LETO XLII, ŠT. 33 Ptuj, 31. avgusta 1989 CENA 5500 DINARJEV YU ISSN 0040 1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Kmetijstvo bomo postavili na noge (stran 2) Kulturno na prikolico? (stran 3) V kino bomo šli oktobra (stran 4) Skrivnost Kozoderčeve jame (stran 5) Kdo je koga nategnil (stran 6) HALOZE Strah pred črnimi oblaki v noči od nedelje na ponedeljek in ves ponedeljkov dopoldan so prebi- valci letos že prizadetih naselij v Ha- lozah bili ponovno v strahu. Tako pred poplavami in hudourniškim div- janjem Dravinje in potokov kot pred zemeljskimi plazovi in ponovno zasu- timi cestami... Na srečo se je vreme ustalilo, tako da večjih težav sicer dan in pol traja- joče deževje ni povzročilo. Rafael Mohorko, predsednik sveta krajevne skupnosti Majšperk, pa je v ponede- ljek povedal, da so ljudje prijavili manjše plazove in prestopljeno Dra- vinjo v Stogovcih in Lešju, ki pa seje te dni že umaknila in ni povzročila hujših težav. Nekoliko bolj ogrožene so bile ceste, ki še niso povsem ureje- ne od prejšnjih plazov, saj primanjku- je denarja za ustrezno ureditev odto- kov in utrditev. Zaradi zemeljskih plazov je bila za- prta tudi regionalna cesta Spuhlja— Bori—Zavrč na odseku Bori, iz Strm- ca v leskovški krajevni skupnosti pa so javili, da je ogrožena ena stano- vanjska hiša. Problem zaradi deževja je nastal predvsem zato, ker so morali stati delovni stroji in vozila, saj po razmočenem terenu ni bilo mogoče napredovati. d Brez vode le še Cirkovce I in Kungota B Republiška sanitarna inšpek- ^torica dr. Metka Macarol-Hiti je v petek po telefonu sporočila di- rektorju ptujskega tozda KG P Vodovod in kanalizacija, da je voda iz zajetja Kidričevo, ki na- paja krajevno skupnost Kidriče- vo, higiensko neoporečna in pri- merna za uživanje. Tako lahko od petka vodo iz vodovoda uži- vajo prebivalci naselij Kidričevo, Strnišče in Njiverce, krajani Kungote pa morajo še naprej uporabljati vodo iz hidrokontov. Republiška sanitarna inšpektori- ca je to pojasnila s tem, da na področju Kungote voda še ni v celoti analizirana. O problemih z vodo so na zbo- ru krajanov govorili tudi prebi- valci kidričevske krajevne skup- nosti v petek zvečer. Kot kaže, je uporabna voda nekoliko ohladi- la razpoloženje krajanov, ki so že dalj časa opozarjali ne samo na onesnaženo podtalnico; tem- več tudi na onesnaženje okolja, ki ga v tej krajevni skupnosti povzroča Tovarna glinice in alu- minija Kidričevo. d. 1. DMrodošli na festivalu USPELO REGUSKO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV Republiško tekmovanje bo jutri v Murski Soboti v petek se je na parceli Kme- tijskega kombinata Ptuj na Tur- niščah pomerilo 45 traktoristov oračev iz občin Maribor Pesnica in Maribor Tezno, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart. Po besedah udeležencev je bilo tek- movanje po organizacijski plati najboljše doslej. Organizacijo je letos prevzel odbor pri Kmetij- skem kombinatu Ptuj, ki ga je vodil dr. Mihael Ledinek, sode- lovala pa je tudi mestna organi- zacija za tehnično kulturo iz Ma- ribora. Potrebno je dodati še to, da so poleg temeljnih organizacij K K Ptuj tekmovanje podprle šte- vilne druge organizacije združe- nega dela. Regijsko tekmovanje traktori- stov je obsegalo teoretični del, spretnostno vožnjo traktorja s prikolico in oranje. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri kategori- je: tekmovali so posebej na tež- kih traktorjih s tremi plugi, na lahkih traktorjih z dvema plugo- ma, v posebnih kategorijah pa so tekmovale ženske in mladinci do 23 let. Potem ko so se tekmovalci in člani strokovne komisije do- dobra spotili na vročem soncu in ko je bilo obrnjene precejšen del velike parcele nekdanjega hipo- droma na Turniščah, so bili zna- ni rezultati: V kategoriji težkih traktorjev je tekmovalo 10 traktoristov, zmagal pa je Roman Sok iz KK Ftuj, drugi je bil Branko Čebular iz KZ Rače. V kategoriji lahkih traktorjev je tekmovalo kar 21 traktoristov. Najbolje se je odrezal Stane Kle- menčič iz Agrokombinata Le- nart, za njim pa Miran Mustafa iz KZ Rače. Tekmovanja se je udeležilo tu- di 11 tekmovalcev do 23 let. Med njimi je bil najboljši Vlado Div- jak, sledil pa mu je Ivan Pungar- tnik, oba iz TZO Rače. Dekleta so bila redkost tudi na tem tekmovanju. Prišle so tri predstavnice nežnega spola, vse tri iz TOK Ormož. V tej konku- renci je zmagala Ksenja Novak, druga pa je bila Bogdana Keček. Vsi omenjeni tekmovalci bodo zastopali barve mariborske regije na republiškem tekmovanju, ki bo jutri v Murski Soboti. Na regijskem tekmovanju pa so izbrali tudi najboljšega orača. Najboljšo brazdo je vrezal Alojz Meglic iz KZ Rače. V teoreti- čnem znanju in v spretnostni vožnji traktorja s prikolico pa je bil najboljši Drago Ciglar iz KK Ptuj. Najboljši so prejeli pokale in priznanja, vsi tekmovalci pa praktična darila. Kot smo že zapisali, je tekmo- vanje v celoti uspelo. Znova smo spoznali, da imamo dobre orače in traktoriste. In ker se obdelava zemlje in pridelava hrane prične z oranjem, smo torej na dobri poli v boljše čase za naše kmetij- stvo. Upamo in želimo, da bodo naši predstavniki svoje znanje uspešno dokazali tudi na repu- bliškem tekmovanju. J. Bračič Brazda za strogo sodniško oko. Žiroračun »Za pomoč ob elementarni nesreči v občini Ptuj« 52400-743-41021 ^UVODNIK--^ Dvajsetič po domače Dvajset let še ni tradicija, so pa to leta, v katerih je zrasla ena generacija, recimo, da je to že zrelost. Tako lahko rečemo za Slo- venski festival domače zabavne glasbe v Ptuju, da je dozorel, da ima takšno zasnovo, ki ustreza izvajalcem in poslušalcem, s tem ima svoje strokovno telo, ki ostaja iz leta v leto in ima svoje hvale- žno občinstvo. To so motivi, ki organizatorjem, kljub velikim teža- vam, dajejo moči, da vztrajajo na letnem prireditvenem prostoru že dvajset let. Kot se za jubilej spodobi, bo letošnji festival rekorden po svo- jem trajanju in po številu nastopajočih. Že običajnim trem festival- skim dnem je organizator dodal .še enega, ki bo neke vrste kronolo- gija nagrad dvajsetih festivalov. Neke vrste zato, ker je bilo nemo- goče na festival dobiti vse, ki so v dvajsetih letih pobirali nagrade, saj nekateri ansambli ne igrajo več, drugi pa so v tako spremenje- nih sestavah ali trenutno ne najbolje uigrani, da vabila na festival niso mogli .sprejeti. Na letošnjem festivalu bo štiriinšestdeset nastopov v rednem delu festivala, v posebnih nastopih pa se bo predstavil Moped show iz Ljubljane, ki bo v četrtek pred festivalom na ptujskem gradu iz- vedel svoj »razgibalni miting«, nato pa bo na jestivalu spregovoril o domači zabavni glasbi. Na festivalu se bo v revialnem delu v petek predstavil ptujski ansambel Toneta Kmetca, v soboto nam bodo godli mladi citrasi iz Rogaške Slatine, v nedeljo pa nas bo zabaval naš stalni gost Vinko Šimek kot pevec, pisec besedil in humorist. Vse za jubilejni festival je pripravljeno. Ali bo tokrat pripravlje- no sodelovati tudi nebo ? Franc Lačen- Horuk v novo šolsko leto Jutri se bodo spet odpria vrata osnovnih in srednjih šol. Četudi pade prvi september na petek, je uradni začetek pouka tega dne. Učilnice bo napolnil vr- vež še počitniško razpoloženih otrok, zvonec bo spet pričel meriti največkrat predolge šolske ure. Brezskrbnih počitniških dni je torej konec. Za prve letnike srednjih šol se bo pouk na Srednješolskem centru v Ptuju pričel jutri ob 8. uri, za ostale ob 10. uri. Tistih, ki bodo letos prvič prestopili šolski prag je v ptujski občini 1.100. Kakšno bo novo šolsko leto, se ne ve. Ve pa se, da v tem trenutku ptujski izobraževalni skupnosti že primanjkuje denarja. Ko bi naj o povečanju prispe- vne stopnje za izobraževanje dal svoje mnenje občinski izvršni svet, je to odložil na eno prihodnjih sej, takrat pač, ko bo pridobil mnenje sindikatov. Se zgodba s protestnega zbora učiteljev konec lanskega šolskega leta ponavlja? NaV 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 31. avgust 1989 — TEO]^|K PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Gneče in čakanja ni pregnal niti »Modri Janezu Minuli teden so lahico v Mladinski knjigi v Ptuju dvignili knjige vsi tisti starši, ki so se letos odločili, da si zagotovijo učbe- nike v akciji Modri Janez svetuje. Čeprav je Mladinska knjiga razširila svoj prodajni prostor tudi pred trgovino, se žal gneči ni bilo mogoče izogniti. Ne glede na to, da so šolske knjige naro- čnike čakale, smo po stari navadi vsi želeli imeti knjige istega dne, če že ne kar isto uro. Tako je bilo negodovanja in čakanja na pretek, čeprav je bilo mogoče knjige dobiti ves teden ves dan. Pa kot kaže, radi stojimo v vrstah, poleg tega pa je vsak od star- šev imel objektivni razlog, zakaj hoče imeti knjige prav tisti dan. Koliko bo še stroškov, ko bodo otroci prestopili šolski prag? Saj že knjige veljajo celo bogastvo. ko je bila gneča največja. Da pa seje nakup v akciji Mod>i Janez vendarle izplačal govori tale podatek: če je učbenik za nemščino za peti razred veljal v prednaročilu 85.500, velja zdaj v prosti prodaji 168.400 dinarjev. Pa so starši osnovnošolcev lahko kar zadovoljni, saj knjige za osnovno šolo so. Bolj v zadregi so srednješolci. Ti bodo v glavnem nakupovali v naslednjih dneh. Gneča v Mladinski knji- gi torej še nekaj dni bo. Žal to ni gneča, kjer bi bilo mogoče na kakšni razprodaji kupiti kaj bolj poceni; nasprotno. Učbeniki so doseali že tako visoke cene. da so otroci postali res naše največje bogastvo — v prenesenem in dobesednem pomenu besede 'NaV Gospodarjenje Gosada v Središču ob Dravi v prvem polletju letos so v Drogi Portorož izvedli reorganizacijo delovne in temeljnih organizacij združenega dela. Na referendumu so se delavci odločili za enovito delovno organizacijo — podjetje Droga iz Portoroža. Po novem so pričeli delovati s 1. julijem letos. Tako je postala bivša TOZD Gosad iz Središča ob Dravi obrat, v katerega je vključena tudi odkupna postaja. Kljub manjšemu fizičnemu obsegu proizvodnje — za sedem odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta — so v GOSADU uspešno gospodarili. Največji izpad v proizvodnji so imeli pri konserviranju vrtnin, kar je posledica slabe letine pri pridelovanju vrtnin v letu 1988. Velik izpad je bil tudi pri proizvodnji mešanice sladkorjev za posip. Vzrok je padanje kupne moči prebivalstva in tudi zmanjšana prodaja teh izdelkov v drugih re- publikah, saj so odklanjale ali zavračale izdelke iz Slovenije. Za 10,48 odstotkov je bila tudi nižja proizvodnja pri klasičnih ča- jih, polizdelkih za čaje v filtrskih vrečkah in druge storitve, to pa je v največji meri posledica pomanjkanja surovin zaradi zmanjšanja od- kupa in zmanjšanja vzdrževanja zalog. Polnjenje in konserviranje vrtnin. Dokaj velik izpad v proizvodnji so v Gosadu skoraj brez posledic odpravili s hitrim prilagajanjem in preusmerjanjem storitvene proiz- vodnje predvsem za izvoz in tudi za domači trg. Poseben poudarek je bil dan kvaliteti dela in izdelkov. Večjo skrb so namenili tudi varčeva- nju pri proizvodnji, odkupu in pri delu skupnih služb. V letošnjem letu so v Gosadu izdelali investicijski program za gradnjo skladišča embalaže ter dopolnitev opreme za konserviranje gob in vrtnin s kotlovnico in servisnim objektom, kar omogoča nemo- teno količinsko povečanje konserviranja šampinjonov v kooperaciji s firmo Urban iz Avstrije. S postavitvijo skladišča embalaže se sprošča prostor za skladišče gotovih izdelkov, to pa omogoča realizacijo dol- goročne pogodbe za konserviranje šampinjonov za firmo Urban iz Avstrije. Investicijski program so sofinancirali s svojimi sredstvi, razvoj- nim dinarjem SR Slovenije, združenimi sredstvi delovne organizacije ter sredstvi Kreditne banke Maribor. Vida Topolovec Kmetijstvo bomo postavili na noge v okviru kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je sekcija kmetijskih novinarjev v sodelovanju z upravo sejma pripravila pogovor o prihodnosti našega kmetijstva. Živimo namreč v času velikih sprememb; nekaj smo jih že doživeli, še več pa nas jih čaka — po obljubah zvezne in republiške vlade — to jesen. Na pogovoru je sodeloval med drugimi tudi predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič. Podatki o spremembah so torej iz prve roke, na osnovi povedanega pa lahko rečemo, da bo vse v kmetijstvu obrnjeno na glavo. Bolje rečeno, kmetijstvo je sedaj obrnjeno na glavo, novi ukrepi naj bi ga znova postavili na noge. To je trdna odločitev zvezne vlade, kot smo slišali govoriti njenega podpredsednika Živka Pregla, to pa je tudi trden ali še bolj trden namen republiške vlade. Milan Kneževič sicer meni, da so ukrepi zvezne vlade dobri, da pa so daleč premalo za pravo kmetijsko politiko. Sicer pa je bolje tako, da si republike same, glede na svoje možnosti in naravne razmere, krojijo kmetijsko politiko. Na splošno v Sloveniji dobro ocenjujemo že sprejete in napo- vedane ukrepe zvezne vlade; gre končno za ukrepe, ki jih je tudi Slovenija predlagala že več let. Med pomembnejšimi so izenači- tev pogojev kreditiranja za go- spodarstvo in kmetijstvo, izena- čitev družbenega in zasebnega kmetijstva. V bistvu kmetijstvo ne potrebuje boljših pogojev kot drugi del gospodarstva, gre mu le za to, da bodo pogoji gospo- darjenja enaki ob upoštevanju nujnosti, da bo določeno kmetij- sko proizvodnjo potrebno, kot to počno v razvitem svetu, še vedno obravnavati posebej in ji nuditi ustrezno zaščito. Velik pomen za kmetijstvo ute- gnejo imeti povečani regresi za umetna gnojila, zaščitna sred- stva, semena, ob tem pa se poja- vlja vprašanje, kako še bolj obre- meniti gospodarstvo, ki edino lahko zagotavlja ta sredstva. Po- membni so ukrepi pri znižanju obresti za kreditiranje kmetij- stva, veliko lahko prinese tudi svobodnejši, uvozni režim. Zmanjšanje dajatev na uvoz opreme in reprodukcijskega ma- teriala za kmetijstvo, pa tudi od- pis prometnega davka, kar je do- slej uživalo le družbeno kmetij- stvo, utegne bistveno izboljšati pogoje gospodarjenja na kmeti- jah. S temi ukrepi pa daje zvezna vlada republikam zeleno luč in možnost, da same storijo marsi- kaj za ureditev razmer v kmetij- stvu. V Sloveniji smo julija že sprejeli zakon o zbiranju doda- tnih sredstev za kmetijstvo. Po besedah Milana Kneževiča bodo ta sredstva (gre za okoli 250 mili- jard) usmerjena v ohranitev os- novne črede živine in sedanje prireje mleka. Novinarje so zanimale tudi or- ganizacijske spremembe, ki se do- gajajo in se bodo dogajale v na- slednjih mesecih, in odnos repu- bliškega komiteja za kmetijstvo do tega novega vetra, ki piha v duhu sprememb, ki jih je prine- sel zakon o podjetjih, in tistega, ki bo zapihal ob jesenskem spre- jemu zadružnega zakona. Mini- ster za kmetijstvo poudarja, da se tokrat politika naj ne spušča v oblikovanje sprememb, čeprav je čutiti težnjo po drobitvi večjih gospodarskih sistemov. Vseka- kor naj bo stvar organiziranja za- sebnega kmetijstva stvar tistih, ki v njem delajo. Previdni moramo biti ob primerih večjih gospodar- skih sistemov, ki utegnejo ob spreminjanju organiziranosti po- goltniti del zasebnega kmetijstva, sedaj organiziranega v organiza- cijah kooperantov. V vseh prime- rih, tudi v gozdarstvu bo potreb- no zagotoviti upravljalski delež vsem, ki sodelujejo v verigi, oblast naj ima tisti, ki največ pri- speva (mlekarne, vinske kle- ti . ..). Pozneje se bodo morali v tej verigi razčistiti še drugi odno- si, na primer odnos med proiz- vodnjo in trgovino; slednja terja sedaj občutno prevelik delež. V prihodnje bo lahko tudi kmet podjetnik, ustanovil bo torej svo- je podjetje, zaposlil delovno silo, sam izvažal in uvažal, prodajal na domačem trgu; zadružna or- ganiziranost takim kmetijam to- rej ne bo potrebna. Marsikaj se bo letošnjo jesen spremenilo tudi v organizaciji kmetijske nadgradnje. Ukinili bomo SIS za gozdarstvo in usta- novili štirinajst javnih podjetij, ki bodo imela status posebnega družbenega pomena. Ustanovili bomo republiško upravo za goz- darstvo, obenem pa zadržali se- danja gozdnogospodarska ob- močja. Veliko sprememb ali pa ukini- tev bo morala doživeti obramba pred točo. Sedanji sistem je neu- činkovit, končno odločitev o tem bomo v Sloveniji sprejeli po štu- diji, ki jo opravlja meteorološki zavod. Ce bo obramba pred točo ukinjena, bomo sredstva nameni- li za zavarovanje kmetijske pro- izvodnje. Ukinili bomo tudi vse republi- ške in občinske kmetijske SlS-e. Vsa sredstva se bodo v prihodnje zbirala pri republiškem sekreta- riatu za kmetijstvo. Ukinili bomo sedanji način zbiranja sredstev tako imenovanega vodnogospo- darskega dinarja. Ta sredstva se bodo v prihodnje zbirala za po- sebne namene, recimo za ustvar- janje razmer za življenje in go- spodarjenje v hribovitih območ- jih Slovenije in za usposabljanje zemljišč. Največ odpora pričakuje pred- lagatelj pri ukinitvi kmetijskih zemljiških skupnosti. Toda za to ukinitev smo v Sloveniji trdno odločeni, kljub temu da so te skupnosti odigrale pomembno vlogo. V bodoče njihovo delova- nje ne bo več potrebno, saj bomo zemljo ščitili z ekonomskimi pri- jemi. Enostavno povedano bo sprememba namembnosti kme- tijske zemlje tako draga, da si te- ga brez dobrega premisleka in tehtnega razloga ne bo mogoče privoščiti. Tudi občine bodo izgubile pra- vico odločati o pozidavi kmetijske zemlje; ta odločitev bo izključna pravica republike. V prometu z zemljo bodo imeli prednost kmetje sosedje in pri nakupu bodo popolnoma izena- čeni z družbenim kmetijstvom. Deležni bodo tako nepovratnih sredstev kot zelo ugodnih kredi- tov. V občinah bomo ukinili zemljiške sklade, z davčno politi- ko pa bo zelo prizadet vsakdo, ki zemlje ne bo obdeloval na sodo- ben način. Velike spremembe bo doživela kmetijska pospeševalna služba. V prihodnje ne bo več sestavni del kmetijskih zadrug, temveč bo to javna služba, na voljo vsem, ki kmetujejo, zanje pa sploh ni nuj- no, da so člani katerekoli zadru- ge. Sedanja kmetijskopospeše- valna služba je neučinkovita, ka- drovsko šibka in premalo plača- na. V javni pospeševalni službi, povezani v republiški upravi, bo veliko manj ljudi kot danes, ne bodo pa se ukvarjali z birokraci- jo, temveč resnično s pospeševa- njem kmetijstva. Delali bodo iz- ključno na terenu in učinek mora biti mnogo večji. Bistvene spremembe bo doži- vela tudi kmetijska, ribiška, lov- ska in gozdarska inšpekcija. Tu- di ta bo organizirana pri republi- ški upravi, občine na njeno delo ne bodo imele vpliva. Lahko bi še naštevali spre- membe, ki jih napovedujejo v slovenskem izvršnem svetu. Omenjene so - po našem mne-; nju — najpomembnejši del no-i vih odnosov v kmetijstvu in drža-; ve do kmetijstva. Na pogovoru je i sodeloval tudi predsednik Za-i družne zveze Slovenije Leo Fre-^ lih in dejal, da Zadružna zveza vse načrtovane ukrepe v celoti podpira. Upamo torej, da smo na po- membni prelomnici, ki bo v zgo- dovini našega kmetijstva zapisa- na kot ena najboljših doslej. Kot se gospodarstvo v celoti ne veseli naprednih vetrov, ki pihajo iz Beograda, tako se kmetijstvo v celoti ne sme veseliti novih ukre- pov. Ti so naravnani tako, da bodo tudi v kmetijstvu preživeli dobri gospodarji. Davek napredka je krut in neusmiljen. Napredne kmetijske države so že šle skozi to fazo razvoja in upajmo, da je sedaj prišel čas naprednega miš- ljenja tudi k nam. Ne bomo sme- li torej jokati ob tem, ko bodo majhne in neperspektivne kmeti- je propadale, tako kot morajo prej ali slej pričeti propadati fir- me, ki ne znajo ali ne morejo do- bro gospodariti! J. Bračič Vino 89 — še do nedelje V nedeljo so na gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli 35. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem. Odprt bo do vključno nede- lje, 3. septembra, ogledate pa si ga lahko skupinsko ali posamično vsak dan od 10. do 19. ure. Vinski sejem v Ljubljani je pri- reditev svetovnega slovesa in je na najboljši poti, da se razvije v najvažnejšo prireditev te vrste v svetu. Na njem letos sodeluje 480 razstavljalcev z vsega sveta, tudi iz ameriškega in avstralske- ga kontinenta. Strokovna komisija, sestavlje- na iz mednarodno priznanih do- mačih in tujih strokovnjakov, je že julija ocenila vinske vzorce, vzorce žganih pijač in brezalko- holnih pijač, predvsem sadnih sokov. Kot prebivalce enega najbolj- ših vinorodnih rajonov v Jugo- slaviji in Evropi nas seveda naj- bolj zanimajo ocene vinske ka- pljice. Komisija je ocenila kar 983 teh vzorcev, med temi jih je bilo 355 iz Jugoslavije, daleč naj- več iz Slovenije. Štajerska vina so se na ocenitvi odlično odreza- la, izstopala so vina iz ormoške vinske kleti. Prav iz te kleti pri- haja tudi letošnji šampion Jugo- slavije. Gre za peneče vino club Slovin, letnik 1988. Sicer pa omenimo zasebne in družbene kletarje s ptujskega in ormoške- ga območja, ki so dali svoja vina v oceno na vinskem sejmu, in uspehe, ki so jih tam dosegli. Omenjamo samo vina, ki so pre- jela srebrno, zlato ali veliko zlato medaljo: Avgust in Majda Žižek iz Ptuja sta prejela srebrno me- daljo za laški rizling, Anica in Emil Štampar iz Velikega Bre- brovnika 98 srebrno medaljo za rizvanec, Slovin-KK Jeruzalem Ormož je prejel veliko zlato me- daljo za renski rizling in beli pi- not — jagodni izbor, zlati meda- lji za rulandec 1987 in šipon — jagodni izbor, srebrne medalje pa za laški rizling, beli pinot, ru- landec ter že omenjeni šampion- ski naziv za peneči club Slovin. Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Slovenske gorice-Haloze je prejel štiri srebrne medalje — za rumeni muškat, sauvignon po- zne trgatve, renski rizling in tra- minec. Družina Curin-Prapro- tnik s Koga je prejela zlate me- dalje za laški rizling, sauvignon, rulandec, srebrne pa za beli pi- not in muškat otonel. Sodeloval je tudi Franci Cvetko iz Velike Nedelje in prejel zlati medalji za šipon in kerner — jagodni izbor, srebrne pa za laški rizling, mu- škat otonel, renski rizling, kerner — pozna trgatev in beli pinot. Tudi organizatorji vinskega sejma v Ljubljani so poskrbeli poleg turističnega še za stroko- vno poslanstvo sejma. Vzpored- no poteka vrsta strokovnih sre- čanj in posvetovanj. Naše glavno mesto pa te dni krasi in bogati vrsta kulturnih in športno-turisti- čnih prireditev. Vse skupaj si ka- že ogledati. Vstopnina za ogled sejma znaša 40 tisoč dinarjev, skupinska vstopnica pa 35 tiso- čakov. J. Bračič OPEKARNA PTUJ O SVOJIH RAZVOJNIH NAČRTIH Biti in ostati nadpovprečen RAZVOJ USMERJEN V TO, KAR POTREBUJE TRG, IN KAKO- VOST • 624 ZAPOSLENIH • PRODAJNO SKLADIŠČE V GOR- NJI RADGONI • PRODAJALNA ŽABICA V PTUJU • GRAD- BENOSVETOVALNI INŽENIRING • STANOVANJSKA ZA- DRUGA ŽABJAK Na svečani seji delavskega sveta so se v petek srečali delavci Opekarne skupaj s predsednikoma izvršnih sve- tov občin Virovitica in Ptuj ter pred- stavniki mariborske banke — podruž- nice Ptuj in zagrebške banke Viroviti- ca. Lani novembra se je namreč viro- vitiška opekarna Gazdek Valent pri- ključila ptujski. Predstavili so razvoj- ne načrte tega 264-čianskega kolekti- va, ki kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in težavam opekarn po vsej Jugoslaviji dosega dobre rezultate. Cilji, ki so si jih zastavili, so obdržati kupce z obstoječim proizvodnim pro- gramom, uvedba novih programov, ki jih zahteva trg, s svojimi proizvodi doseči kakovost, ki jih bo pripeljala med vodilne proizvajalce tudi na tu- jem trgu, obvladati proizvodnjo stro- kovno in jo nenehno razvijati, ne na- zadnje pa pri delavcih doseči, da bo- do začutili, daje delovna organizacija resnično njihova, da je vsak uspeh tu- di njihov osebni uspeh. V zadnjih dveh, treh letih je Ope- karna Ptuj razširila svojo dejavnost s prodajnim skladiščem v Gornji Rad- goni, s trgovinico Žabica v Ptuju, z gradbeno svetovalnim inženiringom, ustanovila stanovanjski zadrugi Zab- jak v Ptuju in Novi dom v Virovitici ter priključila kot poslovno enoto opekarno Gazdek Valant. Danes je Opekarna Ptuj ena od osmih, ki je uspela obdržati se v slovenskem pro- storu, zakaj še leta 1978 jih je bilo v Sloveniji 32. Z Evropo stopa sloven- ska opečna proizvodnja v korak po proizvodnih enotah, ne pa še po ka- kovosti. Zato je cilj ptujske opekarne biti in ostati nadpovprečen, dobiti sloves kakovosti na domačem in tu- jem trgu. Glede na dosežene rezultate sodi med najboljše v Jugoslaviji. Lani so bili po dohodku na delavca na tret- jem mestu v podskupini, enako tudi po neto osebnem dohodku, na dru- gem mestu pa po akumulaciji s pov- prečno porabljenimi osnovnimi sred- stvi. Tudi letos so s polletnimi rezul- tati zadovoljni. Uspeli so ostati v družbi najboljših, niti ena enota ni poslovala z izgubo. Za uspešni jutri želijo obdržati pro- izvodnjo stropov MAP kot eden naj- večjih proizvajalcev v Jugoslaviji, vi- soko serijsko proizvodnjo opečnih iz- delkov in betonskih elementov v Vi- rovitici, širiti trgovine v Ptuju, Virovi- tici, Gornji Radgoni in še kje, razviti finančni marketing, doseči kakovost za izvoz predvsem na Madžarsko in Avstrijo, se vključiti v turistični raz- voj, pričeti razvijati delo na domu v smislu vzpodbujanja domače obrti, nadaljevati razvoj informatike in elektronske obdelave podatkov. Za- starele in tržno nezanimive programe bodo opustili in razvijali predvsem vi- soko kakovostne programe, takšne, kakršne bo zahteval trg. Ni razloga, da jim ne bi uspelo. Še posebej ker se zavedajo, da je treba proizvodnjo nenehno prilagajati trgu. da jo je treba širiti s ponudbo, ki se vključuje v turistični razvoj, pred- vsem pa ker se zavedajo, da je edina pot kakovost. Na petkovi slovesnosti pa so pode- lili najzaslužnejšim delavcem Opekar- ne v lanskem letu posebna priznanja. Prejeli so jih: Ivan Šafarič, Ivan Hra-, šan, Stanko Plohi, Rudolf Srt, Angela: Hojnik, Terezija Podlesnik, Ivan Kr- mič. Dragutin Repinc in Ivica Soič. Slika: Svečana seja delavskega sveta. NaVi TEDNIK - 31. avgust 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 20 LET ZAŠČITIE ZNAIVIKE SLOVENSKIH VOL Zaščita porekla in kakovosti v dvatisočletni zgodovini vi- nogradništva in vinarstva (»ne- beško kapljico« so častili že Rimljani) je bilo prav gotovo precej prelomnih dogodkov. Eden pomembnih za slovensko vinogradništvo in vinarstvo je prav gotovo uvedba zaščitne znamke slovenskih vin. Morda se njenega pomena širše zaveda- mo šele po dvajsetih letih, ko je bila nalepljena že na dobrih 220 milijonov steklenic z vsebino na- miznega vina s poreklom, kako- vostnega in vrhunskega vina. Gotovo Je zasluga zaščitne znam- ke tudi vse večje število zlatih za- ščitnih znamk: te so nalepljene le na steklenice z vinom vrhun- ske kakovosti. In kot pravijo po- budniki zaščitne znamke sloven- skih vin. Je v dvajsetih letih po- stal tudi slovenski narod osveš- čen v vinski kulturi. Zaščitna znamka Je pomemb- na za vinogradnike in kletarje, ker ščiti poreklo, za potrošnike pa, ker zagotavlja kakovost. K zagotavljanju slednje prispevajo tudi ostri kriteriji in nenehna kontrola vinske kapljice, ki se ponaša z zaščitno znamko. Danes nosi znamko že nad 70 odstotkov vseh slovenskih vin, v, bližnji prihodnosti se bodo z njo j ponašala tudi vina zasebnih pri- delovalcev in polnilcev. Prav za-] ščitna znamka Je pripomogla k temu, da smo postali Slovenci enakovredni evropskim vino- gradniškim narodom. Slovenija sodi zaradi naravnih razmer med najkakovostnejša vi- nogradniška področja Jugoslavi- je in srednje Evrope. Ideja o za- ščiti slovenskega vina se Je pora- jala že v letih od 1935 do 1938, ko Je delovalo Vinarsko društvo v Ljutomeru. Takrat so hoteli vi- nogradniki zaščititi LJutomerča- na pred vinskimi trgovci, ki so z mešanjem cenenih vin južnega porekla in s prodajo pod nazivi štajerskih vin bogateli. Po vojni se Je zaradi neurejene zakonoda- je ta proces nadaljeval in zopet Je oživela potreba za zaščito slo- venskega vina. Vinogradnikom Je to uspelo leta 1969 s pomočjo novo ustanovljenega poslovnega združenja »Styria« Celje—Mari- bor. Uvedba zaščitne znamke je pomenila začetek nove poti so- dobno organiziranega vinograd- ništva in vinarstva na Sloven- skem. Ptujčani smo lahko še po- sebej ponosni, saj Je bila prva za- ščitna znamka slovenskih vin na- lepljena na steklenico ptujskega vina. Prva znamka s tekočo šte- vilko A 000001 Je zagledala luč sveta v začetku junija 1969 na steklenici vina »rimljan anno 69«, ki so ga« ptujski kletarji na- polnili v počastitev 1900-letnice Ptuja. V naslednjih mesecih so sledile zaščitene polnitve v Or- možu, Ljutomeru, Mariboru, Radgoni. Pridružile so se vse kle- ti iz podravskega in posavskega vinorodnega rajona, leta 1986 pa so se pridružile še kleti primor- skega rajona. Danes so vsi slo- venski vinogradniki in vinarji združeni v Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slo- venije. Zaščitno znamko nosi danes velika večina originalno napol- njenih steklenic z vinom sloven- skih vinorodnih predelov. Znam- ko likovno predstavlja okrogel medaljon s prikazom stoječega Bakhosa, prepletenega z vinsko trto. Povzeta je po izkopanem rimskem keramičnem modelu, najdenem v Ptuju. To izkopani- no hrani ptujski muzej med zbir- ko predmetov iz rimskih časov. Zaščitno znamko podeljuje posebna strokovna komisija, imenovana pri Poslovni skupno- sti. Za izvedbo postopka mora biti vino ustekleničeno in pripra- vljeno tako, da lahko pooblašče- nec komisije steklenice prešteje in odvzame po lastnem izboru za potrebe ocene in analize ustre- zno število vzorcev. Vse stekleni- ce vzorcev mora takoj zapečatiti s pečatnikom poslovne skupno- Zaščitaa zunka sti. Štiri steklenice gredo v oceno pristojne komisije, vse druge pa mora hraniti kletar v primernem prostoru kleti, ki ga določi komi- sija, najmanj dve leti zaradi mo- rebitne poznejše kontrole. Za po- delitev zaščitne znamke pride v poštev le ustekleničeno vino, ki ustreza predpisom in Je pravilno donegovano ter značilno za svoj širši in ožji vinorodni okoliš. Ker Je bila prva zaščitna znam- ka slovenskih vin nalepljena prav na steklenico s ptujskim vi- nom, bo dvajsetletnica zaščitne znamke združena s slovesnostjo ob 750-letnici ptujskega kletar- stva. Vse skupaj se bo dogajalo 29. septembra v viteški dvorani ptujskega gradu, v času torej, ko bo v sode tekel že novi mošt. Upajmo, da bo iz njega kljub muhasti naravi, ki biča vinogra- de, nastalo dovolj vina, ki se bo prihodnje leto ponašalo z brona- sto, srebrno ali celo zlato zaščit- no znamko slovenskih vin. J. Bračič Club Slovin šestkratni šampion na mednarodnem vinogradniško-vinarskem sejmu Mednarodni vinogradniško-vinarski sejem v Ljubljani Je priložnost, ko vinogradniki iz- vedo, kakšna je kvaliteta njihovih vin in kje so v mednarodnem merilu. Slovin — Kmetijski kombinat Jeruzalem Ormož — TOZD Vinogradništvo pošilja vsa- ko leto mednarodni komisiji v ocenitev svoja odlična — vrhunska vina. Ob letošnjem oce- njevanju so ob dejstvu, da je bilo ocenjevanje strožje, prejeli resnično lepa priznanja. Za la- ški rizling, beli pinot in rulandec, letnik 1988, so prejeli srebrno medaljo, za šipon — Jagod- ni izbor — letnik 1988, rulandec, letnik 1987, zlato medaljo, za beli pinot — jagodni izbor — letnik 1988, in renski rizling, letnik 1988, pa veliko zlato medaljo. Največje preseneče- nje pa Je bila vest, da je club Slovin — pene- če vino iz ormoško-IJutomerskih goric, kleti prejel v hudi konkurenci belih in penečih vin naziv SAMPIONA. Z diplomiranim inženirjem agronomije, di- rektorjem TOZD Vinogradništvo Matijem Kociprom smo se pogovorili o zgodovini or- moškega penečega vina. Spominja se, da so pričeli proizvajati pene- če vino v Ormoži kleti že leta 1969. Prvi pro- izvod se ni imenoval CLUB Slovin, temveč BELI SLOVIN. Mogoče se nekateri potroš- niki še spominjajo tega penečega vina. Proiz- vajali so tudi naravni biser, ki se je imenoval GRAJSKI BISER. Proizvodnjo CLUBA SLOVIN so pričeli šele leta 1972. Prva polni- tev Je bila iz vina znamenitega letnika 1971, naslednje leto so to vino predstavili na vin- skem sejmu v Ljubljani in tako dobili leta 1973 prvi ŠAMPION. Nad uspehom so bili navdušeni in so potem z vso resnostjo skrbeli za kvaliteto. Naziv ŠAMPION so dobivali kar zapovrstjo še leta 1974, 1975, 1976, nato je bil krajši presledek in naziv šampion pono- vno leta 1978. Po razmeroma dolgem pre- sledku enajstih let so dobili to najvišje pri- znanje letos. Grozdje iz leta 1988 je ponovno dalo tako dobro kvaliteto in ob dvajseti oble- tnici prvega ormoškega penečega vina so pre- jeli že šesti naziv ŠAMPIONA. CLUB SLOVIN v ormoški vinski kleti pol- nijo v tričetrtliterski steklenici in v manjši embalaži — dva decilitra. O tem nam Je Matija Kociper povedal: »Do predlanskim smo polnili CLUB Slovin v standardni 0,75-1 steklenici. Pozneje so se po- javile potrebe trga, predvsem za turistične na- mene, pa smo ga pričeli polniti tudi v stekle- ničke 0,2 1. Gre praktično za enako vino in enako kvaliteto, samo da je embalaža manj- ša.« Kaj naj napišemo ob koncu? Vsak, kdor ima rad peneča vina in te sorte ne pozna naj- bolje, naj jo čimprej pokusi, seveda primemo ohlajeno, ob pravi priložnosti, v pravih ko- zarcih (na dolgih pecljih) in ob pravem raz- položenju, kajti samo takrat najdete v vinu najlepše darove narave. Že stari Horacij je zapisal, da naj bi pri vinu upioštevali troje ču- tnih zaznav: barvo, vonj in okus (color, odor, sapor) in še kaj zraven. Vida Topolpvec Haloz ne smemo pozabiti Vreme pa, kakor da bi imelo ljudi za norca. V ponedeljek in IS skupščine občine Ptuj je na republiški IS poslal tudi zahte- vo po dodatnih 100 tonah gori- va in 500 tonah koruze iz repu- bliških blagovnih rezerv. Od- govora zaenkrat še ni. torek se Je namreč narava spet spravila s svojimi neprijetnostmi nad območja, ki so bila že priza- deta (nekatere celo štirikrat). Najhuje je bilo v Laškem in oko- lici, a tudi Halozam ni bilo priza- nešeno. Največja nesreča pa prav goto- vo ni v tem, da vreme spet naga- ja, temveč v tem, da ni denarja, da bi lahko dela potekala nemo- teno. Tako Je do sedaj prišlo na soli- darnostni račun, na katerem se zbirajo solidarnostna sredstva za pomoč Halozam, 494.774.370. di- narjev. Od vse škode — 539 mili- jard dinarjev — pa je pokritih le slabih 10 odstotkov. Finančno stisko pa najlepše ilustrira podatek, ki ga Je dal podpredsednik IS SO Ptuj Stan- ko Meglic, da je na računu 27 mi- lijard dinarjev, računov pa že za 70 milijard. 30. avgusta bi mora- lo sicer iz republike prispeti 12 milijard dinarjev solidarnostnih sredstev, a če jih ne bo, bodo na- KK Ptuj je namenil 6 milijard za agromelioriranje. Posamez- nikom pa bodo razdelili 700 Ion umetnih gnojil. Prav tako so dali v Ljubljano programe za izgradnjo 6000 m' silosov in za novogradnje stoji.%č za živi- no mimo veljavnih ekonom- skih kriterijev. stopili resni problemi. Predstavniki štirih najbolj pri- zadetih občin (Laško, Šentjur, Slovenska Bistrica in Ptuj) so bili v ponedeljek. 28. avgusta, na obi- sku pri predsedniku Zveze sindi- katov Slovenije Mihu Ravniku, ki so ga seznanili s stanjem v teh občinah. Na tem sestanku je bila Vodnogospodarsko podjetje je svoje prispevalo z odpisom de- lovnih strojnih ur za svojo me- hanizacijo, kije delala v Halo- zah po neurju. sprejeta pobuda, da se na ravni republike izdvoji za prizadete občine enodnevni zaslužek zapo- slenih v OZD Slovenije v mesecu septembru- Dali pa so tudi pobu- de, da se: — najde tudi oblika za vklju- čevanje zasebnega kmetijstva v akcijo zbiranja solidarnostnih sredstev — aktivirajo posamezne inte- resne skupnosti (predvsem izo- braževalne in socialno skrbstvo (učbeniki in štipendiranje šolajo- če mladine iz krajev, ki so bili prizadeti) — razvojni dinar na teh ob- močjih nameni tudi za izgradnjo infrastrukture in ne samo proiz- vodnih objektov — del sredstev, ki jih Slovenija namenja v zvezni sklad za nerazvi- te, usmeri v najbolj prizadete ob- čine (to bo verjetno še najteže šlo »skozi«, saj o tem odloča zvezna skupščina) M. F. Devizni tečaji s tečajne liste št. 164 z dne 28. avgusta Pomoč kmetijstvu v Halozah Tudi Kmetijska zadruga l*iuj m- jc hitro in učinkovito vključila v reševanje haloškega območja, ki ga je prizadelo julijsko neurje. Teče več akcij: v prvi gre za gradnjo silosov, v ta namen so predložni pro- grame SIS-u za kmetijstvo v Ljubljani in še ta teden pričakujejo de- narna sredstva. Gre za program gradnje 37 silosov na poškodovanih kmetijah s skupno prostornino 6 tisoč kubičnih metrov krme. Teče tu- di akcija za obnovo stojišč v poškodovanih hlevih. Upravniodbor za- druge je sprejel sklep o zagotovitvi 50 milijonov dinarjev, ki jih bodo uporabili za prevoz pomoči od mesta darovalca do oškodovanca v Halozah. Zadružna zveza Slovenije in Zveza hranilno-kreditnih služb sta za enak namen zagotovili 100 milijonov dinarjev. Člani Kmetijske zadruge Velike Lašče so že zbrali 950 bal sena in ga bo potrebno v naslednjih dneh pripeljati v Haloze. Kmetijska za- druga Ptuj je stopila tudi v stik s poslovnimi partnerji in ti so že izra- zili pripravljenost, da pomagajo: Nekateri v obliki pokroviteljstva nad posameznimi družinami, drugi z direktno dobavo blaga. Tako Je pomoč že poslal Intes, pričakujejo pa jo tudi iz delovne organizacije Žito Ljubljana. Teče tudi akcija agromelioracij s pomočjo sredstev zveze vodnih skupnosti. Gre za pomoč v obliki delilve^metnih gnojil. Delitev se bo pričela še ta teden po navodilih občinskega komiteja za kmetijstvo in po seznamih oškodovancev iz posameznih krajevnih skupnosti. KZ Ptuj poziva vse, ki pomoč potrebujejo, in tiste, ki želijo pomagati, da o tem še naprej obveščajo njihove pospeševalce na terenu ali pa nepo- sredno vodstvo zadruge v Ptuju. J. Bračič V TGA pomagajo prizadetim delavcem TGA Kidričevo sodi med tiste delovne organizacije, ki so hitro in izdatno pomagale svojim delavcem, ki jim je julijsko neurje v Halo- zah oškodovalo imetje. Socialna delavka Jožica Tumpej nam Je o tem povedala: »Naša socialna služba je prejela prvo informacijo o stanju v Ha- lozah že zjutraj 5. julija. V sodelovanju z občinskim štabom za civilno zaščito in Centrom za socialno delo smo takoj pričeli z ugotavljanjem dejanske škode med družinami naših delavcev na ogroženem območ- ju. Tako smo že 7. julija skupaj s predstavniki kolegijskega poslovod- nega organa in sindikata obiskali 18 najhuje prizadetih družin naših delavcev. Šestim družinam smo takoj dodelili enkratno denarno po- moč v višini 3 milijone dinarjev. Zatem pa smo porazdelili različno stanovanjsko opremo za okoli 41 milijonov. Delavci TGA smo izdvo- jili svoj enodnevni junijski zaslužek za odpravo posledic v Halozah v višini 600 milijonov, predsedstvo sindikata pa je razdelilo sredstva članarine za julij za okoli 100 milijonov. Tako smo ukrepali po svoji najboljši presoji in če bo potrebno, bomo spet storili kaj podobnega. Naši delavci v nesreči ne bodo ostali osamljeni.« —OM Kulturo na prikolico Ste kdaj pomislili, da se na Ptuju in v okolici prav nič ne dogaja? Ste imeli ta občutek že večkrat? Potem ste eden tistih 70.000 občanov, kijih res prav nič ne zanima. In to je fenomen, ki ga nameravam malo bolje osvetliti. Poglejmo najprej podatke. V preteklih štirih mesecih bi lahko obiskovali kulturne, športne in zabavne prireditve, pa praznovanje raznih obletnic, praznikov. Med kulturne prireditve, teh je bilo še najmanj, spadajo na primer četrtkov večer čudežnega violinista Štefana Milenkoviča pa razstave, gle- dališke predstave in nastopi. Prireditve obiskuje J00 do 150 vedno bolj ali manj istih gledalcev. Nekoliko več obiska imajo na svojih nastopih pevski zbori in pihalni orkester. Športnih prireditev je razmeroma veliko. Vsak teden vsaj ena nogo- metna, rokometna in košarkarska tekma, občasno pa tudi večje, spekta- kularnejše in zaradi redke priložnosti ogleda zanimivejše tekme. Spom- nimo se samo nekaterih: boksarski pokal Zlata tokavica — okoli 100 gledalcev, prvi prikaz karateja in sorodnih disciplin na Ptuju — manj kot 100 gledalcev, republiško prvenstvo v deskanju v izredno lepem vremenu na Ptujskem jezeru — 10 gledalcev, republiško prvenstvo v potapljanju — 5 gledalcev, državno prvenstvo v kartingu — po različnih ocenah 400 do 800 gledalcev, medsebojne košarkarske tekme Cibone, Vojvodine in Šibenke — okoli 50 gledalcev na tekmo . . . In še bi lahko naštevali. V teh štirih mesecih je bilo tudi več športnorekreacijskih prireditev, na katerih naj bi bili vsi aktivni. Na primer množični tek — brez udelež- be, množično streljanje z zračno puško — brez udeležbe, plavalni tečaj — okoli 40 tečajnikov, kolesarjenje — prek 100 udeležencev. Tako! Prireditve nas torej ne zanimajo, vsaj ne množično. Kaj počnemo? Zakaj smo apatični? Smo zadovoljni z delom v službi? Ali je možno, da nas je že dotolkel ta splošno znani padec življenjskega standarda ? In to ne gmotno dotolkel, saj so vse naštete prireditve bile povezane z zelo majhnimi stroški, pač pa moralno, morda mentalno. Kaj nas v življenju sploh še veseli?' Nekaj gotovo, vsaj po obisku sodeč. To so zabavne prireditve, tako imenovane veselice, kjer nekaj malega pojemo, veliko več popijemo in tu- di plešemo. Povezane so z veliko večjim stroškom posameznika in zasluž- kom organizacije. Očitno je najpametnejše opremiti vsak dogodek še z zabavo oziroma obratno — na vsaki zabavi vsiliti še nekaj kulture ali športa. To se seve- da že dogaja — na nočnih nogometnih turnirjih ali, še bolje, na Ribiški noči, kjer je pela s tovornjaka tudi Josipa Lisac. Ali sodi na tovornjak v drastičnem primeru tudi gledališka skupina ah likovna razstava, naj pre- misli vsak zase. Milena Zupanič Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj po sklepu izvršnega od- bora in delovne skupnosti razpisuje dela in naloge vodje delovne skupnosti in vodje avtošole — reelekcija. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja šola prometne smeri — izpit za voznika inštruktorja kategorij B, C, D — 3 leta delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo Rok za prijavo je 8 dni po objavi v časopisu. Prijave na razpis pošlji- te razpisni komisiji Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj, Nova cesta 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za pri- javo. Razpis objavljen 10. 8 1989, preklicujemo. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ 62250 PTUJ, NOVA CESTA 1 Telefon (062) 771-974 5 4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI 31. ''^g"^*- TEDNIK JUBILEJNO VINO OB 750-LETNICI MINORITSKEGA SAMOSTANA Gornina Ob 750. jubileju Minoritskega samostana v Ptuju bo samostan dobil tudi posebno Jubilejno vino. Ptujska klet je za to vino namenila renski rizling pozne trgatve, letnik 1988. Vino se bo imenovalo GOR- NINA. Tako se Je v srednjem in še deloma novem veku imenovala vinska desetina. Gomino so bili dolžni dati svojim zemljiškim gospo- dom vsi, ki so imeli vinograde. Merska enota te vinske desetine Je bila vedro. Pa ne vedro po današnjih predstavah, saj je takšno vedro vse- bovalo tudi 50 litrov vina. Različne gospoščine so imele različne pro- Nalepka jubilejnega vina GORNINA. stornine veder. O gomini obstaja tudi posebno gorsko pravo. Nekate- ri zemljiški gospodje so se ga držali, drugi ne, in tudi to je bil eden od povodov za kmečke upore. V novem veku se je gornina iz naturalne desetine vse bolj spreminjala v denarno, odvisno pač od tega, ali je zemljiški gospod potreboval bolj denar ali vino. Nalepko za Jubilejno vino Gornina ob 750-letnici samostana je likovno zasnoval Rafael Lindič iz LJubljane. Ne samo, da gre za naj- boljše vino, ki ga premore ptujska klet, gre tudi — še posebej za zbira- telje — za posebnost stoletja, bi lahko rekli. Navsezadnje pa si samo- stan ob svoji častitljivi obletnico to tudi zasluži, saj na njegov obstoj vežemo tudi 750 let kletarjenja v Ptuju. NaV STAVKA GOSTINCEV? Ptuj ne živi za turizem splošne ugolovilve članov ob- činskega odbora sindikata delav- cev gostinstva in turizma o ne prav veliki uspešnosti gostinstva in tu- rizma r ptujski ohčini so v razgo- voru na redni seji odbora 22. av- gusta dobile zelo konkretno vsebi- no. KAJ NUDIMO GOSTU? Ptuj po njihovem mnenju ne živi za turizem, saj turistu ne po- nuja ničesar, še postelje ne! Hotel z depandanca Beli križ je namreč 130-odstotno zaseden in vsak dan napotijo iz naše ob- čine več deset, včasih tudi več kot slo turistov. V prenočitvene kapacitete bi se predvsem v poči- tnicah moral vključiti tudi dom učencev. V soboto im nedeljo je ■Mslo Hrtno, saj mi odprto niti Tu- rističao draštvo, kaj šele trgovine — izjean je brezcarioska proda- jalna —, aiti ae poauja gostu ni- česar dragega. Gostilne zapirajo prezgfMlaj za ta letni čas, gostinci pa ne morejo vplivati na svoj od- piralni čas. Edina svetla točka je grad, pa ne le zaradi nočne osvetlitve, pač pa predvsem zara- di odprtega muzeja in zabavnih večerov. Vprašali so se tudi, kaj bo pomenila za ptujski turizem pa tudi za podlehniški motel no- va cesta in kdo v občini razmišlja o tem. Vse razprave o turizmu na občinski ravmi se namreč kar po- zabljajo. Veliko je torej kriva nepoveza- nost gostinstva in turizma s trgo- vino in drugo ponudbo. Tudi za- to naj bi se v okviru prenove sin- oikatov na ravni občinskega od- bora te panoge združile. DAJTE NAM MOŽ- NOST, DELALI BOMO ŽE Sekretar republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma je članom občinskega odbora prenesel zahteve republi- škega odbora o rešitvi nekaterih perečih vprašanj na republiški in zvezni ravni. V nasprotnem pri- meru je predlagal stavko gostin- skih in turističnih delavcev v vsej Sloveniji. Najpomembnejše zahteve re- publiškega odbora, ki naj bi se pričele reševati do 15. septem- bra, so: " ponovno ovrednotiti poklic (gostinski in turistični delavci so nezadovoljni z osebnimi dohod- ki) — izboljšati kadrovsko struk- turo zaposlenih — omogočiti kreacijo odpiral- nega časa — izenačiti dejatve družbene- ga in zasebnega sektorja — znižati prometni davek — zmanjšati stroške za infra- strukturo pri novogradnji . . . Podatek, da Je v turizmu zelo malo investicij, saj Je bilo v !an- Odbor sindikata delavcev go- stinstva in turizma Ptuj je na svoji redni seji sprejel sklep o darovanju enodnevnega avgu- stovskega zaslužka vseh go- stinskih in turističnih delavcev za v neurju prizadete Haloze. Menijo, da se more tako zbra- ni denar čimprej porabiti, ven- dar želijo vedeti kako. \ skem letu v vsej Sloveniji prido- bljenih le 300 novih ležišč, letos pa zgrajen samo en bazen. Je za- skrbljujoč. Prav tako nekateri drugi. Ptujski člani odbora sindikata, članica predsedstva občinskega sindikalnega sveta in predsednik konference osnovnih sindikalnih organizacij v K K so se s skoraj vsemi zahtevami strinjali, o splo- šni stavki pa menili, da sama po sebi ne bo rešila problemov, le zmanjšala bo zaslužek. Čimveč je potrebno rešiti po drugih po- teh. Če pa v družbi ne bo poslu- ha za njihove težave, so se pri- pravljeni stavki pridružiti. Razbita lučka ob Dravi je tako metafora kot znak ptujskega turizma. Denarja za popravilo ni, pa tudi če bi bil, kako dolgo bi ostala cela? V ptujski kino gremo oktobra Gradbena dela pri sanaciji Mestnega kina v Ptuju so konča- na. Te dni hitijo po stavbi najra- zličnejši obrtniki, in kot zagota- vlja izvajalec del — TOZD Viso- ke gradnje Drava Ptuju, bodo objekt predali v drugi polovici septembra. Potem še kino potre- buje kakšen teden dni, da posta- vi vse potrebne aparature, tako da bodo filme pričeli predvajati oktobra. Dela so tekla v glavnem po na- črtu. Nekaj zakasnitve je bilo za- radi tega, ker je bilo potrebno stavbo dodatno temeljiti, tega pa ni bilo mogoče ugotoviti prej kot takrat, ko so pričeli kopati. Dela sofinancirajo mestne krajevne skupnosti Ptuja iz skupnega pro- grama, samoupravna stanovanj- ska skupnost, kulturna skupnost in kino sam. Za dokončanje prve faze sanacije pa primanjkujeta skoraj dve milijardi dinarjev; te naj bi delno zagotovili že dose- danji financeiji, delno pa delo- vne organizacije. Kino jim Je na- mreč ponudil sofinanciranje sa- nacije v smislu poprejšnjega na- kupa storitev, ki jim jih lahko za- gotavlja (reklama, najem dvora- ne in podobno). Koliko uspešna bo ta tako imenovana neposred- na svobodna menjava dela, bo kmalu znano. Doslej je bilo za sanacijska dela porabljenih 2,5 milijarde dinarjev. V prvi fazi prenove bo usposo- bljena dvorana s 160 sedeži. Gre za amfiteatrsko dvorano s kli- matskimi napravami in akustiko, posebej prirejeno za filmske predstave. Torej sodobno dvora- no, ki jo je Ptuj že nujno potre- boval. Večji bo tudi hodnik, po- leg tega pa se odslej gledalci, ki zapuščajo dvorano, in tisti, ki prihajajo, ne bodo več srečevali, saj je izhod iz dvorane prek dvo- rišča Stanovanjskega servisa na Jadransko ulico. Ko bo (kdaj, je — kot toliko drugih zadev —, odvisno od de- narja) končana še druga faza ob- nove kina, bomo dobili še eno dvorano, ki bo imela 220 sede- žev. Takrat bo mogoče vrteti dva filma hkrati oziroma isti film z razliko 15 minut. Gotovo je, da v letošnjem po- letju ob pomanjkanju drugih pri- reditev — včasih smo jim rekli Ptujska kulturna srečanja — po- grešamo kino. Gotovo je tudi, da je bil kino še kako potreben sa- nacije predvsem zaradi zagota- vljanja varnosti gledalcev in da je polovica sanacije pri koncu. Res pa je tudi, da bomo, kot ka- že, spet ostali na polovici poti. Ali pa bo morebiti tokrat druga- če? Saj gre za edino kinodvora- no. NaV Taka je videti dvorana, ko so delo opravili gradbeniki. Novi vhod v kino. Franc Fideršek EPIDEMIJA KOZ Bili smo med prestrašenimi vaščani že med preiskavo primera »tolpe iz Gerečje vasi» so vodilni okrajni politični funkcionarji na sestankih pogosto ponavljali ugotovitev, ki jo je prvi zapisal eden od članov partijske komisije C K KPS (ta komisija je v januarju 1949 temeljito prevetrila ptujski okraj), da bi bilo treba v Gereč- ji vasi vsaj polovici kmetov zemljo zapleniti in ustanoviti močno kmetij- sko obdelovalno zadrugo. Po izreku sodbe so take zahteve nekoliko po- tihnile. Nekateri so bili ceh razočarani, da ni bilo obtoženih še več kme- tov. Misel na ustanovitev obdelovalne zadruge v Gerečji vasi pa je bila prisotna še naprej. Da bi zadevo pospešili, je bil po nalogu okrajnega komiteja KPS Ptuj v Gerečjo vas poslan Stane Fahjan. da ugotovi dejanske možnosti za obdelovalno zadrugo. Seveda ni bila njegova naloga le ugotoviti de- janskega stanja, temveč tudi prepričati kmete, da se bodo lahko pred »socialisitčno družbo oprali«, če bodo šli z zemljo v zadrugo višjega tipa. Stane Fabjan je bil v Gerečji vasi 1. in 2. aprila 1949 in dela še ni v celoti končal. Naslednji dan sem bil iz Ljubljane službeno v ptujskem okraju. Slane mi je zjutraj povedal, da se odpravlja v Gerečjo vas. Nudi- la se mi je ugodna priložnost in tudi možnost, da obogatim svoje poročilo s konkretnim opisom stanja v vasi. kije bila po zaslugi časnikov tedaj na slabem glasu v Sloveniji. Tako sva se 3. aprila zjutraj s Stanetom odpeljala s kolesi v Gerečjo vas. Med potjo sem moral miličniku, ki me je ustavil, pokazati potni na- log in pooblastilo, da imam pravico zbirati podatke v vseh državnih in zadružnih kmetijskih gosptniarstvih. nazadnje pa še izkaznuo o lastni- štvu kolesa. Po terenu sem se namreč vozil s svojim kolesom. Za kolo pa je takrat bilo treba imeti še izkaznico in registrsko tablico. Stane mi je že zjutraj in med vožnjo opisal stanje v vasi. vseeno pa je želel, da se o vsem še sam prepričam, čeprav je podvomil, da bom imel jaz kaj več uspeha. V tem sem se z njim strinjal, vendar bi bil rad te ljudi slišal neposredno. Ljudje so naju bolj sovražno in nezaupljivo opazovali z dvorišč, kjer so imeli razne opravke — nakladali so gnoj in podobno. Stane jih je že poznal in tu in tam je koga pozdravd. Ustavila sva se pri enem od večjih kmetov, ki bojda ni spadal med »sovražne elemente«. »Dober dan. kako ste kaj.'« ga je pozdravil Stane. \ »Kak drugi čejo!« je hladno odgovoril. Začeli smo govoriti o vremenu in spomladanski .setvi, kjer moramo i plan doseči. \ »Težko bo. grdo ste nam zvišali plan setve okopavin (koruza in krompir), saj nimam možnosti povečati orne površine«, je tarnal. »Ce bi stopili r obdelovalno zadrugo, hi lahko pridobili nekaj novih površin samo s tem. da bi združili njive in preorali vrati ....<< sem posku- šal pristaviti lonček. »To pa ne. v zadrugo pa ne grem, čisto nič me tja ne tišči. Veste, tu- di srat ne grem. če me ne tišči!« se je obregnil. Pri drugem kmetu je bila na dvorišču žena. pa jo je urnih nog ubra- la proti kuhinji, ko naju je zagledala. »Nikarne bežite, mati. saj nisva prišla po vas.« se je pošalil Stane. Kmetica se je ustavila in nič kaj plašno odgovorila: »To vem. da ne. Oni. ki prihajajo po nas. se navadno pripeljejo z av- tom. Tisti pa. ki nam hodijo delat premetačine po štalah in kaščah, na- vadno pridejo pes.* »No. kaj pa midva, ki sva s kolesi ?« »Taki z biciklipa nam navadno prihajate lagat in kazat mesec v vo- di'* se je odrezala. Naprgsmo se kar normalno pogovarjali. Povedala je. da je mož da- nes r mestu. Glede obdelovalne zadruge pa, da moža ubije, če bi kaj ta- kega podpisal. Ob tem je izrekla trdno prepričanje, da ji »takega greha ne bo treba storiti". Podobne in še bolj odrezave odgovore sem slišal pri večini kmetij, ki sm jih obšla. Ponekod sem si kaj zabeležil, najraje pa sem beležko pustil v aktovki, ker sem opazil, da ljudje na to gledajo še posebno nezaupljivo. Zato sem raje skrbneje poslušal. Veliko podatkov je imel zbranih že Sta- ne, pa sem jih potem uporabil za poročilo na RZKZ: v njem sem zapisal: »V Gerečji vasi je 7.81 ha zemljišč vaške skupnosti, od tega 5.89 ha njiv. 1.81 ha pašnikov in 11 arov neplodne zemlje. Nadalje je bilo Rozi Burjan zaplenjeno z zakonsko omejitvijo (to je njej pripadajoče polovice) okoli S ha zemlje, prav toliko pa je tudi zaplenjenega zemljišča Franca Tomaniča. Sodba še ni pravnomočna, zato odločba o zaplembi še ni iz- dana. Potem je posestvo Alojza Korena v izmeri 18 ha. Koren se nahaja v priporu, njegova žena. hčerka in sin. vsi sposobni za delo. pa so doma. Obravnave še ni bilo. zalo .se ne ve, če bo sploh obsojen in je tudi vprašlji- vo, kako bo s tem zemljiščem. Od družine Burjan in Tomanič se nahaja po ena hčer v zaporu. Vse tri navedene domačije so zapečatene. Družinski člani pa se zadržujejo pri svojcih in sosedih. So brez dohodkov, stanovanja, hrane in obleke, pre- puširmi na miUtst in nemilost okolju. Skupaj s predsednikom kmečke komisije pri OK KPS Ptuj, kije na terenu v tem KLO že prej delal, sva obšla vse kmete v Gerečji vasi in Kungoli. vendar vsi odločno odklanjajo vstop v obdelovalno zadrugo. Nekateri so z vidnim sovraštvom izjavljali, da če so res kaj zakrivili in če je tak zakon, naj jim država zemljo zapleni, prostovoljno pa jih nihče ne bo dobil v zadrugo. Kmetje na tem trmasto vztrajajo in nočejo niti poslu- šati o dosedanjih uspehih kmetijskih obdelovalnih zadrug. Spričo tega sva prišla do enotne ugotovitve, da zaenkrat ni možnosti ustanovitve obdelovalne zadruge v tej vasi. Možno je ustanoviti le zadru- žno ekonomijo, ki bi vključevala zemljo vaške skupnosti, zaplenjena zem- ljišča, upoštevajoč tudi Korenovo in oba dela nezaplenjenega zemljišča, katerih lastniki so sedaj pripravljeni vključiti se v ekonomijo. Za to ekonomijo bi bila zagotovljena delovna sila: dve Burjanovi hčerki in tri delovne moči Korenovih. V ekonomijo pa bi se vključili tudi poljski delavci: Vidovič. Malinger in Kajsersberger. Ti hi prišli v poštev tudi za vodstvo ekonomije, ki bi v najboljšem primeru zaenkrat imela za .^8 ha zemljišč.« Sestavila sva tudi predlog, da Burjanovim. Korenovim in Tomaniče- vim dovolijo uporabljati njihova, sedaj uradno zaprta stanovanja. S tem hi bil začetek delovanja ekonomije zagotovljen. Če hi bilo delo ekonomije uspešno, hi bila to dobra podlaga za nadaljnje združevanje delovnih kmetov v obdelovalno zadrugo višjega tipa in s tem v socialistično skup- nost. V tem smislu sva se dogovorila z vsemi navedenimi delavci in oblju- bili so. da bodo začeli takoj delali, vendar morajo imeti ustrezna dovolje- nja in sredstva. Zaradi tega sva obiskala še kmetijsko zadrugo in KLO. da izdajo ustrezne naloge, v skladu s pravili organizirajo ekonomijo in zagotovijo seme. Če tega predloga ni moč sprejeti, predvsem glede dodelitve sedaj za- pečatenih stanovanj in drugega, naj ta zemljišča izročijo ekonomiji Gra- disa v Strnišču. Predlogi iz tega poročila so bili v glavnem upoštevani. Prihodnjič: Kratko življenje okraja Poljčane. TEDNIK "31. avgust 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 VSE DOBRO PRIKRITE RESNICE O PITNI VODI Skrivnost Kozoderčeve jame Zastrupitve s pesticidi Vsako leto se v svetu s pesticidi zastrupi 750.000 ljudi in skoraj 10.000 od teh ljudi umre. V deželah tretjega sveta, kjer porabijo manj kot 15 % vseh pesticidov, je 50% vseh zastrupi- tev in kar 75 % vseh smrtnih primerov. Novinarji smo seveda poklicno deformirani. Domišljamo si, da iščemo resnico — vsaj nekateri. In potem mesece in mesece tekamo naokoli, ker ne verjamemo urad- nim sporočilom, ker ne verjame- mo v iskrenost prizadevanj občin- skih mož. Iščemo informacije, za katere so nekateri — po zakonu o informiranju — dolžni, da jih da- jejo ljudem. Pa tega ne vedo ali nočejo vedeti. In ob vodi je že bilo tako: iskali smo in brskali, ker se nam zdi, da so odgovorni to pre- malo zagnano počeli. In potem ko jim je uspelo umiriti — vsaj na vi- dez — pohlevne občane, nekega dne pomislimo: Kaj bi bilo, ko bi napisal še to ali ono, bolj slutnjo kot dokazljive stvari? In potem nastajajo taki članki: Direktor, ki je dolga leta vodil Pinus, Tone Vizovišek nas je pred nedavnim v pogovoru za Večer podučil, da Dravskega po- lja ni mogoče sanirati oziroma — bolje povedano — da je celo nespametno sploh razmišljati, katera industrija spada na to po- lje, zaenkrat še vedno z odloki zaščiteno kot naravni rezervat podtalnice. Seveda ima nekdanji direktor Pinusa tehtne razloge za tako trditev, prav gotovo pa jih ima predvsem zato, ker ve, kaj vse je Pinus v preteklosti počel, in najbrž tudi, da bi bilo za Pinus precej boleče, ko bi se z odkriva- njem Kozoderčeve jame ugotovi- lo, nekoliko bolj natančno, zakaj »ni varno« odkrivati takih jam. A Pinus je vendarle naročil (pri Zavodu za zdravstveno varstvo v Mariboru) raziskavo o Kozoder- čevi jami z željo, da bi Zavod pripravil predlog sanacije te ja- me, po možnosti tako, da je ne bi bilo potrebno izkopati, temveč da bi s posebnim postopkom se- daj že jasno dokazane pesticide starejše generacije »nevtralizira- li«. STROKOVNJAKI VEDO ZA VZROK Fantje, ki delajo v centru za varstvo okolja pri mariborskem Zavodu za zdravstveno varstvo, poudarjajo, da rezultatov razi- skav pesticidov v podtalnici in sedanjih ugotovitev o jami pri Križu in Kozoderčevi jami nikoli niso skrivali, da so bili dostopni predvsem inšpektorjem in izvrš- nim svetom in bi torej ti s po- močjo teh rezultatov lahko ukre- nili že veliko prej marsikaj, da do ekološkega kriminala ne bi prišlo. Zakaj so ugotovitve Zavo- da ležale v predalih in zakaj nji- hovih opozoril ni nihče resno vzel, pa je že povsem druga zgodba. MOLK INŠPEKTORJEV Ste morda opazili, kako mo- dro so ob vseh težavah z vodo molčali ptujski, predvsem pa ma- riborski inšpektorji? Že res, da so pomagali gasiti požar, a pri- pravljenosti, da bi poiskali kriv- ca, napisali prijave javnim tožil- cem in vsaj malo poskušali zade- vo raziskati, ni od nikoder. So občinski čakali na republiške in- špektorje ali pa so vsi skupaj ve- deli, kako je, pa jih ni kaj preveč skrbelo? Ob težavah Brunšvika pred dobrima dvema letoma je najbrž rezultate analiz vode bilo potreb- no vzeti resneje, a kot kaže, za- sebni vodnjaki neke vasi na Dravskem polju niso problem, v katerega bi se inšpekcije in izvr- šni sveti poglabljali — najlažje je narediti vodovod in ljudi prepri- čati, da so tudi oni krivi, ker ima- jo pač gospodinjske odplake. To- da ljudem dokazovati, da so vsi krivi, je — v primeru pesticidov — nevarno podcenjevanje ljudi. Sicer pa so inšpekcije svojevr- stna pogruntavščina naše družbe. Na milost in nemilost so prepuš- čene interesom občin in največ- jih gospodarskih gigantov v njih. Zato predlog Zelenih o tem, da morajo inšpekcije biti neodvisne od financiranja iz občinskih lo- gov, ni iz trte zvit. Zadeva v bi- stvo naših ekoloških zagat. Ptujski inšpektorji — pa najbrž tudi drugi — bodo ob ka- teremkoli času pojamrali, da za bistvene analize, ki bi lahko ka- terega onesnaževalca spravile tu- di pred sodišče, nimajo denarja, v komitejih in izvršnih svetih pa jim to še vedno znova in znova dopovedujejo. Znanje je seveda drago in tako je tudi prav, a zato ni mogoče postavljati na kocko zdravja pre- bivalstva in se delati, da pač ni potrebno opravljati analiz, ker so predrage, in da zaradi tega ne bo posledic. Bog daj, da bi povsod tako varčevali . . . ZAKAJ NE VELJA STROKO- VNA BESEDA Vse bolj jasno postaja, da so strokovnjaki sposobni odgovoriti na vprašanje, kdo je povzročil nenadno povečanje vsebnosti pe- sticidov tudi v vodnjakih na šir- šem področju. Zavod za zdrav- stveno varstvo je tudi na četrtko- vem izvršnem odboru Zelenih Slovenije izrecno poudaril, da je glavni vir Kozoderčeva jama, povzročitelj pa Pinus, v jami pa so tudi mineralna olja in kisli gu- dron, ki ga odlaga Petrol. Podatki o jami so precej zaskr- bljujoči. V jami, kije pravzaprav pravcata majhna, tiha dolina, so zaenkrat preiskali del proti Brunšviku v obsegu 500 m' in na- redili 36 odvzemnih mest. Doslej so raziskali material do podtalni- ce, v teh dneh pa bodo s pomoč- jo vrtine raziskali tudi podtalni- co. Nivo podtalnice v tej jami je 3,5 metrov pod nivojem tal v gra- moznici. Magister Emil Žerjal zaskrbljeno ugotavlja, da je ves material, ki so ga dobili z jema- njem vzorcev, močno onesnažen z organskimi snovmi. Tako je skupna vsebnost pesticidov po- nekod tudi do 700 miligramov na kilogram, v zmesi gramoza in pepela pa so zasledili predvsem pesticide starejše generacije, po- leg tega pa tudi take, ki so še vedno v uporabi. Magister Žerjal poudarja tudi, da materiala, ki je bil nesežgan, kot so razna emba- laža in sodi, niti niso preiskovali, ker je tako ali tako jasno, kaj je v njih. So pa v Zavodu prepričani, da je to samo del odkritega, kajti po pripovedovanju ljudi, ki tam okrog prebivajo, so se najhujše zadeve dogajale na nasprotnem koncu jame, ki ga trenutno pre- kriva trnje. Zavod bi rad preiskal tudi tisti del jame. ZAKAJ NIHCE ne IZDA NA- LOGA ZA SANACIJO Kot kaže, je torej Kozoderče- vo jamo Zavod preiskal pred- vsem zaradi raziskave, ki jo je pri njih naročil Pinus. Na zahodu bi seveda dostop do teh rezultatov lahko imel le plačnik raziskave (Pinus), a je pri nas tako, da ima- jo pravico do teh rezultatov tudi inšpekcije. In prav socialistični čudež je, da tega položaja in- špektorji ne izkoristijo. Seveda ga izkoristijo, a v nasprotni sme- ri. Kar molčijo in so neopaženi in pohlevni in jih vsi pustijo pri miru, ne pa da bi po svoji vesti delali za resnico, predvsem za resnico, pomembno za tisoče lju- di. Imajo seveda nekaj razlogov in opravičil, a upajmo, da je tem izgovorm ob ekološkem krimina- lu, ki se dogaja na Dravskem po- lju, odklenkalo. ODLOKI O ZAŠČITI DRAV- SKEGA POLJA Ironija vseh ironij je, da sta ta- ko ptujska kot mariborska obči- na sprejeli odloke o zaščiti Drav- skega polja, a so v Mariboru na- redili nekaj korakov naprej, ker so vsaj opredelili potrebne ukre- pe, torej zapisali program ukre- pov, pri čemer je seveda za nji- hovo izvajanje vedno premalo denarja; Ptujčani pa so pri tem naredili še manj, saj imajo le splošen odlok, nikjer pa izvedbe- nih ukrepov in programa izvaja- nja le-teh. Tudi tu bi se seveda dalo ugo- toviti, kdo odlokov ni izvajal ozi- roma kaj so počeli inšpektorji, da tistih, ki odloka niso upošte- vali, niso preganjali. Lotevali so se manjših stvari, da jim je bi bi- lo potrebno delati večjih? Najbrž. Odloki torej obstajajo, pa so kljub temu nastajala divja odla- gališča, nove gramoznice proti volji krajanov (primer Kungote), pa še denarja za sanacijo že osumljenih gramoznic, kot staja- mi pri Križu in Kozoderčeva, ni bilo. Res, norčevanje iz ljudi, ki dajejo toliko in toliko denarja za delo komitejev za urejanje pro- stora in varstvo okolja ali kakor- koli se že imenujejo (v Ptuju ko- mite za komunalne, gradbene za- deve in urbanizem). Velikokrat sem imela priložnost poslušati tarnanje takih komitejev, a v Ptu- ju se ni po dveh letih zelenega programa premaknilo niti toliko, da bi dobili zasnove katastra vi- rov onesnaževanja. Največja iro- nija pa je, da podjetja imajo take podatke, na primer vodnogospo- darska za vode, dimnikarska za ozračje in da morajo tudi v de- lovnih organizacijah izpolnjevati ankete o svojih odpadnih in stranskih produktih a kot smo slišali na počitniški seji tik pred problemi z vodo, ni človeka v ko- miteju, ki bi skrbel za zbiranje podatkov in ekologijo. Res žalo- stno ob tolikšnem občinskem aparatu. In potem se bodo mor- da mladincem ob zahtevi po eko- loškem ministru smejali ravno tako, kot so se jim, ko so zahte- vali turističnega ministra. LAŽ O TEM, DA NI DENARJA V Zavodu za zdravstveno var- stvo menijo, da bi za izkop Ko- zoderčeve jame za začetek potre- bovali 200 (starih) milijard. To je vsota, ki pomeni nekaj več kot denar, potreben za novejši model Cimosovega avtomobila (185 sta- rih milijard). Verjamete, da tega denarja ni nikjer v občinah, niti v republiki? Ce prodajo nekaj svojih službenih vozil, najbrž do- bijo denar za to. Problem pa je lažen: denar bi se namreč še na- šel, a ni človeka (na ustreznem položaju, seveda), ki bi dejal: »Za blagor ljudi na Dravskem polju in tistih v neposredni bliži- ni jame (Brunšvik, Marjeta-Trni- če, Prepolje), dajte že vendarle odkopati to jamo, da vidimo, ali- bo potem stanje boljše.« In do- gajanja ob jami pri Križu kažejo, da se je po zaslugi izkopa kako- vost vode v Šikolah izboljšala, čeprav so v njej še vedno mini- malne prekoračitve količine ala- klora in atrazina (s prejšnjih več stokratnih preseganj na presega- nja pod 10 krat.). Zakaj ni eno- stavno vredno poskusiti tudi s to nesrečno Kozoderčevo jamo? Zakaj ugibati »na suho«, ali se splača ali ne? Dejstvo je, da taki pesticidi v gramoznici nimajo kaj početi, da jih sploh ne bi smelo biti oziroma je treba kaznovati ti- stega, ki je to počel, in onega, ki mu je to dovolil. In v tem je problem. Problem, da bi jama spregovorila z vso svojo resnico, da bi potegnila za seboj odgovornost in diskusijo o tem o čemer se vztrajno molči. Težko me bo kdo prepričal, da te jame ni potrebno odkopati, že zaradi tega, ker vem, kako velika je, ker sem videla rezultate, ki jih je dobil Zavod, in ker se tako čudno dolgo odlaga njena sana- cija — sedaj bo že dva meseca! Ob tem si ne gre delati iluzij, da so jo šele sedaj odkrili. Ce bi jo torej dobesedno od- krili, bi odkrili celo verigo zgodb, kako so vozili vanjo, kdo je to mirne duše gledal in odo- braval in komu absolutno ustre- za, da se o njej sedaj govori šele na tretjem mestu, po regional- nem vodovodu in grdem kemij- stvu. Pri tem moram omeniti bi- stroumno razmišljanje Cirkovča- , nov, ki pravijo, da kmetijstvo ne more biti krivo, kajti potem bi bi- la z enakimi snovmi onesnažena tudi podtalnica v Lancovi vasi pa na drugih poljih sirom Slove- nije. Pa so tam predvsem druge snovi in ne ta vrsta pesticidov. Poleg tega bi po tej teoriji morali najbolj kmetovati z obilico pesti- cidov ravno v Brunšviku. Prosim kakšnega strokovnjaka, ki trdi, da je izključni krivec kmetijstvo, da mi to na straneh Tednika do- kaže . . . OBČINSKE VOJNE NI, KAJTI IZ NJE NE BI NE PTUJSKA NE MARIBORSKA VLADA POTEGNILI NIČ DOBREGA Zanimivo je, takole na koncu, razmisliti tudi o tem, zakaj nobe- ni občinski strukturi ni do iska- nja krivca. In zakaj nobena no- beni javno ničesar ne očita. Če- prav pozornemu poslušalcu in bralcu ne more uiti tiha vojna med Ptujčani in Mariborčani. Ti- ha zato, ker se občinske struktu- re na obeh bregovih boje pogle- dati resnici v oči. Če bi vzeli pod lupo Dravsko polje, bi maribor- ski očetje morali priznati potu- ho, ki jo dajejo Pinusu in Petrolu in najbrž še komu, ptujski pa ta- ko ali tako že trepetajo, da bo kdo omenil Tovarno glinice in aluminija v Kidričevem, ki jim reže debel kos kruha. V tem pri- meru so pesticidi in tu bodo mo- rali mariborski občinski možje dati prav strokovnjakov iz Zavo- da. Ce jih ignorirajo v občini, pa jih ne ignorirajo Zeleni Slovenije in republiški organi in bo resnica slej ko prej prišla na dan, morda z veliko več posledicami, kot če bi ji pogledali v oči že prej. Ptuj- ski možje pa bodo tudi morali pričeti razmišljati, kaj bodo nare- dili, ko bodo nekega dne posta- vljeni pred dejstvo, da voda od Kidričevega, Lancove vasi in do Turnišč ni uporabna zaradi tež- kih kovin in cianidov v njej. Kaj- ti zavod za zdravstveno varstvo ima tudi o tem rezultate, pa jim je TGA zabičal, da jih ne smejo dati v javnost. A jih nekateri že izvrtajo. Na primer tiste o depo- niji rdečega blata, o težkih kovi- nah, ki se iz njega spirajo v pod- talnico, in o prahu, za katerega je strokovno mnenje povsem enoznačno — je škodljivo za lju- di v bližnji in daljni okolici in povzroča negativne fiziološke spremembe, predvsem na koži človeka. Tudi te raziskave ptuj- ski inšpektorji prav dobro po- znajo. Bodo tudi z njihovimi re- zultati čakali na novo »ekološko nesrečo«! Tako, maslo je seveda tako na ptujski kot mariborski strani in vedno bolj jasno mi postaja, zakaj so ob pesticidih v vodi ptujski ob- činski možje tako mlačni. Človek, ki spremlja, kaj se dogaja na Dravskem polju, lahko samo prosi Zelene Slovenije in Odbor za za- ščito Dravskega polja, naj vztra- jata in naj na zapadeta pod vpliv teh turobnih občinskih politik, ki so alfa in ornega našega zdravja in življenja. Kljub vsemu sta tudi ob vodi obe občinski politiki po- kazali, kako obvladata spreneve- danje in skomigovanje z rameni in morda še prosjačenje za denar, ki bo zgradil cevovod, ob katerem bodo brez vode ravno tisti, ki jim jo je onesnaževalec vzel. Za vsak primer bo, če bi številka »žejnih« presegla 50 tisoč ljudi, kajti tistih nekaj tisoč na Dravskem polju očitno ne šteje. To so ja kmetijska področja in še vedno so mestjani poskrbeli najprej za svojo r .. (vo- Darja Lukman PORABA VODE Naj kot zanimivost povemo tudi to, da se kvaliteta življe- nja meri tudi v količini porabljene vode. Za normalno življenje je normativ porabljene vode na dan 80 litrov na prebivalca. V resnici pa je to zelo različno. Tako je povprečna poraba na Madagaskarju 5,4 litra na prebivalca dnevno, v ZDA pa je ta poraba 500 litrov. V svetu dnevno porabimo 3.000 kubičnih kilometrov vo- de. Od tega je kmetijstvo za namakanje porabi 73 %, industrija 22 % in gospodinjstva le 5 %. Slednji dve je 90 % vrneta nazaj v vodotoke in morja. Teksti v okvirjih so iz Svetovnega ekološkega atlasa (1986); prevod S. Ž. POŠKODBE ORGANOV Onesnaževanje s težkimi kovinami izredno negativno vpli- va na življenjsko najpomembnejše organe. Tako živo srebro in svinec vplivata na centralni živčni sistem, nikelj in berilij vpli- vata na pljuča, antimon negativno deluje na srce, kadmij pa nam lahko poškoduje ledvice. KEMIČNA ČASOVNA BOMBA Smetišča, predvsem pa deponije z nevarnimi odpadki lah- ko pomenijo veliko kemično časovno bombo. Leta 1978 je zna- na zdravstvena organizacija v mestu LOVE CANAl v ameriški zvezni državi New York izrazila zaskrbljenost nad izredno po- večanim številom rakastih obolenj in splavov. Pri preiskavah je prišlo na svetlo, da je tovarna »Hocker Chemical Company« že 40 let v okolici mesta zakopavala zelo strupene kemikalije, kot so dioxin. lindan in mirex. Sedaj bo potrebno najmanj 30 let, da se bo zemlja očistila teh strupov. 6 — IZ NAŠIH KRAJEV 31. avgust 1989 — TEDNIK Osnovni šoli Franca Osojnika, 62250 Ptuj 1'očitmcf sc bližajo h koncu in starši strahoma razmišljamo o Vaši grožnji, da se v prihajajočem šolskem letu naši otroci ne bodo imeli več možnosti pre- hranjevati v Vaši šolski ustanovi. Vemo, da se srečujete z veliko prostorsko stisko, vendar v imenu otrok ape- liramo na Vas. da zadevo poskušate na kakršenkoli način urediti. Pruva sramota je, da so nekatere šole v mestu urejene do skrajne možne mere (OS 1. Spolenaka), vaša oz. naša pa je v takem stanju, da še ene jedilnice ne premore, če že kuhinja za to ni ustrezna, da bi lahko kosila vsaj vozili od drugod. Ni pošteno do naših otrok, da bodo v najobčutljivejši odraščajoči dobi, ko jih preobširni učni programi izčrpavajo do onemoglosti, brez kosil, ob suhi ma- lici tja do poznih popoldanskih ur, ko jim bomo šele lahko starši postregli s to- plim obrokom. Res je, da nas to\. ravnatelj enkrat na leto na roditeljskem sestanku vzpod- buja, naj po svojih močeh in preko delegatske baze opozorimo na problem. To- da ta zade\a se ne sme reševati na tak stihijski način. Predlagamo, da ta problem rešite takoj in odstranite vsaj tisti vzrok, zaradi katerega \ tem šolskem letu ne bi moglo biti tako kot v prejšnjem. Kar nekaj nas je zbranih ob pisanju tega pisma, vse nas v sedanjih zaostre- nih razmerah tare kopica težav in zdaj še ta, ki nas je prisilila, da napišemo teh nekaj besed. Ne bomo se podpisali, ne zaradi neresnic ali hudobnosti, ki čestokrat pri- pravijo anonimneže k pisanju, ampak iz strahu, ker ne vemo, ali ne bi s tem svo- jim otrokom bolj škodili kol koristili . . . V naši domovini smo zadnje čase navajeni na različne shode, tudi mi ne bomo dosti razmišljali, pač pa sprejeli organizacijo protestnega shoda staršev, vendar menimo, da bi se zadeva lahko rešila brez tega - v dobro naših otrok. V VEDNOST- Zaskrbljeni starši učencev 1) IS SO PTUJ Franca Osojnika 2) OK ZSMS PTUJ SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 4) RADIO-TEDNIK PTUJ Pismo smo vzeli zares in ugotovili naslednje: Osnovna šola Franca Osojnika je pretesna Kosilo v šoli da ali ne ... . . se torej že od konca lanskega šolskega leta sprašujejo starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo Franca Osojnika v Ptuju. Šolo je lani obiskovalo 727 učencev in so imeli pouk v 13 »pravih« in eni zasilni učilni- ci. Prostora za jedilnico šola nima, doslej so v ta namen uporabljali razre- de. V letošnjem letu pa potrebujejo dodatneučilnice. Učenci se pri pou- ku telesne vzgoje ločijo namreč po spolu. Če bi bilo na primer v obeh sedmih razredih enako število deklic in dečkov, problema ne bi bilo. Ker pa je enih več, po zahtevah Zavoda za šolstvo pa razred ne more imeti več kot 32 učencev, pomeni to pri pouku telesne vzgoje še en oddelek. O problemu so učitelji govorili na svoji prvi konferenci v tem šol- skem letu minuli četrtek Imenovali so posebno skupino, ki naj prouči skupaj z vodstvom šole možnosti, da bi otroci te osnovne šole tudi v le- tošnjem šolskem letu lahko imeli v šoli kosila. Problem ni nov, nanj so bili starši že opozorjeni, pa tudi šola sama je nanj že večkrat opozorila na pristojnih službah. Kakšen bo razplet in v či- gavo korist, bo znano v naslednjih dneh. V šoli upajo, da v korist otrok. Vendar bo glede na obstoječe prostorske razmere v vsakem primeru to le začasna rešitev. Nova jedilnica, edina možna trajna rešitev, pa je oreh, ki ga šola žal ne more sama streti. NaV MOJE SANJE - TELEFON Kdo je koga nategnil Neverjetno, kako smo ljudje neskromni: ni nam dovolj vsak- danji kruh, luč, ki zasveti, ko pri- tisneš na stikalo, voda, ki priteče, ko obrneš pipo — mešalno bate- rijo ... Sedaj hočemo še telefon. In to celo v vsako vas. Se več: v vsako hišo! Namesto da bi šli v najbližjo (tri ali več kilometrov oddaljeno) telefonsko govorilni- co. In vmes zmolili par očenašev, da bi po naključju celo delala . . . »Neskromno« željo, da bi imeli svoj telefon v svoji hiši so (smo) izrazili tudi Videmčani, Pobrežani, Sturmovčani, Majbr- žani, Dravinjskovrščani .. . skratka vsi, ki smo v mejah kraje- vne skupnosti Videm pri Ptuju. To, da smo v mejah, ima po- membno in odločilno vlogo, saj dobi človek občutek, da so meje — po prepričanju poštarjev — tako odločilne, da lahko vsak čas pri Suhi Veji pričakujemo carin- narnico. Kako do telefona? Potrpe- žljivci se prijavijo na pošti: izpol- nijo prošnjo, dobijo potrdilo, da so dali prošnjo, potem pa čakajo, čakajo, čakajo ... (Morda še da- nes, če niso med tem popili pre- več pesticidne vode in jih je obi- skala matilda.) nepotrpežljivci pa se zberejo v odbor, potem pa delajo — kaj delajo, garajo. In seveda plačujejo. Pa kljub temu čakajo, čakajo, čakajo. In doča- kajo. Ali pa ne. V Vidmu je v zvezi s telefonijo kar nekaj težav, celotno stanje pa precej zapleteno. Nekaj telefo- nov je v KS že, razpeljanih po dveh debelih kablih, pod njuno težo pa se drogovi kar nagibajo. Nekateri Pobrežani so želeli priti do telefonov ob akciji, ki so jo pripravili Turniščani, saj mejijo na to krajevno skupnost. 27 jih je, 27 nesrečnikov, ki so plačali sosednji krajevni skupnosti, z njo podpisali pogodbo, sosedom omogočili, da so nakupili pri- marni kabel in ga položili ... Ampak samo do meje. Tam pa je carina — pošta rekla: — Stop! Kaj sedaj? Plačali so, so na se- znamu krajevne skupnosti Tur- nišče, da dobijo telefonsko šte- vilko, ne bodo pa imeli žične po- vezave s telefonskim aparatom v SVOJI sobi. Turnišče so se — tudi z njihovim denarjem — uspele telefonirati, pošta si ob tem pri- meru opere roke, ker se ni dogo- varjala S krajevno skupnostjo Vi- dem, pač pa s Turniščami in to za turniško carinsko območje, se- demindvajseterica pa ostaja z dolgim nosom in se sprašuje, kaj storiti. Denar, ki so ga plačali — težko plačali, saj so morali na hi- trico zbrati (v našem denarju po- vedano) kakih 1000 mark —, zahtevati nazaj ni njihova želja, izseliti se na Turnišče bi bilo tež- ko, telefona pa se tudi ne da obe- siti na kakšen drog znotraj turni- ške države ... GASILCI V KRAJEVNI SKUP- NOSTI VIDEM Potem ko se je vse skupaj po- šteno zapletlo, je morala kot ga- silec nastopiti krajevna skupnost Videm, pravzaprav predsednik sveta in tajnik. Krajevna skup- nost torej, ki so jo v začetku vsi obšli, saj so se Pobrežani s Tur- niščem dogovarjali povsem za- sebno, pa še to le tisti, ki so za možnost napeljava telefona tudi v Pobrežju (na drug način bi te- mu lahko rekli tudi za kreditira- nje krajevne skupnosti Turnišče, ma ali tremi leti opravljeni anke- ti je takšnih samo v Pobrežju več kot 80. saj tam v začetku niso imeli do- volj naročnikov, pa so si poma- gali s Pobrežani — pravzaprav z njihovim denarjem) izvedeli. Vsi pa to niso bili, kajti po pred dve- Kaj še lahko obesimo na te drogove, preden se bodo sesuli? V KS Videm seveda ne želijo videti le 27 »posojilodajalcev«, pač pa želijo telefonijo rešiti ce- lovito — s telefonsko centralo za vse. Kar je edino pravilno. Na peteteju pa seveda ne želi- jo videti le telefonske centrale, pač pa želijo poštne težave rešiti celovito — s postavitvijo poštne- ga poslopja (seveda ne iz svojih sredstev). Kar pa že ni več tako pravilno. Je pa logično — s pošt- nega stališča. Če torej želijo v vi- demski fari imeti telefon, morajo najprej postaviti pošto, nato ku- piti telefonsko centralo, nabaviti primarni telefonski kabel in nato še sekundarnega. Pošti se to zdi povsem normal- no, tistim, ki naj bi to plačali, pa nekoliko manj. Navadni smrtnik dobi ob vsem tem plačevanju ob- čutek, da ko vse to sfinancira, lahko telefonira zastonj. Pa koli- kor vem, telefoniranje ni zastonj. Mogoče pa sem slabo obveščen? Telefona doma nimam, v službi pa nam pogovorov posebej ne zaračunavajo. V Vidmu so pripravljeni zagri- sti tudi v to kislo jabolko. Raz- mišljanje jih je pripeljalo do ide- alne rešitve: gasilci namreč gra- dijo svoj dom. Ni razkošen, je pa dovolj velik, da bi lahko vanj po- leg upokojencev še kaj stisnili. Morda celo pošto. Pa je bil to račun brez krčmar- jev, pravzaprav brez gasilcev. Ti so prepričani, da jih žel'jo ovirati pri njihovem razvoju. Niso pri- pravljeni poslušati bolj ali manj utemeljenih razlag in dokazo- vanj, da je v domu še prostor. Se- stanek, ki je bil v sredo, 23. avgu- sta, so demonstrativno zapustili, še preden so slišali vse argumen- te za pošto v domu ali proti njej. Trdijo, da so dom zgradili z ga- silskim denarjem, nekaj pa tudi s sredstvi samoprispevka. V kraje- vni skupnosti trdijo drugače: da je bil dom zgrajen z denarjem iz samoprispevka in nekaj tudi z denarjem gasilcev. O tem se ni vredno prepirati, potrebno je sa- mo pogledati račune, ki jih je plačala krajevna skupnost. Kako se bo torej rešil ta tele- fonsko-poštni vozel? Na sredinem sestanku so ugo- tovili, da bo pač potrebno zidati. Najverjetneje se bodo odločili za prizidek k novemu gasilskemu domu, seveda pa bo potrebno prej dobiti uradne »žegne«. Ča- sa pravzaprav ni veliko, saj naj bi centralo postavili v Vidmu že prihodnje leto. Zagnanosti bodo- čim telefonskim naročnikom ne manjka, tudi vodstvo krajevne skupnosti je odločeno, da reši te- lefonske in poštne probleme, kajti — roko na srce — videmska pošta je v res neprimernih pod- najemniških prostorih, selili pa so jo doslej kot mačka mlade. Kdo je torej koga nategnil? Težko je reči, jasno pa je, da bo- do nasrkali krajani, saj bodo mo- rali pošteno izprazniti blagajno. In da se bo najbolj smejalo po- šti : — Ce nas hočete imeti, sezite v žep. Globoko, globoko, globo- ko ... ] J. Šmigoc f EDNIK - 31. avgust 1989 IZ NAŠIH KRAJEV — 7 Pogled na cerkev, ki je bila zgrajena v sredini 18. stoletja. — Park, kjer se lahko v miru sprehodite in pozabite vsakodnevne tego- be. Pod parkom se razprostirajo terase, kjer raste vrhunsko vino Turistična razglednica: JERUZALEM Kiopotec. znanilec jeseni in pradavni sim- bol ormoško-ljutomerskih goric, že poje svo- jo jesensko pesem, ki jo sliši vsak, kot jo pač hoče. Vabi pa tudi številne obiskovalce, da si ogledajo jesensko barvitost, ki jo premorejo kraji v kotu med Muro in Dravo in na ju- govzhodnem obronku Slovenskih goric. Na ta lepi košček slovenske zemlje je mi- slil tudi pisatelj Fran Ksaver Meško, doma- čin iz Gornjih Ključarovec, ko je zapisal: »Dežela, čudovita, kakor iz prelepih sanj, ti- sta moja domovina tam doli — naše Sloven- ske gorice . . .« Mi pa vas vabimo v Jeruzalem, najvišji breg, lepotec ormoško ljutomerskih goric, svetovno znan predvsem po izvrstni kapljici, ki raste tam okoli. Vsakdo, kdor ima oko za drobne lepote, se bo kaj kmalu napotil v park, ki obdaja cerkev in gostišče in v kate- rem je okoli 80 do 100 različnih rastlin in dreves. Med njimi so tise, japonski dren, kri- stusov trn, citronovec, ginkijevo drevo in še bi lahko naštevali. Tam je tudi vremenska opazovalnica. Od tam je čudovit pogled na vse vinske gri-_, če. Svet naokoli je tako privlačen, da ni po- trebno posebej pripovedovati, kaj vse še lah- ko vidite. Ob gostišču, ki nudi najboljše daro- ve zemlje, je prijazna cerkvica. Tekst: Vida Topolovec Foto: Ema Žalar GLASBENA ŠOLA ORMOŽ V NOVEM ŠOLSKEM LETU Še vedno v starih prostorih o prostorski stiski Glasbene šole Ormož, ki letos praznuje okrogli jubilej — 30 let delovanja, smo pi- sali tik pred začetkom počitnic. Pred durmi je novo šolsko leto, zato nas je zanimalo, kako bo z novimi prostori. Ravnatelj Slavko Petek je povedal, da so se zaposleni v Glasbeni šoli Ormož veselili, da bo- do delovali v obnovljenih prostorih nekdanje osno- vne šole Ormož na Ptujski 6. Zataknilo se je že pri tem. kdo vse naj bi te nove prostore dobil, potem je bilo potrebno narediti še načrte in novo šolsko leto bodo pričeli v starih prostorih v ormoškem gradu. Problem je v tem, da imajo sedaj premalo prostora. Pouk na Glasbeni šoli v Ormožu je bolj ali manj ve- zan na pouk na osnovni šoli Ormož. Z letošnjim šolskim letom — z dograditvijo šole na Hardeku bo potekal na osnovni šoli Ormož ves pouk v dopol- danskem času, tako se bo pouk na glasbeni šoli mo- ral odvijati samo popoldan. Vsak učitelj na glasbeni šoli mora imeti seveda svoj prostor. Tega pa nima- jo, zato bodo morali gostovati v popoldanskem ča- su v prostorih osnovne šole Ormož na Hardeku ali pa v domu kulture. Veliko učencev za novo šolsko leto so že vpisali konec šolskega leta, za novince imajo vpis tudi ju- tri, I. septembra; računajo, da bodo v novem šol- skem letu imeli okoli 200 učencev. Učitelji, ki na glasbeni šoli poučujejo, imajo pri- merno izobrazbo, iz leta v leto pa iščejo učitelja za kitaro. Še sedaj ne vedo natanko, kdo bo poučeval; dogovarjajo se s honorarci, nimajo še zasedene vio- line, nekaj problemov je okoli klarinetistov. Do za- četka pouka bodo še te preostale kadrovske oroble- me razrešili. Vida Topolovec Vozniiii juga Namen članka je, da opozorim druge voznike JUGA, ki imajo podobne te- žave z avtom, pred podobnimi posledicami, kot jih imam jaz (po požaru v avto- \ mobilu. op. ur.). Da pojasnim: na A servisu vozila v PETOVIAAVTU Ptuj sem : povedal, da v rezervoar ne gre več kot 23 1 goriva. Uslužbenec mi je takoj pojas-' wl, da je stisnjena oddušna cev rezervoarja in da je to kronična napaka; lahko \ sem srečen, ker drugi sploh polniti ne morejo. Zahteval sem zamenjavo cevi, ] vendar je niso zamenjali, ker je na servisu niso imeli. Priporočili so mi, da si jo \ priskrbim sam. Tako je ostal rezervoar neodzračen še naprej. Nekaj dni kasne- \ je, na bencinski črpalki na Potrčevi cesti, mi je pri odpiranju rezervoarja bencin i bruhnil naravnost v obraz in se zlil po obleki. Uslužbenec, ki je to videl, mi je' dejal: »Kaj bi bilo, če bi slučajno kadili?« V naslednjih dneh sem oddušno cev i (navadno plastično cev dolžine 40 cm) kupil v Ferromotu v Mariboru. V ppne- '■ deljek, 31. 7. 1989, sem imel namen peljati avto na servis, da cev zamenjajo, i vendar je bilo že prepozno. j Moje osebno prepričanje je, da se cev ob nesreči ni kar tako sama snela, i ampak je to bila posledica povečanega pritiska v rezervoarju. Opozarjam vozni-i ke JUGA s podobnimi težavami: bodite previdni in zahtevajte takojšnje popra-J vilo. ; Omenim naj še to, da je bil avto JUGO GVL 55 star šele tri in pol mesece,; v garanciji. Po desetih dneh čakanja mi na servisu v Ptuju še ni uspelo izvedeti j nadaljnje usode vozila oz. zamenjave, ki sem jo zahteval. Po klicu na telefonsko' številko (061) 555-629 (verjetno predstavništvo ZASTAVE) sem izvedel, da je- pooblaščeni servis Petoviaavta poslal nepopolne podatke in da so prijavo vrnili. \ Na vprašanje, ali lahko zahtevam kakršnokoli nadomestilo, ker sem brezj avta. so se mi odgovorni le smejali. Bodočim strankam priporočam kvalitetne in • hitre storitve servisa in povrh boste deležni še prijetnih nasmeškov; vendar mo-! rate imeti neomejeno dosti denarja in dobre živce. , Branko Zelenkc^ Žabjak pri Ptuju 30/a; Zlati noj ogroža O bodočem ptujskem hotelu Zlati noj se je do sedaj veliko več govorilo in pisalo, kot pa je bilo narejenega. Še dolga leta se bodo Ptujčani spomi- njali mirujočega žerjava v jedru stare- ga dela mesta, ki je bil priča naši po- slovnosti in je zaslovel domala po vsej domovini. Prepletale so se vse mogoče zgodbe. Kakor druge aktual- nosti so »pristojni« tudi to gradnjo obravnavali s smešne plati. Ko pa so pričeli gradbena dela, se nekaterim zadeva ni zdela prav nič smešna. Že pri rušenju je najbližjemu sose- du bodočega ptujskega blišča nastala razpoka v spodnjem delu stanovanj- ske hiše. Sedanja dela na gradbišču zajemajo drobljenje starih temeljev za gradnjo novih. Ta dela opravljajo s kompresorskim kladivom. Številne vi- bracije so povzročile, da so se začele pod grajskim obzidjem luščiti skalne gmote, ki resno ogrožajo prebivalce Grajske ulice. Prejšnji teden je nekaj velikih skalnih gmot zasulo vrt, kjer otroci ponavadi nabirajo jagode. Sre- ča, tokrat otrok ni bilo na vrtu. Nato je lastnik poskrbel za varnost tako, da je namestil železno oviro. Ob pravem času, kajti zaustavila je večjo skalo, da ni treščila na dvorišče, kjer je ved- no kdo. Posebej pa je potrebno opo- zoriti na večji skalni previs nad hiša- mi, ki resno ogroža tamkajšnje prebi- valce. Vsakih nekaj trenutkov se iz- pod njega odlušči kamenje. Stanoval- ci so v nenehnem strahu. Zavedajo se, da do nesreče ni več daleč. Izvajalci del na gradbišču in pri- stojne službe morajo čimprej ukrepa- ti. Pa ne samo z zapisnikom, kajti bati se je, da naslednje poročanje v časo- pisu ne bo več opozorilo. S. Vičar Pojasnilu k pismu tov. Zelenika o vzrokih za požar na njegovem osebnem vozilu V naši delovni organizaciji imamo pooblaščeni servis za vozila ZASTA- VA, ki jih naši občani kupujejo po vsej Jugoslaviji z veliko popustljivost- 0 do raznih napak in napakic ob sa- mem prevzemu vozila. Ob prvem in vseh nadaljnjih pregledih vozila v ga- rancijskem roku kupci vozil upraviče- no zahtevajo na našem servisu odpra- vo vseh odkritih pomanjkljivosti. Pri- zadevamo si, da bi kupcu čimbolj ustregli in vozila usposobili v najkraj- šem možnem času, /ato so lahko last- niki vozil ves čas navzoči pri popravi- lu, to pa ni običajno \ drugih servisih. Ker gre za precejšnje pomanjkanje nekaterih re/ervnih delov na tržišču. si le-te kupujejo včasih lastniki vozil sami, še zlasti v tujini. Večje okvare ali škode na vozilih ZASTAVA, ki so v garancijskem ro- ku, ocenjuje osebna komisija iz ZA- STAVA AVTA LJUBLJANA, ki pa je v tem času zelo zaposlena; to velja tu- di za osebje v servisih (večji promet in manj ljudi), zato prihaja do krajših ali daljših čakalnih dob. Tako je tudi v navedenem primeru, kjer je težko ugotoviti vzrok požara na vozilu, saj so takšni primeri izredno redki. Pooblaščena komisija in naš servis bosta poskušala zadevo ugodno rešiti v interesu kupca. Tovariški pozdrav! Petovia avto - direktor: Janko Bezjak Emerik Senčar — in memoriam v tem letu je smrt pobrala že nekaj uglednih Ptujčanov, eden od teh je bil tudi nekdanji učitelj na ptujski glasbeni šoli Emerik Senčar. Poučeval je klarinet, vio- lino, blok flavto, kitaro in har- nioniko. Tudi sam sem bil sedem let učenec v njegovem razredu za klarinet. Emerik Senčar mi je Ostal v spominu kot dober peda- gog ter tudi kot človek, ki smo niu učenci lahko zaupali svoje niladostniške težave in nam je o tem dajal nasvete. Vzgojil je mnogo dobrih glas- benikov, od katerih so nekateri profesorji na ptujski glasbeni šo- li; med njimi je tudi današnji ravnatelj šole prof. Anton Hor- vat. Dajal nam je obilo svojega glasbenega znanja in nas tudi vzpodbujal pri težavah, ki smo jih imeli s svojimi glasbenimi in- strumenti. Pred javnim nastopom nam je pomagal premagovati tremo, ki smo jo imeli. Z mojim učiteljem Emerikom Senčarjem sva ostala prijatelja tudi potem, ko sem po maturi za- pustil ptujsko glasbeno šolo. Ko sva se po naključju srečala, sva se vedno spominjala lepih trenu- tkov iz ptujskega glasbenega ži- vljenja. Spomin na Emerika Senčarja bo za vedno ostal med nami, nje- govimi nekdanjimi učenci, pa tu- di med drugimi Ptujčani, ki so se zanimali in se še zanimajo za glasbo. Dr. Adolf Žižek Od petka tudi z avtobusi dražje v svetlejšo prihodnost Od torka naprej se vozijo po višjih cenah v svetlejšo prihodnost vsi jugo- slovanski lastniki osebnih avtomobi- lov, mopedov, traktorjev, tankov, kombajnov in kar je še podobnih pre- voznih sredstev. To je seveda posledi- ca letošnje devete podražitve nafte in njenih derivatov. In ni bilo treba prav dolgo čakati (če smo natančni: samo dva dni), ko se je podražila vožnja v lepši sociali- zem po manj lepih cestah seveda tudi tistim, ki uporabljajo storitve KCJP Ptuj. Tako je po novem uporab- nikom njihovih storitev pot v lepšo prihodno.sl dražja za 35 40"n. Ne ve se, ali bo zaradi tega kaj več ljudi začelo uporabljati za svojo pot v svetlo prihodnost druga, bolj dose- gljiva prevozna sredstva kot so npr. bicikli in čevlji ve pa se, da se bodo tudi ta kaj kmalu podražila. M. F. V vrtu v ZELENJAVNEM VRTU je konec avgusta in v začetku sep tembra primeren čas za razmnoževanje rabarbare. Rabarbaro kot eno koristnejših zelenjadnic, bogato po prehrambeni in zdravilni vredno- sti, vse premalo gojimo na naših vrtovih, zato pa je premalokrat na mizi. Rabarbarine mlade listne peclje uživamo predvsem v obliki kom- potov. Delujejo močno osvežujoče, saj vsebujejo več kot 1,7 % jabol- čne kisline, 0,41 % limonine in 1,12 % oksalne, te pa imajo pomembno vlogo pri čiščenju krvi ter pospešujejo prebavo in delovanje ledvic. Rabarbaro zato uporabljamo tudi kot dietno hrano pri želodčnih in ledvičnih obolenjih. Poleg navedenih kislin vsebuje rabarbara še pre- cej vitamina C in D, 0,33 % beljakovin, 0,1 % maščob in 2,2 % slakdor- ja, zato doseže sto gramov 16 do 17 kalorij prehrambene vrednosti. Rabarbara uspeva v vsaki vrtni zemlji in za tla ni posebno zahte- vna. Pred sajenjem naj bodo tla, glede na to da gre za rastlino trajni- co, dobro pognojena s hlevskim gnojem ali kompostom, približno 7 dag na kvadratni meter pa še dodatno založno pognojimo z nitrofo- skalom. Rabarbara kot zelnata rastlina z veliko listno površino porabi precej dušika, za vgraditev organskih snovi v peclje listov pa pred- vsem kalij in fosfor. Dobro uspeva tudi na toplih, sončnih legah, kjer dobimo zgodnje pridelke, dobro pa prenaša tudi senčne lege pod drevjem, kjer raste do 10 pa tudi več let. Ker rabarbara tvori veliko li- stno površino, je večji porabnik vode. Če ne razpolagamo z globljo vlažno zemljo kot rastiščem za to vrtnino, jo moramo zalivati. Sadimo jo tako, da reznice, to je dele koreninskega koša, položi- mo v izkopano jamo in pokrijemo le s 5 cm debelo plastjo zemlje. Sa- dimo jo na razdaljo 1 do 1,5 m, da se bo cvetno steblo lahko dovolj razvilo in se obraščalo z listi, ki jih z listnimi peclji ob priraščanju sproti obiramo. Rastlina da letno najmanj 3 kg pecljev; od tega je od- visno, koliko rastlin si bomo na zelenjavnem vrtu posadili. V SADNEM VRTU drevesnih kolobarjev ne rahljamo več, pre- nehamo obdelovanje zemlje, ker mora rast sadnega drevja prenehati in les dozoreti, da bo odporen proti zimskim pozebam. Zlasti pri jablanah pa tudi pri drugih sadnih vrstah še močno ra- stejo navpične mladike letošnje vegetacije. Čeprav je konec avgusta že nekoliko kasno, pa vendar ni prekasno, da te mladike upognemo. Mladike, ki bodo služile za vzgojo in oblikovanje drevesne krošnje, upognemo v poševni položaj, vse tiste, ki pa naj bi služile kot rodni les, pa upognemo v loku navzdol. Načeloma odvečnih vej ne izrezuje- mo, temveč jih upognemo, da se ohrani listna površina za asimilacijo organske hrane in boljše dozorevanje lesa. Odvečne veje bomo odre- zali šele ob zimski rezi. Vežemo s plastično rafijo ali špago na dreve- sno oporo ali žebelj, ki smo ga zabili v drevesni kol. Namen upogiba- nja mladik je, da preprečimo njihovo nadaljnjo rast in da se z upočas- njevanjem pretoka rastlinskih sokov tvori več rodnih brstov. V OKRASNEM VRTU se čas za sajenje in presajanje iglavcev že nagiba h koncu. Zlasti pri presajanju iglavcev se korenine ob izkopu bolj ali manj poškodujejo, a se bodo ob pravočasnem sajenju do jese- ni dobro obrastle in ukoreninile in potem brez večjih težav prezimile. Iglavci prično namreč spomladi kmalu odganjati, vsekakor pred li- stavci, in če korenine takrat niso sposobne črpanja hrane iz tal, jih nadzemni organi izčrpajo, da rastlina le životari ali pa celo odmre. Pri avgustovski saditvi iglavcev je pomembno le, da ima sadika dobro str- njeno koreninsko kepo in da jo,sprva zalivamo, kmalu pa bo nastopi- lo jesensko vreme, če že ne z dežjem, pa vsaj s koristno roso. Če smo vrtnice dovolj negovali, da so ostale zdrave, in sproti od- stranjevali odcvele cvetove, so se toliko obrasle, da so pričele pono- vno cveteti. Bodimo pozorni, da jih pravočasno obvarujemo pred na- padom plesni s karathanom ali bayletonom. Zelo pa so ogrožene pred ušmi, ki si v sočnih vršičkih vrtnic sedaj na jesen najdejo najboljšo hrano in rastline tako izčrpajo, da v prihodnjem letu niso sposobne dobrega cvetnega nastavka, ustvari se pa tudi močna zalega tega škodljivca za prihodnje leto. Takoj ko se pojavijo, jih uničimo z enim od sistemičnih insekticidov, kot so metasystox, folimat ali piromor. Miran Glušič, ing. agr. Prosvetno društvo Francka Kozela Cirkulane praznuje Prireditve ob častitljivem jubileju Prosvetnega društva Francka Kozela iz Cirkulan so se pričele že minulo soboto s koncertom MPZ Cirkulane in okteta iz Leskovca. Nadaljevale se bodo to nedeljo, ko bodo postavili razstavo slik, knjig in in- strumentov, vezanih na jubilej. V soboto, 9. septembra, bo aktiv kmečkih žensk prikazal izvirne haloške jedi, in če boste imeli srečo, jih boste lahko tudi pokusili. Osrednja prireditev pa bo istega dne popoldne ob 16. uri, ko bodo proglasili dr. Vladimirja Bračiča za častnega člana Prosvetnega društva, podelili prizna- nja, v kulturnem programu pa bodo nastopili poleg članov dru- štva še učenci Osnovne šole Maksa Bračiča, otroci enote vrtca iz Cirkulan in mladinci. NaV 8 - ZA KRATEK ČAS 31. avgust 1989 — TEDNIK Dober den! Hojladrijadro, nocoj na Ptuju se festival začeja ho. Igrali bomo, peli, pili in se veselili, vmes pa tudi se ljubili. Od zore do mraka, do belega dne, vmes pa še šimfali, kak slabo nam gre . . . Kak vidite, sen gnes čista po pesniško razpoloženi. Verze zlogam fkuper, kad da bi drva v klafter meta. Kon podne, pa podne, samo ke je kup vejkši. Toti ptujski festival domočih viž man pač v krvi glih tak kak naš Suhi Breg, ki je letos večkrot moker kak suhi. Mija z Mico sma si že lensko leto rezervirala vstopnice za letošnji festival. Pa marele sma si tudi nove kupila, če bode slučajno po stari na vodi (za)godel tudi dež. Vete, jaz sen včosik tudi pisal pesmice za toti festival in do- ba tudi nekšne nagrode. Včosik sem opeval dekline, včosik pa vi- nok itak obojno fkuper paše, kak provi tudi tisti verz: »Staro vi- no, mlade žene, to še stare dede gene . . .« Ali pa tista, ki tak po- je: »Gnešji den je tokšna moda, moški lubjo ženski svet, jaz man Treziko na piki, una pač je cvet deklet. Mini jenko si obleče, maksi njen je dekolte, pas prešekne si kak mravla, gor pa doj po vesi gre. Včosik nosi mini hlačke, lase zrihtane na štok, babica pa fcoj jo gleda in si jomra — kaj bo s t oboj, moj otrok .. .« O vinčeki pa smo fčosik tak prepevali na ptujskem festivali: »Vinček, to je žlahtna roža, ki te boža, hitro vujdre ti v glavo, žu- po ti v kolena sprovi, zrvne te pod mizico. Mica Lujza opozarja: — Več ne pij ga, lubi ded, cesta je do duma duga, čoka te še jor- kov pet. Lujz pa Mice ne posluša, pije, guta ga za tri, gor na mo- ped se skoboca in v jorki obleži. . .« Zdaj sen van pokoza svoje pesniške umotvore, ki so boj tvo- ri kak pa umi, pa vseeno veselo zvenijo. Še enkrat vas vobim, da pridete na festival, in vas pozdrovljam — festivalčkov LUJZEK. fCDNIK — 31. avgust 1989 ZA RAZVEDRILO - 9 10 — ŠPORT IN DRUŠTVA 31. avgust 1899 — TEDNIK ROKOMET Ptujčanke proti Nemkam Članice ptujske Drave so se pred uradno sezono ta se bo priCela 16. septembra z ligaškimi tekmami — predsta\ile sicer maloštevilnim gle- dalcem 22. avgusta v dvorani SSC s tekmo proti zahodnonemškim roko- meiašicam. Ptujčanke so \ nepopolni postavi nekatere so bile še na do- pustu zmagale z rezultatom 2t):l6. Njihov letošnji trener Stane Strm- šek, ki je doslej treniral dekleta v Ra- Ptujčanke po prvi tekmi z novim trenerjem Stanetom Strmškom. čah, je bil s svojimi novimi igralkami zadovoljen: »Tekma ni bila posebno kakovostna, bila je prva v sezoai ia preizkušal sem vlogo posameznih igralk v igri. Igrale so borbeno, tehnične p(»manjkljivosti bomo do /ačelka prave se/one odpravi- li. Pred njo načrtujemo še tekme za trening proti Žalcu, \elenju. maribor- skemu Braniku in turnir pobratenih občin. Želimo ostati v prvi republiški ligi, pa tudi kaj več.« Kako je zahodnonemška ekipa na- šla na Ptuj, nam je povedal njen tre- ner l.ojze Snedič: »Včasih sem igral rokomet v Sloveniji, sedaj delam v Nemčiji in se tam ukvarjam z rokome- tom. Vsako leto pripeljem ekipo iz Miihiheima na priprave v Braslovče, kjer imam hišo. Tu odigramo tudi več prijateljskih tekem, letos smo se dogo- vorili tudi s Ptujčani. Moja ekipa je v Nemčiji v okrožni ligi. to je podobno, kol da bi bili tukaj v drugi republi- ški.« McZ Prijateljsko srečanje članov: Drsiva—Lepoelava 34:16 STREUANJE PTLJCANA V REPREZENTANCI SRS Majda Raušl. SD Vilomarci, in Branko Bojkovič, SD Jožeta Lacka, bosta nastopila v streljanju s pištolo na troboju Italije, Avstrije in Slovenije, ki bo v septembru, in sicer Majda v prvi. Branko pa v drugi slovenski ekipi. V reprezen- tanco sta se uvrstila na izbirnem republiškem prvenstvu pionirjev in pionirk v mednarodnem programu, ki je bilo 26. avgusta v Ljubljani. Majda je bila s 337 krogi prva, Branko pa drugi s 320 krogi. McZ POKAL MARŠALA TITA Za pokal Maršala Tita so se v Babosekovi grabi na Ptuju pomerile strelske družine ptujske občine v streljanju z malokalibrsko puško. Vrstni red ekip: Kidričevo, 1374 krogov. Železničar, 1318, Agis, 1250, Ope- kar, 1203, Vitomarci. 1192, Jože Lacko. 1089. Draženci, 921 in Domava, 775j krogov. I Vse tri medalje so med posamezniki odnesli člani SD Kidričevo, in siceri Gorazd Maloič zlato. 362 krogov, Jurij Lamut srebrno, 351 krogov in Albert Fr-| čec bronasto, 343 krogov. Četrti in peti sta bila brata Stanko in Branko Lenart,^ S D Železničar. i McZi KARTING Odličen uspeh mladega Jakla Na znanem »dirkališču« - aviopoiigonu \ Gaberju pri C eiju je bilo v or- ganizaciji AMD S. Slandra Celje dirka za republiško in državno prvenstvo. Dvodnevni nastop ptujskih tekmovalcev, še zlasti mladega. 16-ietnega per- spektivnega tekmovalca Sebastjana Jakla, ki se je pričel uvrščati v sam vrh jugo- slovanskih karting tekmovalcev, je bil uspešen. Na republiškem tekmovanju, kij je bilo v soboto, so si Ptujčani privožili pokal za odlično uvrstitev - ekipno 3. j mesto. i Med posamezniki je zmagal v kategoriji N I -60 ccm Šinkovec iz Most, na i 6. mesto se je uvrstil Simon Cavničar Ptuj; v kategoriji A l(X)-juniorji je zmagaf] Stavt, Moste, Sebastjan Jaki pa je osvojil .V mesto; v kategoriji A lOO-seniorji je zmagal domačin Li\k, v kategoriji 125 ccm je slavil Omahen,... 7. je bil Jože' Seruga in 9. Mitja Tomažič, oba Ptuj. ] V nedeljo pa so se v dirki za državno prvenstvo pomerili najboljši jugoslo-i vanski tekmovalci. V kategoriji N I 60 je zmagal Gorenc Moste, na 16. mesto | je uvrščen Simon Cavničar. V kategoriji A l(X) - juniorji Je zmagal Stavt, Mo-j ste, pred Sebastjanom Jaklom; v dveh diri jh je bil drugi, v zadnji pa je zmagal, j V kategoriji KM) - seniorji je zmagala Tonka Klarič. ki ji je tokrat uspelo ugna-1 ti vse s\oje nasprotnike »močnejšega« spola. V kategoriji 125 ccm je zmagal Vošinek iz Pirana, na 6. mesto je privozil Jože Seruga in na 9. Mitja Tomažič. V ekipnem delu se je ekipa AMD Ptuj uvrstila na odlično 4. mesto. Uspeh tekmovalcev in ekipna uvrstitev na odlično 4. mesto. Uspeh tekmovalcev in ekipna uvrstitev nas delno spominjata na stare lepe čase, na zlato obdobje ptuj- skega kartinga. in upamo, da se ho s pridobitvijo novih, mladih tekmovalcev stanje ptujskega kartinga izboljšalo, na prelepem športnem objektu kartodro- mu pa delo oživelo. anc Vrbančič tretji Po uspešnem nastopu na svetovnem prvenstvu na Danskem, kjer se je ptuj- ski motorni pilot Tomo Vrbančič uvrstil na .^1. mesto med X7 tekmovalci z vsega sveta, je prejšnio soboto in nedeljo ponovno prinesel v domači aeroklub meda- ljo, tokrat bronasto. Med dvajsetimi piloti mu je v točnosti pristajanja, časovni točnosti in navigacijskih letih manjkalo le malo točk do še boljše uvrstitve. Na prvenstvu /a pokal Kranka Ivanuša, tako se je imenovalo tekmovanje, je zmagal Leon Hauer iz C elja pred Mariborčanom Darkom Kuharjem. Tomo Vrbančič je med najresneišimi kandidati za udeležbo na prihodnjem svetovnem prvenstvu, ki bo drugo leto v Argentini. McZ Tenis pod reflektorji Pod povsem novimi rellektorji, ki razsvetljujejo teniški igrišči v Kidriče- vem, bo TVD Parti/an Kidričevo or- ganiziral teniški turnir. Okoli 50 ude- ležencev, toliko jih namreč pričakuje- jo, bo igralo tenis pet noči, in sicer od 6. do 10. septembra. Prijave sprejema Marko Mihelič do 6. septembra ob 14. uri na telefon 796-573. McZ POPRAVEK Pri oglasu Mercator-Izbire Pa- nonije Ptuj, objavljenem v prejš- nji številki, je prišlo do napake v tekstu pod točko 1. Ta se pravil- no glasi; 1. ORGANIZIRANJE IN VODE- NJE DELA V PRODAJALNI (POSLOVODJA) V PE BLA- GOVNICA — ODDELEK ŠPORTNE OPREME - en de- lavec za nedoločen čas. Uredništvo Na stadionu v Mestni grabi se zbirajo ekipe za svečano otvoritev držav- nega pokalnega prvenstva. Tarče v suhih disciplinah Trinajsto pokalno prvenstvo ribičev Jugoslavije ORMOŽ Konec minulega tedna je bila Ribiška družina Ormož gostitelji- ca 13. pokalnega prvenstva špor- tnih ribičev Jugoslavije. V pogo- voru s predsednikom Vukom Ašanimom, ki je potekal mimo- grede, ker je bil preveč zaposlen z vsem, kar spada k organizaciji državnega prvenstva, smo izve- deli, da so se za tako zahtevno tekmovanje odločili že v lanskem letu, ob stoletnici ribištva na Slo- venskem. Ribiška družina Or- mož šteje okoli 300 članov, v lan- skem letu so uspeli dograditi svoj dom, imajo lepo okolje, veli- ko tekočih in stoječih voda z obi- lo ribjega zaroda, kar je tudi pri- pomoglo k odločitvi organizacije državnega prvenstva. Gostje so prispeli že v petek popoldan. Tisti, ki so prišli bolj od daleč, so bili utrujeni, vendar veseli, da so prispeli na cilj. Pre- spali so v ormoškem hotelu, de- loma tudi v Ptuju in Ljutomeru. V soboto dopoldan je na novem igrišču v Ormožu potekalo tek- movanje v suhih ali casting disci- plinah. V troboju je tekmovalo sedem moških in tri ženske eki- pe, v peteroboju pa dve moški ekipi.' Zmagovalna ekipa suhih disciplin je bila ekipa Ribiške družine Bihač, člani Ribiške dru- žine Pesnica — občina Lenart so v troboju dosegli tretje mesto. Pri ženskah je v troboju zmagala ekipa Ribiške družine Maglaj (SR BiH), v peteroboju pa Ribi- ška družina Šoštanj. V soboto popoldan ob 18. uri je bila v Mestni grabi svečana ot- voritev 13. pokalnega tekmova- nja športnih ribičev, kjer so po- delili priznanja in pokale za suhe discipline. V nedeljo zjutraj je izdatno de- ževalo, zato so pričeli s tekmova- njem uro kasneje, ko je dež ne- koliko prenehal. Proga v spodnjem delu odvod- nega kanala hidroelektrarne For- min na območju krajevne skup. nosti Velika Nedelja je bila iz- redno lepa, vendar je bil ulov ne- koliko slabši. Vrhovni sodnik 13. pokalnega tekmovanja športnih ribičev Jugoslavije Janko Božif je povedal, da je zaradi izpada TE Šoštanj morala delati celotna veriga dravskih elektrarn in je bil pretok vode dokaj hiter. Kljub temu pa so med 126 tekmovalci moških in ženskih ekip, ki so bili razvrščeni v 42 ekipah imeli res- ničnega prvaka, ki je ujel največ rib. To je bil Radivoje Milanovič iz Ribiške družine Ravanica iz Cuprije. Med prve tri najboljše moške ekipe so se uvrstile ekipe ribiških družin iz Bosanske Du- bice, Užičke Požege in Cakovca. Med prve tri ženske ekipe so se uvrstile ekipe ribiških družin Ravanice iz Cuprije, Pesnice iz občine Lenart in Valpovke iz Valpova. Ob podelitvi pokalov in pri- znanj ter medalj je vse prisotne razveseljeval humorist Geza iz Murske Sobote. Vida Topolovec Foto Štefan Hozyan Na JUPEA Hedvika dvanajsta Prejšnji teden je sosednji Varaždin doživljal svoj doslej največji športni praznik. Več kot 4000 gledalcev je vsak dan na stadionu Siobode sprem- ljalo deseto prvenstvo Evrope v mla- dinskih kategorijah v atletiki. Tega tekmovanja (JUPE.A) se je udeležilo 800 tekmovalcev iz 26 držav. Vse štiri dneve je bilo na stadionu zelo borbeno in zanimivo. Atleti so dosegli vrsto odličnih rezultatov. Ta- ko je bil dosežen tudi svetovni rekord pri mladinkah v teku na 10.000 m, re- Otvoritev prvenstva kord je dosegla sovjetska tekmovalka Nazarkina, ki je to progo pretekla v času 32:52,74. Nadalje je bila doseže- na vrsta državnih rekordov. Da je bi- lo tekmovanje res kakovostno in ize- načeno, pove podatek, da je kar se- demnajst držav osvojilo medalje. Po pričakovanju so največ medalj osvoji- li športniki iz NDR, in to kar 26. Tudi mladi športniki iz Jugoslavije so os- vojili medalje in so po beri medalj na 12. mestu (Iz, 11, Ib). Zlato medaljo je v teku na 1500 m pri mladinkah do- bila Snežana Pajkič iz Cuprije, srebr- no medaljo Zorič v skoku v višino, bronasto medaljo v teku 100 m ovire je dobila tekmovalka IBl Olimpije Brigita Bukovec. Tudi Ptujčani smo imeli svojo tek- movalko na JUPEA, in sicer Hedviko Korošak v sedmeroboju. S 4862 to- čkami je bila v končni uvrstitvi dva- najsta. V tej disciplini je tekmovalo 16 tekmovalk. Evropska prvakinja je sovjetska tekmovalka Bohinova. ki je zbrala 6032 točk. Hedvika se je borila po najboljših močeh, a na samem tek- movanju se je videlo, da so bile njene nasprotnice, odlično telesno in psihi- čno pripravljene, brez vsakršne treme. Saj za tekmovalce in tekmovalke skr- bi strokovni tim, kar se je lepo videlo pri tekmovalcih iz NDR, SZ in pa tu- di pri drugih. Toda dvanajsto mesto na evropskem prvenstvu ni slaba uvr- stitev, saj smo pred pričetkom tekmo- vanja načrtovali uvrstitev okrog 15. mesta. Uvrstitev na prvenstvo je lep uspeh Hedvike, ptujske atletike in ce- lotnega ptujskega športa. I. Z KOLESARSTVO Republiško prvenstvo za pionirje na velodromu v Kranju Bliža se konec kolesarske sezone in tekmovalci opravljajo zadnje obračune. Ena zadnjih dirk za pionirje je bila minulo nedeljo na velo- dromu v Kranju. Za ptujske pionirje se je tudi ta dirka kot že toliko drugih (čeprav naši tekmovalci nimajo praktično nobene možnosti treninga na velodromu) končala zelo uspešno. Starejši pionirji so se pomerili na 500 m in v zasledovalni vožnji na 2000 m. Zlatko Cajič, ki bo naslednjo sezono vozil pri mlajših mla- dincih, se je ponovno izkazal. V vožnji na 500 m je osvojil srebrno medaljo, v zasledovalni vožnji pa mu je za las ušlo bronasto odličje. Pionirji B so tekmovali na 500 m in v zasledovalni vožnji na 1200 m. Miran Kelner, ki še ni docela okreval po padcu na prejšnji diriti v Beltincih, je s svojo borbenostjo dokazal, da mu v letošnji se- zoni pri nas ni enakega. Na 500 m je zasedel drugo, v zasledovalni vožnji pa četrto mesto. Presenetil je Roman Križanič, ki je v vožnji na 500 m osvojil odlično tretje mesto. Tudi ekipno je našim fantom manjkalo samo 0,89 sek. za osvojitev bronaste medalje. Ekipno pa tudi posamezno so tokrat imeli največ uspeha tekmo- valci ljubljanskega Roga. S. PAL V soboto kolesarski maraton V prejšnji številki smo napovedali peti kolesarski maraton Slovenskogoriške-Lackove čete, ki ga bodo ptujski kolesarji iz- peljali v soboto dopoldan. Start bo ob 9. uri pred Blagovnico, na voljo pa bosta dve progi, 22 in 75 kilometrov. Otroci do 14. leta morajo voziti v spremstvu polnoletne osebe. Tokrat objavljamo zemljevid z vrisanima progama. Nasvidenje na maratonu! k. ■ PONOVNO I KOŠARKARSKI « p>RAZNIK V PTUJU 1 Smelt Olimpija —Drava v zadnjem času se ptujski ko- šarkarji izredno trudijo, da bi z organizacijo številnih tekem in nastopi najboljših jugoslovan- skih košarkarjev pridobili čim več ljubiteljev te igre z žogo, predvsem pa, da bi popularizira- li košarko v občini in širše. Av- gusta so v Ptuju nastopile ekipe Cibone, Šibenke in Vojvodine. Sedaj prihaja Smelt Olimpija. Nastopila bo z znanimi igralci, med katerimi naj omenimo Jure- ta Zdovca in Petra Vilfana. V ekipi Drave bodo nastopili naj- boljši ptujski košarkarji, poma- gali pa jim bodo tudi Mariborča- ni. Tudi letošnjo jesen si bodo Ptujčani prizadevali, da bi se uvrstili v enotno slovensko ko- šarkarsko ligo. Na lekmi. ki ho 6. septembra oh 19. uri v športni dvorani Center, pričakujejo organizatorji vehko število ljubiteljev košarke, tudi za- to, ker bodo del izkupička od pro- danih vstopnic namenili za sanaci- jo škode po ujmi v Halozah. MG fEDNIK — 31. avgust 1989 OGLASI IN OBJAVE - 11 V Orešju je zagagala Zlata goska v idiličnem okolju, v neposredni bližini rokava Drave ter v senci mogočnih smrek je v Orešju pri ptuju zrasla razkošna gostilna Zlata goska. Dušan in Olga Grdiša sta pri njenem snovanju povabila k so- delovanju vrhunske strokovnjake. Tako je za zunanji videz stavbe po- skrbel arhitekt Franc Skrbinšek iz Maribora, za notranjo opremo pa arhitekt Damir Dobronič iz Ljubljane. Pri pripravi jedilnikov in liko- vne podobe pa velja omeniti predvsem znanega slovenskega etnologa dr. Janeza Bogataja, Olgo Markovič in Franca Jezerska ter številne druge zunanje sodelace. Gostje iz raznih krajev Slovenije ter iz zamejstva so bili zato na svečan dan ob odprtju gostilne prijetno presenečeni. Že ob prihodu človek zasluti, da se za ogromno in lepo urejeno stavbo lahko skriva nekaj posebnega. Po doskoku padalcev ptujskega Aerokluba, ki sta s seboj prinesla zastavo gostilne z zaščitnim emblemom - gosko, je zbranim namenil nekaj besed doktor Bogataj in med drugim povedal, da so se za ime Zlata goska odločili tudi zaradi tega, ker imamo v Ptu- Zlata Goska odzunaj v vsej svoji lepoti. (Foto: M. Ozmec) ju radi zlate živali in ker ima goska vseeno nekoliko krajši vrat kot ] noj. Sicer pa je znano, daje na slovenskem goska od nekdaj pomenila i vrhunec kulinarične tradicije. Predsednik SO Ptuj Gorazd Zmavc pa < je med drugim ugotovil, da odprtje nove gostilne ne pomeni le velike- ga koraka za Grdišove, ampak tudi za ves Ptuj, saj smo takšnih go-' stiln vedno veseli. Pogled v notranjost Zlate goske je nekaj posebnega. V lično ure-1 jenih in med seboj ločenih prostorih je na voljo 60 sedežev. Na mizah | z diskretno svetlobo so svečniki. Zunaj na terasi bo kmalu na voljo i dodatnih 140 sedežev, v pripravi pa je še posebna soba z okoli 80 se- i deži ter nad gostilno še sobe z okoli 35 ležišči. O jedilniku pa to: gostom se ponuja kulinarična dediščina anti- • čnega Ptuja, bogastvo prehrambene kulture Ptujskega polja, Haloz in.^ Slovenskih goric, mojstrovine sodobne kulinarike ter vrhunska vina iz ! kleti severovzhodne Slovenije. \ Sicer pa Zlate goske ne boste dolgo iskali. Pod ptujskim gradom : zavijete proti Orešju in po kilometru in pol boste z desne strani kmalu' opazili večjo stavbo z veliko in lepo urejeno okolico ter dovolj veli-j kim parkiriščem. Dušan in Olga Grdiša sta dolgoletna in znana go-'. stinska delavca in s svojim osebjem se bosta potrudila, da ne boste; odhajali razočarani. ' -OM PREŠERNOVA ULICA V PTUJU Popravila, izdelava novih čevljev in drugo Letos doživlja mesto pravi bum, kar zadeva obrtne delavnice. Tre- nutno je v njem odprtih več gradbišč oziroma se več posameznikov pri- pravlja na odprtje novih obrtnih lokalov. Po nepotrjenih vesteh bomo v kratkem dobili več trgovin s specializirano ponudbo. Ob tem pa bodo zaživele tudi druge dejavnosti. Jutri bo na Prešernovi 26 čevljarsko de- lavnico odprl Igor Mere. Naselil seje v bivšem lokalu z lesnimi izdelki — Lesko. Dobil ga je od samoupravne stanovanjske skupnosti občme Ptuj in je nanj ča- kal eno leto. Igor Mere je obrtnik začetnik z dragocenimi izkušnjami; Igor Mere pri delu. Obljublja hitre in kakovostne storitve. (Posnetek: M. Ozmec) v čevljarski dejavnosti. Nazadnje je bil zaposlen v Liletu v Mariboru, pred tem pa v Alpini in majšperški Planiki. Za stranke bo Mere popravljal stare čevlje in delal nove. Poleg tega jim bo ponudil usnjene izdelke, med drugim etuije za ključe, de- narnice in cokle. Prav tako bo popravljal usnjeno galanterijo. Igor Mere pričakuje, da bo imel lep obisk že zaradi tega, ker so cene obutve tako visoke. Pri delu bo uporabljal uvoženi material. Odločil se je, da bo za svoje storitve zahteval plačilo v naprej. To svo- jo odločitev utemeljuje s tem, da je čevljarski material drag, povrhu pa so stranke zelo neredne, saj ne pridejo v roku po popravljeno obu- tev._______________ MG Pospeševanje konjereje : v občini Ptuj v letošnjem letu nadaljujemo v preteklem letu začeto akcijo po- ; speševanja konjereje v občini Ptuj. K intenzivni in organizirani akciji \ nas silijo tudi podatki, saj število konj v občini Ptuj iz leta v leto upa- j da. ; Da bi akcija pospeševanja konjereje kar najbolje uspela, je pred- j sedstvo samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvod- ; nje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Ptuj na podlagi ; strokovnega mnenja Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinore- - jo Ptuj sprejela sklep, da se iz sklada zagotovi 40 odstotkov gmotnih \ sredstev za nakup žrebet. ! Zato obveščamo vse resne interesente, ki bi želeli imeti v svojem ; hlevu konja pasme haflinger, naj se zaradi evidence oglasijo na Od- delku za ljudsko obrambo občine Ptuj, soba št. 36/11. Prijave bomo : zbirali do petka, 8. septembra 1989. oddelek za ljudsko obramboi občine Ptuj^ TEDNIK LAHKO KUPITO: TUDI V SLOVENSKI BISTRICI Prodajni mesti: — kiosk ČGP Delo — market na Trgu svobode i\uoi uu icicluiid Niti denar uporabnikov niti dobra volja pustnih delavcev v tem tre- nutku ne moreta ugoditi nerešenim vlo^^am za telefonski priključek. Sa- mo na Ptuju jih je sedaj .KMN). Slabo ra/vito telefonsko omrežje ni samo problem naše in sosednjih občin, je problem republike in države. Tempo življenja zahteva hi- trost, predvsem hitrost menjave informacij. Telefon nam poleg tega zagotavlja tudi varnost. Ta- ko je dokazano, da starejši lju- dje, ki imajo telefon, živijo mir- neje in dlje kot oni, ki so brez možnosti v vsakem trenutku po- klicati svoje najbližje. V občini Ptuj je bilo do konca julija 7392 telefonov, torej ga ima vsak deseti občan. Seveda so v to vštete tudi delovne organizacije. V vrsti pa čaka še 3(XK) uporabni- kov. Ne pomaga jim dobra volja ne prostovoljno delo ne denar. Kako je to mogoče? Ključ za rešitev ne more biti posebno daleč, saj bi novi pri- ključki vsem koristili, vsem pri- našali dobiček. Vendar je že tako, da dokler Gneča pred govorilnicami je zgovorna. Ali so te vsaj začasna rešitev te- lefonske zagate? ne bomo razvita družba, pa kar- koli že damo v ta tako blagozve- neči in za nas vedno nedostop- nejši pojem, bodo tudi s telefoni težave. Do občinske centrale še gre, smo izvedeli na pošti, ven- dar pa so težave z linijami na- prej. Tudi tam so potrebne cen- trale, ki so za današnjo razvitost našega ptt sistema zelo drage. Brez njih pa tudi linije v naše stanovanje ne more biti. KAJ DELAJO PTUJSKI PO- ŠTARJI Kljub vsemu delajo ptujski po- štni delavci z vso paro. Letošnji plan, 800 novih priključkov, so že presegli. Do konca julija so namreč priključili 840 telefonov. Ravnokar so priklopih še zad- nje od 220 na novo centralo v Majšperku. Prve dni septembra bodo zače- li priključevati na Turniščah — 342 naročnikov bo končno doča- kalo, kar so plačali pred dvema letoma. Omrežje, na katero bodo še le- tos priključili 364 aparatov, ki bodo vezani na centralo v Dor- navi, ravnokar dokončujejo. Širijo tudi centralo v Leskov- cu. Ravno tako izvajajo dela za 2000 novih priključkov v ormo- ški občini. Potrpljenje je božja mast, so rekli včasih, ali kdor čaka, doča- ka. Vsekakor delajo poštarji vse, kar je v njihovi moči, in ni mogo- če, da ne bi tudi mi postali razvi- tejši. Res pa je, da smo na tej po- ti nekoliko počasnejši. Milena C. Zupanič ' tovarni Jože Kerenčič ustanavljajo mešano podjetje v Tovarni Jože Kerenčič so v prvem polletju letos kljub težavam, ki so prisotne v gospodarjenju, dosegli dobre re- zuhate. Njihovi izdelki obsegajo razno pihano embalažo, volane, PEZ figure in očala CARRERA. Jutri se bodo na referendumu odločali o novem statutu podjetja. Dolga leta že sodelujejo s firmo ED HAAS iz Linza. Ob dobrih kupoprodajnih odnosih je vznikla obo- jestranska želja po trdnejšem in trajnejšem sodelovanju. Zakon o podjetjih daje možnost ustanavljanja mešanega podjetja. Napisali so pogodbo o ustanovitvi podjetja z omejeno odgovornostjo. Deleže, ki to podjetje tvorijo, bo- do vložili; 75 odstotkov TJK in 25 odstotkov firma ED HAAS. Skupna vrednost takega podjetja, ki se bo imeno- valo PLAST-DISPENZER, bo 32 milijonov avstrijskih ši- lingov. Dejavnost podjetja bo brizganje, montaža in bar- vanje PEZ figur ter orodjarstvo. Prispevek Tovarne Jože Kerenčič bodo v glavnem prostori, stroji za brizganje in barvanje, orodja in stroji za orodjarstvo. Delež firme ED HAAS pa bo 8 milijonov avstrijskih šilingov, naloženih predvsem v stroje, ki jih bodo potrebovali po skupni izbi- ri za razširitev dejavnosti. Po okvirnem načrtu za srednjeročno obdobje (do leta 1992) bi se proizvodnja PEZ figur povzpela na 25 milijo- nov kosov letnega izvoza in pokrivanje domačega trga, iz- delovali pa bi tudi vsa potrebna orodja. v Tovarni Jože Kerenčič ocenjujejo, da bo to podjetje zaposlovalo približno 180 delavcev. Vse, kar je potrebno za registracijo tega mešanega pod- jetja, bodo opravili do konca leta. Vida Topolovec Z varnim kolesom v fironnet Za nami so poletni meseci, čas, ko so otroci pozabili na šolo in se posve- tili igranju ter se tako zadrževali na šolskih igriščih in v bližini domov. S pričetkom pouka se učencem spremeni življenjski ritem; na eni strani jih spremlja počitniška razpo- sajenost, na drugi strani so obreme- njeni s šolskimi obveznostmi, tako da v prometu pozabijo, kakšna nevar- nost jim preti. V prvem mesecu pouka obstaja za otroke večja nevarnost v prometu. Ob obiskovanju pouka veliko število otrok na poti v šolo in domov kolesa- ri. Ob vračanju domov se otroci radi vozijo vzporedno po vozišču in se po- govarjajo, kar je velika nevarnost predvsem pri prehitevanju vozil. Pogosto se zgodi, da otroci pri ko- lesarjenju nenadoma zavijejo na vo- zišču v levo ali polkrožno obrnejo; takšni manevri se najpogosteje konča- io s smrtjo. Starši jih morajo opominjati na to. a morajo pri vsakem spreminjanju ožnje obvezno pogledati in se naj- prej prepričati, ali lahko spreminjajo smer na vozišču. Najnevarnejša opra- vila v prometu so prehitevanja in za- vijanja v levo ali desno. Otroka nauči- te, da mora pred zavijanjem v levo ali desno najprej pogledali in se prepri- čati, ali lahko varno zavije. Zavijanje v levo nakaže z levo roko in se razvr- sti na levo stran desne polovice voziš- ča in ne sme zapeljati z desne strani desne polovice vozišča na levo slran. Pri nakupu kolesa izberite otroku tak- šno kolo, da ga bo lahko varno vodil. Ne kupujte mu dirkalnega kolesa, saj je to namenjeno v prvi vrsti odraslim osebam. Ce otrok uporablja za vožnjo ra- bljeno kolo, preglejte, ali zavore brez- hibno delujejo. Sedež nastavite na takšno višino, da bo otrok lahko z eno nogo segel na tla pri sedenju na kolesu. Opremite kolo s belo lučjo spredaj in rdečo lučjo zadaj. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V C E.STNEM PROME- TU V Petoviaavtu skaljeni odnosi med sodelavci v četrtek, 24. avgusta, se je nekaj po sedmi uri zjutraj začel zatikati promet med gostilno Lužnik in Petoviaavtom. Pred samo »firmo« Petoviaavto pa je za- čela nastajati gneča. Ljudje, ki so vse to videli in bili bolj v ozadju, so se seveda tej gneči čudili in se začeli spraševati, kaj je zanjo vzrok. Tako so se začele poja- vljati različne teorije. Najbolj verjetna — glede na to daje bila »kapija« zaprta, pred njo pa so bili med drugim tudi delavci Petoviaavta — je bila pač, čisto da- našnjemu času primerna, ta, da delavci štrajkajo. Kmalu se je izkazalo, da je bila ta teorija čisto pravilna. A štrajk — če lah- ko to sploh tako poimenujemo — je bil tudi za jugoslovanske razmere presneto nenavaden. Štrajkal je namreč samo en delavec in to tako, da je delal prek svo- jega rednega delovnega časa. Za tako nenavadno obliko štrajka se je namreč odločil nočni čuvaj Alif. Svoje delo bi moral končati ob sedmih zjutraj, a kdo ve, kaj ga je pičilo. Delal je namreč - in to strogo po predpisih - še kar naprej po izteku delovnega časa in ni hotel svojih sodelavcev za nobeno ceno spustiti v zgradbo. Ne samo to, na njih je celo renčal in bil zelo glasen. Nihče ne ve, kaj je Alifa pripravilo do tega nenavadnega protesta. Mogoče je bil nezadovoljen z OD, mogoče z direktorjevim delom, mogoče s samoupra- vljanjem v DO ... Niti se ne ve, kaj so mu na koncu obljubili, da je prenehal štrajkati in je spustil sodelavce na njihova delovna mesta. Ve pa se nekaj. V odnosih med sodelavci v Petoviaavtu nekaj škripa. Naj- lepši dokaz za to trditev pa je dejstvo, da Alif ni hotel spustili na delo svojih najboljših prijateljev in sodelavcev. Mlf je pfs. nočni fu\aj. i ri-l<)\iaatlu. ^L t. Varna pot v šolo Jutri se prične novo šolsko le- to. Na cestah bo ponovno polno otrok, ki hitijo v šolo peš ali s ko- lesi. V dolgih počitniških dneh so se nekoliko odvadili dokaj strogega prometnega režima in še vedno so z mislimi pri števil- nih prijetnih počitniških doži- vljajih. Tu bodo tudi tisti, ki bo- do letos prvič prestopili prag »zaresne šole«. Nenadoma se bo pojavilo polno problemov. Ob že običajnem povečanem prometu v občini Ormož so v jesenskih dneh na cestah tudi razni kmetij- ski stroji in traktorji. O vseh teh pasteh so mislili na svetu za pre- ventivo in vzgojo v cestnem pro- metu pri skupščini občine Or- mož, na komitejih za SLO in DS v krajevnih skupnostih, postaji milice in osnovnih šolah ter VVO Ormož. Pogovarjali so se, kako bodo v prvem tednu organizirali narodno zaščito, pionirje prome- tnike ob pomoči miličnikov Po- staje milice Ormož in varno pre- peljali prek nevarnih prehodov vse malčke, predvsem tiste, ki bodo imeli okoli vratu privezano rumeno rutico in kresničko. Ve- lik del poti v šolo vodi seveda tu- di ob magistralni cesti Ptuj —Or- mož Središče ob Dravi, kjer je za otroke hoja ob cesti še pose- bej nevarna. Da bodo prišli otroci varno v šolo, bodo miličniki — vodje varnostnih okolišev ter pionirji prometniki skrbeli skozi vse leto. Darko Najvirt, pomočnik ko- mandirja Postaje milice v Ormo- žu, še posebej opozarja starše pr- vošolcev in vse, ki imajo šoloob- vezne otroke, da se z njimi pogo- vorijo o obnašanju na cesti. Otroke pa je potrebno vzgajati z lastnim zgledom in obnašanjem v prometu. Dejal je, da je dose- danja praksa pokazala, da starši velikokrat s svojim malomarnim ravnanjem v prometu negativno vplivajo na prometno vzgojo svojih otrok. Ob tem pa še pose- bej poudarja pomen nošenja ru- mene rutice za prvošolce in tiste, ki obiskujejo malo šolo. Ti mora- jo na poti od doma do šole in na- zaj domov imeti obvezno sprem- stvo. Nova šola v Ormožu, ki je zgrajena na Hardeku, in nekate- re novogradnje v bližini zahteva- jo ponovno preučitev vse cestne signalizacije na Ljutomerski cesti in križišču pri hotelu Ormož, prav tako pa tudi na magistralni cesti v Mihovcih, v krajevni skupnosti Velika Nedelja. Povsem nova pot v šolo bo le- tošnjo šolsko leto za vse tiste učence, ki pridejo iz sosednje Hrvatske. Ti se bodo napotili mi- mo Petrola, prečkali cesto in šli po avtobusni postaji, prečkali prehod pred hotelom in šli nato mimo gasilskega doma na staro peš pot za Hardek. Vsi ostali, ki pridejo iz spodnjega dela mesta (iz Skolibrove, Vrazove, Ptujske, Poštne in Kerenčičevega trga ter naselja v zahodnem delu Ormo- ža), pa gredo po poti mimo hote- la proti gasilskemu domu in na peš pot proti šoli. Vsi tisti, ki pri- dejo iz naselja ob vinski kleti in iz Dolge lese, pa prečkajo Ljuto- mersko cesto na že znanem pre- hodu. Vida Topolovec 60 let gabrniških gasilcev Poleg prosvetnih in športnih društev so gasilska društva zagotovo eno najpomembnejših gibal družbenega življenja na vasi. In tako je tudi v Ga- brniku pri Juršincih, kjer so minulo nedeljo, 27. avgusta, proslavili 60-letnico domačega gasilskega društva. Številnim krajanom in gostom iz sosednjih dru- štev je zaželel toplo dobrodošlico predsednik dru- štva Franc Ratek, ki je posebej poudaril, da so v šestdesetih letih z izdatno pomočjo krajanov zgra- dili dva gasilska domova, kupili dve gasilski orod- ni vozili ter nabavili tri motorne brizgalne in dru- go opremo. Trenutno je v gasilskih vrstah 64 čla- nov, od tega dobra polovica mlajšega kadra, kar daje zagotovilo, da bo gasilska tradicija imela bo- dočnost. V veliko veselje je vsem krajanom, še po- sebej pa gasilcem, da so lahko ob jubileju pozdra- vili tudi sedem ustanovnih članov, ki so sredi juli- ja leta 1929 v gostišču Kavčič v Juršincih sklenili in podpisali ustanovno listino. O pomenu gasilstva v širšem okolju je zatem go- voril še Franc Simeonov, predsednik zveze gasil- skih društev občine Ptuj, k čestitkam pa se je pri- družil tudi Štefan Vidovič, sekretar občinske gasil- ske zveze Ptuj. Prisotni so z zanimanjem prisluhni- li kroniki društva, ki jo je prebrala sekretarka Mar- ta Cuš, zatem pa so najzaslužnejšim izročili jubi- lejna priznanja. Omeniti velja odlikovanje II. stopnje Gasilske zveze Slovenije, ki so ga prejeli gabrniški gasilci ob 60-letnem jubileju. -OM ČRNA KRONIKA Z MOPEDOM ZADELA PEŠ- CA Prejšnji ponedeljek se je po Maistrovi ulici v Ptuju na kolesu z motorjem peljala 17-letna L. H. Ob desni strani vozišča je tedaj hodil 64-letni Franc Baklan, ki je ob sebi potiskal kolo. Voznica mopeda je pešca pretesno prehi- tevala in ga zadela z desno stra- njo krmila. Baklan je padel in se huje ranil. Prepeljali so ga v ptuj- sko bolnišnico. S SAMOKOLNICO ČEZ CE- STO PRED TOVORNJAK Rozalija Krušič, 52 let, iz Za- kla, KS Podlehnik, je v soboto zunaj naselja Stanošina prečkala magistralno cesto in pred seboj potiskala samokolnico. Po cesti je tedaj pripeljal tovornjak, ki ga je vozil turški državljan Arik Ka- hraman in zadel Krušičevo, ki je padla in se huje ranila. Prepeljali so jo na zdravljanje v ptujsko bolnišnico. KURILNO OLJE V POTOK Zoper Janeza Jusa iz Stoperc 75 bo uveden postopek, ker so ugotovili, da mu je iz rezervoarja izteklo okoli 700 litrov kurilnega olja v potok Skraška. Delavci Vodnogospodarskega podjetja Ptuj so vodo hitro razmastili. Štefan Milenkovii navdušil Minuli četrtek bi viteška dvorana ptujskega gradu sprejela še en- krat toliko poslušalcev, kot jih je, če bi le bila dovolj velika. Kako tu, di ne; komaj dvanajstletni violinist Štefan Milenkovič je napolnil že mnoge svetovne koncertne dvorane. Štefan je glasbenik z veliko začetnico, čudežni otrok, violino ob- vlada kot malokdo in njegov nastop je nastop izkušenega moža, pa čeprav šteje komaj dvanajst let. Drugo leto bo imel že deseto obletni- co koncertnih odrov, saj je imel prvi nastop pri treh letih. Štefan se je podpisal posebej za bralce Tednika. Ob zvokih, ki jih je izvabil iz violine, je zasenčil tudi viteško dvo- rano, prevzel slehernega poslušalca. Koncert je pričel z Ludvigom van Beethovnom, nadaljeval z E. Griegom, M. Ravelom, J. Massene- tom in končal s Carmen P. de Sarasateja. Na klavirju ga je spremljala mama, pianistka Lidija Kajnaco. NaV. osebna kronika RODILE SO: Ivanka PUKLAVEC, Hardek 41 — deklico; Veronika KO- DRIČ, Stojnci 31 - Alena; He- lena Zuzzi, Mekotnjak 44/b — Sandro; Mira HRENKO, Ul. Borisa Kraigherja 20 — Harisa; Marica MlLOSlC, Podlehnik 5/f — Nika; Štefka Osterc, Sa- kušak 52 — dečka; Lizika Plohi, Savci 71 — dečka; Marija Tuš, Sakušak 68 — deklico; Sevim Ibraimi, Potrčeva c. 38 — dečka: Vesna Anderlič, Hajndl 3 - Ta- maro; Marija Dogša, Veliki Bre- brovnik 84 — Tanjo; Slavica Ar- nuš, Kicar 50 — Davida; Marija Masten, Frankovci 41 — Damja- na; Silva Rojs, Vitomarci 75 — Jasno; Silva Varžič, Stanečka vas 1 — Nino; Mirica Krošl, Kve- drova ul. 2 — Katjo; Jožica HE- BAR, Vičanci 57 - dečka; Joži- ca Lovrec, Moravci v Slov. gori- cah 139/a — Primoža; Angela Butolen, Krčevina pri Ptuju 76 — dečka; Darinka Straše, Podlo- že 60/a — Sabino; Zlatka Šume- njak, Muretinci 20 — Špelo; Dragica Podgoršek, Prezovec 4 — Barbaro. POROKE - 26. AVGUSTA: Anton Švarc, Bišečki Vrh 37, in Marta Pukšič, Trnovska vas 50; Janez Vidovič, Njiverce, Ob Železnici 4, in Dragica Moge, Njiverce, Ob Železnici 4; Ivan Kmetec, Spodnji Leskovec 6/a, in Suzana Mohorko, Podlehnik 25; Franc Majar, Šturmovci 29, in Jožefa Pal, Šturmovci 29; Mi- ran Galun, Grdina 32, in Jelka Skerbiš, Stogovci 19; Avgust Coh, Štuki 9, in Marija Krajnc, Štuki 9; Milko Kosi, Remčeva ul. 6, in Dragica Štulekar, Kicar 18/a; Igor Ciglarič, Maribor, Preradovičeva ul. 29, in Renata Dietinger, Maribor, Preradoviče- va ul. 29; Štefan PESEK, Destr- nik 15, in Darinka Perhač, Destr- nik 15. UMRLI SO: Stanislav Kovačec, Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 4, roj. 1925, umrl 18. 8. 1989; Stanislav Valič Borovci 28, roj, 1922, umrl 21.8. 1989; Pavla Kumer — roj. Planec, Trnovski Vrh 23, roj. 1923, umrla 23. 8. 1989. POROKE V ORMOŽU: 5. avgusta; Anton Goričan, Tr- novci 47, Tomaž, in Štefka Lu- bej, Trnovci 47, Tomaž; 12. av- gusta; Jožef Veršič, Trnovci 20, Tomaž, in Marija Rojht, Ru- cmanci 24, Tomaž; 25. avgusta: Stanislav Sever, Hajndl 16, Veli- ka Nedelja, in Dragica Golubič, Hajndl 16; 26. avgusta: Ivan Kuharic, Lešnica 30, Ormož, in Tončka Dovečar, Šardinje 2, Velika Ne- delja. TEDNIK izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva 6, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Šte- fan Pušnik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz- nik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Na- taša Vodušek in Milena Zupa- nič ter novinar-lektor Jože Šmigoc. Uredništvo in upra- va: Radio-Tednik, tel. (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 275.000.-' dinarjev, za tujino 490.000.' dinarjev. Žiroračun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, TOZD Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi za- kona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.