St. 50. V Trstu, v saboto 21. junija 1884. Tečaj EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sredo in sabote o poludne. Cena za vse ) Vai dnviti ae poSiljajo Uredništvu »vla Tirrent«« »Nuova Tlpnerafia;i vsak mora biti leto je G gld., za polu leta 3 gld., za ž«trt leta 4 gld. SO kr. — Posamezne Številke se ) frankiran. Rokopisi o'ez posebne vrodnoati se ue vračajo. — Internu (ruzne vrste rtazn*- dobivajo pri opravniitvu in ▼ trafikah v Trstu po K kr., v 6orloi in v Ajdovščini po ? niia in poslanice) se zaračunijo po pogodbi - prsiv ceno; pri kratkih oclasih z drobnimi O kr. — haroZnint, reklamacije in inserate prejema OpravniStvo, vla Torrente, »Nova tiskaraa*. ( črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr Hvala Bogu! Tako denes vsklikne vsak pravi Slovenec, vsak pošteno narodni okoličan, in tudi nam se je odvalil težek kamen od srca. — Uže leta in leta se dela na to, da bi okolica dobila same odločne rodoljube za poslance v mestnem, oziroma dež. zboru. To I'e silno potrebno, in da so vsi oko-iški poslanci odločni narodnjaki, kakor Nabergoj, bogme, obe mestni stranki bi naše okoličane vse drugače spoštovali, nego jih spoštujeti in v mestnem zboru bi se tudi veliko več doseglo, nego se je doseglo dosedaj. Navada je bila, da so okoli naših okoličanov politiške slepote vsake vrste moledovale za mandate; nekateri mestni gospodje so si zbrali okoliso kot lestvico za svoje čestihlepne namene, in žalostno je bilo, da so morali narodni voditelji tu in tam s takimi ničlami paktirati; a to vse zato, ker se je mej okoličane vteplo Čisto oportunsko mišljenje. Skakali so okolo njih Gorakuki, Cesari in enaki ljudje, pa jim obečali nove ceste, vodnjak in enake naprave, a s takimi obeti in pa z božjo kapljico so delali največi razdor v vrstah okoličanskih Slovencev; žalostno je vse to opazoval za našo stvar navdušen, misleč rodoljub. — Ali tolažilo ga je vendar prepričanje, da se sčasoma narodu samemu pristudi ta divji ples, to blatenje narodnega in človečanskega ponosa naših okoličanov. Okoličani sami se morajo prepričati in so se nekoliko uže prepričali, da s takim postopanjem zgubljajo moralno in materijalno in da jih uprav one politične slepote najbolj zaničujejo ter imajo za prave ničle. PODLISTEK. Vilenica v Divači. Iz Divače 15. jun. Okapnica ali vilenica pri Divači je res kakova vilenica iz-dolbala ter s tako čudovitimi kamnatimi zakladi obdarovala. Ker nam je »Edinost« dotično zagotovilo iz lista 42 dolžna ostala, hočemo to, kar smo v tej čarobnej jami, potoma tja in nazaj po jami, videli, po mogočesti natančno tu objaviti. Vhod ove jkapnice stoji od Divaške želez, postaje l\4 ure na južnem zapadi po okrajnej cesti proti Lokvi, potem okoli 100 in. daljave od ceste nadesno, oziroma zapadno stran, v skoraj okroglej plitvej, a prav prijaznej dolinici. Na južno zapad-nej meji ove dolinice je vhodna votlina v jamo, tikoma katere, skoraj v njenej sredini, raste okoli 30 cm. debel hrast, za kojega so Divaški fantje, ko so se 12 maja tega leta prvič v preiskavo ove podzemeljske krasote odločili, vrv navezali. Pivi se je v to vratolomno preiskavo odločil 30 letni Gregor Zibrna, t u Igo Pikcev iz Divače, koji je na vrvi uie do 16 metrov globočine viseč, zapaljen papir pod se vrgel, da bi dno videl, skor omagal; že le, ko potem drugi in tretji zapaljeni papir pod s6 vrže, zapazi v globočini tla — ka-menie, ter se spusti po vrvi navzdol 34 m., in stopi na trda groblasta tla. Ko si je velikansko predvotlino s pomočjo luči nekoliko ogledal, zaupije zgorej pred votlino čakajočim tovarišem: * fantje, U doli, Ako pa se je kde grešilo na nezavednost in koristolovske nagibe nekaterih okoličanov, grešilo se je v V. okraju. Takozvani banski lord ocenjeval je okoličane, kakor so nekdaj ocenjevali grajščaki svoje kmete; on se je večkrat izrazil: «5. okraj je moj okraj, jaz ga ne pripustim dru-gemu», in res so nekateri rodoljubi bili prepričani, da je treba s tem gospodom paktirati; večkrat ga je društvo «Edinost» samo postavilo mej kandidate okolice; a pred 2. leti se je otreslo društvo tega obzira, postavilo mu je v V. okraju protikandidata, odločnega rodoljuba, in le za malo glasov je zmagal Burgstaller. Njega postopanje v debati zarad slovenskih ljudskih šol v Trstu, potem njega brezobzirno ravnanje v zadevi pogozdovanja okolice in naposled njega brezobzirno zavračanje g. Nabergoj a v seji, v katerej je mestni zbor ukazal okolici, da mora voliti Urednike, odprlo je okoličanom oči; spoznali so, da ne velja voliti ljudi v zbor, kateri ne čutijo z narodom in katere le sla-vohlepnost spodbuja, da se vsilujejo narodu kot zastopnike, narodu, katerega v svojem notranjem cel<5 zaničujejo. — Razkačilo je okoličane brezobzirno postopanje mestnega zbora sploh in njihovega poslanca Burg-stallerja še posebno, in zato so se možje zbrali na Opčinah ter sklenoli, da pošljejo g. Burgstallerju nezaupnico; skleneno, storjeno, včeraj je g. Burgstaller uže dobil nezaupnico in mi vrlim okoličanom iz V. volilnega okraja iz srca čestitamo k odločnemu koraku ter stavimo te može tudi drugim okoličanom v izgled. Hvala Bogu! Cas je, da se okoličan postavi povsod na svoje noge, da neha biti v Ameriki smolu Potem se prvi za njim lovski čuvaj Anten Obrsnel, vulgo Valent-kov, iz Divače v jamo spusti, in sta s Ži-brnom ovi dan in naslednje dneve votlino za votlino preiskavala, zatoraj zaslužita ne le ime iznajdnikoma ove čudopolue okapnice, nego i pridnih, zanesljivih voditeljev po njej, in sta tudi prav neustraš-Ijiva, da predrzna stenoplezalca, posebno prvi. Sedaj se pride v ovo vilenico po dvojih 29. m. visocib, varnih lestvah na grobljo, in potem po groblji še kakih 12. m. navzdol do prvib podzemeljskih krasot, od kojih se prva na desno stran v podobi na steni dolgo dol viseče množine belega platna kaže; kar smo »Platnarstvo« imenovali. Tukaj je velik, skor okroglat, do 20. m. porezne mere širok in etioliko visok prostor, na kojem se namerjava plešišče nastaviti. Po našem mnenju naj bi bilo plešišče tam bolj y sredini okapnice, v kakem bolj čarobnem kraji, kojih je na izbor. Na dalje drži jama vedno proti južnemu zapadu nekoliko preko, nekoliko čez in pod holmci, koji so z stoječimi in visečimi dično, da čarobno nastavljenimi kiipniki nagizdani; po krajih se tudi po ravninah koraka, koje vse se, z stranskimi stenami, podkapuiki in nadkapniki vred v različnih barvah tako blišče, da človek misli, da se mej golim srebrom, zlatom, mej diamanti in biseri različno lesketajocih barv dalje pomika do 500 m. dolgosti. To dolgost je tržaško »Planinarsko druStvo« (Alpenve-rein) izmerilo, kar je na necej skali z ru-dečo barvo zaznamovano. Potem se zavije pot proti zapadu in se gre Se do 100 m. orodje v rokah tujcev: Hvala Bogu! zadnji čas je bil. Okoličani! otresite se pomislekov, volite vedno le odločne narodnjake za svoje poslance; boste videli, da Vas bodo potem tudi lahoni bolj spoštovali in da z možatim postopanjem dosežete več nego pa s tem, da večno služite namenom čestihlopnežev! Le dobro prečitajte to-le Nezaupnico. Preblagorodni gospod! Mi podpisani volilci 5. okraja tržaške okolice smo Vas, preblagorodni gospod, uže večkrat izvolili v mestni, oziroma deželni zbor tržaški; volili smo Vas pa skoraj vsakikrat na Vaše lastno priporočilo, in ker ste nam vsakikrat obečali, da boste skrbeli za našo blagost, ker Vam je to, kakor ste se večkrat izrazili, zarad Vaših zvez in Vašega upljiva naj-lože mogoče. Zadnjikrat smo Vas izvolili leta 1882; a uže tistikrat je bilo jako težavno zediniti večino glasov za Vašo izvolitev, posebno zarad tega, ker vam je društvo „Edinost", ki zastopa v resnici naše koristi in varuje našo čast, postavilo protikandidata. Vaša zadnja volitev je dala cel<5 povod razporom mej nami; a denes smo vsi Vaši volilci edini in pripoznavamo, da je društvo „Edinost" prav storilo, ko se je protivilo Vašej kaudidaturi. Preblagorodni gospod! Mi okoličani smo Slovenci in kot taki se držimo programa, kateri je za nas postavilo društvo „Edinost" in kateri se ujema s programom vseh Slovencev, proglašenem na mnogih zborih in taborih. Mi torej v zmislu tega daljave ter pride proti konci v tako zvana »Nebesa* po vrvnatih lestvah kakih 15 m. visoko; le Zibrna ne potrebuje lestve; kajti z nepoznato umetnostjo po strmej nakamnici, mačku enako v »Nebesa« pleza. V teh kamnatih nebesih človeka mika. da bi se tam udomačil, kajti mej čarobno v raznih barvah se lesketajoČimi kapniki pol i nad njim, potem umetno nagrblja-nimi, harfam podobnimi stenami, iz kojih, če s prstom ali lesom potolčeš, razni glasovi, ko od milo donečih zvonov donć, nahajata se dva cvetju velikonočaice (Anemone Pulsatilla — gemeine Kuchenschelle) podobna, nekoliko metrov dolga kapnika (stalaktita), kojih lističi nosijo od znotraj z neznansko umetnostjo razno barvene, na vse kraje moleče prafinike v podobi rakovih nog in druge raznovrstne belo-žolto rudečih pletenin; ta kraj vilenice je v istini vreden imena »Nebesa«, kakor ga je iznajdatelj Zibrna krstil. Tukaj se nahajajo jamski kebri »Cerj/thon Hioteroid.es«, v sredini vilenic« tam pa tam i kebri »Oryotus Schmidtuonih imenitnih kebrov pa, kakor so v SenožeŠkej »žaoinki«, namreč »Carabus Hohenmarti* nismo našli. 600 metrov dolge okapnice je, akopram je pred nagi m vhodom 5 dni deževalo, skor suhih, le *Kralj Matjažu« je iz dveh od vode izdolbenih skalnic curljala voda, s kojo kot kristal čisto, okusno in ledeno mrzlo smo si ugasili žejo, na »Kralj Matjažu« se odpočivši. Temu obelisku, koji je do 12 m. visok in 3 m. na podnožji debel, In ki leži v treh kosih podrt, in iz kojega uže več novih, dobro debelih, svitlo belih nakapnikov (stalagmitov) kviško moli, programa zahtevamo, da naši poslanci branijo ne le naše materijalne koristi, temuč tudi našo narodnost, in to v prvej vrsti. Vi, preblagorodni gospod, ste pač večkrat poudarjali, da niste nasprotnik naše narodnosti, a da se ozirate le več na naše gmotne koristi, katerim morete ustrezati zbog Vaših zvez in Vašega upliva. A mi smo se pripričali, da so nam te Vaše zvezo dosedaj prav malo ali nič koristile, no oziraje se na Vaše postopanje gledć naše narodnosti. Mi bi bili pri vsem tem potrpeli; ali Vaše vedno poudarjanje, da ste Vi gospodar naših pašnikov, in da se bode pogozdovalo v okolici ne po naših željah, ampak po Vaših nazorih, nam ne more veČ ugajati. Mi sami smo prepričani o koristi pogotdovanja goliČav v okolici, teda način tega pogozdovanja mora biti tak, da no nasprotuje našim gospodarskim potrebam, a Vi ste v tem obziru drugih nazorov in se ne brigate za naše opravičene težnje. — Tudi to naj bi še bilo. Ali srce nas je bolelo, ko smo čitali, o-dobarjeva delalnica«. Ko na piano necega holmca prideS, vidiš okolo sebe brezštevilno podob razne barve in velikosti, potem stebrov, obeliskov in drugih v stroke po-dobarstva »padajočih predmetov, tako, da se sme ta kraj vilenice pravi pravcati »Plastični salonu imenovati. Potem prideš do posameznih nakapnikov, koiih nekateri prav istinito »Mater božjo s Kristusom v naročji«, in druge svetnike predstavljajo. Mej drugimi vidiš prav umetno izdelan »Tabernakel«. Vrhu drugega holmca greš mej dvema ko sneg belima, do 2. m. visokima nadkapnikoma, koja dve plamenici (VVindiichter) predstavljata, potem vidiš po vsej dolgosti brezštevilnih velicih in malih obeliskov, potem piramid, od kojih imajo nekatere gotovo do 20 m. visočine. Najznamenitiji predmet izmej imenovanih je inpozantna »Piramidna skupina« v kojej se je več malih in večih obeliskov in piramid združilo ter napravilo velikansko, na podnožji strašansko debelo m neizmerno visoko po vsej dolgosti dično nagizdano in v raznih barvah blesketajočo skupno piramido. V obče se vidi v tej okapnici mnogo raznovrstnih, čarobno nočemo, da bi svet o nas mislil, da smo le volilno orodje. Preblagorodni gospod I To so naše pritožbe, ki izvirajo iz polnega našega prepričanja. Iz teh v dogodkih vtemeljenih pritožen pa razvidite lehko sami, da Vam ne moremo in nočemo več zaupati. — Izrekamo Vam torej s tem svoje nezaupanje, kakor poslancu našega okraja in smo prepričani, da učinite, kar Vam v takem položaju veleva Vaša čast in lojalnost nasproti Vašim volilcem. Zagotavljamo Vas naposled, da nam je ta skrajni korak narekovala le dolžnost do svoje domovine in do svojega naroda! V ostalem se podpisujemo z spoštovanjem. i. Na Opčinah dnć 19. junija 1884. Podpisanih je blizo 300 volilcev, podpise prinesemo kesneje. Politični pregled. Notranje dežele. Nal cesar je srbskega kralja povabil k vojaškim manovram, ki bodo na Oger-skem meseca septembra in bodo trajale osem do deset dni; kralj je zagotovil, da pride. Državni finančni minister Kallay je vtorek nastopil pot v Bosno in Hrcego-vino, obišče Banjaluko in Sarajevo. Zanimljiva obravnava toper anarhiste se ta teden vrši v Gradcu. Nek Proneg, ki je bil obsojen na osem let teške ječe zarad velike izdaje, dolžil je več drugih enacega hudodelstva, vsled česar so prišli v preiskavo, a vsi trde, da je vse laž, kar je Proneg zoper nje govoril. Vsled tega so Pronega predstaviti zatoženim anarhistom in ta je vsacemu v obraz povedal, da je bil pričujoč pri tistem shodu, na katerem so anarhisti sklenoli umoriti cesarja, mesto Gradec z dinamitom razsuti, stražnike pobiti in potem se maščevati nad vsakim, ki jim ni po všeči. Zatoženi vse to taje ter pravijo, da Pronega še poznajo ne. Stvar je zelo zamotana. Vnanje dežele. Na črnogorsko turikej meji se ponavljajo krvavi prepiri mej Črnogorci in mu-hamedani. Pri Gusinji je bil 5. t. m. krvav boj, v katerem so Albanci usmrtili 13 Črnogorcev ter jim glave odrezali. Na Bolgarskem se tudi vrše volitve v državni zbor; konečni njih izid še ni znan; pri volitvah so v neKaterih krajih nastali krvavi prepiri; v Vrači in Vidnu se je vsled tega morala volitev odložiti; v Vrači so v razporu enega človeka ubili, več pa ranili. — Državni zbor pa je sklican na 7. julija v Trnovo v izvenredno zasedanje. nag izdani h, lesketajočih osenčenih slopov in štul, koji bi v kako svetovno mesto, v namen kakega imenitnega spomenika pri-sta|ali in gotovo se za sto in sto tisočev prodali. Nahajajo se tu pa tam po tleh i taki kamenci, koji so naj lažjim rubinom podobni, in bi v istini v ženskih nedrinih bučkah bili čarobna dika, Nahaja se v kapnici I »Strojarja*, kder je neizmerno število visečih kož na sušilu, kakor pri kakem strojarju. Posebno znamenit je takozvani »Paradižt z čudovitim cvetičnim šopkom; ta prav skriti »Paradižu, kakor ga je iznajdnik nazval. skriva v ovojih neobširnib prostorih razne cvetične in druge rastlinske izdelke, kakoršnih človeška roka gled6 umetne čistosti natančnosti, nježnosti in raznovrstnosti cvetičnim in drugim rastli uskim umotvorov ne more dati in nikoli doseči. Sploh so krasni zakladi Divaške okapnice vsestransko tako inpo/antni, da ie človek, ogledovaje to podzemeljsko bleščeče in brleče naravno bogatstvo tako očaran, da na vse drugo posvetno, in ako bi bil Bog vedi v kakih težavah ali stiskah, pozabi. Nič manj čarobni niso razni prehodi te okapnice. ker po daljem hojevanju nevedoma zopet visoko na ovi prehod prideš, kder si ž-* pred nekaj minutami bil. Vidiš tudi stranske, strašansko visoke in široke, Še ne preiskovane votline, in kakor te kažejo, drže naj večji prostori pod hribe proti Sežani. to je na severno — zapadno stran. Strokovnjak, češki inženir, koji je prišel Divaško okapnico ogledavat, zve-devŠi po časnikih, da je novo najdena, ogledal si je precej drugi dan po ogledovanju Grikega kralja, ki se zdaj mudi v Peterburgu, spominajo se ruski vladni Časniki jako sočutno. Kralj je bil Rusiji vedno prijatelj, če tudi so bili mnogokrat nasprotnega menenja grški parlament ln grški ministri, na katere je vplivala Rusiji neprijateljska stranka. Ne da bi kralj bil prestopil ustavne meje, vendar je umel strasti brzdati, ter je tako grškemu kraljestvu mnogo koristil, [ker je ohranil prijateljske razmere mej grško in rusko državo, katere veže tudi enaka vera. Rumunski državni tbor je v seji 18. t. m. sklenol, naj se, razen civilne liste, podari kraljevej obitelji dvanajst drživnih posestev, katerih dohodki znašajo na leto 700.000 frankov. Včeraj pa se je zasedanje končalo po prestolnem govoru. Kras\ensky je iz ječe poslal prošnjo svojim prijateljem, naj njegovih pisem ne objavljajo po časnikih, ker to bi mu le škodovalo, on želi po enoletnej negotovosti in muki počiti, če tudi v ječi, dalje je prosil, naj se zanj ne potezajo, ker bi to nemške oblastnije le dražilo, Nemlki cesar je imenoval prestolnega nastopnika načelnikom novo ustanovljenega državnega sveta, kneza Bismarka pa njegovim namestnikom. V ta svet je bilo imenovanih 71 udov, mej temi je 42 dr-žavnih uradnikov in častnikov. 3 učenjaki, 6 duhovnikov, tO veleposestnikov ln 6 obrtnikov. Belgilki kralj je vsled volitev v poslansko zbornico razpustil senat in zau-kazal nove volitve na dan 8. julija. Obe zbornici državnega zbora pa boste sklicani na 27. julija. Obe francoski Zbornici ste Bprejeli predlogo zastran ločitve zakona. Francoska in anglelka vlada ste se ze-dinill zastran egiptovskih zadev ter dotične sklepe naznanili velevlastim. Angleška počaka odgovoraod teh vlad, predno jih povabi na konferenco. Zastran sueškega kanala se nič ni Bklenolo, angleška je francoskej vladi le zagotovila, da se v tem prašanji porazume z velevlastmi, predno angleški vojaki Egipt zapuste. Francoska vlada se lahko ponaša z velikim vspehom, kateri se jej je posrečil v Kabodži v Zadnjej Indiji s tem, da je deželni namestnik dosegel, da je Frau-coska v roke dobila državno upravo. Odslej bodo carinske (finančne),vojaške in pra-vosodnje zadeve, kakor tudi javna dela vodili francoski upravniki. Robstvo se odpravi in kralj in kraljeva obitelj dobi 300.000 piastrov na leto. Turlka vlada je poslala velevlastim okrožnico, v katerej dokazuje, da je naloga angleške vlade, kar se tiče reda v Egiptu, toliko spolnjena, da more angleška vlada vojake iz Egipta poklicati. Ako pa bi velevlasti menile, da je še potrebna tuja vojaška moč v Egiptu, naj bi se Turčiji dala naloga, da zasede Egipt, če ni uže drugače, pa naj se turškim posadkam DivaŠke—Postojnsko jamo in pismeno izrekel, da ima Divaška napram Postojnske, po napravi primernega vhoda enako prihodnost in to navzlic »Pran Jo\ipove« in »Elizabetine* okapnice. Tedaj prva skrb je za primeren vhod in pot po kapnici, prvi bo kolikor toliko ne le težaven, temuč tudi potraten; pot bo pa, posebno po mnogih krajih prav z neznatnimi stroški dovršena. V »Nebesa« bo treba pot v mnogih serpentinah narediti, sicer se drugod taki prostori nahajajo, da se bo sedanjim nepriličnim potom kakor Serpentinam izognolo, ter dobri, čisto varni bodi in prehodi brez velikih troškov napravili. Da bi soseska Divaška vbod in poti na svoje stroške pričela, ali celo dovršila, ni upanja, ker prvič nema kapita-lov, drugič pa Divačani, razen 4—5 posestnikov, nemajo zanopadka o bodočnosti svojih podzemeljskih zakladov, ter ne dovole troškov na ime soseske. Iz ene strani se ugiblje, da bi se ova dela na ime vloženih delnic pričela in dovršila; iz druge strani se|priporoča. naj bi se Divačani na naklonjenost prijateljev geologije naslonili, in da bi zraven i deželni in državni zavodi kaj pripomogli, ter da bi se slednjič tudi na vrata najvišjih krogov za blage darove potikalo Naj si bode, da se omenjena dela na eni ali drugi način ali račun pričn6, a prično naj se nemudoma, da se večne podzemeljske krasote v DivaŠkej okapnici svetu odpro in pokažejo; da se to gotovo kakor hitro mogoče zgodi, temu so nam Divaški razumni odiičnjaki porok. Z. pridružijo 11* d i angleški, francoski in Španj-ski vojaki. Suakim je v velikej nevarnosti, [posebno zarad nezanesljivosti egiptovskih vojakov, ki so tam v posadki. Poveljnik konjice se je poveljništvu odpovedal, ker so mu bili lastni njegovi vojaki nepokorni. Tudi angleški nižji častniki popuščajo službo, ker nečejo več dalje skupaj služiti z egiptovskimi strahopetnimi častniki in vojaki. Deželni zbori. Isterski. Poreč, 18. junija. (IV. seja). Pričetek: 11MV Predseduje dr. Vidalić. Vladni zastopnik: Gumraer. Odsotni Jelušek, dr. Bolmarčič i biskupa. Potrdi se zapisnik zadnje seje. Poročevalec politično-pravnega odbora dr. Mrak predlaga, naj se ne sprejme legat dr. Filippinija, katerega je volil deželi. — Ta predlog obvelja brez debate. Dr. Fragiacomo poroča v imenu istega odbora o prošnji občanov iz LnnlSČa In sosednih vasi, da bi se ločili od Buzet-ske občine in ustanovili svojo sš sedežem v Lanišči in nasvetuje, prošnjo odbiti. Oglasi se Spinčić in govori hrvatski: »Visoki saborel Želim govoriti o točki, koja je sad na dnevnom redu. — Prije nego li to učinim, dopustite mi, gospodo, jednu opazku. U današnjem dnevnom redu je točka, u kojoj ću ja u ime saborskoga Školskoga odbora taj visoki sabor izvje-štiti. Izvješče podnietl ču u talijanskom jeziku. To pak nejma povriediti mojega pravat da mogu govoriti u hrvatskom odnosno slovenskom jeziku moje majke i moga odgoja, jeziku mojih izbornika > većine pučanstva Istre. Da pače ja ovom prilikom svečano izjavljam, da ću se občenito služiti u ovom visokom saboru tim jezikom i samo za nuždu i kakov prevod dodati«. Potem s temeljitimi dokazi podpira omenjeno prošnjo za odcepljenjeod Buzeta. Pravi, da združenje je bilo nekod dobro, a baš v tem slučaji škodljivo. Zato so uže 1876. 1877. potem 1880., 1881.. pak 1882. leta prosili za odcepljenje, a zaman. Tožbe zarad slabe uprave Buzetske so občne. Niti računa nemajo. Bili so sami v Poreču. G. dež. glavar jim je prijazno obečal. Vseh občinarjev je 3800, oddaljenih po 3 do 4 ure od Buzeta. Nemajo ni ceste ni prilične poti. za najmanji posel zgube ves dan. Ko so bili sami zase, plačali so vse redno in o času združenja niso imeli dolgov. Zdaj so jih polni: Kropinjak 300 f. Pod-gače i Brest po 500 f. Slu m 900 f. itd. občinsko imetje se uže eksekutivno prodaje. Imajo blizu 2000 or. lov gozdnih tal, a druge občine nemajo ni najmanjega tmetka, pa vendar obstoje. Imajo pismenih ljudi, a ako nemajo sposobne osebe za tajnika, to ne ovira razdruženja, ker i drugod ga morajo iskati, kakor n. p. v Buzeta samem. Predlaga, da v zadevi odcepljenja od Buzeta i ustanovitve svoje občine v Lanišči dež. odbor zakonsko osnovo še v tem zasedanji izdela. Kratka motivacija in predlog je bil prečitan najprej hrvatski. Po tem je pa govornik rekel: »Dopustite mi poitovana gospoda, da tu motivacijo i predlog pročitam takodjer v italijanskom jeziku« in jo prečital ter izročil predsedniku. Deželnega glavarja namestnik dr. Amo-roso izjavi po priliki tako le: Lani. ko je g. Laginja slovanski govoril, dogodil se je oni ex<>dus, katerega Bte tolikokrat omenjali. Letos je g. Laginja tudi slovansko govoril in dal izjavo, da se bode posluževal italijanskega jezika. A danes je govoril g. Spinčić dalji govor v slov. jeziku i mi smo ga potrpežljivo poslušali. (D ikako glasno so se pogovarjali mej seboj !) Ne moremo iabraniti slovanske j manjini, da se poslužuje svojega jezika. Nego v imenu velike večine, katera nI malo ne umeje(?J slovanskega jezika, izjavljam, da bi se imel pridržati preko 20 letni običaj, govoriti italijansko i da mi ne bodemo sodelovali pri razpravah, koje se bodejo vršile v slovanskem jeziku. Tako deželnega glavarja namestniki Galerija mu je zaploskala, a dež. glavar jo je opomnil, naj bode mirna, ker bi sicer moral ukazati, ita se sprazne. Laginja odločno odgovarja dr. Amo-rosu v hrv. jeziku. Reče, da ni razumel, ali da ni hotel razumeti njegove izjave v zadnjej seji. Pisalo da so je (v glasilu večine »Istra) da ne bode ni provokantov ni provociranih i manjina, da je to verjela. Podpira Spinčičev predlo?. Poroče»alec se ni najmanje ne ozira na Spinčičev® razloge, nego izjavi, da ostane pri svojem predlogu, koji se tudi sprejme. Za pol.-pravni odbor poroča potem dr. Gostantinlo prošnji nekaterih Kastavcev za EDINOST. odcepljenje od občine i predlaga, naložiti dež. odboru, da zadevo natanko preišče in za prihodnje leto dotične predloge pripravi. Temu predlogu se upira Laginja, ker so v Kastvu vse druge razmere, nego v Buzetu, Kastavska občina obstoji v tem obsegu uže 5, 6 in več stoletij, ona je pa-trimonijalna občina, in ni združena vsled kacega zakona. »Vi nemate pravice razdirati take patrimonijalne občine, toliko manje, ker je povse dobro upravljana. Natanko omeDja razmer t občinskem premoženji, ki je veliko. Omenja, kako so Re razni ljudje, tudi uradni, trudili, razdreti to občino. Posameznim vasem ae je re-kalo, da bode njihovo vse ono obč. imetje, kar ga leži v dotičnih katastralnih občinah. Zakaj te vasi niso nastopile pravnega pota? Ker so vedele, da bode brezuspešen. Razloži potem tudi v i tal. jeziku, kar je hrvatsko govoril, in stavi dotični predlog. Zamlić v hrv. govoru podpira Laginjo i opazi, da največja zmešnjava v občini je bila takrat, ko so tam vladali komisarji i morda i emisarji poslani tja od dež. odbora. A vse brez uspeha. Poročevalec se zopet ni najmanje ne ozira na temeljite razloge, nego na kratko izjavi, da ostane pri odsekovem predlogu, koji se tudi sprejme. Za predloge slov. poslancev glasuje vedno le minoriteta: slov. petorica. Smešna je današnja izjava dež. glavarja namestnika, da se večina ne bode ozirala na predloge stavljene v slov. jeziku. Kakor da bi se bil v prejšnjih zborih, ko se je sploh ital. eovorilo, v toliko letih sprejel vsaj en predlog slovanske manjšine! Manjšina je izvojevala za zdaj, kolikor je mogla: pripo^nanje enakopravnosti naiega jezika od strani nasprotnikov samih. Da v druzih zadevah nema uspeha, krivda je večine, ki bode tudi enkrat morala rafiun dajati o oviranji slovanskega prebivalstva Istre v napredka. Važna pa je bila današnja razprava tudi zarad tega, ker svedoči, da večina še ni pozabila na zloglasni program zloglasnega Gudera, katerega je bila ona poslala v Kastav. A Kastav, ta najmočneja trdnjava istrskega Slovanstva, ne poda se z lepa. Ootovo se brezuspešno trudi večina istrskega dež. zbora, ki zastopa manjino istrskega prebivalstva. V imenu šolskega odseka poročata Spin-tić i dr. Scampiehio v ital. jeziku o raznih prošnjah, kar 8e vse brez debate sprejme. Prav tako se sprejmejo nekateri predlogi finančnega odseka, za kojega poroča dr. Venier. Sklep seje ob 1 uri. —Prihodnja seja v petek ob 11 uri. Goriški. Gorica, 19. junija. Tretja seja deželnega zbora je bila vtorek 17. t, m. ob 5 uri popoldne, navzoči so bili vsi poslanci razun gospodov vrhovnega škofa dr. Zorn, Nik. dr. Tonkli, in bar. Locatelli. Deželni glavar otvori sejo in ukaže prebrati zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet in podpisan. Poslanec Kocijančič poroča kot referent finančnega odseka o proračunu za 1. 1885. štipendijskega zaloga. Referent Gasser o proračunu deželno-občinskega zaloga, prav ta referent o gospinskem zalogu. Referent Kocijančič o zalogu za ranjene in bolne vojake. Referent Gasser o zalogu Werden-berških stipendijev. Vitez dr. Tonkli o proračunu glavnega zaloga za uboge. Vsi ti proračuni so bili enoglasno sprejeti. Vitez dr. Pajer poroča o predlogu dež. odbora, o prošnji sester Antonije in Jožefe Vogrig, hčer rajn. ravnatelja c. kr. realke, da se jima še dalje dovoli uživanje dosedanje ttne podpore. Predlog se potrdi. Vitez dr. Tonkli poroča v imenu odbora za povišanje dnine Aleksandru Chia-des, tudi to se odobri. Poslanec Gasser poroča v imenu odbora o podpori, ki se J« odmenila šoli za izdelovanje čipek v Dolnjej Otlicl za 1. 1884.; odobri se. Vitez dr. Tonkli poroča o podpori 200 gl. ki se je dovolila vdovi rajn. dež. denarničarja Angelo Rubia, in o izbrisu na dolgu ostale predplače; odobri se. Odbornik Gasser poroča o vojaškej bolnišnici na Placuti, naj se še dalje v najemu pusti erarju. Ta predlog se odda finančnemu odseku v pretres. Ko je bil dnevni red te seje končan, povabil je dež. glavar gospode poslance k četrte) zborovej seji dne 20. junija ob 9'/, predpoldne s tem le dnevnim redom. Poročila dež. odbora in sicer: 1. O dovolitvi letne pokojnine luo gl. bivšemu učitelju Ivanu Vouk-u; II. o donesku 600 gld. za pogozdovanjski zalog III. o dovolitvi odgojne podpore maloletnim otrokom učitelja Petra Jussa; IV. O dovolitvi odgojne podpore Aleksandru sinu rajn. učitelja Ivana Brščaka. Na to zakluči dež. glavar sejo ob 6. uri zvečer. DOPISI. IZ Gorico, 19. i unija. — (Blagoslo-venje vojaške \astave. Vreme). Zadnjo sredo se je blagoslovila zastava tukajšnega peš-polka vojvode Ludevita bavarskega št. 62 kaj veličastno. Na predvečer je najpred svirala po mestu mestna godba. Potem je šla vojaška godba h kurnici gospej Ha-drovski in zvirala več komadov mej tem, ko so topovi na gradu 12 krat zagrmeli. Travnik je bil lepo rasvitljen kakor tudi na gradu z nešlevilno luči in bengaličnimi ognji. Pred durmi vojašnice sta stala dva drogova, zelenjavo in zastavami Jepo odičena; na malih rasvitl^enib balonih so bila napisana vsa mesta, kder se je ta polk bojeval. Od kumice gospe Hadrovske je Sla vojaška godba po mestu, in seje ustavila na dvorišču vrhovnega škofa in svirala več lepih komadov. Od tam je godba odSla v vojašnico. Na dan blagosiovenja ob 5. uri zjutraj so topovi 21. krat zagr-meli, da se je mesto treslo, in vojaška godba je po mestu svirala. Ob 8. uii se je uže ljudstvo zbiralo na Travniku, kder je bilo vse pripravljeno za blagoslovenje zastave. Prostor za cerkveno slovesnost je bil pred polačo okraj, glavarstva krasno odičen. Dva velika krasna odra sta bila postavljena za odlično vojaško in civilno gospodo. Sredi mej tema odroma so stali trije veliki slavoloki, na srednjem je stal lep oltar, na obema stranskima ste bili podobi presvet, cesarja in cesarice. Pred vsem tem krasnim prostorom pa je stalo 8 visocih stebrov, na katerih so vihrale raznovrstne zastave. Pred deveto uro pride polk iz vojašnice z svojo staro razstreijeno zastavo na Travnik. Nato se pripelje vrhovni po-kneženi škof Alojzij dr. Zorn, ki je sam z veliko asistencijo daroval sv. mašo. Mej sv. mašo je svirala vojaška godba: vojaki so defilirali in streljali, kakor tudi topovi na gradu. Po sv. maši je privezala kumica lep krasen trak zastavi. Nato je vrhovni škof zastavo blagoslovil. Po blagoslovu so se zabijali žreblji, prvega je zabil vrhovni skof, za njim kumica, potem pa vojaški in civilni predstojniki. Ko je bilo zabivanje žrebljev končano, predstavi se novo bla-goslovena zastava vsemu polku, kateremu je poveljnik lepo govoril o udanosti in zvestobi do nove zastave, katerej so tudi vojaki prisegli. S tem je bila zjuternja slav-nost končana. Ob 1. uri popoldne je bil v restavraciji «Pri poŠti« slavnostni banket, pri katerem je svirala vojaška godba. Pod noč pa je bil velik ples na dvorišču vojašnice in sicer za vse vojake, ob 9. uri pa velik eleganten ples, h kateremu je bila tudi odlična civilna gospoda povabljena. S tem je naš polk dovršil svoj najlepši in veselejši dan. Vreme imamo kaj neugodno; u2e ves ta mesec dežuje, kar posebno grozdju in žitu močno Škoduje, pa tudi toča je zadnji vtorek veliko škode naredila. Posebno Kanalski okraj, potem neke vasi v Bruah Renče, Miren, Peč, Gradišče in nekoliko tudi Dornberg, Prvačina in Vertojba so hudo trpele. Radi tega imamo tudi prav mrzle dneve. Rodoljub. S Krasa* 16. junija. — Domači jezik spoštovati in ptujega ne zaničevati, bodi vsacemu v dolžnost. Žalibože, da se te Slomškove besede prevečkrat skrune, ko se domači jezik zatajuje i namefičuje s tujim, kar svedoči ta le dogodek: Pred nekojimi dnevi dobim slučajno napis: Z. 54 Ortsschulrath — Komen itd. Mislil sem Bi, kako imponira ((Ortsschulrath » nemški, a čisto slovenski Komen. A ker Komence poznam kot vrle narodnjake, mislil sem si, to mora biti kakšna ekstrema, ki prepeva svoj «ort» Bog jej greh odpustil Jaz menim, ako biva kedo mej Slovenci, ako je predsednik, ud ali pisatelj kraj. šol. sveta, tudi če se mu pretaka po Žilah nemška kri. da ne bi smel žaliti s nemškimi napisi slovenskega življa; a če ima količkaj slovenskega mozga, moral bi vsaj na zavitek napisati «kraj», tudi ako pošilja v zavitku nemško tvarino, kajti pomisliti je, da se pismo prenaša po strogo slovenskem Krasu: iz Komna v Sežano. Komenskf kraj. šol. svet milujem, da ima pisatelja, ki se sramuje slovenske »lupine«, iz katere se povzema, da ni tudi jedro slovenskega Jurija. Da se kraj. šol. svet na Slovenskem ponaša z nemškova-njem, to je vendar preveč! Kaj bi n. p. počeli tam v Rajhu ali Italiji, ako bi se njih pisitelj posluževal njim tuje pisave. He! pisatelj moj, bil bi, po vsej pravici, pravi direndaj. Spoštujmo mili svoj jezik, kakor spoštuje svojega Italijan, prisedgi mej Slovence, tudi ako umeje slovenščino, javi: •Lo comprendo ma non posso parlar chia-rament", ter zdržuje se kolikor mogoče slovenskega govora. Čislajmo, govorimo tuj jezik, kedar je treba, a mile nam mate inščine ne za-metajmo i ne pritiskajmo je ob steno. I® Materijo, 18. junija. (Vedno dež tn zapreke narodnega vremena). — Tukaj dežuje ves juni neprenehoma tako, da se ne more ničesa na polji delati. Krompir, glavni naš pridelek, je v plevelu in zaostalo je vsled dežja vse obdelovanje tudi drugih rastlin tako. da uže zdaj v strahu preml-šlujemo, s čem bodemo davke plačali in od česa se preživimo. Želeti bi bilo, da bi visoka vlada na to ukrenola, da bi se na Tržaško-Reškej cesti vsaj nekateri hudi strmi klanci predelali; ker bi to veliko ne stalo, a bilo bi to ne le voznikom v veliko polajšanje, nego bilo bi tudi tukajnim prebivalcem v veliko pomoč, da si pri tem delu košček polente zaslužijo. V našem občinskem uradu, kakor uže znano, obravnava in uraduje se v slovenskem jeziku, tudi vloge na višje oblastnije se pošiljajo v slovenskem jeziku, ako pa oblastnije te vloge tudi v slovenskem jeziku rešujejo, tega ne vemo, le toliko nam je znano, da visoko c. k. deželno sodišče v Trstu slovenske vloge tudi slovensko rešuje, dokaz temu je, ko je gospod dr. Bizjak proti enej občini tožbo v slovenskem jeziku pri c. k. deželnem sodišči v Trstu vložil, razpisalo je c. k. deželno sodišče v lepem slovenskem jeziku dan obravnave, in ko je v dan obravnave s6 stranko g. dr. Bizjak pogodbo v slovenskem jeziku narekaval, bil je po naklučbi navzoč neki gospod dr. Consolo, katerega, kakor se sliši, je ta slovenska narekva tako razburila, da se je pri advokotnej zbornici pritožil in nasvetoval, naj ona sredstva dobi, po katerih bi se dalo zabraniti, da se ne bi pri c. k. deželnem sodišči slovensko obravnavalo. No, kaj tacega nismo pričakovali v sedanjem„veku, da neverjetno, pa vendar resnično. Skoda, da ni gospod Consolo na lredentovskem. Tak jurist je kakor godec brez sluha. Košana, 15. junija. —Sprejmi v svoje pridale, ljubljena »Edinost«, tudi iz naše doline nekoliko vrstic v dokaz, da še Živimo. Da, v resnici smo še živi, ali naše živenje je v pravem pomenu besede podobno bolj dolgej ostrej zimi, v katere) je vse poparjeno in polomnjeno pod mrzlim snegom, ko vse stvari na zemlji in tudi živelj človeški tako rekoč spi — ali vsaj dremlje. Ko pa v milej in ljubej pomladi vse z nova oživi ter zopet zadobi svojo zeleno odejo, pod katero se vse nekako boljše čuti, veseli, raduje ter se ponosno vzdiguje k višku, kakor bi vse stvari na črnej zemlji znale, da tam gori je nekaj druzega, mi-lejega, ljubšega, lepšega in sladkejšega od ljube uam pomladi; i zbudi se v nas up in prava živa vera; znan izrek pravi: Gledi vedno z enim okom doli, z drugim gori, in to je prav, človek mora delati, in tudi moliti, zakaj brez dela ni lju-bega kruhka, brez molitve pa ni blagoslova božjega. Ko bi vsi ljudje imeli te dve lastnosti, kako srečni bi bili na svetu; ona golazen, katera pa ne misli druzega, nego od tujih žuljev živeti, in dobro živeti, hitro bi se potem razpršila in ugonobila do kraja. Ali žalibog Ha ni tako, kajti so ljudje, koji niso kapitalisti in vendar nočejo delati, rajši pohajkvajo, pri tem pa vedno duhtajo, kako bi na lahkoti — brez dela — ali celo po nepoštenej poti prišli do bogastva in do veljave pri ljudstvu; delo, delo človeka hvali, pa pustimo to, da predaleč ne sežemo. Rekel sem, da pri nas skoraj spimo ali dremljemo, in to za tega del, ker pri nas je narodno zavedenje premalo čislano; jaz ne bodem iskal vsestranskih vzrokov te malomarnosti, le toliko trdim, da je naše preprosto domače ljudstvo preveč zanemarjeno, razvajeno in svojeglavno. Ali da ne bi se zanimalo za vsako stvar, bodi si kar koli, tega nikakor trditi ne morem. Da smo pa tako zaostali za drugimi slovenskimi brati in slovenskim svetom sploh, tega nismo vsega sami krivi, kajti, kde hočemo zajemati vode, ako ni potoka sili vodnjaka? Nekoliko smo se vendar le zdramili, ali oči so nam Še zaspane, da ne vidimo še vsi enako dobro, pa ta bolezen, če Bog da, preide. Gest. gosp. rodoljubi, kateri se zanimate za našo bolezen, lotite se dela, a boste videli, da ne bo brez vspeha. — adu bode gotovo. Več nego 4 mesece nismo imeli učitelja za drugi razred, naši otroci so se v tem času klatili in kavsali po vaseh, in to malo, kar so znali, pozabili so, pa saj niso ni prej mnogo znali, 7. dan t. m. smo pa vendar, hvala Bogu, dobili nad učitelja za 2. razred. Ta gospod, Josip Božja, nam je bil posebno priporočan in hvaljen ter se nam zagotavlja, da je prav dober učitelj, KoŠana pa je bila potrebna tudi dobrega organista, in zdaj se je tudi to prašanje prav dobro rešilo. Kajti gospod nad učitelj nam je koj drugi dan po svojem dohodu, to je v praznik svete Trojice, pokazal svojo posebno zmožnost v tej stroki, kar se je lahko vsak prepričal, kdor bodi k božje j službi v cerkev. Mi toraj kličemo erospodu nadučitelju: dobro doŠel! naj orje pusto ledino, katera utegne sčasoma postati rodovitna zemlja. V vseh dvomljivih rečeh naj se pa g. nadučitelj blagovoljno v pojasnilo obrača na preč. gosp. župnika Torkarja, vsestransko izobraženega in navdušenega rodoljuba, kateri od prve ure, ko je prišel v Košano, dela in se bori vedno za blagost svojih faranov. Z Notranjskega, 17. junija. — Bliža se čas, ko bode treba mesto odsto-pivšega dr. Zamika izvoliti novega dežel- nega poslanca. Nekoliko se je uŽe govorilo sen ter tja o tem, vendar določnega se v tej zadevi še ni nič ukrenolo. Nekateri bi bili zadovoljeni še z odstopivšuu dr. Zamikom, ter misle, naj bi se mu z novo izvolitvijo nekaka zaupnica dala. Iz principa mi nemamo nič napram dr. Zar-niku, ter ga kot odločnega narodnjaka spoštujemo. Vendar ga — vsaj za sedanjo dobo deželnega zbora — za novo izvolitev priporočati ne moremo. Res da so viharne deŽelnozborske seje lanskega leta zaradi brez vse potrebe votiranih 600 gl., za prostovoljno podučevanje nemškega jezika, morale vsacega pravega domoljuba pretresti v dno srca, vendar ne bi bili želeli, da se je Imenovani g. poslanec od-maknol v dobi najnujnejšega dela. Ker pa v deželnem zboru kranjskem sedf še vedno tista večina, katera z svojimi sklepi dr. Zamiku ni bila po volji, torej je naše mnenje to, da bi njega zopet voliti bilo nepotrebno delo, kajti ni gotovo, ali bi on volitev prevzel — in ako bi jo — ne bi li zopet v nepovoljnem slučaji se odpovedal? Sploh je pa tudi to, da vzlasti Notranjska, ako hoče napredovati in se vsaj še večje bede rešiti, potrebuje v deželnem zastopu moža, kateri pozna razrneiv m potrebe Notranjske. Kakor znano, pri ie tudi zadeva Bistriško-Reške vode v deželnem zboru v obravnavo in prav v tej zadevi potrebujejo Notranjci za svojo blagost in pravico unetega moža, kateri z poznanjem vse stvari neustrašeno odkrije rano, katera skeli naše ubogo ljudstvo, a hočejo mu z odvzetjem vode še večo rano zadati. Mi poznamo moža, kateri se je vz-lasti v vodnej zadevi pokazal neustrašenega domoljuba ter pravega zagovornika • uboge gmajne*. Prepričan sem, da je t& mož uže marsikomu znan, zatorej ga nočem z imenom imenovati Sicer bi pa ne bilo odveč, da bi se v primernem kraju sklical shod volilcev, kder naj bi se posvetovalo in določilo o prihodnjem kan didatu. Na svidenje 1 Domače in razne vesti. če»lllke kopersklm volil-čem. Iz Barbanščine došla je ta-le čestitka. Sviestnim biračem u koparskom kotam. Vam, koji ste prezirom odbili mi-tjenje Šarovite guje; Vam, koji ste čvrsto stali na braniku naših pravah; Vam, koji ste svietu pokazali, da se istarski Hrvati i Slovenci znaju značajno i postojano boriti na ustavnom polju, Vam dovikuju: Žittli\ (Sliedi podpisi). Birači iz Barbanfičine. Duhovenske spremembe v Goriški nadškolljl. Gospod Fran. Sedej je imenovan Btalnim profesorjem svetopismenskih ved stare zaveze v semenišči v Gorici. NovomaSniki posvečeni: Iz Goriške nadškofije: Faiduti Alojzij in Kosovel Josip. Iz Tržaške Škofje: «i-klavčič Karol, Mlakar Janez, Kompare Josip. — Gospod Bodigoj Anton, vikar T Rutarsu je dobil župniio v Muserlih, Slovanska elialnftca. Zarad sla-b°ga vremena koncert ne bode denes zvečer, ampak je preložen na soboto 28. t. m. Odbor. Izlet v Gorico dne 6. julija zanima razne kroge; listki se uže prav pridno prodajajo. Razen pevskega zbora del. podp. društva v.i.-l^žita se tudi pevska znora skedenjski in rojanskl, — tudi mnogi Sokoli pojdejo v Gorico in še celo nekateri Slovencem prijazni Italijani poprašuiejo po kartab. Ker je število izletavcev nekda omejeno, javljamo vsem tistim, ki se želć vdeleziti izleta v Gorico in tamošnje prekrasne slavnosti, da si preskrbe v pravem času vozne listke, ki se dobivajo v urada del. podp. društva in še v drugih, zadnjiS naznanjenih ki njih. Natanjčni program slavnosti prinesemo denes 8 dni. TriaSke novosti: Mestni \bor je v tajnej seji dne 19. t. m. dovolil uuovi po zdravniku dr. Volbenku Muhi letno miloščino. Ustanova Economo. Mestni magistrat naznanja, da se bodo delila dne 9. avgusta t. 1., kot smrtnega dne blagega meščana Demetrija A. Economo, iz njegove ustanove podporna darila onemoglim a vrednim rokodelcem, delavcem in dninarjem; ubozim delavskim udovam, ki imajo oti 6knt kakor tudi vrednim delavskim hčeram rokodelkatn, ali naj si bodo tudi priprost" delavke in dejansko delajo. — Pisane prošnje brez prilog, toda z natančnim popisom stanu iti stanovanja, naj se podajajo dotičnemu odboru v II. oddelku mestnega magistrata do dne 15. julija t. I. Pobegnola je od doma pred 15 dnevi 16 letna deklina Franca Dular, ne ve se kam. Kdor bi o njej poizvedel, naj blagovoli javiti njenim starišem na starej Ijub-ljariakej cesti v hiši št. 16. II. nadstropje. Zblaznel je nagloma v sredo 68 letni zidar Valentin B. in začel nevarno razsajati ; straža ga je komaj ukrotla in odvedla v bolnico. Nesreie. SOletni okoličan Matej Mala-lan padel je pri novem mostu v morje, a nek mornar ga je precej izvlevkel. EDINOST. Crof TaaflV pride 24. t. m. v Trst k velikim pomorskim manovrarn. Ilornka. biti'V pri Tr*lu. lcikor znano, hode 'Jo. t. in. dopoluine in se boj konča Še le opoludne: Boja se vdeleie te le ladij": Prapornica mornaričnega poveljnika »Triest«, poveljnik linejne ladije lajtenant grof Mont^cuceoli. I. divizija: Kontre-a liniral baron Pitner; štabni načelnik fregat ni kapitan pl. Palese; pra-porna ladija kazamatnica Lisa, poveljnik ladijni kapitan Berthold. — Oklopnica fregata nadvojvoda Ferdinand Maks, poveljnik ladijni kapitan Czedlk..— Oklopnica fregata Habsburg, poveljnik fregatni kapitan Fayenz. — II. divizija: Kontre-admiial baron Manfroni; štabni načelnik korvetni kapitan Schellander. Praporna ladija kazamatnica Te«etthoff, poveljnik ladijni kapitan baron Spaun. —Kazamat niča Iviiser Max, poveljnik ladijni kapitan Primavessi, Kazamatnica Prinz Eugen, poveljnik ladijni kapitan Brull. — Tor- {»edovska divizija: Torpedna ladija na ko-esa Kaiserin Elisabetb, poveljnik korvetni kapitan Muller, ob enem divizijni poveljnik. Torpeduice: St. 6, 7, 8, 11, 13 in 14, katerim zapovedujejo linejnih ladij lajte-nanti: Pamer, Gimiotti, B >yer, Kutscbera, Ripper in Anton. — Znamenja bo dajala ladija Keika, katere poveljnik je nadvojvoda Štefan. Izpred Kodlšča. Uboge kure, tudi te nemaja miru po nočilNe ve se, da-li l-adi dobrih in dragih jajec, ali radi kokoši samih, najbrže pa radi obojih šel je po noči šegetat in grabit kokodajke 18 letni Jože PirČ iz Saleža, najprvo one svojega očeta, potem pa Še tudi druzih sosedov, misleč si: čem več tem bolje, tr jih je precejšnje število odnesel, baje na razstavo v Ciškovas — tam nekde v Trstu —, kder je tudi darila dobil zanje. Dne 17. t. m. pa mu je c. k. deželno sodišče v Trstu spoznalo še 4 mesece omejenega stanovanja za njegove tatvinske zasluge. Policijsko. Zadnjo noč so neznani tatovi celo iz kaŠče Economovega paromlina ukradli 50 vreč. IZ Komna nam pišejo, da je bila nevihta in toča 17. t. m. tolika, da je v pol uri uničila skoro ves predelek v Brestovici, Vi.jščiei, Koritu, na Valeh in Klancu, največa nesreča pa je v Kostanjevici, manjša v Komnu, v Snti, Malem-dolu, Robijah. — V obče pa bi te občine letos potrebovale zdatne pomoči. Toča je ležala do drugega dnč v nekaterih krajih do po pol čevlja visoko. Birma bo v LJubljani v ne ' ■ !;•> 13. julija; birmoval bode premilostni škof Tržaški dr. Janez Glavina. Naslednje dtii pa bode gg. blagoslovcem delil višje redove. Umrl Je včeraj zvečer ob 9. uri č. g. Luka Hiti, bivši dogoletni katehet ln šolski vodja v Vipavi, v 52. letu svoje starosti. Pogreb ho dene*. Izlet v Zlato Prago. V Ljubljani se je osnoval posebni odbor v ta ramen. Državna železnica zahteva za direktno vožnjo iz Ljubljane v Prago skoz Sv. Valentin in Budjejovice s6m in tji za 300 deležnikov ro 16 gld. 95 kr. v lil., 25 gld. 32 kr. v II. razredu. Odbor zdaj dela na to, da bode vsakemu deležniku dovoljeno, z svojo retour-karto voziti se preko Dunaja ter z navadnim vlakom. V omenjenim odboru so gg. ces. kr. svetnik Iv. Mnrnik, mestni odbornik Iv Hribar, prof. Fr Snklje; urednik »Slovana«, Trstenjak in Iv. Železnikar, urednik »Slov. Naroda«. Odbor ta nas toliko bolj veseli, ker so v njem pospodje brez razločka stranke. Dobro znamenje na vsak način. Trtna ud se je prikazala tudi v dolenjskih nogradih. Popotovalni učitelj, g. Pire, jo je dobil v nekaterih nogradih pri Velikej Dolini. Tržno poročilu. Adpa — Gene jako trdne, tendenca za više zato pi so imetniki jako reservirani. Prodalo se je 1000 vreč Kio po gl. 5"> do gl. 67.—, 1800 Santos po gl. 59 do gl. 60., 1000 vivč slabega Manila gl. 57'/, «10 gl. 60.—, Java stane gl. 68 do gl. 70.—, Por-toricco gl. 88 do gl. 105.— Ceylon plant. gl. 80 do gl. 120. — Sladkor — tako slabo obrajtan, da je cena zoprt zdatno padla; prodalo se je te dni 4000 vreč sladkorja po gl. 22'/, do gl. 27. — Sadje — Pomaranč«', limoni gl, 3 do gl. 7.—, rožiči I. vrste gl. G'l, do gl. 7.—, lige v vencih gl. 11 do gl. 12.—, manrllji gl. 80 do gl. 84., opaša gl. 11 do gl. 15.—, cvebe navadne gl. 9 do gl. 11.—, Eleme gl. 12 do gl. 24., Sultanina gl. 14 do gl. 36. — Olje — .jedilno gl. 43 do gl. 48.—, namizno el. 72 do gl. 88.—, bombažno gl. 36 do gl. 37,. — Petrolje — cena trdna in uže več časa stalna na pl. 9'l4 do gl. 10.— Domači pridelki — fižola se je zadnji teden nekoliko prodalo. Beli stane gl. 9'l, do gl. 10.— rudeči gl. 10 do el. 10T/„ bohinec gl. 11.—, koks gld 12.— Maslo gJ. 88 do gl. 95. — Žit9. — Pšenica ruska gl. 9'lt rio gl. 10.—; koruza levantinska gl. 7.30 do gl. 7.50 cene vzdržavane. — Les— po stalnih nespremenjenih cenah. — Seno — dobro konjsko gl. 1.40 do gl. 1.80. Gospodi* ki želi na zrak, naznanjamo, da se je pri nas vee prijateljev iz dfžele (bližnje okolice in Notranjskega) javilo za oddajo sob in ako treba tudi hrane po jako nizkih cenah. — Ako torej kaka družina želi porabiti priliko, obrniti se more do nagega opravništva , k itero rado naznani bde. Borsnopo ročilo. Malo spekulacije, mlahovost prevladuje-, pri vsem tem se kurzi državnih papirjev dobro vzdržujejo. Dunajska Borsa dne %0. junija Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 35 » Zlata renta......102 » 20 » 57, avst. renta .... 95 » 70 • Delnice narodne banke. , 858 » — » Kreditne delnice ... . 307 » 40 . London 10 lir sterlin . . 121 » 85 » Napoleon....... 9 » 68'/,» C. kr. cekini...... 5 » 76 • 100 državnih mark ... 59 » 55 » Veseli pričakujemo praznik Sv. Petra in Pavla dne 29. t, m., kterega upamo da bomo obhajali kakor po navadi s proce-s jo v najlepSem redu z domačo godbo in petjem možkega zbora pod vrlim vodstvom g. učitella Pelicona. Nadejamo se da se slovenski naši rojaki obilno vdeleže lepe procesije, po dovršeni svečanosti pa jih vabi na kupico predobrega vina »brže-mina« v društveno krčmo št. 4. na vasi ravnateljstvo »vinotočnega društva« v Sv. Križu poleg Trsta. p€»slatio.') A. Za krajše k v Bazovici. Podpisani naznanjam, da ni nič re=, kar sem čez vas pred nekuj mesecev pisal. ___Ivan Flego. Za takove Članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Uredn. Drogerija Girolama Hirsch-a Vin Ghoga nasproti »letino* Zaloga romanskega žveplja I. vrste. Lug «Fenice» za perice po 20 kr. kilo. Barve, mlete z oljem in vodo. kakor tudi, barve suho-flno mlete t vrite. Zidarski čopiči št. 8 po fr 2 — jeden ; firneŽ za kočije angleške fabrike Harland & sin v Londonu, konjski fluid od dr. Kvvizda itd. 7-10 Razpis služeb. V tem okraju ste razpisani službi učiteljev-voditeljev na enorazrednicah v Otaležu in na Grahovem za definitivno nastavljenjo z dohodki po postavi 10. marca 18*70 in 4. marca 1879. 2-2 Prošnje s postavnimi spričevali sposobnosti je vložiti do lconca meseca julija t. 1. po predstavljenih ob-lastnijah. V Tominu, 13. junija 1884. C. k. okrajni šolski svet. ffllatllnlce SLAMOREZNKE in 0 ŽIT0ČISTILNE STROJE jjjjj oddaja po stro»o fabriški ceni M J. C. Demšar Železniki (Eisnei n-Oberkrain). 1-6 MIRODILNICA (drogerija) G, B. ANGELI-JA SC v Trstu na lesnem trgu, 1 Ocenjena izdelovalnica čopičev; zaloga oljnatih barv lastne priprav^, firneža angleškega, francoskega, nemškega itd. itd., kakor tudi vrlo izbiro mineralnih voda, naravnost od virov naročene, vedno sveže, in jedina zaloga laka flrneža za kočije ii ocenjene fabrike A. Lefranc-a v Parizu. Žvepla I. vrate. 10—9 G. le. pr»i vilicjir&no društvo Alojzija Nlajer-jeva trgovina piva v 8TE-LENICAH v Ljubljani priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic. Garantira se Šest mesečna obstojnost tega piva. 10-^4 * f. ..Vjiic ; »Ti-'"1«" Popolno Ozdravljenje 1 IN U HITRO vseh bolezni na llvolh, eplleptlčnlh IN SKRIVNIH po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma ozdravil. a—25 Dr. prof. A. MALASPINA ud mnogih učenih društev 106, FAUBOURG S. ANTOINE 106, Posvetuje in zdravi se pismenim potem. J avna zalivala. ŽaloGLna zapuščenavdova s trenil otročiči zahvaljuje se dragim udom del. podp. društva in njega odboru la veliko podporo od gl. 183 50, katere »eni prejela ve« čas bolezni mojega rajn-cega moža in še za poKeben dar gl. 12-75 nabran pri udih društva. Zahvalujem se tudi za krasen venec, katerega je odbor poslal na ra-kev rajneega in konečno rečeui, da nam je Sat sam dobrotljivi Bog preskrbel tako dobro ruštvo. kakoršno je delniško podp. društvo, v katerem bi moral bili vsak tržaški Slovenec. Trst, 19. junija. Marija černivec. Gospod G. B. je prinesel denes račune društva ■fidinosti«, katerih pregledanje pa si Se pridržujem do pondelka M. Maidlć, podpredsednik. Priporoča se od naj-prvih zdravnikov strokovnjakov tujih in domačih, kot najuspešiipjo vodo grenčico vplivajočo na čiščenje krvi in na ono želodca. — Zamore Re je vsak čas dobiti svežo po vseh trgovinah z mineralnimi vodami. 6—10 Lastniki Bratje Loser v Trstu. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto ln naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezujo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih ln na vranict, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo (17) Prodajejo se v vseh glavnih lekamicah na ■vetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristnfoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, Q. B. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se jo pokvananihpoJHefibr, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. iz Trsta v Noii-M naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemaio blago ln potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. (6) V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA. Parnik «Eatt Aoglla«, 3400 ton, a 5. dan julija. Parnik «Germania», 4200 ton, v 20. dan julija. Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deirArsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld. Vmesni krov 60 gll. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlllano d' Ant. Po(|layen, generalni agent. Najbolje in najcenejše POHIŠTVO v bogate] zbirki pri IGNACIJU KRON TRST Via al Teatro 1 (Tergeateo). 8—5 Ilustrirani ceniki se pošljejo kamor koli brezplačno in franko. Riunione Adriatica di Sicurtš ir Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Olavnioa In reterva društva dne 31. decembra 1881: Glavnica društva gld. 3,300.000.- reservni fond ou dobičkov » 625 927.02 « a za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638,505.— ReserVa za škode • 284 591.— V portfelju: Premije, ki ?e imaio potirjati v prihodnjih letih . . . . » 13,206.696.47 Skupni znesek vt. h 5kod plačanih od 1. 1638 do 1881 gld. 103,255.007.57 Urad ravnateljstva 24—24 Via Valdirivo. št. 2 (v lastnej hiši) Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. Maliču, te odločno najboljše zdravilo zoper prottn ter revmatitem, trganje po udih, bolečine v kriti ter Žitcik, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo ^asa če se rabi, pa mine po-volnem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo «cvetu toper V«ntT. znamk« j trganje po dr Mali&u» s traven stoječim znamenjenem; 1 steklenica SO kr. Planinski želiščni sirop kranjski, Izboren zoper kašelj, hripavoBt vratobol Ersne in pljučne bolečine; l stekl. 56 kr. [oristnejsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči sokl in siropi. 20-16 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne Krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu poprešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškeca telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽ^m-m želodcu, jetrnih in obistnlh boleznih, v Škatljah a 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpoilljava ae le Jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše re tako) v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani« Lastnik, drufitvo .EDINOST«. — lzdatelj in odgovorni nrednik: AVGUST BREMIC Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu,