peze, vam jo pošljem potem gor. Ona zna dobro delati.« «Ne,» sem mu rekel, «tri peze vam ne dam. Saj Feli-cije sploh ne poznam, tudi ne vem, ali bi hotela delati. Toda če mislite, da je dobra kuharica, jo vzamem za mesec dni na poskušnjo. Vendar vnaprej ne plačam. Čez deset dni prejme svoja dva peza in čez nadaljnjih deset dni spet dva peza. Saj dosti dela ne bo imela, tudi sem ves dan zunaj na svoji njivi.« «To vse prav dobro vem,« je rekel Ascension, «sicer tudi ne bi mogla delati za šest pezov in bi morala dobiti naj manj sedem pezov. Torej mi nečete dati dva peza vnaprej, seflor?« «Ne.» «Morda pa en pezo, seflor. Ahora! Mire! No, pomislite, en pezo je vendar čisto malo, prav čisto malo denarja. To mi vendar lahko daste vnaprej. Felicia zna tudi pošteno prati. To zna dobro, tudi z maščobo varčuje, ko kuha. Za nekaj centavov vam pripravi dober obed. Ona vam za en pezo, počakajte malo, za en pezo vam skuha dvajset obedov, le pomislite. Ali veste, koliko zahteva seflora Pora gas v svoji krčmi za eno kosilo? Tega ne veste. Toda jaz | to natanko vam. Jaointo mi je to povedal, za eno samo kosilo zahteva petintrideset centavov. S tem denarjem bi Felicia skuhaja dvanajst kosil. Vtem ko prej nisem nikdar pomislil na kuharico, mi je polagoma med tem dolgim pogovorom prišlo polagoma v zavest, da brezpogojno potrebujem kuharico. Odvzela bi mi cel kup dela in jaz bi lahko posvečal svoje misli drugim rečem, ne pa hišnemu delu, ki mi je jemalo toliko časa. Tako sem nazadnje dejal: «Dobro, najamem Felicijo za kuharico.« «No, saj sem vedel, da potrebujete kuharico, seflor,« je dejal zdaj Ascension zviška in z veliko gotovostjo. «Mar pa zdaj ne pomislite, da bi bilo spodobno mi dati vsaj en pezo kot naplačilo na plačo?« Ascension ima v bistvu prav, sem si mislil. Saj je kar pošteno, da človek da aro, ko si najame delovno moč. Kaj takega stori celo, ko si kupi osla ali kozo, zakaj ne bi tega z isto upravičenostjo napravil, če si najame človeka za delo? Saj ima človek zaradi selitve nekatere izdatke. «Oiga, Ascension,« sem mu zdaj rekel, «dobro, na račun Felicijine plače vam bom dal en pezo vnaprej. Toda mi morate poslati Felicijo zdaj takoj gor, da bo lahko skuhala že današnje kosilo.« «Pri priči pošljem Felicijo gor,» je pritrdil Ascension z izrazom, ko da morda dvomim v njegovo poštenost, «kar prav takoj ji porečem, naj od ide k vam. Pomagal ji bom spraviti obleke m čevlje v vrečo, da bo nemudoma pri šla k vam.« Odšel sem v hišo In prinesel ven en pezo. Dal sem ga Ascensionu in rekel še en k.at: «Torej pošljite mi ?e-liojo gor in ji recite, da čakam nanjo in da ne bom prej odšel na njivo.« Ascension je vzel pezo pa rekel: «Muchas giacias, se- flor! », vtaknil pezo v hlačni žep, se zasukal in napravil ne kaj korakov. Ko je napravil kakih deset korakov, se je ustavil, se spet obrnil in prišel nazaj. Stopil je k psom, ki so se igrali, dvignil psička ki si ga je bil izbral, in rekel: «To je tisti pogumni lajavec, kajne. seflor?« «Da,» sem mu pritrdil, «to je hraber kuža, ki bo nekoč še pošteno zravsai kožo kakemu banditu.« «Saj to tudi obeta,« je rekel Ascension in si del psička v naročje. «Kaj ste rekli, seflor, koliko naj velja ta majčkeni psiček? Saj še ne tehta en kilogram.« «Ta velja en pezo; ne morem nič popustiti.« «To je dosti denarja za tako majhnega psa. Pa dobro, seflor, plačam vam en pezo za psa. Mislim pa, da ni vreden en pezo.« Dolgo je iskal po hlačnem žepu in navsezadnje privlekel ven moj pezo. «Tukaj je pezo, seflor, za psička,« je dejal. «Zdaj sem vam odkupil psa. Adios, seftor!« Pa jo je odmahal s psom v naročju. Čakal sem na Felicijo, toda nje ni bilo. Do njene hiše je bilo le dvajset minut hoje, jaz pa sem čakal že tri ure. Zdaj tudi nisem maral oditi na njivo, ker bi lahko medtem prišla pa me ne bi našla doma. Naposled sem odšel v vas. Ko sem prispel do Ascensio-nove koče, se je igral s psom. «Pase, seflor!« je rekel brezskrbno, ko me je ugledal na pragu. Stopil sem bliže, toda kazalo je, ko da ne razume, kaj hočem od njega. ((Poslušajte, Ascension,« sem začel kar brez uvoda, «vi ste mi vendar obljubili, da mi boste takoj poslali gor Felicijo.« «Seveda sem to obljubil,« je mirno pritrdil, «in kar obljubim, zmerom izpolnim. Felicijo sem takoj poslal k vam.« «Toda nje ni bilo.« «Za to pa jaz ne morem nič, seflor,« je dejal in skomignil, «jaz sem poslal takoj Felicijo gor. Toda ona ni šla. Reče mi predrzno: ,Ti mi nimaš nič ukazovati!’ Kaj pa naj tedaj naredim! Jaz sem jo takoj poslal k vam.ii «Tako torej kaže, da Felicia ne mara priti k meni za kuharico,« sem mu rekel. «Jaz sem jo takoj poslal gor, kakor sem obljubil, jaz sem povsem pošten človek.« Ascension je vztrajal pri svojem govorjenju in je ponavljal vedno isto. «To mi nič ne koristi,« sem odvrnil, «ko pa ni prišla.« «Toda, seflor, jaz je vendar ne morem zavleči k vam v hišo kakor majhno kozo. Saj je vendar odrasla ženska. Ja? sem jo takoj poslal gor.« «Prav, tedaj mi morate psa takoj vrniti, Ascension.« «Psa, seflor?« Indijanec je napravil začuden obraz. «Kaj ste popolnoma pozabili, da sem vam odkupil psa za en pezo? To je zdaj moj pes, tega sem kupil od vas za en pezo.» ((Potem pa mi morate vrniti pezo, ki sem vam ga dal vnaprej na račun Felicijine plače,« sem rekel. «A pezo. ki ste mi ga plačali za Felicijo?« «Da, tega mislim.« «Toda, seflor,« se je zdaj zasmejal Ascension, «saj sem vam ga vendar dal nazaj, ko sem kupil od vas psa. Aii ste to pozabili?« Mož je imel prav. Psa mi je bil odkupil in vrnil mi je bil tudi pezo, ki sem mu ga dal kot naplačilo na »čun Felicijine plače. Tega nikakor nisem’ mogel zanikati, kajti saj sem imel pezo v svojem hlačnem žepu. Konec UREDNIŠTVO: TRST - DL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Olice 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna '400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ - -omezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (l.ooo starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Gena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur bf.Sor>a _ Oglasi za tržaško In goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubhlicirš Italiana« — Odgovorni urednik: S IAMSI AV , nko — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst