PRIMORSKI DNEVNIK g"'S«rri^r"' Cena 50 lir v POSLANSKI ZBORNICI RAZPRAVA O POKOJNINAH INPS Leto XXIII. Št. 109 (6693) TRST, sreda, 10. maja 1967 Senat je včeraj odobril zakon o družinskih dokladah za otroke kmetov Bivši načelnik generalnega štaba vojske gen. De Lorenzo je vložil priziv in pravi, da ima SIFAR pravico nadzorovati državnike - Socialisti o mednarodnih vprašanjih 9- — Senat je odobril zakon, s katerim se razširjajo Sionske doklade tudi na neposredne obdelovalce zemlje, spo-ila ar^e *n kolone. Družinska doklada bo znašala 22.000 lir na aua do 14 let starosti, izjemoma pa jo lahko izplačujejo do . *&ta starosti, če gre za dija--------------- | dobil značaj disciplinske kazni. 3. ; De Lorenzo se ni mogel braniti, , --v«, ouoiuou, gic zjo. uija J5 srednje ali strokovne šole, in 26 let za univerzitetnega štu-“?nta. Zakon predvideva skup-izdatek v višini 28 milijard ne predvideva družinske člana 6 za zen0 in druge družinske viiHi ’ ^ar Je minister Bosco opra-da bi v takem primeru izdatek nadaljnjih 155 mili-“ lir, in česar proračun ne bi DrJo? ster Bosco je govoril tudi v ganski zbornici glede zakona iz viarin eta’ ^ Je Predvideval obvezo bin Tivm bistveno zvišanje pokoj-^. INPS. Minister je ponovno zakona ?ožnost uveljavitve tega za-totSi) - da niso ustvarjeni gospo. !?hko j ***» in finančni pogoji, da bi INpo uresničili zakon." Dohodki - - . so bili nižji, kot so bili pred- vja ™ mzji, Kot so Din prea-*viw istočasno pa so se bistveno Irll* iZd&tkl 7.«a+n io minld»r vq. da se izdatki. Zato je minister za bo vlada poslužila samo tistega dela zakonskega pooblastila, ki se ne nanaša na nove finančne izdatke. V odgovorih je večina poslancev izrazila nezadovoljstvo z ministrovimi izjavami in pri tem je zanimivo, da tudi poslanci KD in PSU, ki so povsem utemeljeno ugotovili, da se ni mogoče zadovoljiti z enostavno odložitvijo, ki jo predlaga minister in da je treba sicer upoštevati dejansko stanje, istočasno pa tudi postaviti točne roke. Popoldne pa je poslanska zbornica nadaljevala z razpravo o reformi bolnišnic. Bivši načelnik generalnega štaba vojske gen. Giovanni De Lorenzo je vložil priziv na državni svet v zvezi s sklepom vlade, s katerim so ga odstavili. Priziv temelji na vrsti formalnih ugotovitev: 1. Da niso zaslišali načelnika generalnega štaba za o-brambo. 2. Pri sklepu ni šlo samo za izmenjavo, temveč je ta sklep niUlliiiil„,ll„||||||Mf||||||||||1|nl|Mm|m,I|l|lllt|mtl|llll„llll„I,l,|,Iml||||||l|t||,l||,„„„„ll,|,m||| cKENNEDYJEVA RUNDA» V TEŽAVAH Pogajanja v Ženevi zašla v slepo ulico Ce se do 14. t. m. ne sporazumejo, bodo morali ugotoviti, da «runda» ni uresničljiva 9. _ Carinska pogaja-kWnZenevl h odo za dva dni pre-m sicer med zasedanjem »ke ministrov evropske gospodar-Dik (T^Pnosti v Bruslju. Predstav-Oost “I^Pnosti Jean htejr, ki skup-HJfc Pftopa na ženevskih pogaja-o d' j hamreč v Bruslju poročal Pripei^fbiih pogajanjih, ki niso števili, e do nobenega napredka, ttrajvic. sestanki v dvoje in več-bi poskusi posredovanja, da spor med Američani in •boi* 1 •o nK?® gospodarsko skupnostjo, do majhnih rezultatov, či, seja, ld se je začela sino-he Je zaključila davi ob 3.40, ?vehL2.,se mogli sporazumeti o ^blitsvn?111 vprašanjih, ki se tičejo {etjnjt10« proizvodov in žita. Pred-------------------- — GATT dosegli sporazuma m aa tudi ni-S* hspredovali. hek. AS 9 Je bil še zadnji sesta-*° jasn„tavniki skupnega tržišča bo a P°vedali Američanom, da frojk-mogoč sporazum «samo na '■hve J; skupnosti, temveč je treba »h s^^čno razdeliti)). V teh kro-^«ri5ke , enJa. da predstavniki a- hp°iia?. v!ade v Ženevi očitno niso ka Rn„ ceni za sklenitev dokončne- aU Pa sl ne morejo 2't hn-^govomost, da bi zaklju-kor v sedanjih pogojih. ^hanis^euo. je glavni spor okoli carm na kemijske pro- . J Sta . organiziranja svetovnega 81t«v od tega je odvisna re-1\td vprašanj. Pfedsta^./Janašnjem sestanku med J^kl skupnosti in ZDA se n Je ni*, sporazumeti. Govori se, ^kazafsvni ravnatelj GATT White v?*tevi w5°fn°st, naj bi sklicali v tev konfer?nco* da •horebitno politično rešl- Sn OATt°’ W *a Je objavila noje S1c«r b, pravi med drugim, da k“' namrn-,—„ —j----------se i! Poktoo^Predovali, vendar pa da ul mogoč načelen ]?re*ajii,>, ® Se nerešenih velikih h! P°fofiin Nekatere države, doda-hii»?e iahwm6nij°. da je bistveno, I,|l Posvetujejo z zadev- da dobijo nova navo- dila, ki naj omogočijo nadaljevanje dela. Zato je bilo sklenjeno, da se bo diskusija nadaljevala konec tedna in zaključila 14. maja. Vse države se strinjajo, da ne bi bilo moč zopet podaljšati pogajanj. Sporočilo ugotavlja zatem, da je treba premagati še težavne ovire, vendar pa so vsi pogajalci izrekli mnenje, da je možnost zaključka pogajanj do 14. maja z načelnim sporazumom na podlagi dosedanjih posvetovanj, ki bodo v zadevnih prestolnicah, in na podlagi novih naporov, če ne bo do 14. maja dosežen sporazum, bo to pomenilo da se «Kennedyje-va runda« ne da uresničiti. Posadka za «Apolon» WASHlNGTON, 9. — Upravnik NASA James Webb je sporočil danes v ameriškem kongresu, da bodo posadko prve kabine «Apolon», ki jo bodo Američani izstrelili čez nekaj mesecev, sestavljali Walter Schirra, Walter Cunnigham in Don Eisele. Webb je izjavil, da bodo kabino izročili voditeljem v Cape Kennedy konec tega leta in da bo izstreljena tri mesece po izročitvi. V obveščenih krogih domnevajo, da Jo bodo izstrelili v prvih mesecih prihodnjega leta. Vsekakor bodo kabino «Apolon» izstrelili z enoletno zakasnitvijo v primerjavi s prvotno določenim rokom. To pa zaradi nesTeče, ki se Je zgodila januarja s kabino «Apolon» pri preizkušanju namišljenega poleta, pri katerem so zgubili življenje trije vesoljci. Webb je dodal, da bodo pri prihodnjem poskusu zmanjšali nevarnost požara na najmanjšo stopnjo ter bodo porabili drugačne snovi. Vendar pa se za nov polet predvideva uporabljanje čistega ki. sika kakor v kabini, ki jo je požar uničil. Pripomnil je, da ZDA niso zgubile upanja, da bodo mogle poslati že leta 1970 ljudi na Luno, kar jamči ustava. Istočasno pa se priziv tudi sklicuje na delovanje preiskovalne komisije glede SIFAR in polemizira z delom te komisije. Mnogo važnejša kot ti formalni izgovori, pa je končna ugotovitev o delu obveščevalne službe, pri čemer general De Lorenzo navaja zanimivo teorijo, da SIFAR ni kršil zakona, češ da spada zasledovanje in nadzorstvo nad političnimi osebami v njegovo neposredno pristojnost, s ciljem «varnosti državen. Pri tem se po njegovi pritožbi mora obveščevalna služba zanimati «zlasti za zasebno življenje, ker v takem primeru lahko pride politična osebnost v stik s sumljivimi osebami«. Pritožba generala De Lorenza ima majhno pravno vrednost, saj je izključna pristojnost vlade, da imenuje vojaške poveljnike in da imenuje osebe, v katere ima zaupanje. Zato formalni del te pritožbe ni zanimiv, saj državni svet vsekakor ni nad vlado in parlamentom. Bolj pa Je zanimiva miselnost, ki izhaja iz ugotovitev o nalogah obveščevalne službe in ki jo zagovarja do nedavnega ena najvišjih vojaških osebnosti, ki se je torej čutila vzvišena nad vlado in nad člani vlade ter tudi nad predsednikom republike, ki lahko pridejo v stik in so lahko nevarni za ((varnost države«. Kaj pomenijo ti stiki in kaj je ((nevarnost«, pa odloča ponovno vojska sama. Gre za zelo nevarno miselnost, ki je privedla že do skrajno tragičnih posledic. Sestal se je izvršni odbor PSU, na katerem je namestnik tajnika Cariglia poročal o zasedanju biroja socialistične internacionale, ki se je sestal 5. in 6. maja v Londonu. Internacionala je zelo zaskrbljena zaradi dogodkov v Grčiji in je sklenila poslati delegacijo, ki jo bo vodil predsednik Pitterman, sestavljala pa jo bodo Cariglia in predstavnik danskih socialistov. Cariglia je tudi poročal o resoluciji, ki so jc sprejeli in v kateri socialistična internacionala obsoja državni udar v Grčiji in ugotavlja, da so kršili človečanske pravice, ki jih je Grčija tudi podpisala. Zahteva se takojšnja izpustitev vseh političnih jetnikov m obnovitev svobode ter demokracije. Vojaški režim resno onemogoča mednarodno in dvostransko sodelovanje z Grčijo. Namestnik tajnika Cattani pa je poročal o stališču PSU glede pogajanj za neširjenje atomskega oboroževanja. Sklenili so izdelati posebno resolucijo o tem vprašanju kot tudi glede vstopa Velike Britanije v EGS. Končno so ustanovili tudi posebno komisijo za pomoč grškim študentom v Italiji. Zunanji minister Fanfani bi moral jutri dopoldne odpotovati v Mo. skvo na otvoritveni vožnji na progi «Alitalia», ker pa je zbolel, bo odpotoval samo podtajnik Lupiš. Fanfani bo verjetno obiskal Moskvo v petek. Vodstvo socialistov v Firencah je včeraj razpravljalo vso noč in ni prišlo do zaključkov. Sestali se bodo ponovno v ponedeljek. maršal Grečko objavlja v «Pravdi» članek ob obletnici zmage. Med drugim piše: ((Cenimo prispevek a-meriških in britanskih oboroženih sil pri bitkah v svetovni vojni, toda sovjetsko ljudstvo je nosilo glavno breme vojne proti Hitlerjevi Nemčiji. Sovjetska vojska je uni. čila 507 nemških divizij in sto divizij nemških satelitov. Zavezniki niso porazili več kakor 176 sovražnih divizij. Nedvomno je tudi, da so imele sovjetske oborožene sile odločilno vlogo pri porazu imperialistične Japonske. Sovjetska vojska skupno z mongolskimi četami in s podporo kitajskega ljudstva, njihove osvobodilne vojske in korejskih partizanov je napravila svojo mednarodno dolžnost, ko je osvobodila sevemovzhodno Kitajsko in Severno Korejo.« Zatem pravi Gečko, da danes prihaja nevarnost za mir od ameriškega imperializma in zahodnonem. škega revanšizma. Nato dodaja, da je danes moč sovjetske vojske in mornarice neizmerno večja, kakor je bila tedaj, ko je strla vojaški stroj Hitlerjeve Nemčije. Sergej Kraigher novi predsednik skupščine LR Slovenije LJUBLJANA, 10. — Na skupni seji vseh svetov republiške skupščine so poslanci soglasno izvolili za novega predsednika skupščine Slovenije Sergeja Kraigherja namesto I-vana Mačka, kateremu je potekel mandat. Za podpredsednika sta bila izvoljena Janko Rudolf in dr. Joža Brilej. Za predsednika republiškega sveta je bil izvoljen dr. Jože Vilfan; za predsednika gospodarskega sveta Miran Goslar, prosvetno-kul-turnega sveta Miloš Poljanšek, so-cialno-zdravstvenega sveta dr. Vin ko Mozetič in organizacijsko-politič nega sveta Vera Polarič. Republiški svet je za novega predsednika izvršnega sveta namesto Janka Smoleta, kateremu je potekel mandat, soglasno izvolil Staneta Kavčiča. Za člane izvršnega sveta so bili soglasno izvoljeni dr. France Kočevar za podpredsednika, Vinko Hafner za podpredsednika, za člane dr. Vladimir Bračič, Drago Flis, Bojan Lubej, inž. Miran Mejak, dr. Ernest Petrič, inž. Franc Razdevšek, Viktor Repič, Rino Simoneti, Jožko Štrukelj, Zora Tomič in Boris Vadnal. BONN, 9. — Predsednik turške vlade Demirel je prišel danes na uraden obisk v Zahodno Nemčijo. Na letališču ga je sprejel kancler Kiesinger. Pozneje je Demirela sprejel predsednik republike Luebke. V popoldanskih urah sta začela Demirel in Kiesinger posvetovanja o odnosih med vzhodom in zahodom, o sodelovanju v NATO, o razmerah na Srednjem vzhodu in na Cipru ter o gospodarskem sodelovanju. PRVO ZASEDANJE «POMLAJENE» SKUPŠČINE Zvezna skupščina SFRJ bo 17. t.m. izvolila predsednika republike Socialistična zveza je znova kandidirala maršala Tita - Za predsednika zvezne skupščine kandidira M. Popovič - Končana posvetovanja J. Petra v Beogradu Protest 30.000 beograjskih študentov in profesorjev proti vojaški diktaturi v Grčiji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Zvezna skupščina Jugoslavije, « pomlajena« s polovico notah poslancev, izvoljenih na aprilskih volitvah se bo sestala na ki jih imenuje zvezna skupščina. Zvezni poslanci se bodo skupno s svojimi tovariši, katerim poteče mandat, sestali 11. t.m. na zadnji skupni seji, za katero je dosedanji svoji prvi seji 16. t.m., da bi izvo- predsednik Edvard Kardelj pripra-lila predsednika in podpredsednika j vil obširno poročilo o delu skupšči-zvezne skupščine, predsednike in I ne v preteklih štirih letih, ki je ne podpredsednike svetov, razne odbo- j le «napravila odločen korak naprej re in komisije. Za novega predsed- i k uresničenju ustavnih koncepcij, nika zvezne skupščine je Socialistič- temveč se je začela tudi praktično na zveza predlagala Milentija Po-1 uveljavljati kot bistveni sestavni del poviča, ki bo na tem položaju za- našega samoupravnega sistema«, menjal dosedanjega predsednika Skupščina je v štirih letih sprejela zvezne skupščine Edvarda Kardelja. 579 zakonov, tri uružbene načrte, Prihodnjega dne, 17. maja, bo osem resolucij, sedem priporočil in zvezna skupščina na skupni seji j 150 raznih drugih odlokov. V tej do-vseh svetov izvolila predsednika re-1 bi je skupščina imela 201 sejo po-publike. Po členu 220 ustave voli! sameznih svetov, 54 skupnih sej in skupščina predsednika za dobo sti-1 okrog 2500 sej skupščinskih odborov rih let, po ustavnih določilih je ista j in komisij, na katerih je razpravlja-oseba lahko zaporedoma samo osem la o 9624 točkah dnevnega reda. let predsednik republike. Ta omejitev ne velja za maršala Tita, ki ga je Socialistična zveza ponovno predlagala za predsednika republike. O semnajstega maja bosta zvezni svet in svet narodov na skupni seji izvolila predsednika in člane zveznega izvršnega sveta in imenovala najvišje funkcionarje zvezne uprave. iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZJAVE ZUNANJEGA MINISTRA MARTINA OTTAWA, 9. — Kanadski zunanji minister Paul Martin je iz- | menjale Francijo kot kolonialno si-javil včeraj v spodnji zbornici, da se je kanadski predstavnik v lo ter hočejo vsiliti svoj zakon in mednarodni nadzorstveni komisiji za Vietnam Orme Dier pogovarjal prejšnji teden v Hanoju s predstavniki sevemoviet-namske vlade. «Ker so sestanek zahtevali hanojski predstavnici, je dejal Martin, nimam r pra vice sporočiti zbornici vsebine pogovorov.« «Pravda» o zasedanju vojaškega odbora NATO MOSKVA, 9. — Moskovska ((Pravda« objavlja članek, v katerem pra. vi, da so militaristični krogi NATO sklenili praznovati obletnico zmage nad nacistično Nemčijo ob istočasnem zasedanju vojaškega odbora in konference ministrov za obrambo NATO. Na sedežu glavnega štaba NATO, ki se mora umakniti iz Pariza, nadaljuje list, sedijo danes bivši hitlerjevski generali, ki sedaj predstavljajo Bundeswehr bonske Nemčije. Z njimi proučujejo načrte za ohranitev in okrepitev vojnega stroja NATO, predvsem v korist nemškega militarizma in revan. šizma. List pravi dalje, da sporazumi, ki so Jih sklenili, navajajo k domnevi, da se pripravlja sporazum, ki stremi zelo daleč. Sovjetski minister za obrambo s0 ip začela razprava proti skupini teroristov, ki so obtoženi kršitve zakona o eksplozivih, ka-•»"rahljali za atentate v Južni Tirolski. Slika kaže obtožence, ki poslušajo branje obtožnice, “■■ugi od leve proti desni v prvi vrsti je eden glavnih obtožencev Norbert Burger Kanada si še dalje prizadeva da bi dosegla začetek pogajanj Podrobnosti o Kennedyjevem poroiilu glede civilnih žrtev v Južnem Vietnamu * RusseIlovo sodišče bo danes izreklo «razsodbo» Dalje Je Martin izjavil, da je kanadska vlada vztrajala pri wa-shingtonski in hanojski vladi, naj se odzoveta kanadskemu predlogu v štirih točkah za mir v Vietnamu. Kanadski predlog vsebuje: 1. Fizičen odmik. 2. Zamrznjenje vojaške dejavnosti. 3. Ustavitev kopenskih, letalskih pomorskih sovražnosti. 4. Uveljavitev določb ženevske konference 0 ustavitvi sovražnosti, t. j. umik čet na sever in na jug od 17. vzporednika, repatriacija vojnih u-jetnikov, ukinitev vojaških oporišč. V Stockholmu, kjer Russellovo sodišče nadaljuje delo, je severno-vietnamski politični svetovalec izjavil, da ne bodo mogoči mirovni pogovori, če Amreičani brezpogojno ne ustavijo bombardiranje. Predstavnik Van Lau, ki je bil delegat na ženevski konferenci leta 1954 in ki se je prejšnji mesec sestal v Rangunu z U Tantom, je Izjavil: «Naše ljudstvo ne bo nikoli sprejelo pogajanj pod grožnjo bomb. Zahtevamo brezpogojno in dokončno ustavitev bombardiranja. To je stališče naše vlade.« Zatem je obtožil ZDA, da sabotirajo ženevske sporazume o Vietnamu. Pripomnil je, da je Vietnam ena sama dežela ter da je razdelitev ob 17. vzporedniku, ki so jo določili na ženevski konferenci leta 1954, samo začasna v pričakovanju splošnih volitev. V Sajgonu je ameriški vojaški predstavnik sporočil, da so včeraj bombardirali že petič oporišče za letala «Mig» 32 kilometrov zahodno od Hanoja. Včeraj so izvedli skupno 121 bombnih napadov na Severni Vietnam. V Južnem Vietnamu pa nadaljujejo Američani na področju Cu Lai operacijo, ki so jo začeli 21. aprila. Bombniki «B-52» so včeraj bombardirali področja v bližini južno od demilitariziranega pasu. V Sajgonu je davi eksplodirala mina v poslopju, kjer so glavni štabi avstralskih, novozelandskih, tajskih in Južnokorej-sklh čet. Vojaki so takoj zapustili poslopje In ni bilo žrtev. Severnovletnamska tiskovna a-genoija javlja, da so sile Patet Lao sestrelile v nedeljo dve ameriški letali, ki sta bombardirali laoške vasi. Več drugih letal je bilo poškodovanih. V zvezi s poročilom senatnega pododbora, ki mu predseduje Ed-ward Kennedy in ki smo ga včeraj omenili, se ugotavlja, da so podatki v tem poročilu rezultat preiskave, ki jo Je ta pododbor vodil februarja ln marca v Južnem Vietnamu ter zaslišal nad 70 zdravnikov in kirurgov, ki so služili v Vietnamu. Kakor je znano, je v poročilu rečeno, da znašajo zgube med južnovietnamsklm civilnim prebivalstvom nad sto tisoč mrtvih letno. Uradne statistike govorijo o 50.000 mrtvih. Toda poročilo Ken-nedyjevega odbora ugotavlja, da je zdravstveno osebje na vojnem področju mnenja, da praktično samo polovica ali celo eden na vsake tri civiliste, ki so ranjeni, lahko pride v najbližjo bolnišnico na zdravljenje. Poročilo ugotavlja, da je povprečno potrebno 36 ur, da se doseže bolnišnica. Ta zakasnitev ni posledica samo nezadostne organizacije v prevozništvu, temveč tudi zaradi težav za potovanje iz enega kraja v drugega zaradi nenehne vojaške dejavnosti na raznih področjih. Kennedy Je izjavil, da vprašano zdravniško osebje poudarja, da velik del ranjenih civilistov umre, preden jim uspe priti v bolnišnico. Dodal je. da njih odstotek stalno narašča, zlasti zaradi povečane vojaške dejavnosti na področlu delte reke Mekong južno od Sajgona, kjer živi 40 odstotkov vsega južno-vietnamskega prebivalstva. Russellovo sodišče v Stockholmu bo izreklo jutri svojo razsodbo. Danes je član vodstva PSIUP Lelio Basso podal pregled pričanj in dokazov, ki so bili predloženi sodišču, in je priporočal, naj se ZDA priznajo za krive vojnih zločinov v Vietnamu na podlagi dveh točk obsodbe. Dejal je, da bi moralo sodišče pritrdilno odgovoriti na vprašanja, ki se tičejo ameriškega napada in bombardiranja Vietnama. Basso je med drugim izjavil, da je na podlagi mednarodnega prava Vietnam ena sama država. Ameriške trditve, da ZDA nastopajo na podlagi pravioe zakonite obrambe, se ne morejo sprejeti, ker je samo malo elementov prišlo iz Severnega Vietnama v Južnega po letu 1964, in to ne more veljati za oborožen napad, ki bi opravičil množično letalsko bombardiranje, ki se je začelo leta 1965. Tudi če bi se prihajanje iz Severnega Vietnama dokazalo, je navzočnost sevemo-vietnamskih elementov upravičena zaradi dejstva, ker Je Vietnam ena sama država, in ZDA niso hotele priznati ženevskih sporazumov o Vietnamu iz leta 1954, ki so določali splošne volitve. «To je druga osvobodilna vojna, In ZDA so za- 1 svojo voljo vietnamskemu ljudstvu«, je poudaril Basso, ki je dodal, da so ZDA prekršile mednarodno pravo ter so namenoma bombardirale civilne objekte, kakor n..odpredsednik republike) je bil guverner države Bihar. Preden se Je posvetil politiki, se je predvsem posvečal kulturi. Kot pristaš Gandija je sprožil vrsto gibanj za kulturno reformo, ko Indija ni bila še neodvisna. Napisal je več ko 50 knjig za otroke. Jutri bo izročena britanska zahteva za sprejem v EGS BRUSELJ, 9. — Predstavnik belgijskega zunanjega ministrstva je sporočil, da bo britanska, zahteva za sprejem v evropsko skufrno tržišče izročena v četrtek zjutraj v Bruslju. Medtem se v londonski spodnji zbornici nadaljuje razprava s tem v zvezi. Kakor je znano, so tudi konservativci odobrili sklep vlade, da zahteva sprejem v skupno tržišče. To je danes znova potrdil voditelj konservativne opozicije Heath. Tudi liberalni voditelj Thorpe je izjavil, da v celoti odobrava vladno politiko. Finančni minister James Callagham, ki je govoril v imenu vlade, je izjavil, da se bodo morali vključiti v skupnost na podlagi močne plačilne bilance. Dejal je, da bi morala ta bilanca po računih vlade imeti precejšnji prebitek v prihodnjem letu in to bo omogočilo, da se vključijo v skupnost močni. Zatem je minister izjavil. da bi moralo biti prehodno razdobje olajšano z zmanjšanjem prekomorskih izdatkov Sporočil je tudi, da bo Velika Britanija 25. maja vrnila mednarodnemu skladu 145 milijonov šterlingov ter bo poravnala dolg s švicarsko vlado za približno 28 milijonov šterlingov. Nato je izjavil, da bo zvišanj« cen živil pripeljalo do novih zahtev za zvišanje mezd, čemur bo sledila nevarnost večjih stroškov v industriji in upadanje izvoza. Spričo zvišanja cen živil, je dejal minister, bi morali zmanjšati cene manufaktumega blaga, da se deloma olajša pritisk. Kar se tiče šterlinga, je minister izjavil, da je vlada pripravljena sprejeti spremembe, če se zajamčijo koristi sedanjih imetnikov šterlinga. Na koncu je dejal, da če bi Velika Britanija ostala zunaj skupnosti, bi lahko dalje živela in tudi napredovala, toda za ceno večje razcepljenosti sveta. t Russellovo sodišče bo danes izreklo »razsodbo«. Danes je pred tem sodiščem predstavnik severno-vietnamske vlade izjavil, da ne bodo mogoči mirovni pogovori, če Američani brezpogojno ne ustavijo bombardiranja. Kanadski zunanji minister Martin pa je sporočil, da se je kanadski predstavnik v mednarodni nadzorstveni komisiji sestal prejšnji teden v Hanoju s predstavniki sevemovietnamske vlade. Ameriška letala so znova bombardirala oporišče scvernovietnamskih Mig« letal «Mig» blizu Hanoja, v bližini demilitariziranega področja pa se nadaljujejo spopadi. Carinska pogajanja v Ženevi med državami evropskega skupnega tržišča in ZDA so zašla v slepo ulico. Skupina šestih držav odločno odklanja pogoje ZDA v zvezi s kemijskimi proizvodi in z žitom. Predstavnik GATT je sinoči izjavil, da v primeru, da se ne doseže sporazum do 14. t. m., bodo morali ugotoviti, da je «Kennedyjeva runda« neuresničljiva. Glede vstopa Velike Britanije v skupno tržišče pa so v Bruslju sporočili, da bo britanska vlada vložila zadevno zahtevo v četrtek. V Grčiji vlada še vedno velika zmeda. Minister Patakos ima vsak dan dolge tiskovne konference, na katerih skuša dokazovati tujim čas. ni kar jem, da Je v Grčiji vse v naj- lepšem redu. Iz raznih krajev poročajo o protestnih izjavah S protestnih zborovanjih proti n žičnim aretacijam v Grčiii. V I ____Hlflfr- aretacijam v' Grčiji. V Beogradu je včeraj 30.000 študentov in profesorjev manifestiralo solidarnost z grškim ljudstvom. Vreme včeraj: najvišja temperatura 27, najnižja 16.9, ob 19. uri 23.2, vlaga 41 odst., zračni tlak 1018.6 pada, veter 8 km vzhodnik, nebo 5 desetink pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 10. maja Izidor Sonce vzide ob 4.41 in zatone ob 19.22. Dolžina dneva 14.41. Luna vzide ob 4.54 in zatone ob 20.36. Jutri, ČETRTEK, 11. maja Žiga SEJA DEŽELNEGA SVETA Večina je odobrila zakonski osnutek v prid trgovskim podjetjem in zadrugam Za osnutek so glasovali vsi razen svetovalcev KPI in Odgovori na vprašanja in interpelacije PSIUP, ki so se vzdržali svetovalcev Na včerajšnji seji deželnega sveta so odobrili zakonski osnutek o deželnih prispevkih v prid trgovskim podjetjem, ki se ukvarjajo s prodajo blaga. Za osnutek so glasovali svetovalci vseh skupin razen KPI in PSIUP, ki so se vzdržali. Včeraj so razpravljali o zadnjih šestih členih zakonskega osnutka in o spreminjevalnih predlogih, ki so jih povečini zavrnili. K 4. čienu so komunisti predlagali, naj se vsota posojila, za katero to deže,a prispevala delno kritje obresti, za zadruge zviša od 200 milijonov na pol milijarde. Ta spremili je valni predlog je podrobno utemeljil svetovalec Šema, ki je med drugim poudaril važno vlogo zadrug pri zbijanju cen. Odbornik za trgovino in industrijo Marpillero je dejal, da se delno strinja z utemeljitvami prof. Seme ter je zato predlagal, naj se omenjena vsota zviša, toda Je od 200 na 300 milijonov lir. Za ta predlog so nato glasovali vsi svetovalci. Namesto besedila člena 6 so komunisti in psiupovec Bettoli predlagali popolnoma novo besedilo, po katerem naj bi se pri odborništvu za industrijo in trgovino ustanovila posvetovalna komisija s širokim za-•topstvom trgovcev, ustanov, sindikatov in odbomištva samega. Ta komisija naj bi izrekala svoje mnenje glede podeljevanja posojil. Zakonski osnutek je predvideval le tehniško - posvetovalni odbor z ožjim zastopstvom. Toda večina je ■avmila spreminjevalni predlog. Prav tako je večina zavrnila dva spremlnjevalna predloga KPI k členu 8. Po zaključku razprave o posameznih členih so dali predstavniki skupin glasovalne izjave. Liberalec Morpurgo je rekel, da je osnutek v glavnem dober, da pa vzbuja neke dvome zlasti zaradi prevelikega podpiranja zadrug, škerk (Slov. skupnost) Je dejal, da bo ta zakonski osnutek prispeval k modernizaciji razdeljevalne mreže, da bo zato v korist potrošnikom in da se bo tudi povečala zaposlitev v trgovini. Zato je rekel, da bo glasoval za osnutek. Bettoli (PSIUP) Je rekel, da bi glasoval za osnutek, če bi odstranili nekatere pomanjkljivosti. Predvsem je dejal, da ne bi smeli vključiti med tiste, ki bodo uživali ugod nosti zakona, tudi lastnike javnih lokalov. Nadalje niso v posvetovalnem odboru zadostijo zastopani sindikati. Ker pa ima zakon 'tudi pozitivne plati, zlasti za zadružništvo, Je svetovalec napovedal, da se bo vzdržal. Ugoden glas je napovedal tudi misovec Boschi, ki je izrekel nekaj pridržkov. Socialisti Moro je zlasti poudaril, da zakonski osnutek daje prednost zadrugam, kar je zelo pozitivno. Zadruge namreč opravljajo važno vlogo pri zbijanju cen. Komunist Šema je napovedal, da se bo njegova skupina vzdržala pri glasovanju. Rekel je, da je prišlo med razpravo o osnutku na dan mnogo vprašanj, ki «e sicer ne omenjajo. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je odbor sprejel njegov predlog o sklicanju konference, ki se bo ukvarjala z vprašanji razdeljevalne mreže. Glede zakona je dejal, da ni zadovoljiv, da daje na razpolago premalo sredstev ter da bo treba rešiti vprašanja najemnin, zemljiške rente in zmanjšanja razlike med cenami pri proizvajalcu in trgovcu na drobno. Skratka, izločiti bi morali številne posrednike, ki imajo zajedalsko vlogo. Zadnji je spregovoril demokristjan Co-cianni, ki je napovedal, da Po njegova skupina glasovala za osnutek. V začetku seje so bila na vrsti vprašanja svetovalcev. Odbornik za zdravstvo Nardini je odgovoril mi-sovcu Morelliju glede prošnje predsednika tržaške zdravniško - bolniš-niške šole za prispevek za nakup naprav za predvajanje znanstvenih filmov ter za magnetofone. Odbornik je dejal, da zakon št. 23 ne predvideva prispevkov za nakup naprav v znanstvene in zdravstvene namene. Pač pa je deželni odbor prispeval na podlagi omenjenega zakona 250.000 lir za kongres, ki mu pravijo »zdravstveni dnevi«. Odbornik Leschiutta je odgovoril na vprašanje svetovalca Colonija (KD), ali je dežela pooblastila tržaško občino, da lahko poskrbi, da se podrejo zgornja nadstropja hiš št. 117 in 119 v Ul. Castagneto v Trstu, ki jih je podjetje Zini nezakonito zgradilo. Odbornik je dejal, da je dežela pooblastila občino, da pa bi bilo bolje, da bi drugič od-čina že vnaprej onemogočila prepovedano gradnjo, ker je pač škoda podirati stanovanja, ki so že sezidana. Odbornik za javna dela Masutto je odgovoril komunistu sen. Pellegriniju. ki je zahteval, naj dežela posreduje, da se čimprej zgradi brv med krajema Plovemo in Pušja ves. Odbornikov odgovor pa ni bil zadovoljiv. Svetovalec Calabria (KPI) je vprašal, kaj namerava storiti deželni odbor, da ne Pride do ukinitve delovanja podjetja FASEF, ki je dolžno zavodu INPS znatne ostanke za socialno zavarovanje, zaradi česar je zavod zahteval, naj podjetje proda stroje, da plača svoj dolg. To bi hudo prizadelo delavce, ki bi izgubili delo. Odbornik Dal Mas je odgovoril, da je dežela posredovala pri INPS, ki ji je sporočil, da za sedaj ne bodo prisilno prodali strojev. Podjetje je dalo namreč nekaj na račun svojega dolga in zato so odložili omenjeno prodajo. INPS pa čaka sedaj na stvarne predloge podjetja glede plačila dolga. Odbornik Nardini Je odgovoril na interpeuacijo Jarca in Bergomasa (KPI) glede javnega upravljanja M! KBSftRS valcev glede urbanističnega načrta tržiške občine. ' ~ Mednarodni gosp. kongres ob Vrbskem jezeru V Vrbi ob Vrbskem jezeru se bo pričel danes popoldne mednarodni gospodarski kongres, ki ga organizirata celovška gospodarsko-kultur- na organizacija Europahaus in Ev- ‘ iF.................... ropsko federalistično gibanje iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Pokroviteljstvo nad kongresom, ki bo trajal tri dni, so prevzeli avstrijski zvezni kancler Joseph Klaus, koroški deželni glavar Hans Sima ter predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Alfredo Berzan- aiiiiiiiiiiimiimiitiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiitiiiiiitiiifiiHiifiiiiiiifiiiiiiiiiaiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiii SESTANEK NA SEDEŽU DEŽELNE UPRAVE Razprava o raznih ukrepih proti onesnaženju morja Oblasti morajo sprejeti primerne zaščitne ukrepe - Deželna uprava zagotavlja pomoč Včeraj zjutraj Je bil na sedežu deželne uprave na Trgu Oberdan sestanek, ki ga Je sklical podpredsednik deželnega odbora in odbornik za prevoze ln turizem dr. Gia-cometti. Na sestanku so razpravljali o čistoči morja. Sestanka so se udeležili predstavniki treh pokrajinskih uprav dežele, tržaške občine, pristaniških poveljstev iz Trsta in Tržiča, pokrajinskih turističnih ustanov ter avtonomnih letoviščar- sklh podjetij kopaliških krajev, pri-tih kate zadetih kategorij in pokrajinskih ln okrožnih zdravnikov. Na sestanku je prvi spregovoril dr. Giacomettl, ki se je vsem zahvalil za udeležbo in poudaril potrebo, da se obravnava vprašanje v celoti, bodisi kar se tiče prizadetega zemljepisnega področja, bodisi posebnih plati, kot so onesnaženje morja z nafto in drugimi gorivi, z industrijskimi odpadki kakor tudi glede splošne čistoče obrežij. Dr. Giacomettl Je dejal, da hoče dežela poseči vmes na tri načine: pripravljena Je na morebitno uskladitev pobud in študij; podpreti razne pobude finančno ter posredno po-srdovatl pri vladnih organih in pristojnih oblasteh. Sledila Je široka razprava, v katero so posegli skoraj vsi udeleženci. Poslanec Zanfagnlni Je poudaril pravico do zaščite voda, da o-stanejo čiste, pri čemer je možna tudi sodna pot. Tržaški občinski zdravnik dr. Fabiani Je dejal, da bi morali finansirati zgraditev vseh naprav, ki bi služile za čiščenje raznih odpadkov. Pokrajinski zdravnik Scerrino je pohvalil deželno pobudo ter dejal, da bi morale biti na razpolago zaloge talil za takojšnji poseg Dr Balestrieri, videmski pokrajinski zdravnik, Je obravnaval vprašanja lagun v Maranu in Lignanu Ravnatelj inštituta za higieno tržaške univerze Maiorl Je nakazal splošno vprašanje in študije za njegovo rešitev. Dejal Je, da bi bilo potrebno, da bi morebitne študije razširili na ves zgornji Jadran ter rekel, da bi moral! predvsem preprečiti onesnaženje morja Ko namreč že pride do onezna-ženja, je težko obnovit! prvotni položaj Prof. Maiorl Je tudi dejai, naj bi prikazali onesnažene povi-Mne morja s črteži. Po raznih posegih v razpravo je ponovno spregovoril podpredsednik Giacomettl, ki je dejal, da bo treba od te prve navezave stikov preiti k bolj konkretni akciji bodisi glede študija kakor tudi glede praktične dejavnosti. Dejal Je da bi morale oblasti sprejeti primerne zaščitne ukrepe. Vse to bodo tudi storili, potem ko bodo izrekli svoje mnenje deželni odbor, zlasti pa odborniki za higieno in zdravstvo, za industrijo in trgovino ter za javna dela. Dr. Giacomettl Je zaključil svoje ugotovitve s poudarjanjem splošnega čuta za odgovornost in s pozivom, naj vsi sodelujejo pri zaščiti tako važne gospodarske in socialne dobrine, ki jo predstavlja čista morska voda, saj gre za zdravje in za razvoj turizma. ti. Strokovnjaki bodo zasedali v gradu Schloss ob jezeru, med vidnejšimi predstavniki poslovnega življenja iz treh sosednih dežel pa bodo na kongresu sodelovali tudi ravnatelj celovške organizacije Europahaus ing. Walter Oberleitner, predsednik Gospodarske zbornice za Slovenijo dr. Drago Dolinšek, videmski pobudnik Evropskega federalističnega gibanja dr. Comessatti in drugi. Po zaključenem kongresu si bodo strokovnjaki v petek popoldne ogledali doževo vilo v Passarianu pri Vidmu, nakar jih bo sprejel predsednik Pokrajinske turistične ustanove dr. F. Barbina. Po premnogih prošnjah in dolgem čakanju so se končno odprla vrata slovenskim filmom, Id jih bomo lahko predvajali v naših prosvetnih društvih. Od jutri naprej lahko prosvetna društva rezervirajo pri Slovenski zvezi, Ul. Geppa 9, tel. 31-119, slovenski film VESNA Prosimo društva, da si takoj rezervirajo dan predvajanja, ker je rok izposoje filma omejen. Za šole bo film na razpolago vsak dan v dopoldanskih urah. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZELO PRIJETEN IN KORISTEN OBISK Slovenski književniki včeraj v Trstu in Nabrežini Mala dvorana Kulturnega doma polna dijakov Zvestim obiskovalcem Slovenskega kluba, ki jih sinoči žal ni bilo mnogo, sta se predstavila slovenska književnika: pesnik Jože Šmit in pisatelj Anton Ingolič. Predstavil ju je predsednik kluba, ki je med drugim poudaril, da se čutimo Slovenci tostran meje neomajno povezani z matično domovino, ker ms druži slovenska beseda. Jože Šmit je nato prebral vrsto svojih pesmi iz knjižne zbirke aLirična postila«, ki je izšla lanskega leta. Na željo prisotnih pa je Ingolič opisal življenje slovenskih izseljencev v zahodni Evropi in ZDA, ki jih je on sam obiskal ter o njih napisal tudi knjigo in več novel. Prebral je nato odlomek iz dela «Lastovka čez ocean«, v katerem obravnava izseljeniško problematiko. Poslušalci so nato še posegli v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiTiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Nezadovoljstvo sindikatov glede natečajev za občinske uslužbence Obsodba diskriminacije CGIL in DZ - Počastitev spomina Gramscija in prof. Roletta Sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je predsedoval podžupan prof. Lonza, ki je takoj ob otvoritvi sporočil, da je župan sedaj v Rimu, kjer ima važne razgovore. Nato je podžupan dal besedo na čelniku komunistične svetovalske skupine Cuffaru, ki je počastil spomin ustanovitelja KPI Gramscija ob 30-letnici njegove smrti. Prof. Lonza se je v imenu odbora pri družil besedam svetovalca Cuffara. Nato je podžupan počastil spomin nedavno umrlega profesorja :n ekonomista Giorgia Roletta. Zatem so prišli na vrsto odgovori odbornikov na vprašanja svetovalcev. Odbornik za osebje Chic-co je odgovoril na vprašanja, ki so mu jih postavili komunistični svetovalec Calabria. svetovalec PSU Callegari in svetovalec PRI Fragia-como glede udeležbe sindikalnih predstavnikov v ocenjevalnih komisijah pri natečajih občinskega osebja. Prva dva svetovalca se pritožu-jeta, da v teh komisijah niso zastopani’ predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij, marveč da ima prednost sindikalna organizacija CISL, ter sta zato zahtevala, da je treba v tem pogledu spremeniti sedanje predpise. Fragiacomo pa je zahteval, da je treba spremeniti občinski pravilnik glede natečajev, upoštevajoč sedanje sindikalno stanje med občinskimi uslužbenci. Odbornik Chicco je najprej dejal, da se je glede tega vprašanja občinska uprava trudila, da bi prišlo med tremi sindikati do sporazuma in je dejal, da je nesporazum med sindikati povzročil, da niso mogli doslej urediti položaja mnogih občinskih uslužbencev. Nato je omenil primer, ko je občinska uprava izbrala z žrebanjem dva sindikalna predstavnika od treh organizacij za en natečaj, medtem ko je bilo treba odložiti okrog 15 natečajev zaradi nesporazuma med sindikalnimi predstavniki. Odbornik je sporočil, da je zato občinski odbor sklenil ukiniti notra- Zadnja pot malega Jurija Siege Množica vaščanov se je včeraj popoldne zbrala pred hišo štev. 59 v Križu, kjer je v veži bila majhna bela krsta s posmrtnimi ostanki malega Jurija Siege, sedemletnega otroka, čigar mlado življenje se je na tako tragični način končalo v nedeljo popoldne na obalni cesti. Hoteli so biti vsi prisotni, Siegovi sošolci, njih matere, očetje in prijatelji, da se poslednjič poslovijo od prerano umrlega dečka, ki je komaj stopal v življenje. S sočutno besedo je še vsakdo skušal tolažiti od žalosti strto mater in očeta, na pragu Je medtem evangelski pastor imel pogrebni govor. Razvil se je nato žalni sprevod. Spredaj so Siegovi sošolci, učenci slovenske osnovne Sole v Križu, nosili bele nageljne, za njimi so šle v belo oblečene deklice s cvetlicami, nato so nosili pet vencev in za temi so fantje na ramenih nosili malo krsto na pokopališče, kjer Je pastor spregovoril nekaj besed v zadnje slovo od tako mlade žrtve prometa, nakar se je v jamo usula zemlja. Sveži grob, v katerem zdaj počiva mali Jurij, je ves prekrit z belim cvetjem. nje natečaje za mesta delavcev. Hkrati pa predlaga spremembo člena 27 pravilnika o osebju, tako da bodo v posvetovalno komisijo imenovani predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij, ter spremembo člena 10 pravilnika (o sestavi ocenjevalne komisije za natečaje), v katero naj bi imenovali ne več dva kot doslej, marveč samo enega sindikalnega predstavnika. Za javne natečaje, naj bi tega predstavnika imenovali po enkrat za posamezno organizacijo, za notranje natečaje, če ne bo prišlo do sporazuma med sindikati, pa da bo imenovan predstavnik tistega sindikata, ki bo imel za seboj največ članov med udeleženci natečaja. Odgovor odbornika ni zadovoljil nobenega od treh svetovalcev. Svetovalec Calabria je odločno zavrnil trditev odbornika, da so sindikalne organizacije krive, če niso bili do sedaj izvedeni številni natečaji za uslužbence, ter poudaril, da je za to kriva samo občinska uprava, ker je doslej podpirala le eno sindikalno organizacijo. Nadalje je Calabria poudaril, da so predstavniki CGIL že večkrat izjavili, jih ne zanima sodelovati v ocenjevalni ko-I misiji zaradi denarne nagrade, marveč samo zato da so prisotni pri ocenjevanju kandidatov. O drugih odgovorih bomo pisali jutri. Nato Je občinski svet potrdil nekaj sklepov, ki jih Je sprejel še prejšnji odbor, med katerimi tudi sklep o izdaji 12 novih dovoljenj za taksametriste. Tudi glede tega vprašanja je prišlo do obširne razprave, v kateri so mnogi svetovalci poudarili, da Je treba čimprej sestaviti nov pravilnik o takšametri-stih, da se napravi konec monopolu nekaterih taksametristlčnih družb. Novi kontinenti za prevoz blaga s tovornjaki v tranzitu Ministrstvo za promet Je te dni razposlalo prizadetim krogom vrsto okrožnic, ki se nanašajo na izdajanje prometnih dovoljenj za prevažanje blaga s tovornjaki med Italijo in Jugoslavijo, med Italijo in Avstrijo ter med Italijo in češkoslovaško. Kar se tiče sodelovanja z Jugoslavijo, bosta obe prizadeti državi v smislu sporazuma ki je bil dosežen leta 1959 v Beogradu, lahko izdali v letošnjem letu po 220 trajnih dovoljenj za prevažanje blaga na dolge relacije; po 20 trajnih dovoljenj za prevažanje blaga v tran- zitu ter po 12.000 enkratnih dovoljenj za prevažanje blaga v obmejnem pasu. Poleg tega je bilo določeno, da se število dovoljenj za enkratno prevažanje blaga na dolge relacije dvigne s 1.600 na 2.000; dovoli se nov kontingent 750 dovoljenj za enkratni prevoz blaga v tranzitu; poleg tega se liberalizira prevoz blaga s tovornjaki, katerih teža ne prekaša pri polni obremenitvi 20 stotov. Kakor doslej, ostane v veljavi določba, da smejo avtoprevozniki na trajnih dovoljenjih navesti podatke treh različnih vozil, tako da se ta po potrebi ali v primeru okvare pravočasno zamenjajo. Nameni nove družbe SNAM-INA-Projekt Pred kratkim so v Milanu podpisali sporazum, na podlagi katerega je bila .ustanovljena delniška družba «SNAM-INA-PROJEKT». Mešana delniška družba, za kater Ive Tijardoviča v rednem repertoarju Slovenskega gledališča, mmesto Lebarjeve «Dežele smehljaja», ki je SG ni moglo uprizoriti iz tehničnih razlogov. Zaradi velikega zanimanja občinstva prosimo cenj. abonente, ki se iz kakršnega koli vzroka ne bi mogli udeležiti predstave, da to telefonsko javijo upravi gledališča (tel. 734265). Nazonale 16.00 «5 tombe per un medlimi* Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Lo strangolatore di Baltimora* Technicolor. Cesare Da-nova. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15,30 «11 tigre* Technicolor. Vittorio Gassman. Prepovedano mla din! pod 14. letom. Eden 16.00 «Un uomo, una donna* Technicolor. 2 nagradi Oscar. A-nouk Almee. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Arrivedercl baby» Schiaffino. Prepovedano mladini pod 18. letom. Kltz (Ulica San Francesco 10) 16.00 «Adlos, hombre* Eastmanco-lor. Craig Hill, Giulia Rubin. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «7 monaci d’oro» — Technicolor. Magda Konopka. FUodrammatlco 16.30 «Wlcky» Technicolor. Mtrelle Dare, Jack Car-ner. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Amore airitallana* Technicolor. Raimondo Vianello, Walter Chiari, Paolo Panelll. Prepovedano mladini pod 14. letom. Criitallo 16.00 »Vinnl e lascla morlre* Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 16.00 «Lo sperone nero* Teohnicolor. Rory Calhoun, Linda Darnel. Aurora 16,00 «Hombre». Capitol 16.30 «La notte del generali* Technicolor. Peter 0’Toole. Prepovedano mladim pod i4. letom, Impero 16.00 «L'uomo del banco del pegni* Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.15 »The Eddle Chapman Story» Technicolor. Yul Brynner, Chrlstopher Flummer. Ideale 16.00 »Sfida nella vatle del Comanches* — Technicolor. Audle Murphy, Astorla (Ulica Zoruttl, fllobus St. 1) 16.00 »Lezlone d’amore ailla svede-se» Technicolor. Bob Hope. Astra 16.30 «Ercole 1‘lnvlnclbUe*. Abbazla 16.00 »La cuglna Fanny» Ml. riam Hopkins. Prepovedano mladini pod 18. letom. «LINEA» — VIA CARDUCCI 4 — TRST egne lelov Brž ko utegnete, obiščite trgovino »LINEA*. Tu boste našli bleščečo izbiro modelov in novosti za praktično rabo, šport in tudi za zahtev- TR ST VIA CARDUCCI 4 nejše primere; za vsak dan in za vaško priložnost, za v gore, za na morje in za mesto! Prijetno boste postreženi po zmernih in kontroliranih cenah z vsem: s perilom in srajcami, z majicami in dežnimi plašči, z oblačili za šport in večer, za vas in za vašo družino. »LINEA* Je zvest prijatelj, ki se vam ne bo nikoli izneveril!! V občinski umetnostni galeriji razstavlja od 6. do 13. t.m. slikar Ser-gio Altieri. Prosvetno društvo «1. Cankar* Ul. Montecchi 6 vabi svoje člane in prijatelje * predvajanju slovenskega filna* VESNA Danes ob 20.45 v društveni dvorani. GledaMšča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi s« daljuje prodaja vstopnic za 9. * r>i»rž cnrvmloHantlrp cert spomladanske simfonične s*1 {( ki bo v četrtek ob 21. uri. orKe,lf{ gledališča Verdi bo dirigiral Bottcher, kot solist pa bo violinist Bruno Giuranna. Spored sega: Veretti — Uvertura zvona } ^ vo za Trst); Bartok — Konceh . violo in orkester; Vivaldi — K0DJ v za ljubezensko violo in orkester ^ obdelavi Barbare Giuranna (nov® j Trst); Schubert — Simfonija v D-duru. mite ita nmmfo predvaja danes, 10. t. m., ob 18. uri Metro film: uvmci „ P BACHMAN! ’■% ALAN 8A0EL * BARBARA ffRRIjJ » JOHN BRILE V V' f**„.»*8EN ARBEID gfc. frinou ANTON M.LEAOEB i (ROD POGUBLJENIH) KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes, 10. t. m. ob 19.30 Metro film: PAROLA D’0RDINE: CORAGGIO GESLO: POGUM Igrajo: DIRK BOGARDE, MARIA PERSCHV in te J dn sit S 't, S vll H JiV jih r 8Pfi JhVj Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POKOKE Dne 9. maja 1967 se J« v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 65-letna Lucia Damia-ni vd. Macorinl, 72-letna Maria Ruz-zier vd. Fischer, 81-letnl Alberto A-squinl, 94-letna Francesca Ferluga vd. Bossl, 77-letnl Giuseppe Franca, 76-letni Francesco Visnovltz, 29-letnl Lu. clano Businedll, 51-letna Fioretta Luis vd. Frausin, 76-letna Emma Mohorac vd. Rodella, 86-letna Amalla Sinigol vd. Brecen, 714etna Regina Reggio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al CammeUo, Drevored XX. Settembre 4; AUa Maddalena, Ul. dellTstrla 43; Dr. Codermatz. Ul. Tor S. Plero 2. nočna služba lekarn (Od 19.30 do 1.30 Dr. Gmeiner, Ul. Gluha 14; Plzzul. Cignola, Corso Ital i a 14; Prendini, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh r primeru, če ni mogoče najti dru {ega zdravnika, je treba telefoni ratl na štev. 90-235. Ljudska prosveta Opozarjamo In vabimo P..V! šib zborov, da se udeležijo P'-V nja, ki bo danes, 10. maja * v mali dvorani Kulturnega vokalni polifoniji bosta P^cJ prof. Ubald Vrabec in Ivan Z izvajanjem glasbenih pri'1’*, . sodeloval pevski zbor «G»1>U" Slovenska prosvet®* vab S le & Prosvetno društvo Ivan O*®!* vešča, da bo jutri, v četrtek telovadba za otroke. A N Razna obvestila Tržaški filatelistični klub M »Ir* bo imel danes, 10. maj* (ri 20. ure sestanek v ProS_t<’|(jtšj do ba, Ul. del Montecchi 6, n3 bodo Izročene članom, ki ljali v Zagrebu, diplome, tud! filatelisti nečlani ih " kluba. % i f« s tS ;• Jr- S stj Darovi in prispevki s ur! * nM Ana Lavrenčič daruje Dijaško matico. i* S Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zap naša 95-letna draga mama FRANČIŠKA BOSSI BOŽIČ Pogreb nepozabne pokojnioe bo danes ob 14.15 iz b aief* Pri Sv. Magdaleni. Žalujoči hči Marija, sin Ivan z ženo Vi ln drugi sorodniki Trst, 10. maja 1967 GRČIJA DVA TEDNA PO DRŽAVNEM UDARU Splošni pojav molka izraz odpora Prizorišče grškega političnega življenja se zdi, kot da bi ga opustošil silovit vihar - «Mi ne postavljamo vprašanja režima, ampak zahtevamo spoštovanje ustave in zakonitosti», je dejal vodidelj EDA llias lliu maia- — Vojaška vlada Primera Koliasa je 44. povojna v?® vJ?da. vtem pa, ko so se m P^snje vlade vsaj do neke oprale na parlamentarizem, U vfania- Eniška vlada obsodi-čina 6 v IH112 parlamentarnega na-nem Petičnega življenja in obe-Sršketr ^“Klasila za rešiteljico k°Wuniz nar°da pred nevarnostjo staro parlamentarno zgrad-krat hJie Vsa P°voina leta toliko-®nih u Pfl^išče žolčnih poli- dni “bračianavanj, so petnajst ic„i.-5taa tanki in oboroženi vojaki. pasova dneh a vlada je v petnajstih vse oblike demokra- UČnep •. 7 vac vuum; ueiuutua nih^aLpvljenja dežele. Razpušče Oj-ga'^ aila nad .10(1 dpmnkrat.ičnii ao nad 300 demokratičnih ^j, združenj ter inštitucij, Siki „Se (lesetletja gradila. Častil50 . Prizanesli nikomur. Po- leg so t»aruz®ne demokratske levice tteščf 1)0(1 udarcem znašle tudi hajg Pa se še vedno na- los. 7Udl bivši premier Kanelopu-(bte, so prepovedani obiski ™rez dovolil r- T • • lav noi,-„?ljenla) ln Pa dajanje iz-Petičnega značaja. nadgj^^ so še vedno tudi trije skimjr*}, bivših parlamentarnih desetice . ■rSi°s Papandreu, osem-prav grški politični tribun, je rsvHan' ° deležen najostrejšega VoiajuJa °d strani nosilcev nove - J-ske diktature. setlptp2 vu«ature. V svoji petde-Hajtug’. Politični karieri je bil že prt. gjpl desetkrat aretiran in za-rriernb ^ pa n* nikoli zahteval spre-da v p r.ežima ali družbenega re-oblijjg J01/1, temveč le sodobnejše ! do še pf^ške družbe. V tem je bil vodikfdreas Papandreu, tudi vJeV ^nije centra, 1 Posebno dosleden njegov eden od _ v -j- ki je zdaj Unije r.SWru- in tako se je šef vi wentra’ bivši premier ter pr-ie na ®in* vladni predsednik, ki bruari.P?r!amentamih volitvah fe- 'rUaria 7 : u'cularnin vouivan ie-jkih m ^ta 1964 dobil 171 poslanci v , ^d 300), čez noč zna- o°m. n?b°Fu' skupaj s svojim si- le sku^®1 načelnik parlamentar- ,niokraSue (Stafanopulosovega De-^°nst»J!-ega liberalnega centra), ^ Micotakis, se tudi, kot liberalnega , -icotakis, se *aPorvi °rUgi' ni mogel izmakniti cfedar rec turizmu. Zmanjšal se je obseg pošiljk ekonomskih emigrantov, v tem ko je bil dvignjen v bankah znaten del vlog, občutiti pa je nadalje tudi manjši priliv od trgovinske mornarice. A vse to predstavlja vire neblagovnih deviznih dohodkov. Spričo tega ne gre za golo naključje, ko se novi režim sklicuje na razumevanje Evropskega skupnega tržišča ter zahteva ameriško pomoč. Danes imajo v Grčiji na vseh področjih življenja glavno in odločilno besedo vojaška sodišča, vojaška poveljstva ter nasploh vojaške oblasti. Koliko časa bo še to trajalo? Tega nihče ne ve. Uradni predstavniki vlade zagotavljajo, da bo tako, »dokler bo to potrebno*. Nadalje: «Nevarni komunisti bodo o-svobojeni šele, ko bodo postali Grki in bodo prenehali izpolnjevati ukaze mednarodnega komunizma.* Premier Kolias pa je izjavil, da namerava vlada v Grčiji kar najhitreje ponovno vzpostaviti «nor-malne pogoje parlamentarnega življenja*. Kako bo to novi režim uresničil, v kakšnem roku in s kakšnimi sredstvi — o tem nihče ničesar ne ve. Kar je trenutno najbolj gotovo, je samo obračun s komunisti in ostalimi demokrati. M. VUJOVIČ Slovenski literati Anton Ingolič, Jože Šmit, Ivan Minatti in Saša Vuga, ki imajo te dni literarna srečanja z bralci v Trstu, Nabrežini in Gorici, so prinesli v dar Slovenski prosvetni zvezi večjo količino knjig, ki jih bo ta razdelila prosvetnim društvom in knjižnicam. Na sliki skladatelj Ubald Vrabec in tajnik SPZ Edvin Švab med ljubljanskimi gosti NI LE CASSIUS CLAY PROTI VOJAŠKI UNIFORMI V Kanado je pobegnilo že več tisoč ameriških mladeničev k,- 1 ki nočejo v Vietnam Del mladih Američanov se izogiba Vietnamu s tem, da se prepisuje s fakultete na fakulteto, drugi pa bežijo v tujino R. Patrick in G. Roman nočeta v Vietnam iiuiiMiiiiutiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiumiiiiiiiiitimiiiuiitniiiiiiiiiiimuiiiMHHiiiMiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiim Kitiah? se je v najtežjih okoli-skuni asel v°ditelj parlamentarko EDA, llias lliu. Ta red- fiacia ' . A> mas inu. ta rea-*ki odi/?eta parlamentarec, aten-k6 .* Je bil odpeljan ne- ‘n njegova soproga še tjUj e Ve. kje se nahaja. Iežii5ja e Postavljamo vprašanje 8te Wt„2abtevamo samo spoštovalo in zakonitosti, ki se ? 0asa **!*• a s tem se ruši tunika piJjfpokracija. Grčija, zi- j8 ne .Racije. postaja dežela. l,6 2adn^uU^e zakonov.» To so bi-8e?a ,sede tega demokratič- pred razpustitvijo Javil turi-3 6' aPrila. On je bil po- "''vu ...jr «• aprua. u , Clih nn za.btevo, da se še pre-"nlitičnih zapornikov, ki et životarijo na pustih kih, izpusti na svobo-« ie tej trideseterici pri- cela stranka, vsa i arhi,,lp Politična vodstva, de- 4ZaP>«njen 2gradbe EDA Pa 80 h, na in ene' Stranka je prepo-r^ijala P°<1 obtožbo, da je prišli tif„,revolucUo ter hotela v Ji oblast. ?Sp S1 je .zvrstiloh 12 tolikn ? SkUp0J nlS0 b,le : ukazov, odredb, pro- jih 111 dale toliko iz' JkVe Zadnj(n domačemu tisku, kot vlada 16 dn' Koliasova oficir- ‘&nutno se Ni,2 javni, nahajamo v na- ^ Vak.v.do . aoniačega tiska. In da-^ s|0jljive S.1 režim obljubuje zelo w p°sebn°za nizie 4 kaij^ala „ ljudstva, je vendar-eV pn^an DaJ vsej deželi čutiti ne-lNelSlv«n odpor, še bolj ga ZAGREBFILA 67 Nagrade 4 članom kluba Lovre Košir Kakor smo pred časom zabeležili, je bila v Zagrebu mednarodna filatelistična razstava, ki se je vršila od 15. do 23. aprila in na kateri je bilo razstavljenih nad sto zbirk. Zbirke so bile razstavljene v ličnih vitrinah. Škoda, da je bil v romunskem paviljonu zagrebškega velesejma prostor pretesen, ker bi bila v večjem prostoru razstava prišla bolj do iz- šitf tjNebrio atlčnih organizacij, a tov^roti ,2aradi nezaslišane go-kj U re?iietn' W ne podpirajo y >■ da la,ln katere vlada ob iNk je 20 komunisU. k j« .3 ste odnlstal splošen pojav ter ** Mol«ja politične Wtjeni V , J° njihovi zaprti ali A r^>ui°dltelj>. vtem ko je na Cls v °n)h, ki so bili od- Wa lfNuriŠČa' °stal° brez jebh.a ,n brez zaačite-\'et ril2?10 pri srcu, da bi p(iT Sli 11)0»; Zaradi tega tudi 4 f^lNo tljaJo: ^Ostajamo zve- ntUfNn* 10 -................. htarj' P°vrnili se bomo k anar,Ji,?lu’ ko bomo razči-“ in komunisti.* V«e, - -_______________ 0 " cs6oa'e ksl-ureižnie vlade niso Nja tskih ijj večjih socialnih, v? vfi v«, ‘-uaJ vojasaa via- Nk, 6čv v, a reševati vpraša-Vasi' JJapoveduje elektrifi-JPje ^Ldpravo špekulacije, &£%odcdpnlh cen poljedel-SShfv. ffV* odPOst vseh na-a n 30 biH na plačilnih Pitni J? »M delali. Med S, u PosehJu rmami Je tudi u-Š^v?° omah„„,m!nistrskih fon- l^ov^N^očalj razne privi-jLipa^iitev fda obljubuje pol- \ ',,ale tt,h," stvari. ki so jih y prejšnje vlade. ^la&o^rdaTno- zelo resen uda- raza. Razstavljali so filatelisti iz Jugoslavije, Italije in Avstrije. Iz Italije je bilo največ razstavljenih zbirk iz Trsta, Avstrijo pa je zastopal samo Gradec. Pravzaprav je bilo to tudi v tem smislu zamišljeno, da bi namreč na razstavi sodelovala le mesta Zagreb, Ljubljana, Trst, Gradec in Nagy-kanizsa za Madžarsko. Poslednje mesto pa se iz tehničnih razlogov razstave ni udeležilo. Za nadaljnje sodelovanje na podobnih prireditvah v bodoče pa se je prijavilo mesto Brno. Za prihodnje leto so sklenili, da bo podobna razstava v Gradcu. Razstava je bila v splošnem dobro obiskana. K temu je v precejšnji meri pripomogel tudi* zagrebški spomladanski velesejem, v katerega okviru je bila razstava tudi organizirana. O posav-z-nih zbirkah ne bomo govorili. To bi sicer bilo tudi predolgo. Na vsak način pa bomo zapisali, da so bile na razstavi zastopane vse grupe, začenši s klasiki pa vse do mladinskih zbirk. Vsak dan je priložnostna pošta uporabljala poseben žig, tako da so se žigi razvrstili v sledečem vrstnem redu: Prvi dan, Trst, Gradec, Nagyka- nizsa, Ljubljana, Zagreb, dan velesejma, dan prometa in zadnji dan. Ob tej priložnosti je prireditveni odbor izdal tudi okusen katalog z zemljevidom Jadranske magistrale in z vodičem po vseh objektih. Zadnji dan razstave je bil posvečen tudi podelitvi nagrad. Med 15 tržaškimi filatelisti so bili tudi štirje člani filatelističnega kluba «L. Košir*, ki so prejeli tri bronasto-srebrne in eno bronasto kolajno in sicer v naslednjem vrstnem redu: Ločni- škar, Merlak, Perko in Podhr-šček. Ker nam še niso sporočili seznama vseh nagrajencev, ne moremo posredovati imen ostalih filatelistov, ki so bili na tej razstavi nagrajeni ali dobili kako drugo priznanje. Zbirka znamk za petdeseti «Giro d’Italia» Italijansko ministrstvo za pošte in telekomunikacije bo ob letošnjih 50. kolesarskih dirkah je potrebno vabilo, ki ga je moč dobiti na Slovenski prosvetni zvezi, Ascolijeva 1. Med plesom bodo s posebno točko nastopili udeleženci plesnega tečaja. . Vabljeni! ZANIMIVA DEBATA V STELLA MATUTINA Kako katoličani in marksisti ocenjujejo «Popuiorum progressio* Enciklika je velike politične važnosti, dasiravno jo je hotel jezuit Sorge utesnjevati v stroge meje humanih odnosov V nabito polni dvorani Stella Ma-tutina jezuitskega reda v Gorici je bila v ponedeljek zvečer diskusija o zadnji papeževi encikliki «Populo-rum progressio«. Govorili so jezuit Sorge od revije cCivilta Cattolica», dr. Cecchi, urednik revije KPI «Ri-nascita* in liberalni senator Verone-si. Diskusijo je vodil univ. profesor Camber iz Trsta. Debata, v kateri je poleg poročevalcev, zastavljalo vprašanja in spregovorilo tudi občinstvo, je trajala tri ure. Sorge je rekel, da ima enciklika namen šokirati javnost in jo z ostrimi besedami opozoriti na važna svetovna vprašanja. Predavatelj se je omejil le na nekatera najvažnejša vprašanja. Kar se zasebne lastnine . tiče, je dejal, da ni absolutna in da I je to dejal v bolj metafizični obliki KLUB SIMON GREGORČIČ priredi danes, 10. maja ob 20.30 v svojih prostorih na Verdijevem korzu 13 LITERARNI VEČER pri katerem sodelujejo slovenski književniki ANTON INGOLIČ JOŽE ŠMIT IVAN MINATTI SAŠA VUGA Vljudno prosimo cenjene starše in profesorje, da opozorijo na to svoje otroke in dijake, katerim je srečanje namenjeno. Gorica VERDI. 16.30: «Un uomo, una don-na», A. Aimee in J. Trintignant. Kinemaskopsfci film v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan CORSO. 17.00 ((Thomson — 1880», G. Martin in G. Sandri. Italijanski barvni film. MODERNISSIMO. 17—22: «11 fa- raone«, George Zelnik in Barbara Bryl; poljski barvni kinemaskop-ski film, mladin ipod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17—21.30: «Mi vedrai tornare«, G. Morandi. Italijanski film. VITTORIA. 17—21.30: «11 teschio maledettov), P. Cushing in P. Wy-mark. Mariški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZ/. L KRU. 17.30—22: «1 ribelli del Kansas«, J. Chandlet in H. Silva. Barvni film. EXCELSIOR. 17.30-22: «L’innaffera-bile Murray». PRINCIPE. 17.30—22: «Bunny Lake č scomparso«, L. Oliver m C. Lmley S. MICHELE. 19—22: «Anastasia», Jul Brynner in J. Bergman. Kine-maskopski film v barvah. Ronke EXCELSIOR. 19—21.30: «L’uomo so. litario«, J. Pallance in A. Berkins. Kinemaskope v barvah. RIO. Zaprto. UK2CRNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, telefon 35-38 HlililliiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI V Podgori je padel z zidarskega odra in obležal mrtev na pločniku Predstavniki podjetja so dobili pogojno kazen zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov - Šofer iz Vidma ni vedel povedati, kdo ga je okradel Da bi malo nadoknadili med stav- so po končanem delu začeli razstav- J je. Pravtako niso poskrbeli, da bi se ko sodnih zapisnikarjev zastalo delo, je goriško okrožno sodišče zasedalo tudi včeraj dopoldne in popoldne. , Pri dopoldanski razpravi so najprej obravnavali smrtno nesrečo, ki se je pripetila dne 15. junija 1965 v Podgori, ko je padel z zidarskega odra takrat 43-letni Ferruccio Calligaris iz Gorice, Ul. Torriani 33. Podjetje Medeot Italo iz Ul. Udine 197 v Gorici je takrat prevzelo delo za popravila vodnih žlebov pri termocentrali tekstilne tovarne v Podgori. V ta namen so postavili 12.6 m visok sedemnadstropni c-der iz kovinskih cevi in desk. Ko ljati oder, je Calligarisu zdrsnila iz delavci opasali z zaščitnimi pasovi. rok deska in ko jo je hotel uloviti, je izgubil ravnotežje* ter padel z višine nad 11 metrov na pločnik in obležal mrtev. Včeraj so morali odgovarjati zaradi te nesreče gradbenik 56-letni Italo Medeot Iz Moše, 30-letni Giuseppe Vecchiet iz Gorice, Ul. Faiti 62 kot delovodja podjetja in 60-letni Chiaramonte De Ros iz Moše kot preddelavec. V obtožnici je rečeno, da niso izvedli tistih varnostnih, ukrepov, ki so predvideni pri takih gradnjah, zlasti pa da niso pritrdili podnih desk na ogrodju in tudi da niso postavili zaščitne ogra- PRIPRAVE NA PETKOVO OBČINSKO SEJO Na sporedu bodo predlogi in interpelacije svetovalcev Občina preučuje težave na območju Rdeče hiše Interpelacije, dnevni redi in resolucije so bili predmet ponedeljske seje občinskega odbora v Gorici. Odborniki so jih preučili z namenom, da Jih vključijo v dnevni red občinskega sveta v petek, 12. maja ob 18.30. župan Martina Je poročal o vprašanjih, ki tičejo proste cone, odbornik Agati o postopkih, k; zadevajo šole, šport in turizem, Fantini je orisal nekatere probleme s področja prometa, odbornik Rovi s pa se je zadržal pri mestni avtobusni službi, ki bo zanjo s 1. juni jem pričel veljavi poletni umik. Odbornik Sfiligoj je poročal o uveljavitvi občinske pristojbine javnim lokalom, ki za potrebe klientov zasegajo javni prostor. O personalu je poročal podžupan Candussi; občinski svet naj bi odobril ekonom ske Izboljšave za postrežnlce in po oblaščene namestnice postrežnie. Odbornik Lupieri Je obsežno poročal o razmerah na območju Rdeče hiše, kjer nekatere službe ne morejo delovati zaradi pomanjkanja prostora in neurejenosti. Dve prometni nesreči Ponoči ob 0.30 včeraj se je zatekel v goriško civilno bolnišnico 40-letni Raimond Marušič s Peči št. 18. Zdravniki so mu ugotovili udarec na glavi z oteklino ter sq ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Po nekaj urah bolnice pa je prosil za dovoljenje, da so ga odpeljali domov. Marušič je povedal, da se je zvečer ob 23.40 peljal z mopedom po Mihaelovi ulici v Štandrežu, izgubil kontrolo nad vozilom ter padel. Včeraj popoldne okrog 13.30 pa so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico tudi 68 letno Marghe-rito Onesti vd. Gronchi iz Ul. Coce-via 15, ki so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi rane na lasišču, pretresa možgan in udarca na desnem sencu. Ženo je podrl kolesar Gherardo Chinotto iz Gabrijelove ul. 55 v trenutku, ko je prečkala cesto s Travnika proti Ul. Ober-dan. Medeot je zanikal te navedbe obtožnice kot neosnovane, Vecchiet pa je poudaril, da je bil pokojni Calligaris izurjen stavbni pleskar, ki je že kakih 17 let opravljal to delo. Državni tožilec dr. Caputi je zahteval po 6 mesecev žapora z aplikacijo amnestije za vse tri obtožence. Branilec odv. Devetag pa je skušal dokazati, da obtoženci pri nesreči nimajo direktne odgovornosti ter je zahteval njihovo popolno oprostitev. Po daljšem posvetu je sodišče obsodilo vse tri na po 6 mesecev zapora pogojno in brez vpisa, ter na plačilo sodnih stroškov. Obtoženci so takoj vložili proti razsodbi priziv. Kaj nenaveden je bil primer 32-letnega Giovannija Gigolottlja iz Vidma, Ul. del Bon 32. Obtožen je bil, da si je kot uslužbenec podjetja Tardivello iz Vidma pridržal 64 tisoč lir od denarja, ki ga je dne 16. decembra 1965 kasiral pri nekaterih trgovcih v Krminu, Marianu in Podgori, katerim je pripeljal blago. Kot je povedal drogerist Mario Kumar iz Podgore, je bil Glgolotti s poltovornjakom podjetja pri njem tistega dne med 17.30 in 18.30 uro, ko mu je pripeljal blago. Kot je obtoženec sam izjavil, je šel potem v neko gostilno v Podturnu In sicer okrog 19.30 za pozneje se več ne spominja, kaj je bilo z njim in zbudil se je šele naslednje jutro v svojem poltovornjaku ves raztrgan In ranjen. Potem je od 8. do 16. ure ždel v gostilni Štefanije Carlettl v Ul. Lunga in na njena vprašanja ni vedel dati jasnih in razumljivih odgovorov, le to se je dalo razumeti, da ga je nekdo napadel in pretepel. Le toliko je ugotovil, da mu je od inkaslranega denarja zmanjkalo 60 tisoč lir, imel pa je še 94 tisoč lir. še istega večera so ga sprejeli na zdravljenje v bolnišnico v Vidmu, kjer je ostal 40 dni. V aktih je tud! navedeno, da je bil Gigolottl pred desetimi leti nekaj tednov v umobolnici zaradi «vinske psihoze«. Sodišče je vse te okoliščine upoštevalo In po daljšem posvetu obtoženca popolnoma oprostilo. Branil ga je odv. Centazzo Iz Vidma. že papež Pij XI. Pavel VI. je o tem le jasneje spregovoril. Država lahko nadzoruje rojstva, uvaja načrtovanje družine: o vprašanju se papež še ni izrekel. Kar zadeva odnose med bogatimi in revnimi, se enciklika izogiba blokovski razdelitvi na troje, vzhodni in zahodni blok ter nerazvite države, ampak samo na dvoje: na site in lačne. Enciklika ne temelji na ideoloških,_ ampak humanih stališčih. To vprašanje je tako aktualno, da enciklika govori o eksplozivnem stanju, ki mu je treba hitro odpomoči. Marksist dr. Cecchi je dejal, da ni mogoče obravnavati vprašanja kapitalizma, kolonializma, imperializma in programacije, ki o njih govori papeževo pismo škofom, vernikom in ljudstvom vsega sveta zgolj s človeške, ampak predvsem s politične plati. Trditev o zasebni lastnini je docela nova, ker poprejšnja enciklika govori le o njeni pomožni vlogi. Preporod katoliškega humanizma ustvarja možnost dialoga z marksisti, ki nimajo namena disku-tirati, ali je bil poprej katoliški ali socialistični humanizem. Kar zade-j va delitev sveta, gre za novo formulo: ne več delitev po poldnevnikih, ampak po vzporednikih, ne več Vzhod-Zahod, ampak Sever-Jug. Poprejšnja enciklika Pacem in terris je bila v pogledu delitve sveta naprednejša, saj je govorila o koeksistenci. Liberalec Veronesi si je bolj z dovtipi kot s stvarnim prikazovanjem enciklike skušal pridobiti simpatije občinstva. Ne sprejema enciklike za italijanske razmere. Igralci zagrebškega Dinama pred hotelom v Grljann DANES NA OBČINSKEM STADIONU #IN0 GREZflR* Zagrebški Dinamo z najboijšo postavo v gosteh Ponziane Povsem hvale vredna je pobuda Ponziane, da je skušala in skuša privabiti v Trst ekipe, ki nekaj pomenijo tudi v evropskem merilu in tako nuditi tržaškim ljubiteljem nogometa edinstvene prireditve, ki jih Tržačani že več (preveč) let pogrešajo. Po tekmah z V diskusiji je nekdo iz občinstva dejal, da v severnih deželah ljudje boljše živijo kot v južnih zato, ker načrtujejo družine. Enciklika vsebuje to, kar je predsednik FAO pred letom dejal, nzmreč da bomo v kratkem v milijonih umirali od lakote, če kaj ne ukrenemo. Glede «pi-lub je liberalec dejal, da ni opravičljivo, da ima papež naprednejše stališče kot civilna oblast. Občinstvo je zastavilo vprašanja še o vatikanskih neobdavčenih dohodkih, o katoliškem imperializmu nad mohamedanskim in budističnim svetom itd. Ob koncu je dr. Cecchi dejal, da v sedanji encikliki niso citirali starih doktrinarjev, sv. Avguština in drugih, ampak sodobne ideologe, zlasti francoske jezuite in druge. Cerkev vidi v socializmu razvijajočo se človeško vest. Cerkev je kvas v testu, komunisti pa so kvas ob testu. Pod Janezom XXIII. je prišlo do konkurenčnega trčenja, sedaj pa smo v dobi konkurenčnega sporazumevanja med katolicizmom in komunizmom. Debata je bila na visoki ravni, kar sta priznala tudi Sorge in Cecchi. Bila sta prvič v Gorici ter nam priznala visoko razvit civilni čut. Včeraj je po daljšem trpljenju preminil v Camerinu (Macerata) v 64. letu starosti Mirko Bogataj (učitelj v pokoju) Vsem prijateljem in znancem sporočajo žalostno vest užaloščeni: žena Lojza, sinova Metod in Alojz z družinama, hčerki Ana in Iva z družinama, sestra Vilma in drugi sorodniki. Camerino, Kobarid, Gorica, dne 10. maja 1967 Rijeko in Stade de Pariš je tokrat Jugoslovanska enajsterica je zares močna. Nedavno je premagala Juventus za pokal sejemskih mest z visokim rezultatom 3:0, potem ko je na tujih tleh prisilila Turin-čane na neodločen rezultat 2:2. Samo to dejstvo nam lahko priča o zmožnostih te ekipe, ki je popolnoma uigrana v celotni postavi. Posebno solidna pa je na sredini igrišča, kjer sta Jukič in Lamza (slednji je tudi državni reprezentant) res dobra režiserja. Jukič pa je posebno nevaren tudi kot strelec. Tema dvema igralcema pa se na sredini igrišča priključi še Mesič. Tudi v obrambi je nekaj posebno znanih igralcev. Vratar Skorič je že večkrat oblekel državni dres in je branil jugoslovanske barve tudi na zadnjih olimpijskih igrah na vrsti zagrebški Dinamo. v Tokiu. Poleg škoriča sta v o-brambi še dva državna reprezentanta Belin in Bmčič. Belin razvija igro prostega igralca in se odlikuje po res dobri tehniki (morda včasih pretirava s finesami), vseeno pa ga Mitič ni uvrstil v reprezentanco proti Zahodni Nemčiji, kajti Raso-vič (Partizan) je v boljši formi. Odlično pa se je izkazal v zmagoviti tekmi (1:0) z Nemci levi branilec Bmčič, ki pa v reprezentanci igra napadalnega krilca. Nedvomno je Bmčič trenutno najbolj v formi izmed vseh predstavnikov Dinama. Prav zaradi tega ni mogel priti v Trst, ker bo moral nastopiti z Lamzo in Zambato v državni reprezentanci. V napadu pa bo nekaj novosti glede tekme z Juventusom. Pred- iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiimmiiiiiiTimuiiiiiniiiiiiiHiiiiimiiiiimmumnmmimmiiHmiiiitiiiiii AVTOMOBILIZEM Po nedeljski nesreči Stanje Bandinija še vedno kritično Če bo mogoče, ga bodo danes odpeljali v Turin MONACO, 9. — Medtem ko se trenutno najboljši italijanski avtomobilski pilot Lorenzo Bandini, ki se je v nedeljo ponesrečil med dirko po progi Montecarla, že 48 ur bori s smrtjo, se nadaljujejo diskusije o slabih varnostnih ukrepih med nedeljsko prireditvijo. Res je, da so nekateri menili, da je sunek vrgel Baldinija iz gorečega avtomobila, zaradi česar gasilci ni so takoj nastopili. Prav zaradi tega zahtevajo strožje ukrepe in predvsem korpus profesionalnih gasilcev, ki bi imel na razpolago vse mogoče naprave za takojšnji nastop. Stanje Bandinija, ki je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom v bolnišnici v Montecarlu, je še vedno kritično. Ne toliko zaradi hudih ran, kolikor zaradi opeklin, ki so zajele 70 odstotkov njegovega telesa. Zdravniki so napravili vse, da ga rešijo in če bo njegovo sicer zdravo in močno telo zdržalo do jutri, je možno, da ga pripeljejo v turinsko bolnišnico, kjer bodo uporabili najmodernejše zdravniške metode. Bandinija bi pripeljali s helikopterjem s strehe bolnišnice do letališča v Nici, odkoder bi nadaljeval pot do Turina s posebnim letalom, ki so ga uredili z riani-matorjem. Danes so pripeljali posebna antibiotična sredstva, ki so jih poslali iz Amerike. S temi upajo, da bodo v največji meri pripomogli Bandiniju, da preživi najbolj kritične trenutke. Njegovo življenje torej visi na niti. Neka bolničarka je povedala, da je njegovo telo popolnoma izmaličeno in grozno ožgano. NOGOMET FIRENCE, 9. — Jutri zvečer ob 21. uri se bosta Fioretina in Spar-tak iz Trnave (CSSR) drugič spoprijeli v polfinalu turnirja za Mi-tropa Cup. Prva tekma se je končala z 2:0 v korist češkoslovaške enajsterice, zaradi česar bo moralo florentinsko moštvo pošteno zmagati, če se hoče uvrstiti v finale tekmovanja. * * * ISTANBUL, 9. — V nadaljevanju mednarodnega mladinskega turnirja UEFA so zabeležili naslednje izide: Turčija — Bolgarija 1:0 (1:0) Poljska — Belgija 3:0 (2:0) Italija — Španija 3:2 (2:1) Jugoslavija — Anglija 1:1 (0:0) vsem bo mesto srednjega ca ponovno prevzel slavni .irevzel slavni Zjs®, ta, ki je najboljši strelec in večkrat je nastopil tudi v Wj, zentanci. Na desnem krilu j* j solidno uveljavil mladi Nov^j je posebno zablestel proti su. Na levem krilu pa bo Rora, ki pa še vedno ne najo^ ti do državne reprezentance,« Djajič (Crvena zvezda) je mestljiv. „ f V prvi jugoslovanski ligi J' $ namo po 23. kolu na drugen* stu lestvice skupno s Part«®^ katerega so Zagrebčani Pr8-"Tt v nedeljo s 3:1. Gole so 01 Zambata, Jukič in Belin (i* metrovke). . «J Kot vidimo, v vrstah Din^j^ manjka dobrih, odličnih Poleg tega pa Zagrebčani n tako igro, ki navdušuje točne podaje, dosti individr' (Jukič, Zambata, Lamza, Bmčič), preigravanja ^ ne bo manjkalo, torej. Gotovo je na papirju VjLf premočno favorit, toda Po11®^ v zadnjih mednarodnih tekfljvjl bila precej izkušenj in ztatP.M s Stade de Pariš ni samo " p: na. Ponavljamo pa, da je “'L ‘ ziane samo ta: seznaniti vijače z res kvalitetnim tom. In Ponziani smo lahko J hvaležni. Rezultat je poP° postranska stvar. f Moštvi sta najavili nasledil stavr DINAMO: Skorič; Cvek, Jukič, Mesič, Ramljak; NOV*** lin, Gucmirtl, Gračanin in T Q) PONZIANA: Degrassi, Sua«^ nella; Norbedo, Covacich, (Gerin); Ruan, Ravalico, Curci in Kirchmeyer. > Tekma bo danes ob 1?-, ■ stadionu Pino Grezar. Pred kom pa bodo prireditelji F vili enajstericam svetovnega J Nina Benvenutija. V predte^Af začetkom ob 15.20) se bosta G ( rila mladinski moštvi Pon®8"' UbertaSa- i ŠPORT V ŠOLAH Jutri trgovska akademija v odbojki in proti realni in klasični koš^ ki «db V Veselo na planinsko - orientacijski pohod SPDT po tržaški okolici JOSIP KRAVOS: 5. ®P Doživetja in opazovanja Cedo mi ves v ognju začne praviti, kako je v Sovjetski zvezi; poslušal sem ga in na koncu rekel, da to že vem. Tam je diktatura in prav tega ne bi več hotel. Tedaj začneta oba, da to ni diktatura ampak politična uprava, ki ustreza 96 odstotkom državljanov. Za štiri odstotke, ki so izkoriščevalci, da se oni ne zmenijo. Riko je postal že besen in ponavljal: «To Je nauk, Kranjac, to je nauk.» Jaz ju še vprašam, če sta videla to v praksi. Za odgovor mi je Riko iznenada dal krepko klofuto. Ker sem bil Jaz v višji legi, sem ga brcnil v trebuh, da se je moral umakniti, a tedaj se Je komaj začelo. Cedo me zgrabi In dajala sva se brez besed. In ko sva bila objeta in napenjala vse mišice, da bi se podrla na tla, sem videl Ceda od blizi z razširjenimi nosnicami in žarečimi ognjenimi očmi. kako je v ihti govoril; «Ti boš nas?« Jaz pa: «Kdo je začel?» Potem sem se sunkoma ztrgal in stekel za bližnjo oljko, ki Je bila spodaj obložena s kamenjem On je bil na klancu in za čel metati kamenje. Jaz sem bil sicer na nižji legi vzpetine, a drevo mi je ščitilo vsaj glavo, pa sem tudi sam pazil, ko sem ga obmetaval s kamenjem, da ga huje ne poškodujem. Ko sem bil že utrujen, sem se nekoliko preveč izpostavil in oster skri- ljast kamen me je zadel v roko, da se je pri palcu kar pobelila kost. Nisem mogel več vračati kamen za kamen, le glavo sem naslonil na drevo in kazal nasprotniku krvavo roko. Tedaj prihitita oba k meni in me tolažita, da ni to nič hudega. da je to po balkansko komaj topel razgovor. Ko si je Cedo bolj ogledal rano, je pomolčal, potem si je slekel srajco, od nje odtrgal rokav in mi hitel obvezovati roko. Poprijela sta me vsak s svoje strani pod pazduho in odšli smo proti stanovanju. Cedo je hotel ta dogodek krstiti z imenom «Naše bratstvo«. Riko s tem ni bil zadovoljen; po njegovem naj bi bil to raje «rdeči krst«. Oba sta bila nenavadno zgovorna, kakor da bi se s tistim izbruhom osvežila. Jaz sem povečini molčal in se od časa do časa posmejal in to je bilo zanju dober znak. Ko smo v mraku prišli v dom Ersilie, je že na pragu začudeno vprašala; «Che š suclesso,« in mi dvignila obvezano roko. Jaz sem Ji z nasmehom odgovoril, da sem nerodno padel. Cedo Je stekel nato naravnost v lekarno ii Cristiniju in kmalu prinesel obveze in razkužila. Tisti večer sta mi oba stregla in spal sem kar v Rikovi postelji v njuni sobici. Iz pogovora s Cedom sem tudi videl, da .je ves dogodek že povedal Cristiniju. Ponoči sem nemirno spal in roka me je bolela. Zjutraj po podpisu sva šla s čedom v lekarno; ob tistem času je bil Cri-stini navadno sam. Najprej mi je skrbno pregledal roko. Ko je videl, da je rana globoka, je še bolj skrbno polagal nanjo zdravilo in obveze. Potem naju je še povabil v bližnjo sobico, pogledal je Ceda in mene in naju nagovoril: ((Premislil sem, kar si mi ti Cedo sinoči pravil. Ta dogodek je vaš, a ni treba, da se še kdaj ponovi. Glej, ti si mlad in ognjevit, on pa bolj izkušen in umirjen, a je značajen, zvest in pošten, tudi če drugače misli. Taki so nam najbolj potrebni, da se uravnovesimo in izberemo, kar je najboljše Kdaj pa je vse prav? Sami se nikoli ne vidimo in si ne smemo zato v vsem prikimati. V Sovjetski zvezi je diktatura, prva diktatura proletariata in mora biti zato tudi stroga, saj se mora sama privajati brez vsa- kega vzora novemu redu in tudi njihovo ljudstvo ni vajeno vseh novih preizkušenj. Zato je potreben trd režim. Dragi moji. jaz vas imam rad in vas cenim, zato vam tudi govorim, ker ste v bistvu vsi trije odločni in napredni. Takih nam je manjkalo v Italiji, ko smo začeli popuščati fašistom, ki so nas potem napajali z ricinovim oljem. Sedaj moramo prenašati še vojno in vse posledice, ki jih bo prinesla.« Cedo se mu Je zahvalil in mu pritrdil. Potem se je obrnil k meni, me objel In rekel: «Tak bodi, kot si, tako je prav.« šla sva od Cristlnija z lahkim srcem. Proti koncu marca Je prišel v Montecalvo v naše bivališče k Ersiliji še en interniranec, komaj 19-letni Nazareno iz Mes-sine. Prekršil se Je, ker je izjavil, da ne veruje v fašistično zmago. Vsi trije smo ga navdušeno sprejeli, posebno ko je povedal, da Je študent in kako občuduje upor «silnih in neustrašenih jugoslovanskih narodov proti nasilju fašizma in nacizma«. Vesel je bil, ko smo mu rekli, da je to šele začetek. Spal je pri meni v sobici in bila sva oba zadovoljna. Bližala se je velika noč in z Nazarenom sva šla večkrat tudi v cerkev. Tako sva nekega dne prisostvovala nenavadnemu prizoru. Sedela sva v največji izmed štirih cerkva v Mon-tecalvu, bila sva sama, a potem vstopi še kmetica v ponošeni noši z malim otrokom v naročju in z dvema ovcama privezanima na vrvi, ki je bila omotana okrog njenega pasu. Najprej se bežno ustavi pri prvem oltarju na desni strani, kjer je bilo veliko razpelo Na hitro se prekriža in na glas pravi: «Ge-sil, tu non puoi fare nessuna grazia, perchč sel vecchio e scor ticato in čopa la croce« (Jezus, ti ne moreš nič pomagati, ker si star in ves scefran na križu) in gre naprej do oltarja sv. Antona, ki je stal na levi strani. Z Nazarenom sva se pomaknila bliže, da sva bolje videla Tu se je ženska razvnela in na glas govorila v svojem tekočem narečju: «Sant’Antonio, tu sei un vero belu e bravu valione, tu mi darai la grazia, songo cer-ta (Sv. Anton, ti si res lep in dober fant, ti mi boš gotovo pomagal). Tedaj je začela z Jokajočim glasom prositi za svojega ubogega otroka «lu bi u plcciarello mio«, svojega Pompiliuc- V okviru športnih prire<[j*L||l jih te dni organizirajo 9|i° (/ šole, bosta jutri na mivi srečanji v moški ,, košarki med ekipo trgov* / demije in mešanim moštv® j ne in klasične. Spored pa bo naslednji1 (Telovadnica učiteljišča) ob 15.30 odbojka ob 16.15 košarka Sledilo bo nagrajevanj* j _______________________________________ valcev. ---------------------------------------------------------------------- cia, ki ne more ne jesti ne jokati več. Medtem pa °vCf0je' ven in zategujejo vrv okrog njenega pasu. Tako je 8 ^tr, dikovanje večkrat prekinila, nekajkrat obrcala ovci z “ j / gia la peccorella«, potem je spet začela tarnati in dvig8^/ ka proti svetniku in zahtevajoče klicati «Damnn 18 ^ dammi la grazia — ali vsaj pokimaj, da me slišiš.« I1' ^ mah zajokal in si obenem izpraznil črevesje, nakar n’uo0iiiJ. leglo, da se je pričel živahneje gibati Midva z Nazare9 / nekoliko umakneva, ker je močno zasmrdelo. 2enska J gl* la vpiti o čudežu in se zahvaljevati svetniku Nato Je ^ svojo druščino ven, se sesedla utrujena na zidek, K' žal cerkev, za silo osnažila otroka in ga začela dojit) 19 j0 je res spet s tekom vlekel, ona pa sl je ponavljala: ( in don Domenico je začel pripovedov8 J rtnlija demokratična, da takrat ni b‘!?a|cfci Z veliko vnemo je pripovedoval o o$il° nih preganjancev k« V dl J, (IREDNISTVO: TRST — UL. MONTECCHI 8, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Puštnl predal 559 — PODRUŽNICA; GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI — UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37 338, 95-823 Zetrtietna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur. celoletna 7 700 Ur - 8FRJ posamezna številka * tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno t> AD1T D28 ' Llubllana Start tre 3/1. telefon 23-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno opravrn 250. osmrtnice 150 Ur - Hall (.»Ust 40 Ur goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — vseh drugih pokrajin Italije pri sSocietš Pnbbllelth italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo ili.ks Trst 42 NAROČNINA: mesečna 800 U« 't '1 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoč račun: Založništvo tržaškega tiska iTst jfl*-1 beseda - Ogla