EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Leto 2021 - Št. 2 Jun-Avg MI IN SLOVENIJA Slovenci so se podali na pot v širni svet. Nekateri prej drugi kasneje, bodisi zaradi ekonomskega, verskega, socialnega ali politicnega razloga; nikoli pa niso pozabili ne tajili matere domovine, prav nasprotno: ponosno je vsak izrekel Slovenec sem. Že od nekdaj si Slovenci želimo svobodo in neodvisnost. Narod, v omejenem prostoru med Alpami in Jadranom, ki je tudi po številu šibkejši a trdne volje, delaven, pošten in vztrajen, je uspel preživeti vse mogoce. Ce pogledamo samo na kulturnem podrocju in ohranjanju jezika, je slovenšcina še živa, kljub vsiljevanju nemškega, francoskega in italijanskega jezika. Osemdeseta leta so bila odlocilna za Slovenijo in Jugoslavijo, ne samo zaradi okolišcin svetovne politike in prelomnega casa zatona režimov, temvec zaradi trde neuspešne notranje politike in ukrepov, ki niso bili na višini vidnih težav. Izbruhnila je huda gospodarska kriza, slabe življenjske razmere so bile tudi potem razvidne na socialnem, politicnem in kulturnem podrocju. Splošno nezadovoljstvo se je dihalo in jasno je bilo, da je bil enoten klic po demokraciji in samostojnosti. Pogled na novi svet. Novo upanje. Nove sanje. Napocil je cas druge majniške deklaracije. Prvic, ce pomnite, jo je davnega leta 1917 prebral dr. Anton Korošec, ko je v Avstriji oživelo parlamentarno življenje in so se slovenski, hrvaški in srbski poslanci v dunajskem parlamentu povezali v jugoslovanski klub; takrat je bila zahteva po združitvi Južnih Slovanov v monarhiji v avtonomno enoto. Druga je bila politicna izjava, ki so jo oblikovale slovenske opozicijske politicne stranke leta 1989 in z njo zahtevale suvereno državo slovenskega naroda. Tokrat jo je prebral Tone Pavcek. Slovenska kulturna akcija je od svojega prvega dne (20.02.1954) in skozi vsa ta leta spremljala dogodke v zamejstvu in zdomstvu ter narodno-zavedno gledala na vsa dogajanja v domovini. Tudi mi smo si zaželeli uresnicenja teh sanj. Letos, trideset let po junaški zmagi zaželenih sanj, hocemo obuditi spomine in s tem obeležiti novo poglavje zgodovine Republike Slovenije tudi izven njenih meja. V teku vse druge polovice leta 2021 bomo zbirali pricevanja naših clanov in prijateljev iz kulturnega prostora, ki bodo z nami delili osebne izkušnje ter obcutke pred in po osamosvojitvi. Ta pricevanja bodo dostopna na našem youtube kanalu v ciklusu pod naslovom »Mi in Slovenija«. Za nami sta že dve taki tocki: prva s podnaslovom »BITI« kjer pricamo o odnosu Slovenske kulturne akcije in njenih clanov s Slovenijo. Druga, s podnaslovom »ZAVEZANOST«, prica o odnosu Slovencev iz zamejske Slovenije v Italiji s SKA in Slovenijo. To so dokazi, da je vsak izmed nas v svojem krogu in kar je bilo v njegovi moci pomagal, da bi bila Slovenija prepoznavna kjerkoli po širnem svetu. Lepo vabljeni k ogledu teh posnetkov. skakcija ska.novice@gmail.com Slovenska Kulturna Akcija skakcija@gmail.com Slovenska Kulturna Akcija LUKA DEBEVEC MAYER: DEJAVNOSTI 2021 Letos, kakor tudi lani, so okolišcine pandemije ovirale in podaljševale stroge ukrepe. Tudi na gledališki sceni že vec kot leto dni umetniki svojega dela niso mogli opravljati tako, kot so vajeni. Šele sedaj lahko nacrtujejo razne dejavnosti za drugo polovico leta. Med pevci se tudi umešca naš clan Luka Debevec Mayer, katerega itinerar vam predstavimo v nadaljevanju: 23.9. v Teatru Colón v Mar del Plati (samostojni koncert s samospevi) ob spremljavi na klavirju mladega prominentnega dirigenta najstarejšega orkestra v Argentini – Simfonicnega orkestra iz Mar del Plate – Javierja Mas. Ta koncert pomeni vrnitev na oder ter nadaljevanje poklicnega trenda pevca, ki je izvedel zadnji nastop 21. decembra leta 2019 v Moravcah, v Sloveniji. Oktobra meseca bo kot solist nastopil v »Petite Messe Solennelle« (Rossini), v Teatru Colón v Buenos Airesu – to je edina sakralna skladba v letošnji sezoni v Colonu. 29.1. bo samostojni recital v Quilmesu, v predmestju v Buenos Airesa. Tokrat ob spremljavi pianista Christiana Ussciattija, s katerim sodelujeta že osemindvajset let ob izvajanju samospevov. Z njim je imel prvi samostojni nastop v dvorani Slovenske filharmonije, ter zmagal na dveh tekmovanjih v Italiji. Novembra meseca sledi pravo presenecenje za našo slovensko skupnost v Buenos Airesu, pod okriljem SKA. Decembra bomo lahko sledili operi »La finta giardiniera« pod scenskim vodstvom slovitega in prestižnega režiserja Huga de Ana, v Teatru Colón v Buenos Airesu. Koncno bo vloženega veliko upanja in energije tudi decembra meseca, ob izvedbi jubilejnega, tokrat 25. »Božicnega meditiranega koncerta« v moronski katedrali. CLOVEK NA OBEH STRANEH STENE Zorko Simcic, akademik, pesnik, dramatik, publicist, esejist, pisatelj, Prešernov nagrajenec, bo 19. novembra praznoval castitljivih sto let. Slovenski program RAI, Radio Trst, se mu bo ob stoletnici poklonil z literarno oddajo v nadaljevanjih. Na sporedu bo branje njegovega izjemnega romana Clovek na obeh straneh stene. Besedilo bom jaz interpretiral. Z Zorkom Simcicem sem se ustvarjalno prvic srecal. K delu ga je povabila gospa Marija Brecelj, ki je na omenjenem radiju urednica literarnih oddaj. Dogajanje v romanu sega v obdobje druge svetovne vojne in nekaj let po njej. Vecinoma je locirano v Trstu in Argentini, nekaj tudi v Ljubljani. Zagotovo je roman gospa Brecljeva izbrala, ker sta Argentina in Trst tudi del njene življenjske usode. Rojena v Argentini, kot otrok se je s starši preselila v bližino Trsta. Prav po njeni zaslugi Radio Trst skrbi za slovensko literarno dedišcino in je poleg Radia Slovenija edini radijski medij, kjer literatura najde svoje mesto. Tržaški radio na spored uvršca avtorje, ki so bili po vojni v domovini prepovedani ali nezaželeni in mednje zagotovo sodi Zorko Simcic. Po mojem mnenju, literarno ustvarjanje Zorka Simcica sodi ne le v vrh slovenske, pac pa svetovne literature. Interpretativno je bil zame kar krepek zalogaj. Izjemen stilist, povsem svojski in jezikovno nenadkriljiv, psihološko secira svoje junake v maniri velikega Dostojevskega. Slovenci imamo sreco, da je naš. Ce bi pisal v jeziku številcno vecjih narodov, bi se mu Nobelova nagrada za literaturo kaj težko izmuznila. Pavle Ravnohrib dramski igralec PLECNIKOVA DELA IN CEBELARSTVO PRI UNESCU Nominacija za vpis Plecnikovih del na Unescov v seznam svetovne dedišcine je sedaj v postopku ocenitve. Vmesno porocilo mednarodne evalvacijske komisije opozarja na pomanjkljivosti pri varstvu nekaterih spomenikov in njihovih vplivnih obmocij. Zato je pristojna strokovna organizacija pripravila predlog za spremembo razglasitve v delu odloka, ki se veže na dolocitev vplivnih obmocij nekaterih Plecnikovih spomenikov. Po drugi strani se je letos tudi oddala nominacija o cebelarstvu in o tradiciji reje lipicancev v presojo za vpis na reprezentativni seznam pri Unescu. SLOVENSKO-ITALIJANSKI PIANIST OSVOJIL AVSTRALIJO Alexander Gadijev je mlad slovensko-italijanski pianist. Letos je, pred nedavnim, na klavirskem tekmovanju v Sydneyu (Sydney International Piano Competition) osvojil kar sedem nagrad. Zanimiva pot mladega umetnika, ki svojo poustvarjanje med drugim bogati tudi s filozofijo in narodoslovjem. KAJ NAS UCI ZLOM KOMUNIZMA? Naslovnica zadnjega predavanja dr. Milana Komarja pod okriljem SKA v prostorih dvorane škofa Rožmana v Buenos Airesu je bila 7. julija 2001, ob priliki njegove osemdesetletnice kljub že dokaj šibkemu zdravju. Od tedaj je minilo že dvajset let. Letos, ob stoti obletnici njegovega rojstva bo izšla knjiga Komarjevih filozofskih predavanj o treh velikih sistemih nasilja z naslovom »Trije totalitarizmi: fašizem, nacizem, komunizem – Transpoliticna perspektiva«. V soboto, 21. avgusta t.l., v priredbi Zavoda Philosophia perennis, bo v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani (Cekinov grad) potekal »Simpozij treh Slovenij o totalitarizmih«. V njem bodo nagovori in disertacije, knjigo pa bodo upoštevali kot temeljni analiticni okvir. Dr Komar je bil eden glavnih stebrov slovenske skupnosti v Argentini. Nepozabno je delo »Pot iz mrtvila« katero je izšlo pri SKA leta 1965. POT SV. CIRILA IN METODA Evropski svet je na seznam evropskih kulturnih poti po novem uvrstil pot sv. Cirila in Metoda, ki med seboj povezuje šest evropskih držav. Tako je, je po navedbah avstrijskega Kathpressa, sporocil direktor Evropskega inštituta za kulturne poti s sedežem v Luksemburgu, Stefano Dominioni. Pot, poimenovana po slovanskih apostolih Cirilu in Metodu, je tako uradno postala ena od trenutno 45 evropskih kulturnih poti, med katerimi je najbolj znana romarska pot sv. Jakoba. Pot sv. Cirila in Metoda, ki vsebuje 7.500 kilometrov dolžine, povezuje šest dežel, kjer sta apostola vere in sozavetnika Evrope v 9. stoletju pustila svoje sledi: Grcijo, Bolgarijo, Madžarsko, Slovaško, Ceško in Slovenijo. POVOJNI SLOVENCI V ARGENTINI Ob 75. obletnici konca Druge svetovne vojne, je izpod peresa Pavlinke Korošec Kocmur in Boštjana Kocmurja izšla knjiga, ki opisuje dobo, ko so morali mnogi Slovenci oditi iz domovine, v emigracijo, v novi svet. V novem svetu se niso porazgubili, ostali so složni in ustvarili drugo, novo Slovenijo na tujih tleh. Šege, navade, vrednote, obicaji so se skrbno obdržali iz roda v rod in so še danes živi. Fotomonografija je poklon slovenski povojni skupnosti v Argentini, njenemu domoljubju, njeni marljivi ustvarjalnosti in zvestobi Sloveniji. ODHOD IZ DOMOVINE - MARKO FINK V Kocevskem rogu je 5. junija t.l. sodeloval pri sv. maši s psalmom in pesmijo »Mati svetih bolecin«. Po njej je potekala proslava kjer je tudi s svojim glasom izvedel dve pesmi: »Mrzel veter tebe žene« in Schubertovo »Ave Marijo« v slovenšcini. Seveda govorimo o našemu clanu Marku Finku, ki je teden kasneje z ljubljanskimi madrigalisti sodeloval pri koncertu »ODHOD IZ DOMOVINE«. Zapel je šest samospevov, in sicer dva argentinskega skladatelja Guastavina, dva slovenska izpod peresa Lajovica in Škerjanca, ter dva nemška: Schuberta in Wolfa. CESTITKA MINISTRICE ZORKU SIMCICU OB PREJEMU ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA RS Na posebni slovesnosti je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor izrocil odlikovanje našemu ustanovitelju, clanu in izjemnemu Slovencu, ki je vrsto let deloval v izseljenstvu in pomembno prispeval k ohranjanju slovenstva med rojaki zunaj matice. Za dragocen literarni opus, ki ga je vecinoma ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je Srebrni znak za zasluge prejel Zorko Simcic. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, ki je nagrajencu cestitala ob prejemu odlikovanja in se mu tudi sama zahvalila za izjemno delo, ki je pomembno prispevalo k ohranitvi slovenske misli, besede, spomina na bogato dejavnost in ne nazadnje identitete v izseljenstvu, kot tudi stika z matico. POGREŠALI GA BOMO Poslovil se je dr. Marko Kremžar Letošnji petek, 11. junija, je bil žalosten dan za slovensko skupnost v Argentini, pa tudi za »Slovenijo v svetu« in v domovini. Zapustil nas je velik mož in velik Slovenec. Iztekla se je življenjska pot dr. Marka Kremžarja. Pri 93. letih je dokoncno opešalo njegovo blago srce. Njegov odhod smo obžalovali in praznino utrpeli zlasti pri Slovenski kulturni akciji, saj pokojni ni bil le clan, temvec stalni in zagnani sodelavec. Tako svojo prvo knjigo (Sivi dnevi - 1962) kot tudi zadnjo (Razmišljanja ob zmedi - 2019), je izdal v naši založbi. V reviji Meddobje pa je stalno objavljal prozo, drame, eseje in tudi poezijo. Velicasten spomenik si je tako postavil tudi v naši ustanovi. Življenjska pot dr. Marka Kremžarja se je zacela 17. aprila 1928 v Mostah v Ljubljani. Njegov oce je bil znani družbeni delavec France Kremžar, mati pa Slavica roj. Abram. Šolal se je v Ljubljani in v gimnazijski dobi deloval pri mladcih. Vojna ga je prizadela od blizu. Domobrancem se je pridružil proti koncu vojne v ceti za zvezo. Z ostalimi se je ob koncu umaknil na Koroško in bil tudi vrnjen. Bil je zaprt v koncentracijskih taborišcih v Kranju, Št. Vidu in nazadnje v centralnih zaporih v Ljubljani. Kot mladoleten se je rešil smrti a bil obsojen v Zavod za politicno prevzgojo. Leta 1946 mu je uspelo pobegniti na Koroško. Tam je dokoncal srednjo šolo na begunski gimnaziji. Nato se je vpisal na filozofsko fakulteto graške univerze. V Buenos Aires je prišel leta 1949. Prve case se je preživljal z rocnim delom po tovarnah, a se vzporedno vpisal na ekonomsko fakulteto buenosaireške univerze. Tam je diplomiral kot racunovodja leta 1959. Leta 1969 je koncal licenciaturo, in nato leta 1973 dosegel doktorat. Deloval je kot financni direktor argentinskega odseka Reader’s Digest; nato kot podpredsednik Sunbeam Arg. S.A., odgovoren za upravo in finance; pozneje pa kot ravnatelj tovarn podjetnika Hermana Zupana. Ves cas je aktivno sodeloval v slovenski skupnosti in tudi na politicnem podrocju. Bil je clan prvotne Slovenske ljudske stranke v emigraciji. Leta 1983, po smrti Miloša Stareta, pa je postal nacelnik te stranke. Vodil jo je do združitve s Slovenskimi kršcanskimi demokrati v Sloveniji. Med svojim vodenjem je zastavil vse svoje sile in delo v pomoc za dosego samostojnosti in svobode Slovenije. Pomagal je pri snovanju zadružne zakonodaje, veckrat je predaval v Sloveniji o politicnih, gospodarskih in zgodovinskih temah. Sodeloval je tudi z raznimi clanki in predavanji pri Slovenski kulturni akciji, Slovenskem katoliškem starešinstvu in na drugih srecanjih. Kot pisatelj je napisal vrsto knjig. V Založbi Svobodne Slovenije je izdal knjigi Pogled naprej, Pot iz socializma. Pri Založbi SKA je leta 1984 izdal Obrisi družbene preosnove (1984); pri Slogi, leta 1988 Stebri vzajemnosti; pri Mohorjevi v Celju leta 1992 Prevrat in spreobrnjenje; pri Družini pa Izhodišca in smer (1998) in Med smrtjo in življenjem (2000) ter avtobiografski publikaciji Leto brez sonca in leta 1994 Cas tesnobe in upanja. Knjiga Podjetnik in njegov poklic, je izšla pri Družini leta 2018. Kot smo omenili, je svojo zadnjo knjigo izdal pri SKA, in sicer Razmišljanja ob zmedi, kjer se dotika stvarnosti in duhovnosti, cloveka in družbe, bližnjega in obcestva. Poleg že prej omenjenega Meddobja je pisal tudi v publikacije kot Duhovno življenje, Nova revija, tednik Svobodna Slovenija in tednik Družina v Sloveniji. Svoje poglede je obrazložil tudi v številnih intervjujih v Sloveniji. Na literarnem podrocju tudi zasledimo Kremžarjevo plodovito delo. Po svoji prvi knjigi kratke proze je leta 1985 napisal zanimivo dramo iz revolucijskih casov Živi in mrtvi bratje. Leta 1997 je izšla njegova druga drama Razprava. Sem moramo prišteti še dramo Na pragu (objavila SKA v Meddobju leta 2000) ter pasijonsko igro Dve noci (objava Meddobje 2011). Med pesnitve lahko uvrstimo Kralj zdomcev (Duhovno življenje 1998) in Slovenska pot (Meddobje 2008). Omenimo še Izteka se cas (1977). Posebne zasluge ima na podrocju slovenskega šolstva v Argentini. Bil je mentor dijakom, ki jih je zbiral v literarnem krožku. Leta 1960 je ustanovil Slovenski srednješolski tecaj ravnatelja Marka Bajuka. Na tem tecaju je bil ravnatelj in dolga leta pouceval predmet Svetovni nazori. Nekaj let je predaval zgodovino ekonomske misli na slovenskem oddelku ukrajinske katoliške univerze sv. Klementa. Sodeloval je pri slovenskem visokošolskem tecaju. Napisal je celo ucbenike za svoja predavanja. Dr. Kremžarju se moramo zahvaliti tudi za našo izseljensko himno Slovenija v svetu. Porocen je bil s Pavlo Hribovšek ter imel pet otrok in lepo število vnukov in vnukinj. To je le skromen pregled ogromnega dela, opravljenega iz cistega idealizma in darovanega na oltar slovenstva. Sedaj je odšel k Bogu. Naj pri njem uživa zasluženo placilo. TRIDESET LET »Šibkost našega glasu v svetu so takrat okrepili do neba naši rojaki povsod; prakticno ni bilo rojaka, ki takrat ne bi nekaj naredil. In to je ustvarilo takšen vtis v svetu, da se je naklonjenost do našega koraka v enem tednu bistveno spremenila. Takrat smo bili celota in zato smo uspeli. Tudi kasneje, ko je šlo še za mednarodno priznanje, bi bilo brez te pomoci vse skupaj bistveno težje." Janez Janša predsednik vlade RS GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. GLAS es propiedad de la Acción Cultural Eslovena Ramón L. Falcón 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina Urejuje ga odbor, v koordinaciji tajništva. Edición: Comisión Directiva bajo la coordinación del secretario. Tiskana oblika izhaja s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.